Iilasilo socialistična xvez« delovnega ij udstva okraja .no .v lesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Ncnro mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din,; plačljiva je vnaprej. Za tnozemstvo 900 din ozir. a ameriška dolarje. — Tek. račnn pri Komunalni banki v Novem mestu, (t. 60-KB-16-2-24 8tev. 31 (385) Leto VIII NOVO MESTO, 31. JULIJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gosnik. Naslov uredništva tn uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 30. Post. pred. Novo mesto 89 Telefon uredništva in uprave: st 127 Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-ealoznisko podjetje »Slov. poročevalec« v LJubljani Za tisk odgovarja F. ~'eve) ohromelosti ELEKTRIFIKACIJA PODUORJANSKJH VASI Priprave za cepljenje otrok proti paralizi so že v teku — Izvoljeni sta dve okrajni komisiji, ki bosta pripravili vse potrebno za dober potek cepljenja proti poliomielitisu Izredno važna in pomembna zdravstvena naloga v okraju — cepljenje otrok proti otroški paralizi, tej izredno nevarni bolezni današnjega časa, to vprašanje je bilo glavna točka dnevnega reda seje sveta za zdravstvo pri OLO Novo mesto 27. julija. ramo pričeti % pripravami tudi v našem okraju. Kot smo že pisali, je cepljenje otrok proti otroški paralizi precej drago. Cepivo moramo uvažati in ga plačati z devizami. Tudi samo cepljenje bo združeno z znatnimi stroški. Teh se ne smemo ustrašiti, saj gre za zdravje naSIh najmlajših. Potrebno bo poiskati vse vire hi združiti1 sredstva družbe in posameznikov, da bo uspeh največji. Predsrdnflk sveta dr. Ivo Smrecnik je poročal o razgovorih in sklepih posvetovanja o tej nalogi na republiškem svetu. Tako kot v drugih naprednih državah, je bilo sklenjeno tudi v naši državi, da začnemo z odločno tn sistematično borbo proti otroški paralizi s cepljenjem o-trok. Cepljenje bo najprej iz-vedfeno v Slovenci, kjer qp priprave že v teku. Zato mo- Spominu kurirjev NOV Je posvečena plošča na hiši v ObčI-cab, kjer je bila od spomladi 1944 dalje do osvoboditve komanda relejnih stanic Slovenije. Na sliki: tovariš Mohar odkriva ploščo 21. julija dopoldne. Razdelitev Poljanske doline Uradni list LES prinaša v 23. številki dne IS. julija 1957 med drugim zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Sloveniji, ki ga jo sprejela Ljudska skupščina Slovenijo na zadnjem zasedanju. Pred praznikom gasilcev V nedeljo 21.julija Je bila prišla tudi okoliška gotinska' seja pripravljalnega odbora podjetja, ki naj bi nudila uslu- za Dolenjski gasilski dan, ki ge v paviljonih. Med udele- Do 11. avgusta, čiani odbora ženet gasilskega slavja bo so sprejeli različne sklepe, da mnogo ljudi, ki bodo prvikrat bo dk) praznika vse priprav- videli Dolenjsko. Nikakor nara Ker je s tem zakonom odpravljena občina Predigrad ob Kolpi je ljudska skupščina upo_ števala želje prebivalcev in je dolina razdeljena med občin: Kočevje in Črnomelj, odnosno med okraja Ljubljana in Novo mesto. K občini Kočevje »o priključene vasi Predigrad, Dol, Hreljki, Laz«, Vrt, Jelenja ves. Peka, Brezovica, Vknolj, Kralji in Ceplje. K občini Črnomelj pa Dolenji! Jtadenci, Srednji Radenci, Gorenji Radenci, De-čina, Sodevei, Kot, Prelesje, Stari trg, Močile, Deskova vas, Kovača vas, Dolenja Podgora, Gorenja Podgora in Zagozdac. Koliko bo približno stalo cepljenje enega otroka s cepivom vred, bo izračunal štab za izvedbo te naloge na osnovi zbranih podatkov o številu otrok od pol leta do 5 let starosti. Izračun za eno občino bo dal povprečno sliko za ves okraj. Predvidevajo, da bi pričeli s cepljenjem že letos oktobra. Za uresničitev te važne naloge ki pa ne bo enkratna akcija, temveč stalno delo - je svet za zdravstvo Izvolil poseben odbor, ki bo zlasti skrbel za zbiranje sredstev v sklad za cepljenje otrok proti paralizi.V odbor so izvoljeni: za predsednika piifRMMiJ dr. Ivo Smrcčnik, za člane pa: Franc Pirkovifc, predsednik OLO Novo mesto, podpredsednika OLO Niko Belopavlovič in Viktor Zupančič, direktor NOVOLESA in ljudski poslanec Stane fimihi, sekretar o-krajnega odbora SZDL In ljudski poslanec Martin Zapel j, tajnica okrajnega odbora Cižmek in predsednik občinskega ljudskega odbora Črnomelj Janez Zunlč. V štab za izvajanje cepljenja so Izvolili predvsem zdravnike in drugo medicinsko o-sebje. Za predsednika je bil Izvoljen direktor OHZ dr. Bo-žo Oblak, za Člane pa dr. Suzana Furlan, dr. Pečaver is Metlike, medicinski sestri Milena Bučar, Jjn Nada Palčič, šolski inšpektor Janez Šolma-jer, predsednica okrajnega odbora ženskih društev Francka Slak, zdravnik novomeškega zdravstvenega doma dr. Miro Vodnik, predsednik okrajnega odbora RK feng. Ivo Zobec, članici štaba pa sta še načelnica tajništva za zdravstvo in aoc varstvo Martina Pe-trič ter referentka za zdravstvo pri tem tajništvu Zdravka Ciča. Borba proti zahrbtni in nalezljivi otroški paralizi bo u-spešna le, če bo zajela vse o-troke v starosti od 6 mesecev do petih let. Cepljenje bi mo- RK Milica Sali, predsednik o- ralobiti vsekakor obvezno, ker krojnega sindikalnega sveta Jože Plaveč, direktor o*r. zavoda za socialno zavarovanje Miha Počrvma, načelnik tajništva za gospodarstvo OLO Jože JKnez, načelnica tajništva za zdravstvo In socialno varstvo Martina PetriČ, načelnik tajništva za gospodarstvo občine Novo mesto Niko Križanec, načelnik tajništva za notranje nadev« OLO Boris bo le tako dosežen njegov namen. Tega mnenja je bil tudi svet za zdlravstvo, vendar naj bi bdi to zadnji ukrep. Predvsem je treba doseči, da bodo starši pravilno razumeli nevarnost te bolezni in njenih posledic za otroke ter da bodo tudi pripravljeni prostovoljno prispevati po svoji moči k te-nra, da bodo cepljeni res vsi otroci, ne glede Čigavi so. Da bi čimprej dobili elektriko, to osnovo vsakega napredka, je splošna želja prebivalcev kjer je še nimajo. V našem okraju je še nekaj desetin naselij, ki so brez elektrike; povečini so to vasi, kd so največ žrtvovale za narodno osvoboditev med vojno. Prav te vasi so poslednje na vrsti. Ne zaito, ker bi jih porabili, pač pa je treba elektriko napeljati od central preko daljnovodov in transformatorskih postaj do potrošnikov. Vsi viri električne moči pa so 11. avgusta konjske dirke v Šentjerneju Tradicionalne konjske dirke v Šentjerneju bodo letos 11. avgusta in nanje se že del j časa skrbno pripravljajo. Razen članov domačega društva za konjski šport bodo nastopili še znani dUrkaČi iz Zagreba, člani društva za konjski šport »Matija Gu/bec« iz Krškega ter dirkača iz LjutomeTa. Znižanje prevoznine za sadje in zelenjavo Sekretar za promet in zveze pri Zveznem izvršnem svetu je izdal odredbo o znižanju prevoznine na želecnioah za sadje in zelenjavo. To znižanje znaša 50 odstotkov, velja pa za paradi žnik, cvetačo. ohrovt, zelje, špinačo, grah v stročju, 6tročji fjžol, zeleno papriko, solato, dinje, lubenice, grozdije, jabolka, hruške in sveže slive. Upatmo, da bo znižanje vplivalo tudi na znižanje oen tega blaga. Ijeno za to največje srečanje dolenjskih gasilcev v zadnjih letih. Prijave o udeležbi še vedno prihajajo h vseh strani Slovenije. Gostinci bodo l-meli polne roke dela, do bodo kos željam in potrebam množice udeležencev. Pri okrajni gostinski zbornici so ustanovili poseben odbor, ki je v stalnem stiku z okrajno gasilsko zvezo, saj pričakujejo 11. avgusta v Novem mestu več tisoč gostov, Na pomoć bodo Petdesetletnico bodo praznovali Prostovoljno gasilsko društvo v Va/vtii vasi slavi letos petdesetletnico. Ta jubilej bodo svečano proslavili 4. avgusta, ko boega mesta, Marija Drenik, natakarica iz Novega mesta, Uršula Ro-blda.upokojenka iz Dolenjskih Toplic, Albin Bohte, skladiščnik Iz Novega mesta in Eruest Bele. vodovodni instalater iz Novega mesta. 1L jugoslovanski izvozni V soboto 3. avgusita bodo na Gospodarskem razstaviišču v Ljubljani odprli II. jugoslovanski izvozni sejem, na katerem bodo naša podjetja pokazala, kaj vse že izvažamo v tujino in kako posebno zadnje meseca naš izvoz razveseljivo narašča. Cesto Prušna vas—Dol gradijo Zaradi lažjega in cenejšega spravila lesa iz gozdov v ko-stanjeviškem delu Gorjancev grade cesto iz PruSne vasi preko Mladja do Dala. Cesta bo koristila tudi prebivalcem. H gradil j i ceste prdspeva tudi neko gozdno podjetje iz Zagreba, ker mu bo z novo cesto olajšano spravilo večjih količin lesa v dodano. Do Mladja je nova cesta že utrjena. Pri delu na cestt imajo domačini primeren zaslužek. »Dediči naie krvi, sanj in ljubezni — dali najvišji smo dar, hodi vam svet nai spomin . .govore besede s spomenika na RnperČ vrhu, k| ga je postavila krajevna organizacija Zvezo borcev v Birčni vasi. Bolj ko se odmikajo od nas leta borb in zmag, dragocenejši so nam žlahtni sadovi iz let revolucija. 