URfitfOfTVO lil U»AVAi UgBUAlU, PfTBBUORA RALIAK A & PTAL7 VNA 8. Na Siciliji odbiti sovražili napadi Trija sovražnikovi paraiki ptrtopljcni, 14 15 sovražnik letal sestrdfcnito Vrhovno po\ Hjmstvo objavlja dne 26 ju ia na.-l^clnje vojno poročilo št 1157. Na Siciliji so bili v srednjem odseku bojišča r-avrn.i^ni sovražni napadi, ki so jih podpirali tanki: nadaljuje se na severnem krilu silovit sovražni pritisk. Nad pristaniščem Siracuso so nemška, bojna letala potopila tri parnike s skupno 20.COO tonami in poškodovala 14 trgovskih parnikov s skupno 61.000 tonami. V zraku nad otokom je letalstvo Os j uni- čilo tri letala, dve pa »a uničile obrambne baterije. V zadnjih dneh so med napam u naše konvoje sestrelile pomorske edini ee v spremstvu 10 letal. Naša proti pod mora i ška sredstva pod poveljstvom ladi.iskesra poročnika Ginlia Pel-lia iz Bonassole (La Spe* i a) so potopila na odprtem Ti renskem morja so vratno pod- mornico. Podpisan: General Ambrosie. Seja Velikega fašističnega sveta R!m. 26. jul. s. Poročalo o seji Velikega faJKrtičncgfl sveta dne 24. julija 1943: V Rimu se je 24. julija 1943 sestal v Beneški palač- Velik fašistični svet ki ni bil sklican od 7. decembra 1939, torej od vstopa. Italije v vojno. Navzcčn; so bili Mussolhri. De Bono, De Vecchi. Suarrlo, Grnndi. Soorza. Dr> Mamice Acorbo, Biggni. Pareschi. C anetti. Pol-verelli Federalni Trin^ali-Casanova. Bale!-la, l'Vattare. Gottardi. Blg-nardi. De Štefani Rossoni. Bottai. Farinaeci. Marinelli. Alfieri C ano, Buffarini. Albini. Galfoiat] jn Gastianini. Dnevni red Ob pričetku zborovanja iti se je prijelo ob 17. uri, je Šef vlade poročal o političnem in vojaškem položaju. Nato je predsednik zbornice Grandi predložil in očrtal naslednje dnevno povelje, katero so razen Grandi ja podpisali tudi Rederzoni, De Bono. De Večini, De Marsico. Acerbo, Pareschi. Cia-nettj. Čiano. Bottai, Balella. Gottardi, Bigr-nardi. De Štefan:. Roasoni. Marinelli, Al-fteri, Albin: m Bastianini. Velik svet. zborujoč v teh dneh najvišje preizkušnje obrača predvsem svojo misel 3tma5k*ni bojevnikom vsega orožja, ki ob strani s ponosnim ljudstvom Sicilije v katerem najvišje odseva vera italijanskega naroda, obnavljajo plemenita izročila po-gusnoe hrabrosti fn neukrotljivega, duha Žrtvovanja naših slavnih oboroženih sil proglasa po obravnavanju notranjega in mednarodnega, položaja ter političnega in ▼ejaškega vodstva vojne sveto dolžnost za vse Italijane, da branijo za vsako ceno edmetvo, neodvisnost, svobodo domovine, sadove žrtev in naporov štirih generacij od Rissorg-imenta do danes, življenje m bodočnost italijanskega naroda; izpričuje potrebo moralne in gmotne zveze vseh Italijanov v tej resni in odločilni uri za usodo naroda. Izjavlja, da je v ta namen potrebna takojšnja obnova vseh državn-h funkcij, pripisujoč kroni, velikemu svetu, vladi, parlamentu, korporacijam naloge in odgovornost, delečene po naših zakonih in ustavi. Poziva šefa vlade, naj prosi Nj. Vel. Kralja, do katerega se obroča zvesto m zaupno srce vsega naroda, da hi hotel za čast in blag- njo domovine prevzeti z dejanskim poveljn'Štvom nad oboroženimi silami na kopnem na morju in v zraku po Členu 5. ustave Kraljevine tisto vrhovno pobudo odločitve, katero mu naše ustanove pripisujejo in ki so vedno bile v vsej naši narodni zgodovini slavna dedščina naše vzv1-šene Savojske dinastije. Predsednik zbornice Grandi je zahteva! glasovanje o dnevnem redu z imenskim pozivom. Drugi dnevni red je nato predlož l tajnik Stranke Carlo Ccorza. tertjega pa Roberto FarinacL Razprava, ki je nato trajala neprekinjeno 10 ur do 3. ure zjutraj dne 25. julija. Po razpravi je dobil dnevni red, ki ga je predložil Grandi, 19 glasov proti 7, en glasovalec pa se je vzdržal glasovanja. Dnevni red Farinacijev je dobil en gina. dnevni red Scorze je pa bil umaknjen po glasovanju z veiko večino za dnevni red, ki ga je predložni Grandi. Za Grandijevo resolucijo so glasovali: Grandi, Federzoni, De Bono De Vecchi, Ciano De Maršicot Acerbo, Pareschi. Cia-nettL Balella, Gottardi Bignardi. De Štefani, Rossoni. Bottai, Marinelli, Alfien, Albini in Bastianini, proti pa Soorza. Bigg--ni Polverelli, Tringali-Casanova. Frattari, Buffarini in Galbiati. Glasovanja »e je vzdržal Suardo. Brezuspešni poskusi za prodor nemške obrambe 130 sovražnih tankov ti — Na letal Na Ornem morja so napadle nemške iahKe poraorstee emnice irirnrirnnnetim in sovjetske naprave am natovarjanje ter so potopile dve oskrbovalni ladji s skupno 800 tonami. Na Siciliji so nemške m fttattjanake sile odbile več z oklopnim! silami podprtih napadov proti severnemu in srednjemu odseku fronte. s V vodah Sirnkuac so potopila nemška, bojna letala tri sovražne trgovske ladje s skupno 204100 tonami m težko poškodovala 14 nadaljnjih prevoznih ladij. Sovražni letalski oddelki so izvedli nove težke teroristične napade proti nemškim mestom. Včeraj podnevi sta bila napaden« Hamburg in Kom, kakor tudi nekaj krajev ob severni nemški akni in na zasedenem zapadnem ozemlja, v pretekli noti pa je Pri tem so M Hitlerjevega slavnega stana, 26. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske le objavilo danes naslednie poročilo: Sovjetska vojska je tudi včeraj ob kubanskem mostišču, na področju pri Orlu in južno od Ladoškega jezera nadaljevala svoje brezuspešne poskuse, da bi prodrla skozi nemške obrambne postojanke. V vsem južnem odseku od Azovskega morja do Bje!poroda so njeni napadi, zaradi dosedanjih izgub napram prejšnjim dnem, rastno popustili. V posameznostih se javlja: Ob Kubanskem mostišču so bili krajevni, deloma z močnimi topniškimi in letalskimi silami podprti napadi ostavljeni ■ proti sunki ali pa razbiti že na izhodiščnih postojankah. Na področja okoli Orla so obnovile sov-cete tudi včeraj zopet z močnimi rt in okiopnimi silami svoje brez. noakuse za prodor južno, južno-vzhodno in severno od mesta. V težkih bojih, deloma iz bližine, so bile z močno podporo letajnsva ot> uničenju številnih oklopnih vozil odbite. Na već mestih so nemško čete prešle v protinapade in vrgle sovražnika nazaj. Nadaljnji močni napadi južno od Lado-akega jezera so bili odbiti z velikimi iz. gubatni za sovražnika. Neki sovjetski bataljon, ki je prodrl v nase postojanke, je bil v protisunku popolnoma uničen. Skupno je bilo včeraj »in i ornih 130 sovjetskih oklopnih voz. Odločilen bo duh in tehnična sposobnost posameznega bojevnika fiVrižn 26. jul. a Slika bitke na vzhodni fronti se ni močno spremenila, pripo. minja »Volkischer Beobachter«. Boljše vi ki se naprej izvajajo svoje najtežje napade, ne mene£ se na izredno hude izgube, ne da bi dosegli cilj odločilnega proboja nem. fldh črL Odseki pri BjeJgorodu in Orlu ter področje južno od Ladoškega jezera ao se vedno sodišče borbe, piše »Montag Fonte, ki pa prikazuje, da zadnjo ^dtoči. tsr ne bodo' prinesle množice potrebščin, Stodenja v boje, bil bile povzročene zopet triilm prebivalstvom m velika opustošenja v sta-novanjskm okrajih impartrmlli mest. Letalska obramba je sestrelila is britansko, ameriških upadajočih letalskih skupin 61 letal. Izgubljenih je bfto 5 lastnih lovskih letal. Oddelek težkih nemških hotnih letal je v kalibrov mesto in prlstsrtače* SŽrTaJTČ takt so niso vrnila. Pri včeraj javljenom ■pamnlu nemških zaščitnih edinic z In Msisililinl bratmi čolni se je uspeh se poveeal. Skupno je izguba sovražnik dva brza ćotaa, dva nadaljnja pa sta bila duh in tehnična meznega bojevnika. To pojmovanje pribija v obširnem uvodnem članku »Frankfurter Zeitungc, ki ugotavlja ,da bitka na vzhod, ni fronti ohranja značaj bitka potrebščin, ki ne uporabljajo v velikih lmftčmah ne glade na razlika m tahničnlh annssjai ijsli, Značilnost sovjetske taktike, dodaja je to ogromno osredotočenje omejenem prostoru. Rusi zaupajo, da ht bolj Nova italijanska vlada Rim, 26. jul. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika imenoval riaslednje ministre državne tajnike: Zunanje zadeve: Eksc. Raffaele G u a r i g 1 i a, Kr. veleposlanik; notranje ministrstvo: Eksc. dr. Bruno Fornaciari, Kr. prefekt; Italijanska Afrika: Eksc. general Melchiade G a b b a, senator Kraljevine; pravosodje: Eksc. dr- Gaetano A z z ari t i, generalni direktor ministrstva za pravosodje; finance: Eksc. Domenico B a r t o 1 i n i, generalni oskrbnik države, senator; vojska: Eksc. general Antonio Sorice, državni svetnik; mornarica: admiral divizije Raffaele de Courtenne; letalstvo: general letalske brigade Renato Sandali i; narodno vzgojstvo: dr. Leonardo Severi, državni svetnik; javna dela: dr. Domenico Romano, generalni direktor ministrstva za javna dela: poljedelstvo in gozdovi: prof. Alessandro Brizi, senator Kraljevine; promet; general Federico A moro so; korporacije: dr. Leopoldo P i c c a r d i, državni svetnik; ljudska kultura: Eksc. dr. Guido R o c c o, Kr. veleposlanik, generalni direktor za inozemski tisk; valute in devize: Eksc. dr. Giovanni Acanfora, generalni direktor Bance dltalia; vojna proizvodnja: Eksc* general Carlo Favagrossa. