-----    305-----
O menjalnih zemljiščih (menjalkah).
Z nasvetom postave za razdelitev sopašnikov je dr. T o m a n poročal tudi o postavi, ki naj se ob enem osnuje^zarad menjal k, in je podpiral ta nasvet tako-le:
„Ce se pomisli, da so menjalna zemljišča v posesti in v menjalnem vžitku dveh ali še več oseb cela ali deloma po kakem gotovem redu za neki čas, koj se razvidi, da taka zemljišča se ne obdeljujejo tako, kakor taka, kterim lastnik je le ena oseba. Vsak vživalec hoče na enkrat vse vzeti od zemlje in jej ne da nič, ne skrbi nič za to, da bi tudi njegovemu nasledniku zopet kaj dala dohodka. Vsa rodovitnost takih zemljišč mora počasi ponehati in na zadnje nima noben soposestnik od nje nič. In kako težko in krivično se davki sprejemajo od tacih zemlja! Ce so vsi soposest-niki v eni davkarski občini, so v posestne knjige sicer vsi soposestniki vpisani, ali dačne bukvice dobi le tisti, ki je prvi imenovan; ta mora davek odrajtati, naj dobi delež od drugih soposestnikov ali ne. Taka raba zemlje je spioh napačna, pri nas pa, ki imamo malo malo dobre zemlje, je dvojni greh, ako se opušča skrb za odvezo takih, koristni rabi zemlje nasprotnih razmer. Dvojni greh in prevelika zguba je pa posebno pri nas Še za-volj tega, ker nimamo prav veliko dobrih zemljišč in sicer v postojnskem, bistriškem, ložkem, planinskem, radoliškem, ribniškem in senožeškem kantonu itd.
Da se zemljišča oproste take napačne menjalne zveze, treba je postave, ki je dozdaj še nimamo, ker postava od 5. julija 1853. L le velja zastran tacih zemljišč, ki so v soposesti ali v sovžitku med nekdanjimi graj ščinami in podložnimi, ali občinami ah pa me do bči nam i, ne pa zastran menjalnih zemljišč, ki so v soposesti ali v sovžitku ene ali dveh ali več oseb.