1 Stran •DOLENJSKI LIST« Ste v. 31 (285) Ob nekaterih Šolskih problemih našega okraja Boljši obisk in ucm uspeh Osnovne šole novomeškega okraja ob zaključku šolskega leta 1956/57 Preko 10.360 pionirjev je v minulem Šolskem letu poživljajo življenje osnovnih sol novomeškega okraja. Neprijetno, praznio je že mesec dni okoli teh hiš, ki počivajo in v tihoti pripravljajo novo svežino izobraženim in vzgojnim ciljem bodočega šolskega leta. Tudi mladina sj krepi svoje tei*sne in umske moči na soncu, zraku, v vodi,; plava, telovadi, organizira izlete, uživa morje in obmorsko sonce. Dela pa tudi na polju, v gozdu — v kmečkem gospodarstvu spioh. Prav tako bi bilo to delo njeni krepitvi koristno, če v mnogih primerih ne bi bilo pretirano in ima prav zaradi tega nekaj kvarnih posledic. Preveč je za dečka, deklico desetih, dvanajstih let. da mora vstajati ob 4. uri zjutraj in opravljati z odraslimi težaška deia do pozne noči. Vsi trudni bodo td otroci zopet prišli v šolo, v njih pa ne bo sile* za sprejemanje novega znanja. Zaradi tega so nekateri učenci med letom v znanju zaostajaj in končno zaostali. Mnogi naši stai-ii se ne zavedajo, koiiko otroku v življenju škodujejo, če mora razred ponavljati in ni deležen izobrazbe enega, dveh ali celo treh najvišj ih osnovnošolskih razredov, ker prav v teh vsi drugi otroci dobijo največ pre-potrebnega znanja za življenje. Za uk vsake obrti je potrebna izobrazba najmanj 6 razredov osnovne šole ali dveh razredov gimnazije, v mnogih primerih pa izobrazba štirih razredov gimnazije. , Popuščanja v tem ne bo in ne more biti, zato starše pozivamo: »Pustite svoje otroke do izobrazbe, ki jo bodo v življenju nujno potrebovali!« Znanost, tehnika, gospodarstvo naše družbe tako napreduje, da vsemu z našo nekdanjo izobrazbo me moremo več slediti. Z novim šolskim letom bo v šolah že izvedeno nekaj reform. Učni načrti bodo bolj praktični, bolj življenjski, da se bodo otroci že tu seznanjali z najosnovnejšimi izsledki tehnike in znanosti. V tem smo do danes že malce pogrešili. Največ znanja so pridobili redni učenci na tistih 15 šolah v okraju, ki so jih obiskovali 4 leta, potem pa So nadaljevali šolanje na nižjih gimnazijah (Novomesto, Črnomelj. Trebnje, Šentjernej, Metlika, Kostanjevica, Dolenjske Topdce, Žužemberk, Mirna peč, Mokronog, Smarjeta, Vinica. Mirna. Sto-piče, Sentrupert). Najboljši učni uspeh teh šol je v osnovni šoli v Novem mestu — 94»/» in tu je bil tudi najboljši obisk šole, to je za eno desetinko manjši Od 98°/». V isti občini pa J« n. pr. v Podgradu šolski obisk le 70% in temu primerni so tudi učni uspehi. To ni v ponos Podgra-du, pač pa naj bo opozorilo staržem, šolskemu odboru ln učiteijstvu, da bodo učenci tudi sedmo in osmo leto obiskovali pouk. Nič kaj boljše niso te razmere na Jelševcu, v Grčev-ju, na Doižu, v Šmarjeških Toplicah in na Trebelnem. Dosti več razumevanja'do Šole, do izobrazbe svojih otrok so pokazali starši v šolskih okoji-ših Birčna vas, Globodol. Mali Slatnik, Smihel pri Novem mestu, Črnomelj, Metlika, Prečna, Otočec, Šentjernej in še skoraj povsod drugod. Zaradi boljših odnosov do šole v vseh teh krajih smo v celotnem okraju dosegli v osnovnih šolah 95% obiska ln 80.5% učni uspeh, ki je za 6% boljši od lanskoletnega, kar je že nekoliko zadovoljiveje. Po posameznih občinah smo imeli: Osnovnih šol učencev uspeh % Črnomelj 16 14J2 83.4 Kostanj evica 4 512 84.6 Metlika 9 • 909 82.84 Mirna 2 420 75.5 Mokronog 5 544 73.5 Novo mesto 18 2562 83.5 Semič 7 472 83.26 Straža—Toplice 7 633 77.6 Šentjernej S 997 77.3 Trebnje 8 1098 79.33 Žužemberk 8 805 72.80 SKUPAJ 92 10364 80.5 Is tega moramo zaključiti, da je učni uspeh v posameznih šolah treba še znatno zboljšati. To pa bomo mogli doseči: 1. Ce bodo učenci redno prihajali k pouku. 2. Ce bomo zboljšali osnovne pogoje nekaterih nemogočih učilnic (Gradec, Zameško, Jei-ševec, Grčevje. Trška gora, Čatež, Vrhe. Vinica, Gaber). 3. Ce bodo šole prejemale od občinskih ljudskih odborov več denarnih sredstev za nabavljanje učil. 4. Ce bomo delaii po novih učnih načrtih, iz katerih bi izpustili nepotrebno učno snov. 5. Ce bomo učence višjih razredov najniže organiziranih Sinu, fantu ali nečaku, ki je v vrstah JLA, pomeni Dolenjski list najlepši pozdrav vsakega tedna 1 — Naročite mu ga Se danesl osnovnih šol prešolall v najbližje više organizirane osnovne šole. 6, Ce bomo vsi prosvetni delavci skupno s šolskimi odbori, starši in drugimi predstavniškimi organi delali z največjim veseljem ln s čutom odgovornosti za pravilno vzgojo in čim večjo izobrazbo mladega rodu. Ivan Grašič ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Zanimivo je, da se v današnjem svetu vedno bolj uveljavlja prepričanje, da so osebni stik) med državniki izrednega pomena za sporazumevanje in miroljubno urejanje sporov. Najhujša nevarnost za sožitje v svetu je neznanje ln nepoznavanje pobud ln namenov drugega ter iz tega izvirajoče nezaupanje. Mnogo je ovir za neposredne stike med najvišjimi državniki na Vzhodu in Zahodu. Suez in Madžarska sta is zelo blizu ln še vedno mečeta svoji senci na mednarodno areno. Toda svet ni pozabil, da je do sestankov med najviSjiml predstavniki obeh blokov že prišlo in da potemtakem lahko še pride. Pred kratkim je ameriški predsednik Elsenhower razmišljal, da bi poslal nekoga v Moskvo, da bi se pogovoril z maršalom Zukovom, čigar položaj se je po predsednikovem mnenju le bolj okrepil po izključitvi stalinistov iz prezldija sovjetske partije. Ta načrt je bil za ameriškega zunanjega ministra Dullesa neprijeten in je Eisen-howerJa pregovoril, naj ne pošilja nikogar v Moskvo. Dnlles je bil še bolj neprijetno presenečen, ko je čez nekaj dni predsednik na tiskovni konferenci dejal, da bi bilo prav koristno, če hI se sestala ameriški obrambni minister Charles E. \vllson ln Zukov, ki je tudi obrambni minister. Eisenhower Je pri tem omenil, da je bil v zelo dobrih odnosih z Zukovom v Berlinu po vojni. Dejal je, da je Čokati sovjetski maršal »poštenjak, čeprav je seveda trden komunist«. Po predsednikovem mnenju bi bil sestanek med Zukovom in vVilsonom preizkusni kamen za stopnjo »iskrenosti ruskih izjav«. Hkrati je dejal, da bi rad videl 2u-kova kot gosta v ZDA. VEĆ OSEBNIH STIKOV Do sestanka sicer ni prišlo, toda pobuda je bila dobra. V zraku je tako rekoč čutiti previdno tipanje z Vzhoda in Zahoda za boljšimi stiki. To Je mučen in počasen proces, ki ga lahko začasno zaustavi vsak večji neugoden mednarodni dogodek sli razvoj. Ali pa nezaupanje ene ali druge strani. Ra-zorožitvena pogajanja v Londonu so za to lep primer. Pred tedni so se Rusi potegovali, da bi se v razorožitvenem pododboru v Londonu sestali zunanji ministri SZ, ZDA, Velike Britanije, Francije ln Kanade, to je članic pododbora. Takrat so bili Američani za to gluhi. Na pogajanja so poslali strokovnjaka za razoroiltvena vprašanja Stassena, Rusi pa Valerijana Zorina. Zdaj pa so bili Američani tisti, ki so v London nenadoma poslali svojega zunanjega ministra Dullesa. Seveda gre tudi za druga nujna vprašanja (najnovejši zaplet na Srednjem vzhodu), toda razorožitev je le glavno vprašanje. Zdaj vsi opazovalci ln politični komentatorji ugibajo, alt bodo Rusi poslali svojega zunanjega ministra Gromika v London ali ne spričo dejstva, da se bo zdaj pojavil v razoro-žltvenem pododboru tudi britanski zunanji minister Selwyn Llovd. Videti je, da sam svetovni razvoj sili državnike k osebnim stikom ln osebni izmenjavi mnenj. Navsezadnje je tukaj pomembna tudi Človeška plat vprašanja. Važno je, kakšna osebnost je določen državnik, kakšne predsodke in sposobnosti ima, kaj si misli o državnikih na nasprotni strani. Ce jih še nikoli ni osebno srečal, je večja verjetnost, da bo pri njem prevladalo nezaupanje. Razvoj človeške dražbe ln sveta sicer nI odvisen od značaja posameznikov, toda značaj vee posameznikov in odnos med njimi pa utegne le postati odločilen za gibanje sveta naprej. Posebno še če so ti posamezniki predsedniki vlad In driav, zunanji ministri, vplivni gospodarstveniki in znanstveniki. In za izglajevanj* sporov v svetu ni boljšega sredstva kot oseben stik med prizadetimi. Samo z milijoni Skocjanu ni pomagano S Ze pred vojno so pričeli v vojno, predlanskim pa so zgra^ Skocjanu graditi vodovod. Ta- dili zbiralnik pri vasi Zloga- krat je gradnjo prekinila oku- nje ter strojnico. Potem je de- paclja, gradivo, pripravljeno lo nehalo, ker je baje zmanj- za vodovod pa je šlo po zlu, kalo denarja, verjetno tudi v privatno ko- Letos je v občinskem pro- rist. računu občine Šentjernej do- Pred dvema letoma so pri- ločeno 4 milijone dinarjev čeli spet delati. Zajetje je bi- za škocjanski vodovod. S tem lo zgrajeno v glavnem že pred bi, kot je bilo predvideno, spe- Jugoslovanski