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika imenoval tudi za podtajnika pri pred-sedništvu ministrskega sveta Eksc. dr- Pietra B a r a t o n a, državnega svetnika. Odredbe šeSa vlade larsala Badoglia Rim, 26. jul. s. Sef vlade Badoglio je izdal naslednji ukaz: Prostovoljca Milica za narodno varnost je sestavni del Oboroženih sil naroda in sodeluje z njimi kakor vedno v popolni skladnosti delovanja in namenov za obrambo Domovine. Podpisan: Šef vlade Badoglio Rim, 26. jul. s. Šef vlade in maršal Italije Pietro Badoglio je naslovil na narod tale poziv: Italijani! Po proglasu Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italijanom in mojem proglasu naj vsakdo vztraja na svojem delovnem položaju in v svoji odgovornosti. Ni trenutek, da bi se spuščali v demonstracije, ki ne bodo tolerirane. Ta težki trenutek zahteva od vsakogar resnost, disciplino in patriotizem, poln vdanosti najvišjim interesom naroda. Prepovedana so zbiranja in javna varnost ima ukaz, da jih brez obotavljanja razprši. Podpisan: Badoglio. Patriotične manifestacije Rim, 26. jul- s. Brž ko je rimsko ljudstvo zvedelo vest, katero je odajal radio, da je Nj. Vel. Kralj prevzel poveljništvo Oboroženih sil in imenoval za šefa vlade maršala Badoglia, se je zgrnilo po cestah in manifestiralo svoje zadovoljstvo in navdušenje. Polagoma so rimske ceste navzl:c kasni uri in zatemnitvi dobile lice velikega patrioti enega navdušenja Ob vkzlikih: Živela Italija! Živel Kralj! Živel Badoglio! In Živela vojska! ter ob petju Mamelrjevih himen so se stvorili mogočni sprevodi z letaki in trobojnjcami ki so se usmerili proti Kvirinalu. Ob svojem prihodu so našli ma-mfestanti trg že natrpan z množico, ki je vzklikala Nj. Vel. Kralju m Savojaki hiši. Med tem, ko je veČina množice še postajala in vzklikala vladarju, ao se stvorili drugi sprevodi in se napotil j proti vojnemu ministrstvu, kjer so se dvignili vzkliki Ita-lji in oboroženim s*lam. Na drugih kraj h mesta in zlasti pred uredništvi, so bile podobne patriotične manifestacije z vzkliki: Živela Italija! Veličastna manifestacija je bila na Beneškem trgu. kjer je mnozca vdrla v dvorišče palce ter izpričevala svoje navdušenje in svojo neminljivo strast za usodo domovine. Razširjajoč se po Corsu je ogromna reka ljudstva, prišedča z Beneškega trga, od-la na Piazzo Colonna, kjer je A onovno izrazila svoje nedvoumno patr:otstvo ob petju Mamelijeve himne, pesmi Piave in starih himen italijanskega Riasorgimenta. Povsod je rimsko ljudstvo znova potrdilo svoje globoko zaupanje v neumrljivo usodo otenovsae pod zvišenjm vodstvom svojega vladarja, usodo, ki je zaupana hrabrim Oboroženim aflam. času ko so ustvarili nov tip t—lm »T-34« pokazali, da se zavedajo kakovostne vrednosti sredstev. Čeprav so Sovjeti, zaključuje lit, zboljaali taktiko te strategijo med to vojno, je vendarle tesno središče njih akcij še vedno na udarni ssMsiinl ■hateria-tau Ta metoda, če se sistemom, temelječim sposobnosti nemškega poveljnistva in lat ter lumini popolnosti ▼ Bologna, 26. jul. s. Navzlic kasni uri, ob kateri se je razvedelo o spremembi v vladi, je vest vzbudila največje patriotično navdušenje. Takoj so se stvorili sprevodi, ki so šli z velikimi trobojnicami na čelu po glavnih ulicah mesta ter od tod do periferije in do ljudshih okrajev ob vzklikih; Živela Italija! Živel Kralj! živel Badoglio! Milano, 26. jul. s. Kljub !:asni uri se je vest, da je Kralj prevzel poveljništvo nad vsemi Obroženimi silami in imenoval za šefa vlade maršala Italije Petra. Badoglia. naglo racBširila po vsem mestu in vzbudila povsod goreče patriotične manifestacije ob mogočnem vzklikanju Kralju in Cesarju, Italiji in maršalu B&dogliu. Maršal Badoglio Rim, 26. julija, s. Novi šef vlade Pietro Badoglio je bfl rojen 28. septembra 1. 1871. v kraju Grazzano del Manfeoraito. Ze zelo mlad je stopil v vojaško aJcademijo v Turinu, iz katere je izšel z 19. leti kot topniški podporočnik. Po obiskovanju praktične šole je napredoval v poročnika.. Kot tak se je udeležil afriške vojne v letfli 188687. L. 1911. je bil kot kapetan glavnega stana v Libiji. V bojih pri Zanzuru se je tako odlikoval, .da si je zaslužil prvo izmed vseh sedem povišanj za vojne zasluge, ki jih je dosegel v svoji vojaški karieri. Ob izbruhu vojne 1- 1915'18 je bil podpolkovnik glavnega stana in kot tnk dodeljen poveljništvu EL armade, L 1916 p«, je bil kot polkovnik poveljnik 78. pehotnega, polka. E>ne 6. avgusta, istega leta je zavzel grozni Monte Sabotino, ki je bfl polnih 14 mesecev nezavzetna postojanka za obrambo Gorizije, mesta, ki ga je dva dni na to H. armada zmagovito zasedm, Badoglio je bil tedaj za vojne zasluge povišan v generalnega, majorja. Pri va&nfh bojih na Kulcu in pri Vodicah je bil zopet na čelu svojim vojakom. L. 1917 je bal določen za podsefa glavnega stana Armanda Diesa in je kot tek prispeval k reorgam-zaciji vojske ter k pripravam in \iresni-čenju odločilne zmage. Nato je nnel naročilo, da se s pi*em aganim sovražnikom px goda v Villi Giusti o premirju. L. 1920 je bil odposlan v Venezio Giulio kot izredni komisar, da bi nadel rešitev vprašanj«. Fiumeja, ki ga je zasedel d'Anmmzio, nato pa je odšel v posebni misiji najprej v Rum unijo in zatem v Zedinjene države Severne Amerike. Vladar mu je podelil ntfjslov sabotinskegn markija. Leta 1924 je bil veleposlanik v Braziliji in po svojem povratku od tam je bil povišan v maršala Italije. Že dne 24. februarja 1919 jo bil imenovan za senatorja Kraljevine ;n v novembru istetjn leta mu je bilo podeljeno odlike vanje ovratnika reda sv. Annunziatc. Leta 1927, ko se je izvršila radikalna reforma višjega poveljnistva vseh oboroženih sil v državi, je bil imenovan za šefa generalnetja glavnega stana, januarja leta 1929 pa je prevzel enotno vlado v Libiji, kjer se mu je posrečilo izpopolniti zasedbo in doseči pomeri en je. Dne 15. novembra 1935 je bil pozvan na položaj Visokega komisarja za Vzhodno Afriko. Kot vrhovni poveljnik v Abesiniji je zmagovito zaključil tedanjo vojno in izsilil, pohod ▼ Adis A bebo. Bil je prvi podkrali Abesmije in ko je zaprosil in dosegel razrešitev s te funkcije, da bi se vrnil v domovino m prevzel delovanje šefa generalnega glavnega stana, mu je Kralj in Cesar podelil naslov vojvode AoHs Abebe. Rim mu je dne 3. julija 1936 podelil častno meščanstvo. Dne 22. septembra 1937 je bil imenovan za predsednika narodnega sveta za proučevanje. Dne 5. novembra 1939 pa ie bil navzlic temu, da ie dosegel starostno mejo. nadalje potrjen za šefa generalnega glavnega stana, kar je ostal v prvi dobi vojne proti Franciji. Angliji in Grčiji in je bil na svojo prošnjo razrešen šele 5. decembra 1940. Firenze, 26. julija, a. Cim se Je včeraj zvedela po radiu novica o imenovanju maršala Badoglia za šefa vlade, se Je navzlic pozni uri takoj zbrala ogromna množica meščanov, ki je v sprevodu korakala skozi središče mesta pred sedež poveljnistva armadnega zbora med prepevanjem domoljubnih pesmi. Po vzlikanju Italiji, kralju in maršalu Badogliu se je ogromna povorka meščanov podala v pe-riferične dele mesta, kjer je povsod obnavljala manifestacije goreče domovinske ljubezni. BOK>gna, 26. jul. s. Po snočnjih prvih manifestacijah so davi razobesili na vseh javnih in zasebnih poslopjih trobojni ee, ceste pa so od prvih jutranjih ur močno oživele. Kolone meščanov z zastavami in letaki, poveličujočimi Italijo, Kralja in oborožene sile. so šle po glavnih ulicah ob neprestanem vzklikanju vojski, mornarici, letalstvu. Živahnost, ki je trajala v popolnem redu vse dopoldne, je jasno pokazala veliki čut patriotizma, katerega je sposoben italijanski narod. Poslanica predsednika Narodnega združenja vojnih pohabljencev in invalidov Rim, 26. jul. a. Predsednik Narodnega združenja vojnih pohabljencev in invalidov je poslal članom naslednjo spomenico: Kralj je vzel v svoje roke narodovo usodo in sam prevzel poveljstvo nad svojimi vojaki. Znova se je Kraljeva rodbina zavzela za stvar in usodo italijanske skupnosti ter izpolnila svoje poslanstvo s tem, da je prevzela odgovornost za najvišje odločitve. Vladarjevo voljo je ljudstvo sprejelo z zaupanjem ter z disciplino sodeluje z vlado, katere polna moč je poverjena velikemu vojaku, čigar ime je znano v zgodovini. Vojna se bo nadaljevala in na. vzHc najhujšim preizkušnjam, ki jih je narod že pretrpel in bo še pretrpel, bo ljudstvo privolilo v vse možne žrtve zdaj, ko ve, da se bori za obrambo lastne odgovornosti in da resi svojo lastno bodočnost. Vsaka druga potreba je tej dolžnosti podrejena, a ni ga človeka, ki ne bi spoznal da so v Vladarjevih osebnih pravicah vključene tudi pravice naroda po pogodbi, iz katere poteka italijansko zedinjenje. Teža preteklosti mora biti pobuda n jutrišnji dan, ko ga bomo sodUi brez slabosti, brez toda danes morajo molčati najbolj plemenite, pred je. Vojna se nadaljuje tudi zato, ker nobena podrejenost ne more ljudstva nagniti k temu, da bi se odpovedalo pravici sodrtr o svojih lastnih napakah. Mi vemo, da nas veže ena prisega in se zgrinjamo okrog vladarja. Opominjamo ljudstvo, da naša usoda in življenje zav*-sita od resnosti in vrednost^ o katerih bo dalo dokaza * tej uri. Italija, ki se je komaj dvignila, ne more pasti, in Italijani bodo končno dokazali, da so se v nesreči navadili in spravili z bolečino. — Del Croix, za Italijansko Afriko Rim, 25. jui. s. Pod predsedriistvorn senatorja Grazioiija se je sestala komisija a zadeve Italijanske Afrike m odobrila dva zakonska načrta, tičoca se pravil postopka z osebami, bivajočirrd v Libiji, ter sprememb vejavne zakonodaje o izrednem načrtu za ojačeno demografsko koiontaacrjo Utaji. Razprave so se m^UM^ t poročevalca mnoueuU m De l*o Stran 2 »StOVENSKI NAROD«, torek, 27. jun> i$43-xxi. Sfcv. T68 Novi ministri Rim, 27. jul. s. Ek?c. baron Raffaele Guariglia, no'.i minister za zunanje zadeve se je rodil 18. februarja 1889 v Neaplju, kjer je dovršil skoraj vse študije in postal z 19. letom doktor prava. Takoj je vstopil v diplomatsko kariero ter se je uvel j vil s svjimi posebnimi osebnimi sposr-bnostmi. Imenovan za vicekonzula, je služil v Pa:izu. od koder je bil v činu veleposhmiškega tajnika prestavljen v London. Iz angleškega glavnega mesta je odšel v PetrcgTad, nato pa po kratkem zopetnein bivanju v Parizu v Bruselj. Poklican je bil nato v zunsn'e ministrstvo v Rimu in imenovan leta 1920. za genialnega direktorji p litičnih zadev za Evropo in Sredozemlje. Nato je pripadal komisiji, ki je bi'a poslana v London, da se pogaja za oiistcp Giubalan 'a Italsji. nato je bil v Kairu ket Član komisije za razmejitev mej Egiptom in Libijo; naknadno je bil povišan v čin velepor.'anika In do'o?en Za Madrid. Iz £ » rh so ja zepet vrnil v Rim, kjer je z vzsmal po'ožaj generalnega direktorja Bfl. osebje v zunanjem ministrstvu. Leta 1936 j? bil imenovan za veleposlanika v Bucr.cs A rssu. kjer je znal s svojimi odličnimi spoe bnestmi obdržati visok ugled domovine. Leta 19"8. je bil premeščen v veleposlaništvo v Parizu, leti 1942. je hi! imenovan za ve"ep-»i : nika p: i Sv. stolici, v februnrju 1943 pa za velop'v-slanika v Anka: i kate-o ziaj zipušl-3, da prevzame vodstvo minUtistva za zunanje zadeve. Novi notranji minister Ekse. Fornaciari Bruno s.