Razvaline Kostel. Leop. Podlogar: Iz zgodovine kranjskih trgov. 4. Kostel. (402 m, 68 prebivalcev ) |epa romantična pokrajina, ki se razprostira južnovzhodno od Kočevja do Kolpe, se imenuje Kočevska ovica. Tam, kjer se ob srebropeni Kolpi najbolj globoko zaje v Hrvaško, leži sredi osamelega, strmega, 402 m visokega hriba trg Kostel. Na temenu hriba so razvaline nekdanjega gradu. Pisatelj Hoff ! nam poroča, da stoji vrh kostelskega griča močan, nepremagljiv grad, sredi hriba pa je razvit trg, ki ima 72 številk in farno cerkev z župniščein. Zgodovinarja bi bilo popraviti v toliko, da cerkev Sv. treh kraljev v Kostelu ni bila župnijska cerkev, ampak le podružnica župnije »Fara pri Kostelu,« ki je oddaljena od trga pol-drugo uro. Knjiga Hoffova je izšla 1. 1808. Danes po nekaj več ko sto letih ima trg drugačno lice. Na mestu, kjer je stal mogočen trdnjavski grad, štrle v nebo le dolgočasne razvaline; tam pa, kjer se je razpro-stiral Kostelski trg, stoii mala podružnica in zraven nje štiri siro-mašne koče. Leta 1809. so namreč Francozi oplenili in zažgali od 16. do 18. oktobra uporne vasi: Predgrad, Stari trg pri Poljanah in Kostel, v 1 Gemalde v. Herzgt. Krain II, 109—112. Stran 92____________________VRTEC_____________________Leto 51 Kostelu pa razdejali tudi grad, ki se potem ni več stavil, le hiša za oskrbnika obširnega posestva se je sezidala v vznbžju hriba. Kako je prišlo do te nesreče? Leta 1707. je izdal Napoleon Bonaparte na prebivalce Ktanjske tak-le razglas: »Francoska vojska ne prihaja k vam, da bi vas podjarmila ali ko-ličkaj izpremenila vaše šege in verske navade. Ona je prijateljica vseh narodov, posebno pa vrlih narodov ilirskih. Francoska republika ima pravico postopati z vami kakor zmago-valka. Toda te pravice se ne bo posluževala. Vi se ne boste vtikali v vojsko, katere ne odobravatc; dajali nam boste potrebnega živeža, jaz bom pa branil vašo vero, vaše navade in imetje vaše, Naložil vam ne bom nobenega vojnega davka. Plačevali boste le davke kakor doslej cesarju; z davkt se vam bo povrnila vsa škoda, ki vam jo bo napravila skozi deželo poniikajoča se vojska; plačeval se vam bo tudi živež, ki ga nam boste dajali.« Francosi so se polastili naše dežele leta 1797., pa le za enajst te-dnov — od 17. februarja do 8. majnika, Za malo časa so se ustavili na Kranjskem zopet leta 1805. Leta 1809. so pa prilomastili Francozi tretjič na Kranjsko. Dne 8. avgusta so zasedli Dolenjsko in naznanili, da je Napoleon naložil kranjski deželi velikanski vojni^davek do 18 milijonov frankov. Obeti, proglašeni v proklamaciji leta 1797., da ne bodo pla-čevali Kranjci pod Francozom niti bora več kakor prej pod Avstrijci, in pa ta razglas meseca avgusta 1809., ki nalaga velikanski davek, to je ljudi poparilo in razkačilo. Zdaj so spoznali, koliko vere gre Fran-cozom. Kot podlago za razdelitev te velikanske vsote so vzeli Fran-cozi davke, ki so jih ljudje plačevali prejšnjim avstrijskim gosposkam. Vsak je moral pod Francozi plačevati 45 kratni davek od nepremičnin, ravno tolikšcn tudi osebni davek in 40 kratni razredni davek. Avstrijske uradnike so Francozi prisilili, da so ostali v svojih službah. Naročeno jim je pa bilo, naj hitijo z nabiranjem davkov. V čast tem uradnikom bodi povedano, da so sicer izpremenili gospodarja, srce pa jim je ostalo sočutno z ljudstvom. Pri vsakem naloženem poslu so se izvijali in krotovičili, dokler se je dalo. Kmete na deželi so pod-žigali, naj ne dajo Francozom denarja, ker bodo kmalu pregnani. Ko so Francozi spoznali, da gre Kranjcem za Francoze nerad denar iz rok, so začeli z vojaškimi eksekucijami. V občino, ki ni oddala v določenem obroku prisojene ji vsote, je prišel oddelek vojakov — 20 mož. Ime-novali so se »garnizerji«. Občina jim je morala dajati hrano in plače-vati vsak dan prostaku po en frank, korporalu po dva, seržantu pa po tri. Ta denar je morala občina vsak večer izročiti