filmski festival 2e četrtič zapored je letos v prostrani Poljski areni festival Jugoslovanskega filma. Želeli bi seznaniti s tem festivalom; tudi naše bralce Hn prevsem ljubitelje filmov. Naši ljudje še premalo cenijo naš domači film. Res da je raven našega ftflma še nizka, vendar pa smo lahko že videli vrsto dobrih filmov, ki žanjejo veliko uspehov: Vesna, Kekec, Dolina mriru, Ne obračaj se, sine Itd. Da pa bi se naša proizvodnja čim bolj dvignila, saj imamo vse pogoje, Je bil organiziran festival Jugoslovanskega filma, ki naj \m stalen ln naj omogoči, da se Jasno prikaže ^rednost in uspehe kakor tudi napredek Jugoslovanskega filma. Za sedaj je ta festival samo jugoslovanski, vedno bolj pa postaja tudi mednarodni, saj je vsako leto večje število tujih gostov, posebno filmskih delavcev, ki se zanimajo iza naš film. Tako kot vsa ostala industrija, Je tudi filmska dobila pravi razvoj šele po osvoboditvi. Iz skromnih poizkusov fired vojno, ki niso rodili večjih uspehov, se je po osvoboditvi pričela proizvodnja filmov naglo dvigati. Posnetih je bilo 59 celovečernih filmov (»d tega 24 s snovjo Iz ljudske revolucije), 3 kratkometražni Igrani filmi, 500 dokumentarnih filmov, 541 filmskih novosti, 150 poučno-prosvetnih, 8 risanih, 8 filmov • OGLAS • V DOLENJSKEM LISTU • SIGUREN USPEH! z lutkami ln 500 ostalih kratkih filmov in se 9 filmov v koprodukciji s tujimi podjetji. Najuspešnejše je bilo leto 1955, ko Je bilo posnetih 12 igranih fiSmov in 150 kratkih filmov. Naš film pa si trtiira pot tudf na tuja tržišča, (tako je (bilo do sedaj že prodanih ali zamenjanih 31 igranih In 24 Iđo-kumentamlh filmov v 41 držav Evnope, Azije, Afrike ter Južne in Severne Amerike. Sodelovali smo *ud[ na mednarodnih filmskih festivalih v drugih državah in to 39-krat z 20 l«raniml filmi, a 42 dokumentarnimi in s po 1 risanim in 1 ttu*kovnhn filmom. Nekateri so dobili visoka iprlznanja tn nagrade. Tako na primer: Kekec, Dolina miru itd. Ni pa se povečala samo pro-Izvmdnja, pač Pa se |}e zvišalo tudi število kinematografov v Jugoslaviji. Počim (je bilo leta 1939 v Jugoslaviji 413 Idnema-tografov k 20 milijoni obiskovalci, Je bilo 1955. leta že 1.318 kinematografov s 96 milijoni gledalcev. Prav zaradi tega napredka domačega filma doma kakor tudi zaradi izvoza na zunanje tržišče, je festival v Puli velikega rpomena za naš film. Filme se t>cenl in nagradi po sistemu koi je to v tujih državah * bolj razvito filmsko industrijo. Foleg tega se v areni zbere vsak večer tuđi do H fteoč gledalcev, ki spremljajo filme % zelo kritičnim očenom. Saj se tu zberejo vsi sloji nallh de-lovnSh ljudi od kmetov, delavcev, Intelektualcev, mornarjev do filmskih delavcev. Gledalci živo spremljajo film z raznimi pripombami, na koncu gta ga nagradijo z dolgotrajnim aplav. zom, če po z njim zadovoljni, ali ga pa Izžvižgajo, (kot je bilo to lani s filmom »Dva zrna grozdja«. Na letošnjem festivalu bodo predvajani skoraj vsi filmi, ki so bili izdelani letos: Ni bilo zaman, iZenica, Male stvari, Tuja fcemlja, Pop Cifra in PnP 8pi-ra (prvi jugoslovanski barvni film), Sledovi, V mreži. Svojega telesa gospodar, Svetloba iz daljine lin Ne cikaj maj (Vesna ID. ljali vodo vsaj do škocjana. Toda čeprav je denar na razpolago, letos še niso pričeli delati ln je vprašanje, kdaj bodo sploh pričeli. Manjka jim namreč edino še delovodja! Tega baje gred beni odbor ne more nikjer dobiti, občina verjetno tudi ne, ln tako teko najlepši dnevi za gradnjo brez haska za škocjan ski vodovod. Gradbeni odbor se večkrat sestane in ugotavlja, da nimajo delovodje. Radi bi tistega, ki je predlanskim vodil dela toda ta ima zaposlitev drugod. Odborniki gradbenega odbora so tudi obljubili, da bodo ljudje pomagali s prostovoljnim delom. Koliko bo znašal ta krajevni samoprispevek, o tem dosedaj še niso razpravljali niti sklepali. V Skocjanu je še precej ljudi, ki se sicer štejejo med napredne, ki pa vendarle trdijo, da jim voda ni potrebna, da je Imajo v Raduljl dovolj 1 Bolj kot v samem Skocjanu se za vodovod zanimajo prebivalci okoliških vasi. Predlagali so ,da bi zgradili še en zbiralnik nad Zloganjem, iz katerega bi lah- Vesell nakladajo mlrnopeškl mizarji iz vagona na voz nov mizarski stroj, ki so ga kupili za povečanje proizvodnje v podjetju. ko dobivale vodo še nekatere okoliške vasi. Ce bo gradbeni načrt toliko spremenjen, so prebivalci teh vasi pripravljeni takoj pomagati z delom. Vse kaže, da Skocjancem samo z milijoni ni veliko pomagano. Potrebno jim je dati še vse ostalo, med drugim tudi organizirati delo in za dobro plačilo bi bili' verjetno še sami pripravljeni pomagati. To se je videlo že pri gradnji zbiralnika, ko so vozniki zahtevali pretirano plačilo za vožnjo peska, meneč da je sedaj priložnost za dober zaslužek. Ce hočejo prebivalci Škocjana ln okolice imeti zdravo in pitno vodo, bodo morali sami krepkeje pomagati in se vsaj nekoliko ozreti okoli, kako prebivalci drugod delajo. Saj gre predvsem za njihovo korist. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet rdeče deteljice (100 din), rmana (50 din), lipe (220 din). List ajbeža (40 din), breze (22 din), slezenovca (200 din), šmar-nice (120 din), volčje češnje-be-ladone (180 din), lapuha vinogradniškega (60 din), melise (150 din), ozkqlistnega trpotca (80 din), hribske rese brez pecljev (500 din), pekoče koprive (41 din), maline (40 din). Rastlino kopitnika s korenino (70 din), hribske rese (260 din), dobre misli — dolžina do 25 cm (35 din), gladišnika (40 din), rmana (36 din), ptičje kaše (200 din), ženiklja (140 din), črno-bine (80 din), jetičnika (120 din), vodne kreše (140 din). Korenine malega divjega Janeža (350 din), velikega divjega janeža (250 din), baldrijana (260 din), šmarnice (300 din), gladeža (58 din), regrata (118 din). Suhe borovnice (800 din). OBVESTILO: Ust breze odkupujemo samo še do 5. avgusta. Korenine malega in velikega divjega janeža naj nabirajo In odkupujejo samo oni, ki ga dohro poznajo, nepravilno nabranih korenin ne bomo prevzemali. KRAlKE IZ RAZNIH STRANI • Po novicah Iz Kaira Ima- Jo uporniki v sultanatu Oman ob Perzijskem zalivu še vedno pobudo v rokah. Videti Je, da se uporniki precej trdno drfl-Jo, zakaj britansko letalstvo je nekajkrat napadlo sovražne položaje. VoJaSkn Jo ta spor precej nepomemben, pač pa utegne Imeti daljnosežne poli« tlfne posledice na Srednjem vzhodu. • Najbolj zanimiva enačil- nosi za sedanji predvolilni boj v Zahodni Nemčiji Je neopredeljenost tretje najmočnejše stranke — svobodnih demokratov. Voditelji te stranke namreč izjavljajo, da bodo do volitev Sil samostojno in da bodo šele po objavi volilnih rezultatov sklenili, kakSna naj bo politična smer njihove stranke. • Grška vlada je pripravila nov načrt za rešitev ciprskega vprašanja, po katerem naj bi otok dobil samostojnost, po Šestih iMlh. Načrt vsebuje tudi jamstva za zaščito turške manjšine. • Izraelska vlada se Je pri komisiji OZN za premirje pritožila, da Sirijci vdirajo na Izraelsko ozemlje. Vlada Je zahtevala, naj se sirijske čete, ki so razmeščene tik ob meji, umaknejo globlje na sirijsko ozemlje. • Predsednik vzhodnonem-Ske vlade Otto Grotewohl Je pojasnil načrt o konfederaciji obeh NemčiJ, ki naj bi bila prvi korak k združitvi Nem-flje. Uradni krogi v Zahodni Nemčiji so ta predlog zavrnili kot popolnoma nesprejemljiv, ker mora po njihovem sleher-Sl načrt o zopetnl združitvi temeljiti na svobodnih volitvah v obeh delih Nemčije. 0 Neznanci so ukradli ameriške načrte o razmestitvi oporišč za protiletalske rakete tipa »Nike« na območju Pfalza v Zahodni Nemčiji. Načrti so bili spravljeni v neki ameriški vojašnlei pri Landau. Čeprav Je bilo v istem prostoru tudi precej denarja, ga neznanci niso odnesli. Trgovsko podjetje »PETROL«, Ljubljana — skladišče NOVO MESTO sprejme v službo ČUVAJA GASILCA Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. Pismen« ponudbe poslati na »Petrol«, skladišče Novo mesto. Kakor Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda, se ml zdi ta kongres. Oni je bil pred 14 leti. Vojna je bila takrat. Za vrat so nas tiščali, roke in noge so nam skušali zvezati. Skoro ves svet je bil na kolenih. Mi, majhen narod, pa smo kakor v posmeh vsemu, med bojem na življenje in smrt imeli volitve delegatov in imeli Kočevski zbor. Majhen narod, brez vsakih državotvornih izkušenj, toda klub temu smo uspeli. 