^ je rodil v Sondriju 17. oktobra 1881. Diplomiral je v pravu leta 1902 ter stopil naslednje leto v notranje ministrstvo, kjer jo bi leta 1908 poklican v tajništvo odbora za pomoč poškodovancem ob potrefili v Kalabriji in Sicilij. ki mu je predsedoval Nj. Vis. vojveda D'Aosta. Leta 1910 je prišel v generalno direkcijo javnega zdravstva, kjer je ostal 14 let kot šef urada za splešne zadeve, sodelujoč vneto pri ureditvi in organizaciji zdravstvene službe v resnih trenutkih, ki so nastali z epidemijo kolere v letih 1910-11 v libijski vojni, ob petresu v Marsici in v svetovni vejni. Leta 1923 je bil vicepre-fekt v Florenci in komisar v Benetkah nad dve leti, nakar je bil imenovan za prefekta in leta 1926 poslan v Trieste, odkoder je> bil v juliju 1929 poklican v generalno direkcijo javnega zdravstva, kjer je deloval do 1. avgusta 1930. ko je bil imenovan za prefekta milanske pokrajine. Leta 1935 je bil imenovan za generalnega direktorja civilne uprave v notranjem ministrstvu, leta 1935 je bil upokojen zaradi dosege starostne meje. leta 1940 mu je "bilo poverjeno ravnateljstvo zavoda v BoL zanu za likvidacijo premoženja Bolzancev, ki so optirali za Nemčijo. M:nUter za Italijansko Afriko Eksc. Gti-ba Melch'ade se je redil 20. avgusta 1S74 v Milanu. Pričel je vojaško kariero pri topništvu, od koder je prišel v glavn; stan. Od 1911 do 1915 je bH v Eritreji, najprvo krt poveljnik domačih baterij, nato pa kot šef glavnega sta^a Kr. zbora kolonijalnih čet. Med vpjno 19T5/18 je kot major poveljeval skupni težkega poljskega topništva, bi je šef glavnega stana 13. in 57. divizije, potem pa kot podpolkovnik šef operacijskega urrJa vrhovnega poveljn'štva pod generalom Cadomo in Diazom in končno šef glavnega stana 29. in 14. armad-nega zbora. Med avstrijsko ofenzivo proti visoki raven i A si aga je bil ranjen in si je pridobil vi te-ki križ savojskega vojaškega reda. Nato je napredoval v č|n oficirja istega reda. ker se je izkazal v umikalnih operacijah z Isonza na P'avo in v operacijah, ki eo privedle do osvoboditve Trenta leta 1935. Po vejni je bi okrog dve let; šef italijanske vojaške misije v Trar-skavkazijt in potem Kr. politični odpravnik na tem področju. Zarad; uspehov na teh položaj h je bil imenovan za prvega pribočnika častnega zbora Nj. Vel. Kralja. Nato je bil šef glavnega stena armadnega zbor v Milanu in šef krcljevega epe rac! js!*ega urada glavnega stara. Leta 1921. je vodil tajništvo sveta vojske, nato je bil 6 'et poveljnik Kr. zbora kolon jalr.;h čet v Eritreji, v maju 1926 je napredoval v brigadnoga generala in je bil imenovan za Sefa glavnega stana armadnega poveljstva v Florenci, 15. sep-tempra 1931 je prevzel poveljništvo pehotne divizije rCurtatcnc« in *Motanara«, dne 12. nevembra naslednjega leta pa je bil imenovan za prvega pribočnika princa Umberta Savojskega. 26. marca in po dnevu, ki je privedel do osvoboditve Trenta, je bil poki can v vodstvo urada šefa glavnega stana za čete Vzhodne Afrike. Od septembra 1936 do avgusta 1938 je bil poveljnik 3. armade, dne 23. marca 1939 je bil imenovan za senatorja Kraljevne, dne 16. maja 1940 je napredoval v armadnega generala zarad; zaslug v vojni. 12. septembra pa je prešel v rezervo po 47 letih službe. Čuvar pečatov vitez velikega križa Gaeta-no Azzariti se je rodil v* Neaplju 26. marca 1SS1 v družini sodnikov in pravozn^ncev. Lx>vršil jo pravne studije na univerzi v Neaplju, kjer je diplomiral leta. 1901. Nekaj let nato se je udeležil sodniškega natečnja in si pridobil prvo mesto, nato je elužil v ministrstvu za pravosodje in sodelovaj v številnih zakonodajnih komisijah. Bil je zasebni tajnik Vittoria Shialoje, ko je bil ta pravosodni minister in ko je med svetovno vojno 1915 18 organiziral propagando v inozemstvu. Leta 1919. je vodil zakonodajni urad v ministrstvu za pravosodje. Od leta . 1931. je bil prvi predsednik apelacijskeg-a sodišča. Eksc. Azzariti je spisal več zelo cenjenih del. Minister za finance Eksc. Domenico Bar-t°lini se je rodil v Rimu 26. avgusta 1880. Kot bivši generalni intendant Bance di Roma je dobil od finančnega ministra De Štefanija leta 1922. nadogn, da prouči ustanovitev generalnega državnega ©skrbništva, ki je bilo s Kr. dekretom 18. januarja 1833 ustanovljeno. Bartol ini je bil po usta. njoritvi imenovan za generalnega državnega oskrbnika, položaj, katerega je doslej za. ■vaamal. V decembru 1928 je vodil tudi poti-grsfični zavod države, od leta 1940. je bil nndnitemUnt tudi v tvornici avtarktidne ©•tuleče, !ista Guarnicriia Erminija, odreja: g. Lesar Josip, očeta Franca, ic imenovan za izrednega komisarja občine Kočevska Reka v zameno fašista Guarnicrija Lnnana. Civilnemu komisarju v Kočevju je naložena iz\ ršba te odredbe. Ljubljana. 23. julija 1943-XXt Visoki komisar Giuseppe LOmbrassa. Nakaznice za enotno moko in marmelada Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvitmejo nakaznice za enotno in koruzno moko ter marmelado za mesec avgust na Novem trgu št. 4/II po naslednjem abecednem redu: 28. julija A—F. 29. julija G—K?. 30. julija od Ke do L. 31. julija M do O. 2. avguste od P do s in 3. avgust« od S * do Z. Vsak trgovac naj M zglasi točno ob določenem terminu in ob jutranjih urah. ker se zamudriikoni ne bo naknadno nakazovalo. Srečko Magolič i Včeraj je umrl v Ljubljnni b:vsi f skar-niški ravnatelj in znani slovenski .dikar Srečko Magolič. Ves katoliški svet izraža papežu sočustvovanje zaradi bombardiranja Rima Vatikan, 26. jul. s. Te dni še naprej prihajajo papežu iz Italije vdana izpričevanja s sočustvovanjem v njegovi veliki skrbi zaradi bombardiranja Rima. Kardinal Na-salli-Rocca, nadikof iz Bologne, je poslai poslanico. Prispele so štev-lne brzojavke nadškofov in škofov z poietoka. Z Irske je bila. pričerši s šefom vlade De Valero in nadškofa iz Dublinc in Tuama soglasna pr'trditev škofov, duhovščine -n prebivalstva. Strnjeno in vneto ic bilo sočustvovanje izraženo po katoliški Španiji. Od primasa v Toledu do škofov na Balearih in ko-lon-j se je slišal isti glas. Oglasili so se s svojimi pastirji, katoliškimi organizacijam^ najvecj'mi kulturnimi in tiskovnimi zavodi, kongregacijaVni, vzgojnimi zavodi, ver-skmi z'.iruž?nh. vsi cd Madrida do Sv. Jakoba KomposteK, do Valladolida, Barcelone, Valencije, B'lbaa. Grmtanerja,' Sevilje, Vadajcza. Hueske, Vip:ha. Kordove, Sego-vije, Salamance, Kartagcnc, Levide, Ov'-e- da. Luga, Taragone itd. Ganljive brzojavke so sledile že znanim iz Argentine. Splošne so manifestacije južne Amerikef iz Brazilije, Chila, Kolumbije, Pemja, Venezuele, Ekvadorja v katerih so bili vsi škofje zvesti tolmač ljudske duše. Značilna je udeležba kat; Jkov iz Mehike, katerih tolmač je bil nadškof iz Mehike. Iz Kanade poročajo, da je tisk v celoti objavil pismo papeževo kaidinalu n?jnestn-ku. škofje, združeni okrog apostolskega, delegata, so poslali Sv. očetu spoštljiv glas vseh kanadskih katoličanov. V imenu vseh ordinarije v Avstralije je monsgr. Gitrov, nadškof iz Sydneya, pcslal sporočilo najvdanejše privrženosti v tej okoliščini katolikov vse celine. Prav tako so po apostolskem nunciju in dekanu švicarskih škcfov monsgr. D^e-lerjut škofu iz Siona, poslali škcfje in verniki iz Rumun'je brzojavke nadškofov iz Bukarcite, Fagarasa in Albagiulije. KOLEDAR Danes: Torek, 27. juliju: T^ntaleon. Natalija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ne vprašaj, kaj sem bila. Kino Sloga; Boljše pustolovši me. Kino Union: Noč po operi. DEŽURNE U E K A It N E Danes; Dr. Picc«>li, Blel\vois.i\ a crsti- 6; Hočevar, Celovška cesta 62; G»rLus. Moste, Zaloška cesta 47. Velik uspeh japonskih letalcev Tokio, 26. jul. s. Hidroplani japonske mornarice so napadli ponoči 24 vojnih in trgovskih sovražnih ladij, ki so skušale izkrcati moštvo v zalivu Kule na Novi Georg.ji. in so poškodovale hudo en rušilec in eno sovražno prevozno ladjo. Isto noč je bila sovražna flo-tilja torpedovk v vodah severno cd otoka G'za, ki leži sevemervzhodno od Nove Georgije, na- padena z japonskimi hidroplani, ki so potopili tri sovražne torpedc\ke, druge pa poškodovali. Tokio, 26. jul. s. Od osmih bombnikov tipa Consolidated »B-24«, ki so napadli 25. julija otok Vake, bivže ameriško opori.šće, so japonski lovci sestrelili dve letali, tretjega pa hudo poškodovali. Sovražna skupina, ki so jo japonski piloti napadli, je bila pognana v beg, preden je dosegla cilj. Japonski lovec se je pognal v sovražni bombnik in z njim vred strmoglavil v plamenih. Japonci so izgubili v tem spopadu dve letali. Radio Ljufclpna SREDA, 28. JVL1JA 1043 X.\I. 7.C0: Slovenska grlađba. 8.00; N pived časa. — Poročila v italijanščini. 12.20. Plo-šče. 12.30: Poročila v slovon.- mi. 12.45: Operetna grLaeba. 13.00: Napoved časa. - — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega. Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Operna glasba, na pjoflPtt 14.00: Poročila v itaJijajvščini. 14.10; Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14.40: Koncert baritonista. Borisa, Popova. 15.0O: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Re-produc. glasba na ploščah. 