seržantu; ako ne, so vojaki pobirali po hlevih živino in jo prodajali za vsako ceiio. Prosti so bili garnizerjev le oni, ki so plačali svoj delež. To se je imelo goditi po občinah toliko časa, da bi bil plačan zadnji vinar. Leto 51 ' VRTEC Stran 93 ¦ Plačevanju so se najbolj upirali kmetje, posebno oni na Dolenj- skem. Najbolj so rogovilili Kočevarji. Ko so zvedeli, da so se uprli Ti- rolci in da Francoze dobro klestijo, jim je zrastel pogum in zaščege- talo jih je po vseh udih. V noči od 8. do 9. oktobra je završalo na dveh krajih. Vzbruhnila je vstaja na Kočevskem in v Beli Krajini. Vse Obkolpje je bilo hipoma na nogah. Poljanci in Kostelci so bili prvi, ki so napadli garnizerje. Pobrali so jim orožje; kdor se jim je pa po- stavil v bran, so ga potolkli na mestu, druge pa zvezali in jih deloma odpeljali preko Kolpe v avstrijski tabor, deloma pa so jih zvezane po- metali v Kolpo, kjer so potonili. Z orožjem in strelivom dobro preskrb- ljeni so drli proti Poljanam, kamor so pritisnili tudi Tančanje. Obrnili so se potem, ko so očistili garnizerjev Poliane, proti Vinici. Nad Vrhom (Schweinberg) so naletili na francoske častnike in jih z moštvom vred postrelili. Njih grob je tam, kjer je meja med kočevskim in črnomelj- skim okrajnim glavarstvom. Upor se je razširil po vsej Beli Krajini. Dne 12. oktobra je izdal zapovedujoči general na Kranjskem, Ba- raguay d' Hilliers, odlok: »Vsaka občina je odgovorna za vsak zločin v nje okrožju, in vsak občan je odgovoren z osebo in premoženjem za vsako škodo, ki jo je trpel vojak cesarske francoske armade.« Tako je bil proglašen»nad Kočevskim in nad Belo Krajino preki sod. Pri ko-mer so našli orožje, je bil brez odloga na mestu ustreljen. Dne 16. ok-tobra je bil izdan ukaz, da se mora opleniti in požgati Kostel, Pred-grad in Poljane.1 Oktobra 16., 17. in 18. so Francozi ondi plenili in po-žigali. Tudi upornemu Kočevskemu mestu ni bilo prizaneseno. Vojaki so napravili škode za 80 tisoč gld. Mesto bi bili tudi požgali, da se ni zanje potegnil črmošniški župnik Jonke, znan čebelar. Ta je bil veliko Francozov poskril pred uporniki in jih rešil gotove smrti. Ta je potem naprosil vojaško poveljstvo, naj Kočevariem prizanese, češ, da so se le prisiljeni udeležili vstaje.a S tem so bili končani upori proti Fran-cozom — v teh nemirnih dneh je bil uničen trg Kostel. Kakor ome-njeno, nima danes Kostel od trga drugega več kakor ime. Občina Kostel šteje 2799 prebivalcev, ki živijo v 48 vaseh. Naj-večja vas je Banja loka (225), potem Kuželj (155), Nova sela (152), Fara (132). V Fari je župnijska cerkev Matere božje vnebovzete. Župnija ima 2040 duš. Oskrbuje jo župnik z enim duhovnim pomočnikom. Du-hovščina poučuje verouk na dvorazrednici pri Fari, na enorazrednici v Kužlju (13|i ure) in na zasilni šoli v Kostelu (1 ^2 ure). Občina in župnija spadata pod kočevsko okrajno glavarstvo in tamošnjo okrajno sodišče in dekanat. Prebivalci se pečajo s poljedelistvom in živinorejo, Oboje je na nizki stopnji in kotnaj prehrani dotnačina. Zato odhajajo Kosteld leto za letom na tuje, kjer se pečajo s prodajo južnega sadja, Kakor Kočevarjem in Ribničanom je bilo tudi Kostelcem že leta. 1492. » Dimitz, G. Kr. IV. 298. 2 Lclopis Mat. Slov. 1874. 96. Stran 94 VRTEC Leto 51 _ dovoljeno prosto trgovanje z živino, s platnom in drugimi izdelki doma H in po sosednji Hrvaški. Revščina in pomanjkanje jih je trla od nekdaj. jH Zato ni več čudno, če so večkrat zrogovilili, kadar so se razpisale v H prejšnjih časih nove naklade- Za časa tridesetletne vojne (1618—1648) ^ so se potikala vojaška krdela po naših krajih. Pred razuzdanim in ne-brzdanim vojaštvom ni trpela le občina, ampak celo graščak, ki so ga vojne zadrege tako ogulile, da niti davkov več let ni mogel plačevati. Prišlo je do javnih odporov, ki so se jih Kostelci kaj strastno udele- Ževali (1. 1631).' (Nadaljevanje.) ^^H 1 Dimitz G. Kr. III. 407. ^^B