1. Kongres delavskih svetov Jugoslavije v Beogradu. Plod dolgoletne iole dela v vseh mogočih težkih razmerah, plod velikega dela, ki smo ga pričeli brez vsakih izkušenj. Majhna država smo, če pogledaš na veliko karto sveta. Toda kljub temu smo uspeli. Od 1748 delegatov, ki so kongresu prisostvovali, je bilo okrog 1250 delavcev, preostanek pa so tvorili inženirji, tehniki in uslužbenci. Takoj, po pričetku kongresa so imeli ti ljudje, ki so se večinoma prvič v življenju videli, čvrst medsebojni stik. No, pa kaj bi samo poslušali. Skušal vas bom pretihotapiti v Beograd, v Skupščino, čas bomo premaknili za dobre 4 tedne nazaj, odprl vam bom na skrivaj okence v Skupščini, vi pa na-pnite oči in učesa. Ze smo v Beogradu. Stavba Zvezne ljudske skupščine na Bulvarju Revolucije, pred njo kipa dveh vzpenjajočih se konj. Vstopimo! Visoki hodniki, pre-preženi z debelimi rdečimi tekači, ki dušijo korak. Ob stenah hodnikov stoje kipi iz belega marmorja. Desno, naravnost, levo, preidemo stopnišče, zopet desno, pa spet naravnost in še malo levo in že smo pred dvorano Zveznega Miloš Jakopec: Zapiski s I. kongresa delavskih svetov doma v kateri ravnokar zaseda komisija, ki obravnava ekonomske okvire samoupravljanja proizvajalcev. Vsi sedeži v dvorani so zasedeni. V ložah na galeriji sede tuji delegati in novinarji. Tuji gostje, od katerih so nekateri prvi dan zasedanja gledali malo zviška, so vidno prevzeti. Prevajalci imajo polne roke dela, vsako besedo izrečeno v debati, jim morajo sproti tolmačiti, oni pa pišejo in beležijo, njihova peresa z naglico drse po papirju. Na tribuni se vrste diskutanti. Razpravljanje je stvarno in jedrnato, brez fraz, govorniki prepričani v to kar govorijo. To pravzaprav ni debata, to so globoke, kritične analize dosedanjega dela, združene s stvarnimi predlogi za izboljšanje. Na tribuni stoji rudar iz Kaknja. Pred dvema dnevoma je še kopal premog v rovu globoko pod zemljo. Njegove oči so črne, črne kot sam premog, lice je tršato in temno, roka mu s široko kretnjo ljudskega govornika podkrepljuje važnejše misli. Njegov glas, rezek in baržunast obenem, odmeva po dvorani. Opisuje stanje v svojem rudniku, govori o notranjih skladih, o načinih za povečanje storilnosti in večje izkoriščanje kapacitet. Delavski svet ima premalo ekonomskih pristojnosti, potrebno bi bilo popraviti to in to. daje predloge. Pozdravljen z aplavzom zapušča tribuno. Teko *e vrstijo drug za drugim di- skutanti na tribuni, 10, 20, 30, 40, vse do zadnjega dne. Predsedstvo šteje prijavnice za diskusijo. Preveč je prijavljenih za tako kratek Čas. Omejujejo diskusijo na 10 minut, nato na 5 in nazadnje na 3 minute. Toda diskutanti se še vedno prljatHjajo. Svinčniki ste-nografov drse po papirju, v strojepisnem oddelku skupščine pa se združuje tipkanje skoraj 30 strojepisk o oglušujoč ropot. Diskusija pa teče naprej. Nenadoma se utrga aplavz. V dvorano je prispel Kardelj ali Koča ali Tempo. Sede med delegate, kjer je pač prostor, in z zanimanjem sledi. Predsednik da znak za 15 minutni odmor. Delegati skoraj neradi vstajajo in zapuščajo dvorano. Na hodnikih, v kuloarjih, v bifeju, povsod se zbirajo v krožke in premlevajo razpravljanje, povsod v vseh mogočih kotičkih se zopet drugi pripravljajo nanj. Inozemci navezujejo neposredne stike. Padajo vprašanja, previdno, najprej enostavna, toda naši delegati odgovarjajo brez zadrege, nato sledijo bolj zapletena, o akumulaciji, o proizvodnem procesu, o strukturi cene, toda delegati še vedno odgovarjajo zanesljivo, takoj in točno. Tujci so naravnost zmedeni, ne morejo verjeti svojim očem in ušesom. Končno uvidijo, da to niso agenti UDBE, kot so si prvotno tolmačiti razgledanost naših delegatov. Okoli tov. Kardelja se zbere skupina delegatov in že steče neprisiljen pogo- vor. Delegati se jezijo nad neko uredbo. Tov Kardelj jo brani, toda nazadnje se znajde v precepu. Dvigne roko in po-žuga: »Vi bi radi spremenili vso našo zakonodajo! Le pazite se, fantje!« Sledi razigran smeh. Vstopimo v skupščinski bife. K nam prisede tudi Koča Popo-vič. Pijemo hladno pivo, ki se v tej vročini tako prileze, bife je poln delegatov, v ozračju se mešajo glasovi in besede mnogih pogovorov v brnenje slično onemu v čebelnjaku. Tov. Koča pomežikne Kardelju in pravi: »Meni se zdi, da se večji del kongresa odvija tu v bifeju in na hodnikih, ne v sami dvorani/« Toda že ga zavrne tov. Kardelj: »Veste, on je diplomat. Diplomati na zasedanjih in sprejemih samo govorijo, njihovo glavno delo se pa potem odvija po hodnikih in skritih kotičkih. Ne smete mu zameriti, on pač sodi po sebi.'« Sledi krohot, v katerem sodeluje najmočneje tov. Koča sam. Približa se mu delegat, ki ga prosi za avtogram. Takoj se zgrne kopica drugih okoli njega in tov. Kardelja. Podpisujeta. Reši ju zvonec, ki kliče v dvorano. Hodniki so zopet prazni, beli marmorni kipi pa samevajo ob zidovih. V dvorani zopet prenašajo zvočniki diskusijo delegatov, diskusijo, ki je sad izkušenj sedemletnega trdega dela, sad mnogih kapelj znoja, napornega Študija, sad vsega, kar je dvignilo našega delovnega človeka do tega kar je danes: lastnik, proizvajalec in upravljalec tega, kar ustvarja s svojim delom, in tega s čimer proizvaja* Zadnji dan zasedanja kongresa, drugo plenarno zasedanje, Dom sindikatov.-Tuji gostje pozdravljajo kongres. Ločita se dva pogleda: vzhodnoevropski delegati govorijo vsi po vzorcu sovjetskega: najprej postavijo trditev, da imajo tudi oni delavsko samoupravljanje ie od leta 1946 in 1947, toda pri njih ga izvaja sindikat, nato zapojejo hvalnico centralizmu kot najprlklad-nejši obliki za izgradnjo socializma in končno servirajo rajdo suhoparnih statističnih podatkov in številk o svojih uspehih. Vsi so ob prihodu na oder pozdravljeni z burnim aplavzom, toda delegati poslušajo njihova izvajanja brez zanimanja in jih ob koncu pozdravljajo s formalnim ploškom. Zapadni delegati pa so bili vidno prevzeti. Posebno globok vtis nanje je naredil kritični odnos naših ljud do lastnega dela in pa sproščena diskusija. V našo demokratičnost pa so jih dokončno prepričali direktni stiki z našim delegati po hodnikih in kuloarjih. Od njih je najbolj »kratko* potegnil izraleski delegat, ki je bil ob izjavi, da je Izrael miroljubna driava, ki je na žalost obkrožena s sovražniki, skoraj tzžvlž-gan . .. Tri tipkane strani in pol so mi dovoljene. Moram končati. Popeljal sem vas na kongres. Pojdite s tem kar ste slišali med naše ljudi, v delavnice in tvornice in jim povejte. Takoj vas bodo razmneli, saj je bil ta kongres plod njihovega dela. Hrastniški godbeniki v Beli kraiini V počastitev Dneva vstaje ttovenskega ljudstva je obiskala Belo krajino' rudarska godba na puhala iz Hrastnika. Prebivalstvo se je napovedanega obaska iresnično razveselilo, saj so zopet srečali znance iz najtežjih dni NOB. Vsi starejši člani, ki že danes tvorijo hrbtentico hrastndške rudarske godbe, so namreč organizirano skupaj pobegnili Iz tega rudarskega revirja v partizane ter si, obremenjeni z dnštrumenti in notnim materialom, utrli pot y osvobojeno Belo kraijUno, Ravno ti godbenikii - rudarji so s svojim kapelnikom J ožetom Brunom tvorili jedro godbi VII. Korpusa, ki je bila ustanovljena leta* 1944 na osvobojenem o-zemJju v Gradacu. Na predvečer praznika so hrastniiški godbeniki v polni zasedbi s sviotjiim rpromenad-nim koncertom, katerega program je bil resnično izbran in Izvajan zelo kvalitetno, navdušili številne Ornomalj-čane. Njih plesni orkester je po koncertu v taktu zazibal številne obiskoval gostišča v »Gradu«. Na praznik sam r>a je godba priredila v dopoldanskih urah koncert svojim stanovskim tovarišem v Kaniža-rici, popoldan pa prebivalstvu v Gradacu iti v Metliki. Zlasti tod se. jim Je ljudstvo s priznano belokranjsko gostij ubnostj o oddolžilo za obisk. Godbeniki - rudarji so odšli iz Bele krajane z najlepšimi vtisi, prebivalstvo pa jim je hvaležno za izkazano pozornost ter jih ponovno pričakuje na daiii&i turneji po naseljih Bele krajine. P. B. Mladinski »ROG« v Podiurnu Malo se ogiaiiamo iz Pod- zna predavanja in redne mla- t turna in okolice, "topot pa smo dinske sestanke. Uspehi naše- oe le odločiiii, da povemo nekaj o naši mladiinski organizaciji. Pred letom dni s« je mladina organizacij Poljane, Pod-turen in Metn'iika vas združila v mladinsko organizacijo »Rog«, v Podturnu. Takx> je naetala močna organizacija s 12o elani. Spočetka so se pojavljali tudi pomisleki glede te združitve, toda imeli smo vse pogoje za razvoj in dobro delo. Gasilci Sz Podturna so nam radodarno ponudili svoj lepo urejeni in prostorni dom. Opriljeli smo se di'la, prirejali ttUrn^ kulturne predstave organizirali smo plesno šolo, ra- ga dela so bili kmalu vidmi. Danes, po enoletnem obstoju arganjiizacije lahko sleherni u-gotovi, da smo ta čas res delali. Uspehe smo dosegli zavoljo čuta odgovornosti na&ih članov in aktivnosti mladine v naših vaseh. Posebno pridni pri delu so Lojze Makovec, Milena Jordan. Franc Marko- Cementarna TRBOVLJE V TRBOVLJAH s BVOJimi obrati v Zidanem mostu in Radečah proizvaja: Cement znamke Po 250 