17.40: Koncert Klasičnega tria. 19.00: >Govoiimo italijansko « — poučuje pr.f. dr. Stanko Lebe.n. 19.30: Poročila v slovenščini. 1945: Politični komentar v slovenščini. 20 00: Napoved časa. — Poročila v Hali jarčini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.50: Klasični orkester vodi dirigent M tud; progr>. cd Ceste ao*ke I divizije skozi Vodmat v Moste, na ta način bo vzpostavljena neposredna in najkrajša z- ''za Vodmata in Mosr ter n rne okolice z glavno žel«-^r.i3l:o postajo; od Ambroževega trga po Poljanski cesti do Hradeckega ceste in morda še dalje; od Gradišča v Trnovo po Goru po v i ulici in ob Gradaščdci; od javne ure n,i Tržaški cesti po Groharjevi cesti čez Gradaščico in dalje po projektirani cesti; in končno proga v Rožno doiino, kjer jo zmeraj bolj pogrešajo. Tudi te proge bi se večji del stikale z zunanjo krožno progo. Kakor vidimo so naloge električne cestne železnice v našem mestu še večji del pred uresničitvijo. Izpopolnitev omrežja se bo morala vršiti postopoma. In z novimi progami bodo morali uvajati v promet zmeraj večjo število motornih in priklopnih voz, ki jih je v našom mestu, zlaatt zadnjih, zmeraj primanjkovalo. Ste v. 168 »SLO VEN S K I NAROD«, torek, 2T. julija laUOOd. DNEVNE VESTI — Podtajnik Pellegrini v Neaplju. Finančni drž. podtaj-nik eK.<. L^minik Pel-legnni Gianpiotro je predsedovat v Neaplju gesta&siu, ki SQ na njem razpravljali o vprašanjih. nana&Oočih se na vojno šked^ in na finančne probleme v pokrajinski ter neape.;ve.>tn.i upravi. — Italijanski poslanik pri turškem za-nanjerc ministru. I. ;rada poročajo-Italijanski Kr. poslanik j£ bil sprejet pri turškem zunanjem muUstru Menemengio-gfuju. Imel je z n;im dalji i prisrčen razgovor — Papež *a »avod rimskih studij Pa- J?2*^ XH £ f-prejel v avdijenco'prof. *~ Cl. :-::,-'a, .P-^luzzija, predsednika Kr. zavoda nssulih študij, ki je poklonil papežu prve :v*?zke kritične izdaje rimskih spomenikov ter dokumentov, razen tega tudi *ruga dela. ki jih je izdal ter založil «W> zavod. Papež se je zahvalil za dar ter je podrobno zanimal za zavo-aovo delovanje in napredek. — m r/r^dstavnik odrskega poljedelstva gost itaH lanskih poljedelcev. Te dni se je mudil v Italiji kot gotst italijanskih poljedelca gospodarski svetnik dr. Ladislav Szekere-, slavni ravnatelj konfederacije o^rxskih poljedelcev. Dr. Szekeres je navezal stike s predstavniki italijanskega ocijede!.-U-a. ki ;e z njimi imel daljše strokovne razgovore. Več dni je bil v Rimu. — 1'mrl je nac. svctnik O. Terzi. Na rimski kliniki je umrl nac. svetnik Oton. Terzi Bi! je tajnik inženjerskega sindikata ter pred-Cvinik zveze profesionistov ter umetnik o v v Parmi. — Otvoritev novega materinskega in dečjega doma. V Bologni je bil slovesno otvorjen novi materinski in dečji dom. ki nosi ime Kneginje Marije Gabrijele Pie-montske. Blagoslovil ie novo ustanovo bo-lognski kardinal Nasalli Rocca. Otvoritvenemu slavju so prisostvovali številni predstavniki. — Izžrebane nagrade. V seriji 27 zakladnih bonov z zapadlostjo 15. septembra 1950 so bile izžrebane sledečo nagrade: D\*e nagradi no ion.000 lir za štev. 466 274 in 1.804.060. Štiri nagrade no 50.000 lir za štev. 525.166: 711.599: 969.552 in 1,251.296. V seriji 28 dve nagradi po 100 000 lir za .štev. 1.039.001 in 1.431.409. Štiri naarade rjo 50.000 lir za št 14.687: 587.704: 616.867 in 1,515.992. —- Pc >ar je nastal po nesrečnem na-fctfnčju v kraki Rodoccovn pri S. Pietru del Carso. Zajel je domačijo posestnika Ivana Celi arija. Posrečilo se je rešiti pohištvo in del poljskih pridelkov. Škodo cenijo na 30.000 lir. Ogenj je verjetno nastal zaradi malomarno odvrženega cigaretnega ogorka. — Nova žrtev kopanja. 16-letni Aldo Elli iz Limbiale pri Milanu se je šel kopat v Icanal Villoresi. Nenadoma je priče! klicati na pomoč in je utonil. Sok ona k-i mu ru>so moi;li več pomagati. — Ne vedo. da so postali mi!i»onarii. Doslej so niso zglasili lastniki sledečih številk z Lkladnih bonov, ki verjetno sploh ne vedo. da jim je bila pri žrebanju naklonjena sreča milijonske nagrade. Gre za bone A-5 št 287.534. A-8 št. 1,381.88 . A-9 št 726.471. Ali št 600.062, A-14 št. 759.528, A-19 št. 350 751. A-21 št. 1.244.490. A-23 št. 51.984. Potem ni^o bile dvignjene pol-milijonske nagrade, ki pripadajo imetnikom sledečih štev. zakladnih bonov: A-3 Št. 1.770.988. A-10 št. 840.268. A-ll štev. 908.151. A-21 št. 679.299. A-23 št. 1,590.389. Razen tega je .še 18 nagrad do 100.000 lir, ki še niso bile dvignjene, ker se lastniki izžrebanih bonov še niso oglasili. Seveda so tudi Številne nagrade po 50.000 in 10.000 lir, ki še ti i so bile izplačane, ker se prizadeti lastniki Izžrebanih številk niso javili na pristojnem mestu. — Rahle potresne sunke so beležili dne 24. julija ob 3.44 potresomerni aparati fizikalnega zavoda padovanske univerze. 10 sekund so trajali sunki tudi v Benetkah, kakor kažejo potresomerne naprave patriarhove opazovalnice bazilike Salute. — Okrevala je in umrla. 41-letna gospa Marija Tassara iz Lese je bila že delj časa bc!na in se je zdravila v novarski bolnišnici. Te dni je okrevala in je svojim hčerkam telefonično sporočila, da je okrevala in naj jo pridejo obiskat. Nekaj ur zatem je umrla. Hčerke so se odzvale povabilu glede obiska, pa so prišle na materin pogreb. — Starček rešil dečka iz vodnjaka. 7-letni Iv an Gadetti iz Luina se je igral v bližini vodnjaka. Vzpel se je preveč čez njegov rob in strmoglavil v globino. Deček je klical na pomoč. V bližini je bil starček Edvard Galante, ki se je brž odločil ka pomoč in tvegal svoje življenje, da reši mlado življenje. V zadnjem hipu je rešil potapljajočega se dečka. f -V M'41 ' KINEMATOGRAFI IUNO MATICA Telefon 22-41 Priljubljena in lepa Ratalin Kararij v filmu madžarske produkcije Ne vprašuj, kaj sen bila Moderna socialna vsebina z romantično ljubezensko zgodbo in prijetnimi pevskimi vložki Predstave ob: 16., 18.30 in 20.30 uri KINO SLOGA Tel. 27.30 Ljubimkanje tu, ljubimkanje tam, Icraiko: premeteno pikantna pjstolev. ščina v zelo zabavnem filmu Boljše pustolovščine Za zabavo nam jamčijo Lucie Engllsch, Leny Marenhach, Georg AJe.\ander in Ferdinand Marian Predstave ob: 14., 16., 18. in 20. uri KINO LNION Telefon 22-21 Odličen film o ljubezni priznanega skladatelja NsS po operi Beatrice Mancini. Neda Naldi, Nino l)oro Predstave ob: 16.30, 18.30 in 20.30 — Nesreče. 14-lctni coienec Jakob Obreza iz Ljubljane je padel pri nogometu in si zlomil levico. 60-letni delavec Anton Debevec iz Borovnice si je pri delu poškodoval desno oko. 9-letncmu sinu pleskarskega mojstra Janezu . Verbincu iz Ljubljane je na pokopališču padel nagrobni kamen na levo no^o in mu jo zlomil, 16-Ietna hči posestnika iz Gornje vasi Antonija Šircclj se je opekla po obrazu in rokah. Stala je preblizu ognjišča in vnela se ji je obleka. Peter Mebe. eno leto star sinček policijskega stražnika iz Ljubljane je polil pQ sebi krožnik vrele juhe in se opekel p0 vsem životu. 50-letni tesar Jakob Hbniamann iz Dolenje vasi Je F>ade! z ostrešja in dobil notranje poškodbe. 59-letnemu posestniku Janezu Jakliču iz Velikih Lašč je v gozdu padel hlod na levo nogo in mu jo zlemil. Pri kopanju je padel štiriletni sin delavca Jenko Tomaž iz Ljubljane. P ji !kol se je na glavi. Vse ponesrečence 50 prepeljali v splešno bolnišnico. iz .\\~"E —lj Cestna dela. Mnoge ljubljanske ceste so te dni v popravilu. Ce upoštevamo še gradnjo zaklonišč, je na področju me->ta zaposlenih precej delavcev. Med njimi je mnogo študirajoče mladine, ki si tako v počitnicah z delom služi sredstva za življenje in nadaljnji Študij. Pred dnevi so zaključili utrjevanje Emonsks ceste. Pre-orali in ponovno nasuli ?o jo od Aškerčeve ulice do mostu pred trnovsko cerkvijo. Parni valjar je neumorno tlačil debelo kamenje in pripravil gladko osnovno površino, na katero so potem nasuli še primernega peska. Ta je zadekd vse luknjice in valjar ga je zgladil, da je cesta sedaj ravna kot miza. Ko si zaključili utrjevanje Emonstet ceste, so se delavci preselili čez most na začetek Kolezijske ulice, ki ji bodo dvignili površino. Precej se letos koplje na Mivki v Tinvc-m. Tam so nedavno v spodnjem delu položili kanalske cevi sedaj pa so se lotili kopanja ceste na istem prosto-'- delavci mestnega vodovoda Ker zida prav tam novo eno-nadstropno hišo posertnik Savs, je cesta v precej slabem stanju. Toda če bodo dela končana Še pred jesenjo in bo cesta po tem deležna vsaj skromne površinske obdelave bo čez zimo zopet v dobrem stanju. Sicer bo na niej po zim j blata še več. kakor ga je običajno sedaj Živahno vihte lopate- in krampe tudi na krncu Rimske ce«te. tam. kjer se zliva na Napoleonov trg. Tudi tr. del je bil nedavno površinsko temeliito rami t. ker so izvršili večje obnovitve podzemeljskih napeljav. Kakor kaže. so se sedaj odločili, da spravil cestno površino v boljše stanje, kako*- i<» bilo doslej. —lj Poroka, v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru sta se poročila v soboto 24. julija dr. Rasto Močnik, sin pokojnega rudarskega glavarja inž. Josipa Močnika in gdč. Mojca Mevakova. hči inšpektorja drž, žel. Rudolfa Mejaka. Priči sta bila za ženina dr. Rudolf Krivic, odvetnik in za ne- vesto njen stric rentgenolog dr. Ciril C i rman. Med poročnim obredom je pela operna pevka gospa Vidalijeva pod vod-I stvom opernega dirigenta 2ebreta. ki je j igral na orglah. član opernega orkestra j Jermol pa je igral vijolino. Obiio sreč^: —lj Čiščenje ulic. Številni delavci so se ! lotili Čiščenja Langusove ulice, segajoče I od Tržaške ceste do novega kopališča na ! Koleziji. Ulica še nima urejenih hodni-j kov za pešce, prav tako tudi ne tlakova -! nega cestišča, promet po nji pa je neznaten. Zato ni nič čudnega, da je po ce-' stišču in no pločnikih mečno pognala tra-J va. obcestiščne kanale pa so vremenske ; neprilike skoraj izravnale z ostalim delom ulice. Delavci sedaj čistijo in poglao-; Ijajo kanale ter trebijo travo. Dela hitre ; napredujejo. — Podobna očiščevalna de-; la so v teku tudi v Oražnovi ulici, sega-I k>či v ravni črti l Lansusovo ulico od I Tržaške ceste do železniške proge, pod* katero je z dvema malima predorima po-j vezana s Cesto v Rožno dolino. Blizu železniške proge je ulico čez in čez prerasla trava, na odseku od Postojnske ulice do : Tržaške ceste p« *- manjšem obsegu. Tudi ; tu trebijo travo i« poglabljajo kanale. —lj Kako je z ljubljanskimi' šetaiišči. V pogledu šetališč je naše mesto tudi nekaj posebnega. To pa zaradi tega. ker le-I ži najožje mestno središče tik Tivolija. 1 odnosno Tivoli sega do središča. Mestno ' šetališče je Ulica 3. maja. ki je re« ide-\ alno če pomislimo, da se podaljšuje glo-! boko v Tivcli. ki je izredno lep park in I mestu v ponos O deževnem vremenu pa se sprehajalci zatečejo v prehod nebotič-j nika Kot stransko šetališče lahko srna-' tramo Selenbureovo ulico in del Bleiwei-i sovi ceste od glavne pošte do palače ban-fce »Slavile^. Prav tako ima številna stranska šetališča TtiMTI park, ki je izredno pn»-! stran in Iodo urejen. —lj Tečaj za popravne izp te. — Turjaški (Novi) trg 5. Tisti dijaki t inje K ki bo. do delali septembra popravne izpite, so vabljeni, da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5. ki sa začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-fes^rji-strokovnjaki vse predmete. Temeljita, strokovna priprava. Honorar nizek. Prijave dnevno od 9.—12. ure dopoldne: Turjaški (Novi) trg 5. Instrukcije. —lj Občinstvo opozarjamo na najnovejša olja mladega akad. slikarja Evgena Sa- 'ovica. ki so postavljena na ogled v iz-1 v.bi Kosovega salona v prehodu nebotičnika. Razstava bo trajala le kratek čas. —lj B^g^to »o Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo knjigovodstvo. Knji.^a je primerna za obiskovalce tr čajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike da se nauči knjigovodstva, k; ga dane* zahteva sleherni pckllc. Knjigo do* bite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. La Germania rivela uno dei suoi scopi di pace ......."mir -iiwmnmumuammm smotrov Tutto i! mondo cerca di indovinare quali finalita si prefigga la pace germanies. Ed eeco ora rivelata una di queste finalita: essa puo enunciarsi in tre parole: «Pacs senza disoceupaziono. Non e questo un pio desideric. bensi un saldo proponimento che nella stessa Germania si e giA tramutato in realta Non v'ha dubbio che. per giungere a tanto. č stato necessario stacearsi dal concetto ormai superato che il lavoro dipenda dalTindustria. Invece e proprio vero il contraiio, e cioe che il lavoro crea 1'industna. £ In base a questo principio che nell antoguerra la Germania riusci a sopprimere radicalmente la disoceupazione e a dare ineremento alle proprie indu-strie in tutti i campi della produzione e nella masaima m'sura. Cio che fu possibile alla Germania deve essere possibile anehe alTEuropa intera. Come questo intento si possa raggiungere, č quanto 1'insigne Prof. Dott. Hunke, profondo conoscitore delle questioni industriali, minutamente espone neil'ultimo numero di Signal.* Eglt ener-gicamente si oppone allipotesi che la Germania abbia in ammo di dividere le Nazionl d'Europa in modo che alcune siano unteamente industriali ed altre eselusivamente agricole: nessuno, in Germania. pensa a tale suddivisione. E invece ausplcato uno sviluppo di tutte le energie continentali, che abbia per effetto tii dar lavero a tuttt in Europa. * SIGNAL — la grande Riv'sta illuatrata europea. L'ultimo fascicolo (quello che contiene 1'articolo del Prof. Dott. Hunke) * in vendita ovunque al prezzo di lire tr«. Ves svet skuša uganiti, kakšne končne cilje si je zastavil nemški mir. Tu je eden teh končnih ciljev; moremo ga izraziti v treh besedah: ^Mir brez nezaposlenosti«. Nt to skromna želja, temveč trden namen, ki je že danes postal stvarnost v sami Nemčiji. Nobenega dvoma ni, da se je bilo treba ločiti od že zastarele zamisli, da je delo odvisno od Industrije. Prav nasprotno je resnica, namreč, da delo ustvarja mdustiijo. Samo na podlagi tega principa Je bilo predvojni Nemčiji možno temeljito zatreti brezposelnost in dati zagon svoji industriji na vseh proizvajalnih področjih in to v največji meri. To, kar je bilo možno Nemčiji, mora biti možno tudi vsej Evropi. O tem. kako naj se ta namen doseže, obravnava Izčrpno slavni prof. dr. Hunke. dober poznavalec industrijskih problemov, v zadnji Številki Časop'sa SIGNAL* On se energično zoperstavlja domnevi, da bi Nemčija hotela ločiti evropske narode tako. da bi nekateri bili samo industrijski, drugi pa Izključno poljedelski. Nihče v Nomč'ji ne misli na tako delitev, marveč je zaželen razvoj vseh kontinentalnih .mergij. ki naj ima za posledico, da se vsakdo v Evropi zaposli. * SIGNAL — velika ilustrirana evropska revija. Zadnja številka gometšii so sedaj nastopili sveje poletne počitnice. S tem seveda ni rečeno, da bodo prenehale \se nogometne prireditve. Vendar nekaj časa le ne bo več tako živahno na iLjr:;čih, kakoT je bilo pretekle tri mesece. Večja pa bo ra/irbanost za kulisami in za zeleno mizo. kjer bodo morali v kratkem rešiti razna pereča vprašanja. Glede ponesrečene reprezentančne prireditve prejšnje nedelje, ko Ljubljana ni nastopila, /\cza še ni pojasnila svojega po&topanja do občinstva, ki je na njeno besedo prihitelo na igrišče. Kratka objava v službeni objavi govori samo o uvedbi preiskave proti Ljubljani in o veljavi kupljenih vstopnic. Več o tem niti besedice. Zvezne funkcionarje pa čaka sedaj :c drugo važno vprašanje, ki so na njem nekateri zelo za nteresirani. X načinom nieqo\e rešitve se nam bržkone obetajo zanimive spremembe. Gre za prestop igralcev, ki so zaprosili sedaj ob zaključku sezone za ;zpisnieo#in devoljenje zs prestop. S tem vprašanjem pa so zvezana razna gmotna in moralna vprašanja, ki posegajo S ! oko v delo nekaterih klubov. Na druui strani pa. kolikor smo pravilno obveščeni, prihaja ;z vrst nekaterih igralcev samih pobuda za ustanovitev novega kluba n rian (R) 58.1. 3. Skušek 58.8 (hrv. rekord), j rno-tsa. Pri tej novi kombinaciji naj bi po Davki v Franciji — Naključje m^ je nekega dne spravilo v družbo davčnega izterjevalca. — mi je pravil prijatelj Rcne' Ceiniont. — Slišal sem iz njegovih ust toliko zanimivih in poučnih reči, da bi bilo res škoda, če bi ti jih ne povedal. — Kaj neki ti je mogel povedati navaden davčni izterjevalec? — sem vprašal skeptično prijatelja. — Davkarji nikoli niso literati, čeprav meče sveto pismo nekje car.mke, davkarje in književnike v en koš. — Takoj ti povem, samo malo potrpi. Vozil sem se z njim na progi Dijon—Gre-noble. Pot je precej dolga, treba si je krajšati čas in ublažiti dolgočasenje s kakršnim koli pogovorom. Zato ni nič čudnega, da sem navezal kramljanje z davčnim izterjevalcem. Ko sem zvedel za njegov poklic, sem takoj napeljal pogovor na njegovo stroko, ker smatrajo ljudje sploh največjo vljudnost, če govore s svo. jimi bližnjimi o njihovih poslih, čeprav je to vsakemu človeku najdolgočasnejša zadeva. — Davki so zelo težki, — sem vzdih-nil. — Nobene stvari ni več v naši Franciji, ki bi še ne bila obdavčena. Tako smo napeli lok do kraja. Zdaj nimamo več kaj obdavčiti. — Tako govore ljudje že 5000 let. Tako so govorili tudi v Ramsesovih časih. In vendar se še vedno najde kaj, kar se da obdavčiti. — Mar misliti obdavčiti še zrak? — Ne, tega namena nimamo. — mi je odgovoril. — Zrak kontrolirati bi bilo zelo drago. V take posle se francoska davčna ■prava ne spušča. — Kaj bi se torej š« dalo obdavčiti? — Marsikaj. V prvi vrsti stvari, ki bi od njih nekateri ljudje radi plačevali davke. Recimo davek na mladest. Ponvslit?, koliko žensk bi rado plačevalo ta davek tja do 80. leta. ker bi vedno imele jurad. no potrdilo, da so mlade. Potem davek na lepoto. Ta davek bi radi plačevali i grdi moški i grde ženske, a ti so v večini. Poti m davek na genijalnost. Koliko b; blo tu prostovoljnih davkoplačevalcev, ki se pečajo s politiko, znanostjo in umetnostjo. So pa tudi taki davki, ki bi jih ljudje ne plačevali radi, ki bi se jim pa vendar ne mogli izogniti. Recimo davek na smejanje. Morda porečete, da bi se ljudje v tem primeru ne smejali več. Nič zato. Če bi se ne hoteli smejati, bi pi cbd*»vr*i resnest. Potem imamo še davek na dolge lase. Ljudje bi se jeli striči na ničlo toda v tem primeru bi brž obdavčili kratke lase. Obdavčili bi lahko recimo tudi dolge nosove. Ć*e bi pa teh ne bilo dovoli, bi ob. ' :včili kratke. Lahko bi obdavč li tudi pre^irljivost. Ce bi se ljudje nehali pie-pirati. bi pa cbdavčili miroljuhnost. Ali pa davek na hojo. C*e bi državljani zadržali korak, bi obdavčili počasno hojo. Lahko bi obdavčili-tudi dober tek. Ce bi ga ljudje zaradi tega izgubili, bi obdavčili slab tek. Pomislite, davek na petje, na godrnjanje, na slabo veljo in na dobro volio, nazadnje davek na neposredno kle. petavost. ki bi do vrha napolnil držnvne blagajne, kajti klepetulj je v Franciji povsod n** pretek. Ce bi jih pa bilo premalo, bi obdavčili molčenest. In tako dilje. In tako dalje. Zdaj vidite, da so sredstva, ki z njimi razpolaga fiskus, neizčrpna, — je zaključil davčni izterjevalec svoje predavanje, ker je bil vlak že prispel na po-sta.jo, kjer je moral izstopiti. 4 Kcrhin (H) 1:00.7; 800 m: 1. Djurič (H) 2:00 4. 2. Talmadu (R) 2:00.9- 3. Pandrea (R) 2:01 2. 4 Srakar (II) 2:01.3; daljina: 1. Moina (R) 7.03. 2 Adriam (R) 6.55. 3. Smnovie (H) o.4<>, 4. L'rbić (II) o 15; lOGOm: 1. Kotirk (H) 15.38 4. 2. lonita ! (R) 15:48.6. 3. Crusten (R) 15:59, 4. Piass (M) 16:22: disk: l. Coman (R) 39 90. 2. šoič (H) 39.83. 