ln Pc 350, Metalurški cement PC 31 ~- M 250, apnenčevo moko, apno in lahke gradbene plošče raznih dimenzij. IZ ČRNOMLJA Prvega avgusta bo začela v Črnomlju delati umetna oseme. njevalnica pod nadzorstvom veterinarja. Krave bodo pred osemenitvijo pregledali tudi glede jalovosti. Osemenjevalnica bo odprta vsak dan od 6. do 7. ure zvečer. Akrobat Cihali, znani vrvohodec, je obiskal tudi naše me-e>to iin pokazal več zelo zanimii-vih atrakcij na 25 m dolgi žici. Obiskovalcev ni manjkalo. Okoli 100 mladincev iz Cr-noimlija in Okolice redno obiskuje predavanja predvojaške vzgoje, ki so združena s piratatičnim poukom. Rasen votfaiških veščim posflušatjo predavanja iz zgodovine, kaitero predava prof. Lukam, im k kmetijstva, kar jiim na^liaiga kmetijski tehnik Jože Škof. Prav tako imajo predavano« d« elektrotehnike in zdravstva. * Te dni je prispela na letovanje v Belo krajino &&. druga skupina otrok iz Primorskega. Zellimo jiim prid etno bivamo« lep oddih! J. K. • NAROČAJTE » IN SIRITE # DOLENJSKI LIST! Na odobritev načrta čakajo Vas Mladje jo znana partizanska vasica na pobočju viič, Ivan Smole, Milena Mair- Gorjancev nad Kostanjevico. koviič, Marija Gorše, Tilka Sercelj, Sefka Krakiar, Anton Medtic, Mimika Vrtair, Pepca Zupan 6ič, Franc Krušič, in Jože Repselj, ki so steber mladinske organizacij«. Odbor LMS Podturen Kot smo letos že pisali, bodo v vasi gradili vodovod s pomočjo ljudlskega obora in znatnim prispevkom vašča-nov, kd vedo. kaj jim pomeni preskrba z vodo. Načrt ca gradnjo vodovoda je že narejen. Treba je samo še, da ga potrdi komisija za revizijo projektov pri OLO Novo mesto. Občinski ljudski odbor je poslal načrt na navedeni naslov že 13. junija letos, toda do 25. julija ga še ni dobil nazaj. Brez odobrenega načrta ne morejo pričeti z delom, ln tako sedaj načrt č;»kajo in ne dočakajo. Med tem gredo najlepši dnevi leta h kraju. Tudi časa za delo je največ takoj po košnji. V jeseni bo veliko dela, krarjšii dnevi in več slabega vremena. Ce bo zmogljivost tega vodovoda zadostna, nameravajo potegniti cevi še za vas Brlog, ki prav tako potrebuje vodo, saj jo morajo ob veakU suši voziti od zelo daleč. Zakaj ne bi pospešili pregled načrtov v Prve absolventke šole za bolničarje v Novem mestu z zdravnikl-predavatelji in upravnikom šole Ludvikom AhaCicem. V strelstvu ne napredujemo 12. julija je strelska družina Vinka Paderšiča v Novem mestu organizirala tekmovanje z vojaško puško za prvenstvo posameznikov in za pridobitev kvalifikacije udeležbo na okrajnem prvenstvu. Norma za pridobitev kvalifikacije .Je bila 75 krogov od 150 možnih. Doseglo jo je 7 strelcev: Tone Skube 105, Marijan Okrogllč 102, Slavko Vidmar 97, Franc Gačnik 88, Ivan Menger 86, vlado Ban 85 in Andrej Plenlčar 79 krogov. Okrajno strelsko prvenstvo z vojaško puško Je bilo v nedeljo 14. julija v Mirni peči. Udeležilo se ga Je 6 ekip z 33 strelci. Zmagala je ekipa SD Vinka Paderši-6a s 722 krogi od 1500 možnih. Sledijo jI SD Trebnje 577, Mirna peč 491 Novoteks 434, Brusnica 401 in Čatež 311 krogov. Najboljši posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate od 800 možnih krogov; Marijan Okroglic — n. m. 165, Ivo Bele — Novoteks 157, Tone Skube — N. m. 157, Anton Kaierle — Mirna peč 154, Jože Medeved — Trebnje 148 krogov. KRATKE ŠPORTNE VESTI NK BREZICE : NK ELAN 4:2 (2:0) V prijateljski nogometni tekmi tta se v Novem mestu pomerili moštvi Breiic in domačega Elana. Elan je nastopil okrepljen z vojaki, ki bodo v bodoče nastopali tudi v prvenstvenih tekmah, toda vseeno ni šlo tako kot bi si želeli. Videlo Be Je, da že dolgo niso Igrali (vsaj večina), ker so bili okorni ln počasni, poleg tega pa so doslej trenirali zelo neredno. v tekmi z Brežicami so posebno v prvem delu II. polčasa dobro zaigrali ln Izenačili stanje na 2:2, nato pa so spet popustili ln prejeli le dva gola. Brežlčanl (pravza- ?rav je to kompletno moštvo le-alcev) so dobro igrali in zasluženo zmagali. Povratna tekma bo f nedeljo v Brežicah. NA potbc sesti državnem prvenstvu Pred štirinajstimi dnevi smo v Ljubljani gledali letošnje posamično državno, prvenstvo v atletiki. Udeležba je bila zelo velika, tekmovanje pa Je precej motil dež. Kot edini predstavnik novomeških atletov se je prvenstva udeležil skakalec v višino Marijan Potrč. Med 23 skakalci Iz vse države se je uvrstil v finale (kvalifikacijsko višino 180 cm je sigurno preskočil) in tam ■ skokom 180 cm osvojil častno 6. mesto. To je pomemben uspeh, posebno, če upoštevamo, da je bilo skakališče zaradi dežja zelo mehko ln Je državni prvak Marjano-vič skočil le 10 cm više. Potrč se je od Slovencev najvišje plasiral. Skoda, da nista lekmovall tudi Goršinova in Kotnikova, saj bi se gotovo dobro plasirali. * V NEDELJO PRVI TURNIR Na novomeških teniških igriščih so vsa dela v zaključni fazi. Zadnje čase Je na igriščih precej živo, posebno ko Je bilo eno igrišče popolnoma dogotovljeno ln se Je že dalo igrati za točke. Ker bo uvadna otvoritev Ipiišč šele seo-lembra, ko bodo dogotovljena vsa tri igrišča, so se domači igralci dogovorili, da priredijo v nedello. 4. avgusta prvo tekmovanje, čeprav samo na enem Igrišču. Dopoldne od 9. ure dalje bodo izločilne tekme, popoldne pa finale. To bo po dolgem času prvi teniški turnir (pravzaprav turnir-fceto v Novem mestu. O tem tekmovanju je treba spregovoriti nekoliko več besed. Človek, ki je zasledoval razvoj strelstva v novomeškem okraju, bo opazil, da so bilt na letošnjem prvenstvu na splošno doseženi znatno nižji rezultati kot na lanskoletnem prvenstvu. Ta pojav preseneča tembolj, ker smo v zadnjih štirih letih lahko sledili nenehnemu dvigu kvalitete posameznih strelcev, medtem ko je zadnje tekmovanje dokazalo, da ta kvaliteta ni le ostala na ravni preteklega leta, marveč je občutno 'padla. Lani Je imelo kar 10 strelcev boljše rezultate od sedanjega najboljšega. Pri tem pa je treba še povedati, da so to pot na)bolj nazadovali prav vrhunski strelci (vrhunski v našem merilu!), pri drugih pa je bilo to opaziti v manjši meri. Kje tiči vzrok? Pri strelstvu predvsem nI talentov. Dober strelec-špoitnlk lahko postane samo tisti, ki redno trenira, ki obvlada tehniko posameznih drž, ki pozna pravila merjenja ter načine, kako se izogniti posameznim vplivom (psihološkim, atmosferskim in drugim), ki med tekmovanjem kvarno vplivajo. »Talentiran« strelec pa bo s svojimi rezultati prišel do določene meje, ki je brez upoštevanja že navedenih pravil ne bo mogel prekoračiti. Ta meja Je razmeroma nizka in v najboljšem primeru doseže rezultat povprečnega dobrega strelca-športnika. Toda tudi dober strelec lahko kaj kmalu doseže raven »talentiranega« strelca, Če svoje kondicije ne vzdržuje s treningi. To je tista stopnja, na kateri so se znašli naši, nekdaj dobri trelci, na sedanjem okrajnem prvenstvu. To velja predvsem za strelce SD Vinka PaderSiča. Le-tl letos niso trenirali, ker pravzaprav nimajo, kje. Strelci zunanjih družin pa še ne obvladajo tehnike streljanja, ?.ato njihovi rezultati ne morejo biti boljši in se tudi ne bodo popravili, dokler ti strelci ne bodo osvojili preizkušenih pravil streljanja. K slabim rezultatom so po svoje prispevali tudi pokazovalci v rovih in pa slaba ureditev strelske lope. Pokazovalci so le prevečkrat pozabil pokazati pogodek in so. to storili šele na intervencijo strelca. Teh intervencij pa je bilo toliko, da Je med strelci vladala prava živčnost. Prišlo Je tudi do prevelikih razlik med vsoto krogov, ki Jih je pokazal pokazo-valec, in med vsoto, ki jo je pozneje komisija, V enem primeru celo za 20. Tla v strelski lopi so bila postlana s slamo. Na taki podlagi ima strelec kaj slabo stabilnost, zlasti pri klečečem ln stoječem položaju. Prireditelj bi bil moral s tem računati. Posledice vsega tega so na dla-nd, do republiškega prvenstva pa S kolesi no lumir V petek 26. Julija Je Gradec v Bell krajini praznoval krajevni praznik. V okviru proslav ln praznovanja je bil prirejen letos največji odbojkarski belokranjski turnir. Udeležila so sc ga kom-nletna moštva iz Gradaca, Semi-ča, Metlike In Črnomlja. Proti pričakovanju Je zmagala ekipa Iz Črnomlja pred metliško ln seml-ško vrsto. Rezultati tokom: Met-I: k-n—Gradac i s :3, 15:5, Črnomelj — S^nilč 15:3. 15:7, Semič — Gradac 13:17. 15:5, lS:ti, Črnomelj—Metlika 15:3, 15:4. Tekmovalci Iz Semlča in Črnomlja so se pripeljali na tekmovanje v Gradac s kolesi, M-K je premalo Časa, da bi jih v celoti lahko odpravili. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da smo letos nazadovali ln da lanskega uspeha, na republiškem prvenstvu ne bomo mogli ponoviti. O vsem tem pa naj strelci sami razmislijo ln napravijo ustrezne zaključke za. v bodoče. Pohvaliti pa Je tr*eba SD Mirna peč, ki je v razmeroma kratkem času zgradila strelišče, ki je zaradi svojih dimenzij sposobno za organizacijo tekmovanj kot je okrajno prvenstvo. Sb VSEH 9 in MAJ0LKA pokalna zmagovalca V brzoturnlrju za prehodni pokal KD Gorjanci Novo mesto se Je 19. julija prijavilo kar 10 moških krožkov in 2 ženska krotka. Za presenečenje v I. kolu Je poskrbelo moštvo Invalida z zmago nad favorjtom Borcem. Ogorčena borba Je tekla tudi med gLavntma nasprotnikoma: Pionirjem ln Vseh 9 v kateri Je zmagal slednji s 7 kegljl razlike. v polil nale so prišli krotki Luknja z zmago nad Kmetom. Merkur z zmago nad Poletom, Elektron z zmago nad Odredom in Vseh 9 z zmago nad Pionirjem, V polfina-lu jo moštvo Vseh B premagalo Luknjo s 349 : 263, Elektron pa Invalida z 267 : 228. f7 finalu Je moštvo Vseh 9 premagalo najprej Elektron s 351 : 288, nato pa Je Merkur s 362 : 279 ln tako zaslužilo pokal KD Gorjanci. Pri ženskih krožkih je bila borba med Majolko in Vseh 9, kjer Je v obeh srečanjih zmagala Ma-Jolka in dobila pokal. KATASTROFA v BnZlCAH V povratnem srečanju v Brežicah je bila 22. Julija ekipa KD Gorjanci katastrofalno poražena od tamkajšnjega KD RAZLAG. V 3 zaporednih srečanjih Je zrasla razlika na 132 kegljev. Krivec: slabo sestavljeno moštvo In odlična dgra Razlagovcev. Brez priprav-bo takih porazov lahko Se več. J. M. Dvojna zmaga ENOTNOSTI Okrajna kegljnška zveza Novo mesto le v počastitev Dneva vstaje razpisala kegljaška tekmovanja vseh svojih društev. Zmagovalec tekmovanja je dobil prehodno zastavico. Lanskoletna zmagovalca sta bila za moške ekipe kegljaško društvo Šentjernej, za ženske ekipe pa KD Gorjanci, Novo mesto. V letošnjem tekmovanju so tekmovala skoraj vsa društva, zmago pa si je priborilo KD Enotnost v moški ln Ženski ekipi. Rezultati: Enotnost 372 lesov, Gorjanci 342 lesov, Toplice 325 lesov itd. Ženske: Enotnost 253 lesov Itd. Najboljši v vseh ekipah je bil Peter Tancar (Enotnost), pri ženskah pa Julka Pavlic (Enotnost). M. B. Motoristi LR Hrvatske so Sli skozi Črnomelj Dan vstaje praznuje LR Hrvatska 27. Julija, Na ta dan Je Avto-moto zve/.a Hrvatske organizirala republiško ocenjevalno vožnjo na 258 km dolgi progi od Zagreba rlu Reke-MatulJI. V Črnomlju je bila druga kontrolna poslala. Za ljubitelje moto športa je bila to prava poslastica - saj se Je preko Bele krajine zvrstilo preko 120 vozačev z motorji od 125 cem do avtomobilov preko 1100 ccm. M. - K. rakih primerih, kjer je za gradnjo vse ostalo pripravljeno? Tudi Mihovficmi čakajo Vodovod za vas Mihovo pri Šentjerneju so pričeli graditi že predlanskim. Letos bi moral biti dograjen. Verjetno bi bil v glavnem žo gotov če ne bi bilo vmes povsem neutemeljenega zaOlržka. Vsa težaška dela opravijo vaščani večinoma sami. Tudi letos bi že pričeli delati, toda čakajo nekoga da jim bo zakoOiičiiil traso. Tega pa ni od nikoder, Čeprav so ga na občini že zdavnaj obljubili. Vaiščarii se boje dela v jeseni, ko ho Icrateki dan in zemlja razmočena in bi raje delali sedaj. Tri Iz Metlike Stavba Splošnega trgovskega podjetja v Metliki je že pod streho. Letos bodo uredili poslovne prostore v pnvean nadstropju, kamor se bodo pod jesen vselile pisarne. V&e ostalo pa pride na vrsto prihodnje leto, ko upamo, da bo poleg sedenje stavbe zrasla se nova dvonsdfetropnica, v kateri bodo v pritličju tudi sodobno opremljeni trgovski lokalU Po vsej dolAlni vinske kleti v Metliki »o zadnji teden dokon. Cno nasuld zaščitni sloj zemlje. Zdaj je na kleti toliko zemlje, da močno sonce ne bo moglo več topiti bitumenske prevleke n£d betonom. Vsega skupaj Je rasutih kakih 9.000 kubičnih metrov zemlje, potrebnih pa bo fie nadaljnjih 25.000 kubičnih metrov zasipnesja materiala, da bo potem v notranjosti stalna temperatura od 12 do 15 stopaj Celzija. Zdaj bodo klet delno tlakovali, napravili kanalizacijo ter betonske podstavke, teko da bo v njen* sode že priteklo prvo vino. V Metliki se kar vrstitjo raz_ ne cirkužke atrakcije. Za požiralcem gramofonskih ploftč in stekla so prišli artisti in čarodeji, minuli' torek ln sredo pa je Metlioane obiskal vrvohodec Cihali, ki je s flvojilmd vraito-lomnim; atrakcijami na žici navdušil gledalce, marsikateremu s slabimi živel pa tudi po-gral malo strahu v kosti, —ar POJASNILO Na elanek »Otroka so ml ubili .. .«, ki je bil objavljen v 39. številki našega tednika letos 17. julija, se je oglasila tov. Marija Koslček lz Novega mesta, Kosova štev. 5. ter pismeno prosil^, da objavimo naslednji popravek oz. pojasnilo: da Je, kadar Je bil njen pokojni sin Tonček kaj bolan, Ha z nJim k zdravniku; da Je po umrti hčerke in sina dala dvakrat razkužiti stanovanje ln vse predmete, hišo pa je prepleskala; da Je bila pred smrtfo sina z njim na posebnem zdravniškem pregledu, kjer pa niso ugotovili nobenih znakov TBC. D0LEN3Skl OBVEŠČEVALEC Sreda, 31. Julija — Ignac. Četrtek, 1. avgusta — Peter. Petek, 2. avgusta — Bojan. Sobota, 3 .avgusta — Lidija. Nedelja, 4. avgusta — Dominik. Ponedeljek, 5. avgusta — Marija. Torek, 6. avgusta — Vlasta. SONCE: l. avgusta vzhaja ob 4.44 in zahaja ob 19.32. Dan Je dolg 14 ur 48 minut. LUNA: 2. avgusta ob 19.55 prvi krajec. »KRKA« — NOVO MESTO: od 2. do 5. 8. ameriški film »Vzhod-no-zahodna stran«. Od 6. do fl. 8. italijanski film »Slepo dekle iz Sorenta«. DOM JLA — NOVO MESTO: Od 1. do 5. VIII. ameriški barvni ci-nemascoiD« film »Vera Cruz«. »JADRAN« — KOČEVJE: S. in 4. Vili. ameriški film »Beg iz Guayane«. ČRNOMELJ: 2. 1n 4. 8. slovenski film »Dolina miru«, 6. in 7. 8. sovjetski barvni film »Meksikanec«. METLIKA: 3. in 4. 8. ameriški film »Rumeno nebo«. KOSTANJEVICA: 4. 8. ameriški barvni film »Dvigni zaveso«. ŽUŽEMBERK: 4. 8. nemški film •Greh«. DOL. TOPLICE: 31. 8. sovjetski barvni film »Mati«. 4. 8. ameriški film »Dama s kamelijami«. ROG-STRAŽA: 3. in 4. 8. italijanski film »Neron ln Mesalina«. TREBNJE: 3. in 4. 8. francoski film »Fanfan Sala«. nem obsegu. Zato naproša vse prizadete, . da iščejo zdravniško pomoč v ambulancah res samo v nujnih primerih. Zahajanje v splošne ambulante brez upravičeno potrebe bi bilo samo na škodo listih prebivalcev, ki zdravniško pomoč nujno potrebujejo. Uprava Zdravstvenega doma prosi prebivalstvo, da to upošteva. Razpis Dveletna VINARSKA - SADJARSKA SOLA V SVECINI nad Mariborom bo sprejela v prvi letnik 30 učencev. Učenci te bodo Izšolali za kvalificirane vinogradnike ln sadjarje. Pogoji za vpis so: starost 16—20 let, 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole. Prednost Imajo absolventi kmetljsko-gospodar-sklh šol. Učenci Imajo vso oskrbo v Internatu šole. Prijave sprejemamo le do 20. avgusta 1957. Podrobnejše informacije lahko do-bite pri ravnateljstvu šole ustno aH pismeno. RAVNATELJSTVO ZAHVALE Podpisani se toplo zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri gašenju požara 9. Julija, ko je gorel sosedov skedenj. Z velikim naporom je bil požar ugašen, tako da se ni razširil še na moje stanovanje. Prav posebno se zahvaljujem domačim gasilcem lz Adlešičev, gasilcem iz Črnomlja in Mržljakov za njihovo požrtvovalnost. VlasiC Anton, Dolenjci 14 — p. AdlešičL Ob smrti našega dragega očeta JOŽETA GOLOBA lz Srebrnlč se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Žalujoči otroci: sinovi Jože, Ivan, Slavko; hčerke: Mirni. Fa-nika, Slavka ter Anica z možem in hčerko. Taborno vodstvo tabora Rodu gorskih borov iz Celja se iskreno zahvaljuje tovarišu dr. Adolfu Spilerju, uprauniJcu zdravstvenega doma v Novem mestu, za hitro in učinkovito zdravniško pomoč taboreči mladini na Otočcu, kot tudi Šolski polikliniki in otroškemu dispanzerju v Novem mestu za zdrauita in naklonj«-nost. Ugodno prodam kovačnlco v dobrem stanju, veliko, ob glavni cesti, možnost ureditve stanovanja. Naslov v upravi lista. (376-57) Hrano In stanovanje nudimo samski upokojenki, ki bi gospodinjila starejšima zakoncema. Možna je tudi samo dopoldanska zaposlitev. Naslov v upravi lista. (375-57) Zamenjamo enosobno stanovanje v Črnomlju za enako v okolici Novega mesta. Možnost zaposlitve v Črnomlju. Naslov v upravi lista. (374-57) Prodam traverzo (5 m). Plntar Pepca, Strojarska 3 Novo mesto. 14. julija se je Izgubila rjava majhna psička. Sliši na Ime Bobi. Kdor kaj ve o njej, naj Jo proti nagradi vrne na naslov: Som Maks, OLO Novo mesto. Pred enim mesecem sem Izgubila rjavo usnjeno denarnico v Birčni vasi. Najditelja naprošam naj ml vrne vsaj dokumente ln fotografije, denar lahko obdrži za nagrado, Smrekar Frančiška — Blrčna vas. Prodam nov voz — zapravljiv-ček Glavan Franc — Dobrnlč. Našli smo nov bič na Cesti komandanta Staneta, Lastnik ga dobi v upravi Dol. lista. NOVO MESTO V času od 20. do 27. 