3. lvckovič (H) 39.62, 4. Baduleseu (R) 37-61; 4X400 m: 1. Rumunija (Zenide, Stelorian, Ludu. Mo:na) 3:5o (nov rekord). Hrvatska ! (Skušek, Srakar. Djurč. Despot) 3:36.4: 200 m: 1. Mghi.1 (R) 21 8 (nov rekord), i Z Zenide (R) 21.0 (zenačen rekord). 3. GaJ 1 (H) 22.8. 4. Vaivč (H) 23; kladivo: i, Goič (li) 44 69, 2. Toma (R) ! 42.80. 3. Reisinger (H) 41.81. 4. Josimovici (K) 41 60; 1500 m: 1. Pandna (R) 4:05 2 2. Kotnik 1 (H) 4:05.6, 3. Ta1mac;u (R) 4:15 6. 4. Bede-| nikovič (H) 4:14 2; pulicH: 1. Baciu (R» 3.50. 2. Draanmr (R) 3.50. 3. Dolence (Hi 3.40. 4 Brlek (H) 3 in; 110 m zapreke: i. dr. Buratt vić (M) 156 (nev rekord), 2. Steiorian (R) \5M 3. Ludu (K) 16 5 4. FerjanCč (li) 16.4; troskok; i Calistrat (R) 12,15 2. AdHani 1 (R) 13.80. 3. Gal (H) 13 63. 4. Simonov:e (H) I 13.30; 4(0 -r.: 1. Ludu (R) 52. 2 De>pc.t (H) 52 6. 3. Z en de (R^ 52.8, 4. Skupek (H) 55: k( pje: 1 Markj-ić (II; 66 86 (nov rekord), , 2. ToihJH) 35.5 v 3 Radulcscu (R) 51.70. 4 S!'^v"nu (R) 16.75: 10.600 m: 1. Cristea .'2 46.8. 2. lonita (R) • 32:59, 3. Mhal'ć (H) 34 14.6, 4. Krajcar (H) 34:53; j štafeta 4X100m: 1. Rumunija (Mitraneseu. j Adriani. Zenide. Moina) 43.1. 2. Hrvatsko (dr. . Bur.itovič. Vanić. Despot. Gal) 43.7 (nov re-' kord). Rumuni so zm3ga!i v 13 d'sciplinah. Hr\ati j pa v 6. V 7 disciplinah so Rumom zasedli prve :n drugo mesto. Dasi je bilo dose/mih nekaj novih rekordov, je večina izidov vendarle precej pod mednarodnim povprečjem Izvrstni so rezultati Moine v tei:u .,a 100 in 20i1 m in v skoku v daljino ter njegovega tovari:e Zenide v obeh sprinterskh tekih. Dober je tudi uspeh Markušiča v metu kopja, ko se je temu vztrajnemu atletu prvič v življenju posrečilo preKO-račiti 60 m znamko. Zelo slabi so izidi v meru krogle, teku na 800 !p. metu disk*. klad;\a, v tekih na 1500 m. na 400 m in na 10 km. Hr\ at: so ob slovesu povabili Rumune, naj pridejo septembra na revanžo v Zagreb. Rumuni so sicer pristali na povabile, vendar tJ gotovo, ali bo prišlo do ponovnega srečanja. pripovedovanju sodelovali prav znani igralci, ki kažejo mnogo na\dušenja za tako rešitev njihovega nezadovoljstva v dosedanjih razmerah. Vsekakor bo zanimivo, kako «e bodo rešila ta vprašanja. Glede imen igralcev, ki so pri teh prestopih in pregrupadjah prizadeti, zs ^edaj ne moremo poročati ničesar, ker želijo do dokončne rešitve ohraniti st\ar v ožjem krogu. Kazni za prestopke predpisov o živilih l rad za nadzorstvo cen pri V;sokem komisar j 'tu 12 Ljubljansko pokrajino objavlja naslednji seznam trgovcev, ki jih jt Kr. kvestura v Ljubljani kaznovala v času od 1. do 15, julija zaradi prestopkov proti uredbi o eenab, kopičenju blaaa :n nedovoljčni spekulaciji.. Zaradi povišanja cen: Sipič Josip, čevljar. Trata, 4000 lir globe, 50 dni zapora :n 30 dni zatvoritve obrata; Ko-cutar Tereza, trgovka. Ljubljana. Mestni trg št. 8 1500 lir globe; Oblat Aleksander, trgovec. Sv. Petra cesta št. 18, 1500 lir globe in 15 dni /at\'.r:tve obrata: Pauer Ldvin. trgovec. Zalo-ka cesta št 48. 1500 lir globe; Korzika Franci-ka. prodajalka. Vrtača št. 3. 500 hr globe fn 10 dni zatvoritve obrata: Žalta Josip- trgovec, Puharjeva ul. št. 3. 1000 lir globe; Zalar Ivan. posestnik na Jezerskem št. 13, 3000 lir globe; zitadt nedovoljenega prenosa moke, masla in mes.i: Vel še Antonija, gospodinja v Orešju št. 4. 3(M1 lir globe: Obradovič Marija, gospodin is-Ljubljana, Ulica Stare pravde št. 3, 500 lir g^ohe; 7-i.tv.di prodaje moke brez odrezkov: Kaiser Robert, prodajalec trgovine na Viktorja Kmanuela c, št. 8, 1500 Ur globe in 10 dni zat\oritve obrata; zaradi predaje vina na debelo po neodobrenih cenah: Ltsan Rok. trgovce. Pokcpali:ka ulica 14, 3000 lir globe; Gadnik Lovrenc, zasebnik, Pokopališka ulica St. 18. 3000 lir globe; zaradi odtegnitve blaga normalni porabi: Mole Matej, kmet z Vrhnike. 5000 -ir globe in 60 dni zapora; Brilli Emilij, trgoviki potnik. Ljubljana, Jenkova ul:ca 13. 5000 I r globe in 60 dni zapora; Javornik Josip, mesar, Ljubljana. Potočnikova ulica 10. 5000 lir globe in 60 dni zapora ter 30 dni zatvontve obrata; Kvcder Lovro mesar. Poljanska c. 52, 5000 Hr clcbe. 60 dni zapora m 30 dni zatvoritve obrata; Dular Franc, mesar. Trnovski pristan 4, 5000 lir globe. 60 dni zapora in 30 dn: zatvoritve obrata; Godec Josip, posestnik. Litijska ul. 53, 5000 lir globe in 60 dni zapora; Kastelic Anton, mesar. Poljanska c. 54. 5tx>0 lir globe, 60 dni zapora in 50 dni zatvoritve obrata; Avbeij Josip, mesar. Trnovski pristan. 5000 ltr globe, 60 dni zapora in 30 dn /at\< r tve obra ta; Romac Rudolf, krojač, ('glerjeva ul. 30, 5000 lir globe in 6n dni zapora; Mannčie Stanislav, brezposelni mesar, Opekarska e 6. 50 lir globe in 60 dni zapora; Velkavrh Vladislav, brezposelni mesar, Židovska ul. 4, 5000 lir globe in 60 dni zapora: .šuligoj Benedikt, pek, Smartinska c. 18, o\aden civilnemu kazenskemu sodišču v Ljubljani; Zmaga Viktorija, trgovka, Beethovnova ul. 15. 30O lir gl«j©c; Dc-tiČek Frane, železničar, Verovškova uL 15, 500 lir globe; zaradi proda ie industrijskih izdelkov in predmetov po nedovoljenih cen.*n. Ravnikar Vladimir, industnjec, Marconijeva ul. 8. 1000 lir globe; Curk Matej, gradbenk, Mirje 1. 1000 Hr globe; l ran Jo&ip. izdelovalec kozmetičnih predmetov. Mestni trg 11, 50X) lir globe; Jančigai Mirko, drogist, Bežigrad 5. 500 lir globe; Merhar Anton, trgovec, Sv. Petra c. 22, 1000 !;r globe; Rohrman Roza, prodajalka tvrdkc Pakič. Sv. Petra nasip 27. 1000 lir globe; Navijan Josip, prodajalec Gosp<>darske zveze. VošnJakova ul. 20, 1000 lir globe; Ber-nik Valentin, trgovec. FloTijanska ul 1. 1000 lir globe; Mekinc, Angela, trgovka. Pred Škofijo 16, 1000 lir globe; Kvas Tomaž, trgovec, RavniKarjeva ul. 5, !00O lir globe; Pirnat Ivan, trgovec. Tržaška c. 105. 1000 lir globe; OgoTO-lec Ivan, pn.kurst tvdke Kalmus & OgOTclcc, Cesta pod Rožnik 3. 1000 lir globe; Korvači* Anton, trgovec, Višnja ul. 3, 1000 lir globe. GLEDALIŠČE ; OPERA Torek, 27. julija, ob 19.: Mrtve cftl. Red A. Sreda, 28. julija, ob 19.; Madame Bijtterflv. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red Sreda. ~ t, Četrtek. 29. julija, ob 19.: Mrtve oel. Red Četrtek. Petek, 30. jul., ob 19 : MBdame Butteflv«. Fted A. Gostovanje Zlate Gjungjenac. PARNOL II miglior litiativo tajboljit odvajalno aradatva MALI 0 G L A S T CM>BE te ni vb8Tb\ la vam oglas v venskem Narodu« o6* vaams ras Vaaa skr* nit Os tacata atutbo iii stanovanje, 6a aaa> ta Karkoli kupm, aa jhrnJte na oglasni oaV lelek »Slovenskega Naroda«, ki Vam bo a .rn f^trr* ■'^Tasom ta* •w>LUJ teJjo. 2 ¥> najvišji dnevni o» al kupuje Stran 4 »SLOVENSKI NARODt, Kaj povedo imena denarja Ljubljana 27. julija. V zvari z denarjem v> nastali številni ljudski reki. ki kažejo, kako velik vpliv ima denar na življenje. Takšen najznačilnejši rek je. da je denar sveta vladar. Oblast denarja v resnici sega zelo daleč, tudi na področje jezika. O imenih denarja pri nas smo ob neki priliki že p sali; posneli smo nekaj podatkov iz razprave V. Steske »N*a>i denarji in kranjske sporrfinske svetinje« (»Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko«, 1900). Se obširnejšo in izčrpnejšx> razpravo o imenih za denar je napisal jezikoslovce Stanko Bunc v »Slovenskem jeziku« 1940: o Imena za denar na Slovenskem«. Prvi denar pri nas Pi.^ec najprej opozarja, da Slovenci nismo prinesl'' nb naselitvi v novo domovino nebe-negk denarja Y prvih stoletjih po naselitvi ni bile nobenega trgovskega prometa, ker so bile stare trgovske z\eze pretrgane in gospodarsko ž vljenj«. po\>em spremenjeno, zato pa tudi niso potrebovali denarja kot plačilnega sredstva. Ko so pa Slovenc' izgubili politično 5;»mosr<,in<:-st so prevzeli denar svojih gospodarjev. D'.ljga stoletja jc bil pri nas \ rab-beneški n nemški deiur. V na^ih krajih se je n.ijprej razširil denar, ki je imel svoj nastanek v urcdb: rimskega cesarja Konstantina Velikega, ki je okrog leta 312. po Kr. uvedel na cesto dotedanjega aureusa denar soiidus. Nemški denarni «isti_m se je razvil na osnovi denarne reforme Karla Velikega Rimski sdi-dus so tedaj imenovali šiling in bil je osnova računske enote. Imel je 12 delov. denarje\. ki sr i:h imenovali pfenige. 20 šilingov je bila libra ali funt. V naših krajih sc je pa funt po vplivu bizantinskega zlatega solida delil na 8 šilingi-v. Sitog pa na 30 pfenigov. Vzorec pfc-ngcv. ki so jih kovale pri nas gosposke, so bii bavarski in regensburški pfenige V starej--;h časih so b'li pri nas zlasti t\ j ni bre^ki pfenigi / kovnice salzburških šk<.fov v Rrežah na Koroškem. V Ptuju, Rajhcnburgu m Brežicah. Dalje jc imel veljavo denar koroških vojvod iz kovnic pri Sv Vidu ob Glini, v Veli koren, Kostanjevici in Ljubljani. (O ljubljanski kovnici denarja smo pisali že posebej.) Omeniti je treba ^-c novce babcnberških gro-fr v iz kovnic v Beljaku in G ebinju. dalje denar celjskih grofov in seveda denar oglej-skega patriarha. Najstarejša ohranjena imena Denar, ki se je ohranilo vsaj njego\o ime čeprav ne več tudi njegova veljava, je prišel v rabo najprej v 13. in 14. stoletju. Tako so fj mongolskem vpadu leta 1241. začeli breške pfenige izpodrivati graškj pfer-igi *z kovnice štajerskih deželnih knezov v Gradcu, v sredini 14 stoletja pa dunajski pfenigi. ki so jim dali ime \inar: kovali so jih habsburški vojvode cd 13. do 14. stoletja v Dunajske?