7. Je bilo rojenih 16 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Hočevar Alojz, tkalec lz Novega mesta, In Saje Terezija, tkalka lz Dol. Kamene. Rauh Anton, matičar lz Hlnj, ln Lenič Jožica, učiteljica s Suhor-Ja. Retelj Frane, mizarski pomočnik iz Vel. Bučne vasi, in Može Alojzija, delavka iz Gor. Kamene. Zlata poroka: na svečan način sta proslavila 50-letnlco zakonske zveze Magišta Franc in Zupančič Ana iz Novega mesta. Umrli: Jarc Ivana, gospodinja, 80 let, lz Prečne, in Zupančič Janez, upokojenec, 60 let, iz Cegel-. niče, GOTNA VAS Umrl Je Surla Martin, posestnik, 75 let, lz Gor. Lakovnlc. Novega mesta — dečka, Arh Marija iz Gotne vasi — deklico, Roje Pepca iz Bodganje vasi — dečka, Konte Ivanka iz Zvlrč — deklleo,, Bobnar VJda iz Gor. vrha — de« klico, Vranlčar Alojzija iz BereČa vasi — deklico. Zdravstveni dum Novo mesto obvešča prebivalce Novega mesta, da stanuje babica za novomeški raion tov. Masleša Marija v Bršljinu št. 44 (Novi vojaški stanovanjski blok). Zdravstveni dom Novo mesto obvešča vse zavarovance, njihove svojce, upokojence in njihove družinske člane, da bodo v avgustu zaradi dopustov zdravnikov poslovale ambulante v zelo skrče- Pretekll teden so v novomeški porodnišnici rodile: Logar Jožefa lz Prlmožev — deklico, Luzar Marija lz Gabrja — deklico, Obrč Jožefa iz Novega mesta — deklico, Gorenc Antonija lz Dol. Brezovice — dečka, Žagar Marija iz Kočevja — deklico, Zidar Nežka iz Brezovice — dečka, Kotnik Marija lz Cužnje vasi — deklico, Virant Ka-nollna iz Gor. Straže — dečka, Gajskl Draga z Gaja — deklico. Dragos Katica lz Črnomlja — dečka, Blažlč Zlnka lz Novega mesta — deklico, Prljanovlč Katarina Iz Metlike — deklico. Mo-har Marija iz Krncev — dečka, Mahnlč Justl s Sel — dečka, Izlatl Nežka iz Prigorlce — deklico, Udovič Marija lz Novega mesta — dečka, Juretlč Ana iz Ločne — deklico, Starina Silva lz Leskovca — deklico, Cerniak Ivica lz LJubljane — deklico, Gortan Alojzija lz Kloštra — dečka, Stih Julijana lz Kamenice — deklico .Hrastar* Ana lz Zloganjev — deklico, Se-ntčar Angela z Broda — dečka, Angelovskl Angela lz Bršljina — deklico, Jakubovič Ana iz Podgo-re — deklico, Hudoklln Marija lz Gor. Stare vasi — deklico, Grlica Marija lz Ceniš — deklico. Cvet-kovič Amalija iz Purge — deklico, Retelj Alojzija z Vrhtrebnjega — deklico, Skušek Alojzija lz Jeper-Jev — dečka, Ratajc Alojzija iz Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Zarabec Franc, posestnik iz Podturna, je padel na koso in si poškodoval desno roko. — Gačnik Franc, kolar s Sela pri Ra-težu, Je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Semenlč Franc, posestnik z Roj, Je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Meglic Amalija, hči posestnika iz Mekinj, j c padla s kolesa in si poškodovala glavo. Repše Stanko, lesni manipulant lz Brinja, se Je s koso urezal v desno roko. Prhaj Ivan, uslužbenec lz Krmelja, je padei in si poškodoval levo stran telesa. Palčič Klavdlj, tabornik lz Trsta, si je v gozdu ob korenini poškodoval desno nogo. Prlstavec Ana, hči delavke iz Novega mesta, se 1e s sekiro usekala v levo nogo. Prešerna Antona, upokojenca iz Vavpče vasi, Je domači konj ugriznil v desni kolk. Mlkliču Alojzu, posestniku lz Gor. Lakenc. so se splašill konji, ga spravili pod voz in mu poškodovali glavo, l.užar Antonija, delavka s Kota, Je padla na srp in se urezala v desno nogo, Llpar Franc, sin po-sestnice iz Družinske vasi, se Ja s sekiro usekal v desno nogo. Krevs Ana, delavka iz Krkovega, se Je s sekiro usekala v levo roko. Kosa Jerneja, sina posestnika lz Ločne, Je povozil voz in mu poškodoval desno nogo. Ivanovič Peter, rudar iz Kanlžarlce, je padel in si poškodvval glavo, prsni koš ln desno roko, Flajnik Jure, posestnik iz Vukovcev, je padel pod voz in si poškodoval desno nogo. Cvetkoviča Toneta, sina monterja iz 2užemberka, Je na travniku po nesreči Jože Zupančič s koso usekal v desno nogo. Cernlča Franca, sina posestnika a Podulc. je zgrabila mlatllnlca ln mu odtrgala levo roko. Blažlfi Alojz, posestnik lz Dola, Je padel s kozolca ln si poškodoval desno roko. TO IN ONO Z OTOČCA Kakor prejšnja leta, tako tudi letos taborijo na Otočcu taborniki iz Celja. Prvič pa pri nas taborijo taborniki »Modrega vala« iz Trsta, ki se tu prav dobro počutijo. Naša mladina jih večkrat obišče, zlasti ob večerih pri tabornem ognju. Ob obletnici Dneva vstaje jih Je odbor SZDL O-točec povabil na skupno proslavo. Sodteilovall so s pestrim sporedom ln občinstvo jih je nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Otočani se jim zahvaljujemo za obisk in sodelovanje. Novi naročniki našega lista: GrŠič Anton - Gor. Suhor Cerar Alojz - Pula Fink Polde - Huma Gruden Franc - Alekslnac Kranjc Jerica - Begunje Stenic Anton - Golnik Vajda Frano - Sombor Delo novega odbora SZDL je uspešno. Usmerjeno je v gospodarski razvoj vasi in o-lepšavo kraja. Izvedla se bo elektrifikacija vasi in uredila kanalizacija stranske ceste proti mostu. Z aisfailtinanjem ceste Novo mesto-Srnledniik bo tudi na£a vas dobila lepše lice. Na Izrednem občnem zboru KZ so končno tudi naši kmetje uvideli, da jim kmetijska zadruga mnogo pomaga. Izvolili so nov odbor, v katerem je največ kmetov. Ponovno bodo zaživeli razni kmetijski odseki jjn okrepili moč zadruge. L. A. Taborniški pohod se je začel v Črnomlju STARŠI, NE PA ŠOFER! V torek, 9. julija, se je uračal iz Ljubljane s polno naloženim sedemtonskim »Plonirjevim« kamionom šofer Jože Pavlic. Ko je pripeljal s težkim automobilom preko mostu v Bršljinu, se je nenadoma pojavil pred njim voziček, v katerem je sedelo troje malih, od dva do tri leta starih otrok. Tov. Pavlic se je zavedel resnega položaja in je z vso silo .zadnji hip 2auri, s čemer je preprečil težko nesrečo. Voziček z malčki se je namreč v istem trenutku že znašel pred sprednjimi kolesi kamiona. Otroci so bili popolnoma zmedeni in prestrašeni. Tovariš Pavlic je nato spraševal v neposredni bližini stoječe ženske, čigavi so otroci, pa mu tega nobena ni hotela povedati! Ena se mu je celo posmeho-vala, kar je vredno vse graje. Kmalu se je pojautl med gručo ljudi kovač Peternel, ki je odpeljal svoja dva otroka domov, medtem ko je bil tretji otrok od Pristavca iz BrSljina. Nihče od staršev pa nI Čutil potrebe, da bi prisebnemu šoferju izrekel toplo besedo zahvale, saj je tovariš Pavlic prav gotovo s prisotnostjo duha rešil tri mlada življenja. Ce bi se zgodila huda nesreča, bi pa vsi prav gotovo valili krivdo samo na šoferja, čeprav bi ga v tem primeru ne zadela niti najmanjša krivda. Starši, pomislite na lahkomiselno puščanje otrok ob prometnih cestah zdaj, ko jih imate doma Žive in zdrave! Za nepotrebne prometne nesreče, ki nastajajo iz malomarnosti odraslih, odgovarjajo v takih primerih predrtem starši. ■ Franjo Avsec Gostoljubno in prisrčno so v četrtek popoldne v Črnomlju sprejeli 26 tabornikov in tabor, nic, članov Združenja tabornikov Slovenije, ter jih pred par-t:zanskim pohodom v Pale pri Sarajevu tudj lepo pogostili. Ob 17. uri se je povorka, s črnomaljsko godbo na čelu razvila skozi mesto in s» ustavil* pred Prosvetnim domom, kjer je tabornik© pozdravil Franc Košir, predsednik občinskega odbora Zveze borcev. Opisal Jo pot slovenske delegacije, ki jo v jesenj leta 1943 krenila iz Beta krajine na II. zasedanja AVNOJ v Jajce ln med drugim dejal, da mladina pravilno išča vzornike v naših partizanih. 2e_ lel je tabornikom prijetno po- Piolzvodnja premoga ▼ porastu Slovenski premogovniki so letos v prvem polletju dosegli proizvodnjo 2,050.000ton premoga in tako presegli svoj plan proizvodnje za okoli 228 tisoč ton p.'emoga ali za 12,5 odisftotka. Dobra polovica presežka je bila dosežena pri lignitu, kar izvira iz povečane kapacitete velenjskega rudnika. V merilu vse države je pa znašala polletna proizvodnja 8,844.000 ton in je bil plan presežen za 2 odstotka. V primerjanj z letom 1956 je bila skupna proizvodnja vseh vrst premoga večja za 782.000 ton. To kaže, da se letošnja proizvodnja odvija po predvidenih smernici h družbenega plana in so dani pogoji za izpolnitev letnega plana proizvodnje premoga, ki znaša 18,200.000 ton tavanje skozi najbolj slavn« kraje naše vstaje. Za sprejem in gostoljubnost se je nato za-? hvalil starešina pohoda Buda W611e, nakar je godba spremil* tabornike do konca mesta. S* isti dan so šli taborniki do Gradaca, naslednje jutro pa v Vrhovine pri Otočcu Cene na novomeškem živilskem trgu 2© nekaj »tednov ni bil žayil-ski trg v Novem mestu tako dobro založen kot v ponedeljek 29. julija. Prodajali so: jajca po 14 din, kumare po 50 din kg, zelje- po 40 din kg, papriko po 80 din kg, rdečo peso po 20 din šopek, slive po 60 din kg, hruške po 60 din kg, skodelico sme. tane 50 din, kure od 360 dalje in gobe po 150-160 din kg. Skoda lo, da prodajajo male ln velike gobe skupaj, ker bi marsikatera gospodinja kupila rada le male gobice zr vlaganje, tako pa mora vzeti vse, če potrebuje velike aH ne. Spričo hladnega vremena, ki Je te dni nastopilo, je prodajalka volnenih izdelkov dosti pro. dala. Tudi lončarjev in domačega platna je bilo precej. Meso: govedina po 240 din, teletina 280 din kg, svinina 350 din kg. S SEJMIŠČA Na živinski sejem v Novem mestu so pripeljali tokrat 581 prašičev v starosti od 6 tednov do 6 mesecev. Prodali so skoraj vse — 557 prašučev. Cena mladim prašičkom je bila od 2.500 do 4.500 din. večjim pa od 5.000 do 12.000 din. Tokrat je bilo precej več kupcev kot na zad» njem živ>n?kem <=er ze-lo blizu svo- jemu največjemu Šahovskemu uspehu, tokrat pa moramo to potrditi in mu hkrati čestitati! Na dokaj močno zasedenem polflnal-nem turnirju za prvenstvo Slovenije v Ljubljani Je osvojil častno m. mesto in se kot edini prvo-kartegornik uvretil v finalni turnir za prvenstvo Slovenije, ki te je včeraj pričel v Laškem. Kobler je na polfinalnem turnirju dosegel 6 zmag, 3 remije in le dva poraza, oba s prvoplasiranima mojstrskima kandidatoma Vavpe-tičem in Krivcem. S 7 ln pol točke Je osvojil 3. mesto pred Krtisni-kom, CJJanom, Benedičičem, Zbi-lom, Popadičem itd. Prvi dve mesti sta osvojila Vavpetič (9 ln pol točke) ln ing. Krivec (fl točk). Brzotumlr SD Novo mesto Na brzoturnlrju Šahovskega druitva Novo mesto, ki Je bil priprava za okrajno brzopotezno prvenstvo v Črnomlju ln za določitev društvenih ekip, Je brez poraza osvojil prvo mesto Ivan Gajskl. Ub drugem mestu je bil Jure plcek, sledili pa so Medic, dr. Golež, Avsec itd. ZADNJE ŠAHOVSKE VESTI Po sporočilu lz Šahovske zveze Slovenije je Koblerjn le uspelo dobiti dopust in bo nastopil na finalnem turnirju za prvenstvo Slovenije, ki se je včeraj pričel v Laškem- Želimo mu čim več točk in dober pl * Otvoritev turnirja za mladinsko državno Kahovsko prvenstvo bo v četrtek, L avgusta v Domu •LA v Novem mestu ob ti. url dopoldne. Hrvatskim mladincem bo sekundant mojstrski kandidat Franolič, slovenskim pa verjetno domačina Sila in Skerlj. Turnir bo trajal le do 21. avgusta tn ne do 24. kot je bilo sprva mišljeno. * Sklenjeno Je bilo, da bo letošnje moitveno prvenstvo novome-ške«a okraja Izvedeno v dveh skupinah. Zmagovalca v skupini se pomerita za prvaka skupine, «nn prvaka skupin pa se bosta pomerila za naslov okrajnega mo-stvenega prvaka. Okrajni prvak op »gral s SD Kočevjem za naslov moStvenega prvaka Dolenjske. Nato smo potovali preko Lvova, Tarnova, Ržesowa tn Krakowa proti Sleziji in Moravski. Videli smo razbite in požgane vasi in mesteca ter brezštevilne grobove padlih borcev treh armad: avstrijske, nemške in ruske. Ko smo se vozili po Moravski, so nam otroci ob progi klicali: Boljševici/boljševici! V Moravski Ostravi smo se srečali z vračajočiml se ruskimi ujetniki iz Avstrije. Gromko ln glasno so nas spraševali: »Bratci, budem li boljševikami?« Mi pa še bolj krepko: »Bodemo!« Ko smo prišli v Judenburg, smo začeli z agitacijo proti vojni in Avstriji. In kmalu je slavni c. in kr. pespolk štev. 17, nazvan »Kronprinz«, začel upor, ki pa ni uspel zaradi naglega posega drugih, zlasti madžarskih čet. Tako sem vam, dragi bralci Dolenjskega lista, opisal pred štiridesetletnico Oktobrske revolucije vse važnejše dogodke, ki sem jih doživel za časa mojega bivanja v Rusiji. V nadaljevanju pa vam bom podal doživljaje mojega soseda tovariša JURIJA ŠPEHARIA, ki je preživel v Rusiji polnih osem let kot ujetnik, delavec in pripadnik Rdeče armade, s katero se je v vzhodni Sibiriji tolkel z Japonci. Ujet je bil 26. avgusta 1814 pri kraju Gologorl, se pravi prvi dan bitke z Rusi. No, pa naj govori dalje sam: »Po treh letih bivanja v Ameriki sem prišel leta 1811 na dom. Takoj sem bil vzet''k vojakom, kjer sem služil v 6. stotniji 17. pešpolka v Celovcu. Imeli smo krutega stotnika, pisal se je Nechanskv; bil je trd Nemec in pravi trinog, ki je trpinčil moštvo na razne načine. Zaradi razmer v njegovi stotniji, je prišlo na pustno nedeljo leta 1814 do upora. Večina vojakov je ostala vso noč zunaj brez dovoljenja; zaradi tega so bili obsojeni na devet mesecev do štiri leta trdnjavske ječe. Poslanec dr. Ivan Šušteršič je v parlamentu vložil interpelacijo na vojnega ministra zaradi teh razmer, ki pa ni nič zalegla. Prvi dan boja z Rusi 26. avgusta leta 1914 je padel, jaz pa sem se dal ujeti Rusom. Bilo je takole: v tisti strašni bitki, ko je od mož 17. pešpolka padlo več kot polovico, bilo ranjenih in ujetih, sem se skril v neki veliki hlev in na podstrešju izpod opeke opazoval, kje so Rusi. Kak poldrug kilometer daleč sem opazil številne ruske kolone, ki so hitele proti zapadu za bežečimi Avstrijci. Čez nekaj ur sta prišla do nas dva kozaka na konjih z dolgimi kopji. Ostro sta spraševala kmetico, če ima kje skrite Avstrijce, pri tem pa probadala slamo v hlevu, če bi kaj staknila. Odšla sta naprej, potem pa so prišli drugi z vozom in nabirali živež za vojsko. Bilo nas je petero, eden je bil od šrapnela težko ranjen v obe roki. Ko so nabrali poln voz prašičev in bili pripravljeni za odhod, sem skočil brez orožja doli ter se jim pokazal. Štirje nasi so bili v skrivališču pripravljeni na streljanje? če bi me bilo treba braniti. Ko se mi je njihov narednik bližal, je držal rpko na ročaju pištole in me vprašal, kdo da sem. Odgovor: »Avstrijski vojak, toda Slovan, ki se noče boriti za Avstrijo!« Vprašal me je, koliko nas je in če Imamo orožje. Povedal sem, da nas je pet in da je eden težko ranjen. Nato so prišli naši v hišo ni prinesli skrito orožje. Narednik je nagnal hišno gospodinjo, da je prinesla za nas hrane, katero ji je sam plačal. Potem so nas odpeljali k štabu. Takrat sem prvič v življenju jezdil konja, ostali so se pa vsedli na voz. Narednik nam je prigovarjal, da naj n« povemo na kak način smo bili ujeti. Hotel je ustvariti videz, da nas je on z orožjem prisilil v ujetništvo, da bi tako za vsakega ujetnika zasluzil rubelj. Pri štabu smo naleteli na zelo vljudne oficirje, ki so nam iz svojih kovčkov delili razne sladkarije in jedila. Nato so nas odposlali k divizijskemu poveljstvu, kjer smo prenočili na slami pod drevjem med ruskimi vojaki. Po zajtrku, ko se nas je nabralo kakih 30, so nas privedli v Brodi ter nas spravili na vagone. Ustavili smo se v Kijevu, kjer so od Slovanov ločili Nemce in Madžare. Vozili smo se proti Volgi in se ustavili v mestu Glazov, Vjatska gubernija. Nismo bili zastraženi in smo imeli dovolj svobode, da smo se po mestu gibali in opazovali ruske razmere. Prebivalci so bili z nami zelo vljudni. Videli smo, da so dovolj izobraženi in vsi pismeni. V šoli nas je bilo kakih 400, bili pa smo brez dela. V septembru leta 1915 je prišel k nam inženir lz nekega rudnika ter vprašal, kdo želi delati. Javilo se nas je kakih deset Slovencev in deset Cehov. Drugi dan smo nastopili tridnevno pot skozi močvirnato, z Upanrii in brezami obraščeno pokrajino, v kateri smo se le stežka otepali brezštevilnih rojev komarjev. Ko smo prišli do rudnika, so nam pokazali stanovanje, v rudniku pa smo na vrvi v košarah vlačili navzgor železno rudo. Prehrana je bila še dokaj dobra, kupovali smo si jo sami za svoj denar, ki smo ga zaslužili. Okrog po vaseh so bile same velike kmetije; veleposestnikov v tistem severnem mrzlem kraju ni bilo. Jože Dular po severnem Jadranu — Ferdinand, tudi ti si takoj •pazil, da ima prav takšen klobuk kot Je moj, kajne? Naš prvi obisk velja Giottu v Madonni deli' Arena, temu genialnemu stavbarju in slikarju 14. stoletja, začetniku mo-nomentalnega evropskega slikarstva, ki se je v svojih čudovitih freskah iztrgal bizantinskemu vplivu in odgrnil sebi' in slikarski generaciji, ki je prišla za njim, naravo, njeno razgibanost in človeka v njem. Nič manj spoštovanja ni vreden Donatello, veliki kipar zgodnje renesanse. Njegov konjeniški spomenik Gattamelate, kipi v baziliki S. Antonio, njegov veliki leseni konj v Palaz-zo della Ragione, velikanski dvorani, eni največjih v Evropi, ki ji stene krasi blizu štiri sto fresk, vzbujajo občudovanje ljudi vsega sveta. • Hodimo po mestu in si ogledujemo. Souola del Santo, Ere-mitani. katedrala, univerza ... Nedaleč od Sante Giustine, se i je utaboril živopi?ani, kričeč; cirkus. v senoi te devete največje cerkve na svetu obstane-mo na pločniku pred majhno gostilno. Štirje sedemo za mizo sredi redkih oleandrov in pijemo mlačno pivo. Tudi zrak je prav tako mlačen, neprijeten. Murano, 24, maja Po dopoldanskem ogledovanju stotin in stotin umetnin v beneški Accademii di belle arti človeku tak kratek izlet po morju dobro dene. Beneška zrcala 1 Muranakio steklo! Po vsem svetu je znano. Tudi grajske »gnade« na Hmeljni ku, v Soteski, Žužemberku in drugod so se svoje čase ogledoval" " H p p r,