-i Novem mestu. V drugi polovici 15. stoletja je med denarno krize, skoraj povsem propadel dotedanji denarni sistem. Tirolski denarni red je vplival tud? pri nas in uveden je bil novi sistem: uveljavil se je krajcar, ki je veljal 4 pfenige. Uveden je bil tudi renski zlatnik, imenovan goldinar ali rajniš (po Reni). Goldinar je veljal v dobi Friderika III. 60 krajcarjev. D?nami sistem se je seveda spreminjal še potem. Izdane so bile cesarske denarne uredbe m po terzijanskem dogovoru o konvencional-nem tečaju je bil uveden tolar. Pozneje so kovance začeli zamenjavati bankovci in tako je denar zače1 izgubljati svojo klasično obliko. Leta 1852. je bila uvedena avstrijska veljava in poslej ie bil goldinar razdeljen na 100 krajcarjev. Zlata kronska veljava je pa bila uvedena pred 50 leti, leta 18°2: krona je veljala 100 vinarjev. Beneški denar preživel beneško republiko Posebno cenjen je bil v starih časih beneški denar. Najbolj je slovel beneški zlatnik, cekin ali dukat. Nanj nas še spominja ime cekin, ki je še vedno precej živo. Ni pa več splošno znano, kateri beneški denar je bil še v rabi. Omeniti je treba srebrne beneške solde v enotah po 20. 8 in 4. ki so jih imenovah: ventin, osmak in kvarrin. V rabi je b-'l rud; bakreni sold. Beneški zlatniki so bili tako priljubljeni in imeli so stalno veliko vrednoti, da so bili v veljavi še v Avstriji do leta 1822., torej po razpadu beneške republike. Denar navadno preživi dr/avo. vendar ga kmalu izpodrine denar nasledstvene države, izjema je pa v tem primeru. Tudi avstrijski denar je preživel po svetovni vojni Avstrijo, ne le v imenih. Tako kmetje še vedno niso pozabili imena krona. V naših krajih je bil v rabi avstrijski denar-sicer žigosan, do leta 1920. Krone so bile zamenjane za dinarje v razmerju 4:1. V začetku je bil papirnat tudi drobiž. Včasih st je pa celo pripetilo, da so razpolovili bankovec, če gs niso mogli menjati, ter je bil tu pa tam v prometu razkosan denar. Stara imena denarja Razumljivo je. da imena denarja pri nas v preteklosti niso bila domačega izvora, ker je pač bil tudi denar tuj. Jezikoslovec je ugotovil, da največ imen izvira iz nemščine in italijanščine, a nekaj tudi iz madžarščine, latinščine in celo iz grščine in turščine. Kakor smo že opozorili v prvem članku, pomenijo najstarejša imena hkrati ime za utež. V starih časih so namreč merili \rednost kovin za kovanje denarja po njihovi teži in kovanega drobiža niso šteli za večje vsote, temveč so ga tehtali. Tako so nastala imena marka, funt, libra m talent. Šele pozneje so začeli kovati denar povsem določene teže in oblike Tedaj so kovanci tudi dobili razne podobe in številke, da so jih lahko razliko\aI' med seboj. Izvor imen Jezikoslovec je ugotovil, da je bil denar poimenovan po naslednjih vidik h: po kovini, njeni teži. debelosti, velikosti, obliki in barvi; po kraju, kjer so novec najprej kovali: po Šte-\iikah, ki so označevale vrednost novcev; po raznih podobah, ki so jih imeli na averzu ali reverzu; po izdajatelja novca ali napisu na njem: pa raznih drugih posebnostih, ki so jih imeli novci po raznih krajih in v raznih časih. Kakor smo sprevideli, so imena po kovini na primer naslednja: cekin (iz italijanščine za zlatnik), pfenig. goldinar, groš itd. Po kraju so dobili imena med drugim' naslednji kovanci: Helar — vinar (po mestu Halle — Haller). korantan (breški pfenig. torej koroški denar po »carantJ' ,«). rajner — Rainer (moneta de Rain). rajniš, rajnski itd. (po RhenuV tolar (po Joachimsthalu). vinar (po imenu \Vien) itd. Po številkah je dobilo imena mnogo kovancev. Med ljudskimi imeni jezikoslovec našteva tu" di na*-"' Injc: cegnar. cegnarica. cenar — dese- tica ali desetak (za 10 kron ali gokJmarjev. pa tudi za 10 krajcarjev ali grosev, iz nemščine: Zehner); cen rim (dandanes po uveljavi italijanskega denarja pri nas tudi cen težim), stotinka (fr. cen ti me. iz latinščine cen tim us; iz italijanščine centesimo). tako so pri nas imenovali francoske stotinke; cvajar — dvojača ali dvojak, novec za dva solda, krajcarja ali \inarja, iz nemščine Zweier; cvancigar — dvajseti ca. 20 krajcarjev, iz nemščine Zwan-ziger; doplar. dupler — dvojni tolar, kakršne so kovali v vsej Evropi: firar. firarpocen — četrtak, repar. iz nemščine Batzen, Vierer; jezerak— tisočak, iz madžarščine ezer — tisoč. Imena po podobah Zanimiva so tudi imena, ki so nastala po podobah na denarju. Ime boks za četrtak je nastalo iz nemščine Bokspfennig; ime je na" stalo iz podobe kozla na kovancu. Drak so imenovali madžarski zlatnik, kakršne so kovali v 17. stoletju v Kremenici. Novec je nosil na averzu podobo sv. Jurija z zmajem. Ime drak izvira iz latinščine draco. nemško Drache — zmaj. Dobro znano je ime forint, istega izvora kakor njegove inačice: florint, florintnik, fo-rintuŠ (v prekmurščini) — iz imena cvetice, ital. fiore, lat. flos; ta denar so začeli kovati v večji množini v letu 1252. v Florenci. Kovanci so imeli vtisnjen mestni grb- lilijo, mesta Florence. Zato bi lahko rudi mislili, da je denar dobil ime po kraju, kjer so ga kovali. Ime krajcar pa je nastalo iz podobe križa, ki ga je imel kovanec na reverzu. Ime krona je razumljivo: kovanec je imel vtisnjeno krono. Madžarsko ime marijaš za kovanec, vreden 17 pe-nezov, je nastalo po Marijini podobi Prav tako sta nastali imeni šmarna perica in srnam, tolar (šmarni — šentmarijin). O zanimivostih imen denarja se bomo Še pomenili kaj prihodnjič. Torpedno letalo se pripravlja na •ovradhđkove ladje Fialpiiii pod japonsko upravo Prebivalcev štejejo samo 16 milijonov, lahko bi pa živelo na njih »lajmanj too milijonov l|udi Leta 1521 se je ustavil Portugalec Ma-galhaes po dolgj in nevarni vožnji s svojimi ladjami v južnem področju sedanjih Filioi nov. Sledeč želji cesarja Karia V., je bil odplul L 1519 pioti Indiji ne da bi slutil, da bo njef a vožnja prva pot o-krog sveta. Mag iaes ni jadral okrog Afrike, temveč v nasprotni smeri Po pustolovski vožnji je odkril otočje, ki je dobilo leta 1543 po sinu Karia V. Filipu II. španskem ime Filinipi. Leta 1565 so postali Filipini španska kolonija. Kakor vsem svojim kolonijam, na Kubi. v Mehiki in Južni Ameriki, so skušali Spanci pritisniti tudi Filipinom pečat zapadne kulture. Leta 1571 so ustanovili na največjem Filipinskem otoku Luzonu glavno mesto Manillo, ki je dobila že 1. 1601 po dominikancih upravljano univerzo, obstoječo iz sedmih fakultet. Gloooko v pragozdu stoje še zdaj razvaline baročnih cerkva in samostanov kraj koč. spletenih iz bambusovih palic, skromnih bivališč domačinov. V malajskem jeziku Filipincev, tagalu. naletimo še pogosto na ostanka španščine. Starejši prebivalci Filipinov še zdaj razumejo španščino, dočim govori mladina večinoma angleški. Odkar so bili postali Američani gospodarji na Filipinih, je bila angleščina na tem otočju uradni jezik. Zdaj so Filipinci japonski in na nje se vrača malajščina ter prvotne šege in navad. Vse. kar je bilo v kakršni koli zvezi z zapadno kulturo, bo moralo sčasoma izginiti. Američani so se polastili Filipinov okrog 1. 1898. Pod njihovo vlado otočje v gospodarskem pogled uni igralo pomembnejše vloge. Američanom so bili Filipini, ki je med njimi največji Luzon. oddaljen od japonskega otoka Formoze samo 600 km, v orvi vrsti vojaška predstraža proti Azih Kot mogočno oporišče so bili Filipini utrjeni tako. da ie imela ameriška mornarica tu proti Japonski naperjeno najmočnejše oporišče na svetu. Otočje je nrepreženo z avtomobilskimi cestami, v gospodarskem pogledu pa pov-em zanemarjeno. Na Filipinih so pridelovali samo sladkorni trs. k^ove orehe in lan. Filipinski sladkor je bil približno 20 rr ameriškega konzuma. Američani so dobivali s Filipinov znano manilsko predivo, ki se uporablja zlasti za ladijske vrvi. Samo to predivo je danes odporno proti morski vodi. Fiidobiva se iz stebel posebne vrste banane, ki je njen sad droben in neužiten. Na Filipinih bi se zelo lahko razvilo po- i ljedelstvo, ker je zemlja dobra, podnebje pa J tropično. Filipini imajo tudi mnogo naravnih bogastev. Američani so pridobili na njih 1. 1940. 34.000 kg zlata, 45.000 kg srebra, 1933.000 kg kromovih rud, 9259 ton bakra. 1 236.000 ton železne rude in 59.000 ton premoga. To je r samo neznaten del naravnega bogastva, ki ga krije v sebi filipinska zemljav in ki bi ga bilo mogoče dvigniti iz; nje, če bi bUo rudarstvo primerno razvito. Japonci so komaj dobro leto gospodarili na Filipinih, pa so to vojno panogo enarodnega gospoda rstva že znatno povzdignili. Lepi uspehi so bili doseženi že v prvem letu pod japonsko uprave) tudi v kmetijstvu. Pod ameriško upravo se je obdelovalo na Filip nih komaj 15 f'r zemlje, tako da niti za domače prebivalstvo ni bilo dovolj poljskih pridelkov. Mnogo rodovitne zemlje je bilo zanemarjene in pridelek na nji je bil neznaten. Japonsko je čakala tu posebno važna naloga. Na Filipinih bodo zdaj pridelovali v vedno večjih količinah čaj. kakao, riž, koruzo, sočivje vseh vrst in sadje. Ugodno podnebje in rodovitna zemlja obetata v poljedelstvu bogate sadove prizadevanja. Filmini imajo, zdaj samo 16 mii^"n_ nov prebivalcev, živelo pa bi lahko na njih najmanj 100 milijonov ljudi. Orjaki med žuželkami Na vprašanje, katera žival je najmočnejša, bj večina ljudi odgovorila — slon V resnici na ni tako. Neki madžarski učenjak je sklenil ugotoviti, kateri živali na na svetu pripada glede moči prvenstvo. Pri tem je treba upoštevati težo lastneg telesa. Učenjak se je zanimal za slona, bika in osla. končno pa še za žuželke. In med njimi je našel drobnega hrošča, ki tehta kome j 14 gramov, pa lahko nese v svojih hleščah 1580 gramov težak tovor zelo daleč. Ce bi prenesli to na človek bi moral 75 kg težak človek nositi tovor 8400 kg. Vidimo torej, da je hrošč mnogo močnejši od človeka. Zanimivo je tudi vprašanje, katera žu želka je največja bi katera najmanjša. V komeniti dobi so živele na zemlji žuže. ke mnogo večje od sedanjih. Meri njimi so bili komarji, dolgi 75 cm Še danes žive na svetu kobilice, dolge 30 cm. V vrsti ne topirjev poznamo tako imenovano sovo. ki ima 30 cm široRa krila'. Na drugi stra: i imsmo pa zelo majhne žuželke, dolge ko- maj četrt milimetra, pa tudi te še niso najmanjše. Nekatere žuželke merijo komaj petino milimetra. Mnogi ljudje mislijo, da je najhitrejša žival na svetu hrt, ki lahko preteče na uro 50 milj. Hrt pa je produkt križanja in živi v svobodni naravi. Med svobodno živečimi živalmi je najhitrejši leopard, ki preteče 150 milj na uro. Zato ga nekateri uporabljajo pri lovu na gazele, zajce in druge hitre živali. Noj. žhafa in bivol lahko pretečejo na uro največ 35 milj. slon pa 20. Ptice so seveda mnogo hitrejše. Najhitrejši so jastrebi, ki prelete do 110 kilometrov na uro. Najmanjši planeti Tako imenovani majhni planeti ali pla-netoidi polnijo v sončnem sistemu med Marsovo In Jupitrovo potjo in nidomestu-jejo tako manjkajoči velik planet, ki bi moral biti po nekaterih računih zvezdo-slovcev na tem kraju nebosklona. Znanstvena statistika o planetoidih je naštela 1024 teh nebesnih teles. Prof. Starke s Kopernikovega zavoda v Berlinu pa poroča zdaj. da se je posrečilo odkriti 515 pla-netoidov in ugotoviti njihovo velikost. Vseh planetoidov bi bilo 1533. 229 jih ima premer do 20 km, pretežna većina, in sicer 1314 pa premer med 25 in 100 km. Premer med 100 in 200 km ima 195 planetoidov, nad 200 km pa 32. Kako majhni so planetoidi. nam pokaže primerjava. Vseh 1539 planetoidov skupaj bi ustrezalo obli s premerom 1346 km. Za primerja \*o vzamemo lahko tudi premer naše zemlje i znaša 12.700 km, ali lune a 3480 km. Ker mo v svetov jn gotovo 6e manjši planetoidi. katerih zrvezdosiovcl s daljnogledi ne morejo odkriti, je po profesorju Starke ju določeno število nedvomno samo del mnogih majhnih nebesnih teles, krožecih v prostoru med Marsovo In Jupitrovo potjo. Po previdni, toda na realni podlagi sloneči cenitvi je v svetovju se okrog 44.000 planetoidov manjših od doslej odkritih. Avstralija racionirala maslo, Brazilija pa kruh V Avstraliji, po proizvodnji masla najbogatejši državi na svetu, ki je doslej izvažala vsako leto mnogo masla, so ga nx*_ rali zdaj racionirati. Ta ukrep 9o oblasti utemeljile z naraščajočim izvozom. Ameriški gospodarski koordinator Nelson Rockefel-ler, ki naj bi uredil medkontinentalne gospodarske stike Amerike, se je nedavno vrnil iz Južne Amerike v Washington. Izjavil je, da je bila letos v Južni Ameriki slaba letina. Tako da južnoameriške države ne bodo mogle prehraniti svojega prebivalstva in zalagati z živili Se severnoameriškega, že zdaj so nastale težkoce ▼ prehrani in Brazilija je morala kruh racionirati. Vzrok so na eni strani težA\-e v prevozu, na drugi pa omejitev kmetijske proizvodnje. DVOJNO Mari: *Tejza klobuka ne bom nosila, ker mo naredi pet let starejšo i 141etna hčerka: »Prosim, mama, dai jjs meni « Križanka št. 102 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. žival, ki si lovi hrano z mrežo, 6. nagli, hitro potrebni, 10. turški oospodar. 12. šop slame. 13. francoski revolucionar, 15. grič pri Beogradu, 18. termin, čas. 19. muha, 20 razdeliti, vse izročiti, 21. kratica za primer. 22. v mesu. 29. izredno mrzel, 24. padavina, 25. država v Ameriki. 26. turistična postojanka 27. moralna vrednota. 28. slepilo, pre vara. prevarno dejanje. 29. soglasen, za vse enak, 31. izbrana družba (množina). 32. pozivi, kriki. 33. nerabljen. 34. enota časa, 35. obrambni nasip (dvojina). 26. površinska mera. Navpično: 1. nagajiv, neubogljiv, 2. gora v sev. Grčiji, 3. nekdanje ime Trnovskega pristana ob izlivu Giadaščice. 4. pe-•em, 5. mesto v Švici, 6. gol, neoblečen, 7. v kuti, 8. ara. predplačilo, 9. žensko ime. 10. veznik, 11. njega, 13. zelo sladek :n okusen 14. velika evropska reka, 16. ~ec. 17. lovski pes, 19. merska enota. 20. :i vse. kar se sveti. 21. samica domače ži-.-; li. 23. svetopisemska oseba, 24. odpo rlanci, glasniki. 25. švicarski kanton. 26. živalski glas, 27. velika želja, strastao po-željenje, 28. del prostora, 30. rnedanet, 31. erbij. 32. začetnici priimka in ps>evoV>-nima rano umrlega slov. pesnika. tJregor- čičevega epigona. REŠITEV KRIŽANKE ST. Wf Vodoravno: 1. Bukarešta, 9. srako-per, 16. opatije. 17. mi, 19. trohej, 20. doma. 21. sova, 23. Amok, 25. in, 27. se, 28. Kanada. 30. al, 31. la. 32. vod, 34. pat, 35. nomad, 38. ran. 38. Igo, 39. ranim, 41. nos. 42 asi, 43. je, 44. re. 45. Trogir, 47. Ik. 49. ok, 50. voji, 52. Iris, 53. mere, 55w raketa- 57. ab. 58. minaret, 60. kasa ci ja, 61. Ivalojski. Navpično: 1. Bolivija, 2. up, 3. kad, 4. At os. 5. rime. 6. eja, 7. še. 10. rt, 11. ara. 12. komad, 13. ohol, 14. pek, 15. ej, 18 Ivan. 21. satiri. 22. Adonis, 24. zanikati. 26. noge. 28. Kant, 29. Amor, 31. laso, 33 do. 34. pa. 36. as. 37. Ra, 39. rejec, 40. mora. 44. roka. 46. gibi, 47. lena, 48. kraj. 50. vas. 51. iti, 53. mil, 54. Ero, 55 Ra, 56. aj 58. ma. 59. Ek. P. g. WOPEHQUSeT] 34 Humoristlčen roman >Tako je. Vidite, Sam, mene ne boste ukanili. Oba va na isti sledi, zato je bolje, da se sporazumeva. * »Trenutek,« sem dejal. »»Presenečeni boste, če vam povem, da mi je ime Burns in da sem učitelj tu na šoli. Mac Ginnis je krepko pljunil. »Tak ne, hudiča! Saj sem vedel, da se boste sku-Sali izviti, dragi Sam, Zmerom sem slišal, da ste bili svoje dni šolan človek. Veste, to vaše profesor-stvo je preveč značilno za vas! Vsak hoče imeti pod nogami tista tla, ki jih je vajen.« Njegov glas je postal malone proseč. »Nu, dajte, Sam, ne bodite takšni! Naspol bova delila, pa je. Jaz in moji tovariši smo se pripeljali vse do tod, ne veste, koliko truda in naporov nas je stalo, zato ne bi radi, da bi sla stvar po vodi. Saj bo dobiček dovoljsen za vse. Stari Ford bo odrinil, kolikor bomo terjali, in videli boste, da si ne bomo Skočili v lase. Kar vkup potegnimo. Pod vzet je ni tistih, pri katerih zasluži človek bore pest božjakov, tako da bi najrajši vse sam pobasal. Ko bi ne bilo za vse dovolj, vam ne bi niti omenil, c In ker le nisem odgovoril, je nadaljeval: Veste. Sam, da se takole okoriščate s svojo šo!a-nostjo, ni ne prijateljsko ne lepo. Ko bi slo za to, da se poskusiva z enakim orožjem, in bi imela oha enako upanje, ne bi rekel: a vi ste profesor, in temu, da lahko brez nevarnosti hodite po šoli sem ter tja, se ne pravi poštena igra. Nu, nu, nikar ne bodite grdi! Še enkrat: vsak pol! Velja ? Ne vem., sem odvrnil. Bolje bi bilo, da vprašate pravega Sama. Lahko noč. Krenil sem mimo njega ter naglo odkorakal pr^ti šoli. Mac Ginnis jo je ubiral za menoj in moledoval. Šel sem dalje, ne da bi odgovoril. :>Sam. nikar ne bodite tako grdi! Tekel je vštric z menoj. -Sam!< Njegov glas je nehal prositi, postal je grozeč. »Tri sto vragov, ko bi imel pištolo pri sebi. se ne bi tako norčevali iz mene. Čujte, hejo! Kaj res mislite, da vam bo tudi samemu uspelo? Pomislite, da ni še nič storjenega, vse se bo šele videlo. Da, videlo se bo. Mar bi se pazili, tako vam pravim! - Obstal sem in se obrnil. i Čujte, bedak, saj drugače ne morem reči!* sem vzkliknil. ^Pravim vam, da nisem Sam Fisher! Ali si daste dopovedati, da me zamenjavate ž nekom drugim, ali ne? Meni je ime Burns! Burns!« Znova je pljunil, to pot z izrazitim zaničevanjem. Očitno je bil po naravi nehitre pameti, zlasti kadar si je* vtepe! nekaj v glavo. V njegovih tako imeno-vanib možganih je bilo pribito, da sem Smooth Sam Fisher, in vse mejo z^nikavanje ga ni moglo izpa-metovati: narobe, imel ga je simo za dokaz nepoštenega in netovariškega mišljenja. Povejte to komu drugemu! se je nejeverno obregnil. Nato je dodal: Menda mi nc mislite povrhu Se natvesti, da niste prišli zaradi .Pepite' a" To pot sem bil zadet. Če imaš navado, da govoriš zmerom po pravici, jo boš težko namah izpremenil, kadar bi se bilo treba izvrti s previdno lažjo. Zato sem se ob tem vprašanju nehote obotavljal z odgo-vortom. Bistri Mac Ginnis je opazil mojo neodločnost ter zmagoslavno pljunil. »Aha. gromska strela! ie vzkliknil. Potem je nadaljeval, kakor da bi ga znova popadala besnost: Prav, prav. Spiti, le počakajte, boste že videli! Pokažemo vam. kdo smo in kaj znamo. Ste razumeli? Pustiva to. Kaj ne. vi mislite, da nam boste metali polena pod noge? Prav. prav, dobili boste, kar zaslužite. Le počakajte, le počakajte!« S temi besedami je izginil v temo. Iz črne noči je še revknilo, kakor da bi zalajal: Pes!< — nato je dokončno odšel. Zapustil mi je vtis, da je že od kraja zamotana stvar, ki me je bila privedla v Sans-tead. s tem srečanjem dosegla vrhunec zamotanosti. V hiši detektiv, zunaj hiše dve maščevalni zločinski tolpi, ki skušata prehiteti druga drugo: Sanstead House se mi je zdel prebito buren kraj za neizkušenega ugrabilca otrok. Bogme, čas je bil, da se podvizam! rx Ko sem drugo jutro stopil iz hiše, da bi se pred zajtrkom nekoliko izprehodil, sem opazil dvornika Whita, ki je na nogometnem igrališču lovil čisti zrak; Whita, ki ni bil prav nič podoben detektivu, ali bolje, čigar podoba je bila takšna, da se po moji sodbi detektivu ni prilegala. Ko sem ga zagledal, me je obšla nujna želja, da bi iz najbolj poklicanega vira zvedel kaj o Smooth Samu Fisherju, s katerim me je moj prijatelj Mac Ginnis tako trdovratno zamenjaval, in tudi o samem Macu Ginnisu; morebiti sem hotel tudi slišati, da je le-ta vkljub drugačnemu videzu miren človek, ki rajši laja, kakor da bi grizel. Ob prvih stavkih najinega pomenka je bilo Wht-tovo vedenje do pičice taksno, kakor bi ga bil prisodil navadnemu dvorniku. Sodeč po tem, kar sem kasneje zvedel o njem, je moral čutiti nekakšen umetniški ponos, da se tako imenitno znajde v vsaki vlogi, ki si jo izbere. Komaj pa sem izrekel ime Smooth Sama Fisherja, je odvrgel to vedenje, kakor odvrženo nadležno preobleko, in jel govoriti naravno, s krepko in osebno izrazitostjo, povsem različno od mehkega škofovskega blagodušja, s katerim se je kitil v službi. »White,« sem rekel, -aH veste kaj o nekem Smooth Samu Fisherju?« Nekam osuplo me je pogledal. Moje nenadno vprašanje se mu je moralo zdeti čudno. Urejuje Josip Zupančič, — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubo mir Volčid — Vsi ▼ Ljubljani ____