258. številka. Ljubljana, v petek 11. novembra. XXV. leto, 1892 SLOVENSKI MM ll^aja «»k dan iv«««r, isitnfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ca avstro-ogerake dežele aa vse leto 16 gld., es pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., r.a |e*1en sjjsec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 30 kr., *a jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bb po 10 kr. na meaec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poStnma znasn. oznanila plafinje bo od fietiristopne potit-vrate po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ca ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat^tiska. Dopisi naj ae izvoli frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniBtvo je na Kongresnem trgu fit. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Razmere v Belgiji. V Ljubljani, 11. novembra. Hudourni oblaki ae zbirajo nad malo Belgijo in VBa znamenja kažejo, da se v tej, le od zavisti Bosedov živeči državici nekaj pripravlja, kar bi utegnilo postati usodepolno zanjo in prevažna vzpodbuda za vse nasprotnike sedanjega socijalnega reda. Razmere v Belgiji že dolgo niso zdrave in normalne in zato želi velika večina prebivalstva korenite preraembe, kateri pa ho upirajo tako liberalci kakor klerikalci. Malokje na svetu izkorišča kapital delavca tako brezozirno in nečloveško, kakor v preobljudeni Belgiji in zato je tam tudi odpor postal tako srdit, tako elementaren in splošen, da ga je le težko vzdržati v mejah zakonitosti. Izkoristiti in izsesati maso naroda — to je vodilno načelo belgijskega kapitala, bodi v rokah luži-libe-ralcev manehe^terskega kroja, bodi v rokah fanatičnih klerikalcev, in to načelo združilo je tudi sedaj zopet ti dve stranki, da sta se složni lotili dela — prevariti narod. Že več let sem so delavski štrajki in njih neizogibna posledica, velike demonstracije in krvavi izgredi, v Belgiji na dnevnem redu. Skoro ne mine mesec, da bi kje ne ostavili nezadovoljni rudarji ali delavci rudokope in tovarne in tirjali zdaj osemur-uega delavnika, zdaj povišanja mezde, vedno pa tudi političnih pravic, katere so bile doBlej in bodo menda še neka) časa izključno v rokah primeroma majhnega števila davkoplačevalcev. Vse glasneje, vse bolj pogostoma in bolj energično tirjali so proletarci premembo ustave in splošno volilsko pravo iu njih vrste množile so se z opasno naglostjo, tako da se more sedaj reči: velikanska večina belgijskega stanovništva zahteva premembo ustave. Socijalistom pa, kateri so prvi oglašali to željo, se niso pridružili samo proletarci, rudarji iu tovarniški delavci, tudi mej samostojnimi obrtniki po mestih, mej malimi trgovci in celo mej kmetskim prebivalstvom pridobili so obilo somišljenikov ter našli zagovornikov in podpornikov celo v odličnih krogih, o katerih uihčo ne sumi, da so socijalistično nadah-njeni. LISTEK. Dosegla je kneginjo. ČeSki Bpisal li u h d n n K h iu i n » k y , preložil Vin ko.) (Dalje.) VIII. Preteklo jo pol peto leto od takrat, ko je morala goBpa kneginja gospostvo odstopiti drugi. Gosjta Al'ii'i je bila v Sedmihorkah v letovišči. Prišla je bila baš z Velike Skale, kjer je bila l večjo družbo, ko jej h kolonade pride nasproti njen mož. „Ti tukaj?" zakliče oua ter ga objame. Odideta v Marijansko hišo, kjer je imela gospa Stejskalova najeti dve Bobi. »Odhajam v Anglijo/ pravi jej on ter položi solnčnik iu klobuk na njeno posteljo. „Gospod An-drevvs, Aogličan, ki je bil od koeza kupil sladkor-nico, pojde tja gledat upravo svojih zemljišč. Kot ekonomu mi je uasvetoval, naj se na svoje oči uve-riin o upravi angleških posestev." Umolkne. On ni bil navajen na dolgo in široko govoriti o kaki stvari, iu končavši sede na stol ter Bi obriše čelo s svilnatim robcem. Volji tako velikega dela naroda se niso upali ustavljali niti laži liberalci niti klerikalna vlada, čeprav je slednja gotovo sposobna za vse, kar je nasprotno ljudski svobodi in političnemu napredku. Klerikalno ministerstvo udalo se je navidezno splošni volji in obljubilo reformo ustave. Socijalisti in vsi drugi ž njimi združeni nezadovoljni elementi pokla-dali bo največjo važnost na to, da se odpravi ue navaduo visoki cenzus ter uvede splošno volilBko pravo in ker je tudi napredni del liberalne strauke podpiral to tirjatev, bilo je upati, da se doseže. Pri volitvah v parlament podpirali so tudi socijalisti liberalce jako izdatno in jim prav s svojimi glasovi pripomogli do zmage, a komaj so zasedli ti man-cbestrovci svoje sedeže v zbornici, pozabili so na svoje obljube in se pridružili klerikalcem. Nova zbornica volila je poseben odsek za revizijo ustave in ta odsek je po dolgem posvetovanju in ugibanju zavrgel navzlic svarilom naprednih liberalcev vse narodne tirjatve in se izrekel za visok cenzus in zelo omejeno volilsko pravo. Celo skromni nasvet, naj se v ustavi vsaj v principu izreče, da se bode o svojem času odpravil cenzus in uvedlo splošno volilsko pravo, celo ta nasvet odklonili so manehe-strovci klerikalne in liberalne barve in s tem uničili vse nadeje mase ter pokazali, da jim je vsa revizija ustave zgol pustolovska komedija. Čuditi se temu skoro ni. Belgijski liberalci so gospodarski doktrinarji in blagor naroda in države jim je deveta briga; njim je le za prevlado kapitala, za duševno in politično svobodo pa uič. Strah, da bi mogel kapital izgubiti absolutno vlado nad narodom, je v njih tako velik, da se raje pajdašijo s klerikalci, kakor da bi pripomogli delavcem do volilskega prava, čeprav dobro vedo, da delavci komaj čakajo, kdaj bodo kakor jeden mož strmoglavili klerikalno falango in jo za vedno uničili. Kar pa navdaja poštenega politika z zaničevanjem za te vrsle liberalcev je to, da so si z lažmi in zvijačnostjo pridobili mnndate. Obečali so na polna usta narodu, da bodo z vsemi silami delali za splošno volilsko pravo, v odločilnem trenotku pa so pozabili svoje obljube, usedli se na dano besedo in s svojimi na-večjimi nasprotniki glasovali zoper to narodovo „Škoda," veli gospa Aliua. „Ko bi šel v Pariz, šla bi s teboj." Gosj>a Alina ga je zvečer predstavila družbi, katera pa je ilosti več pozornosti obračala v njo nego li v njega, ki je bil malobeseden ter se vidno dolgočasil. Drugi dan je odšel k vlaku, ki ob desetih odhaja iz Tumova v Prago. Od svoje soproge poslovil se je tako skrbno, gineno in nežno, da so s* temu kar posmehovati nekateri izmej topliskib gostov, ki so bliže poznali gospo Stejskalovo ter vedeli, da jej je bilo doslej malokdaj dolgčas po gospodu soprogu. V Sedmihorkah obed U j ti se ob jedni. Gospa Stejskalova sedla je na kolonadi k obedu baš takrat, ko se je njen mož z Vvsočanskega kolodvora odpeljal proti Pragi, kamor je Turnovski vlak prihajal ob jedni in osem minut. „Kako boste prebili denašnji popoludan, milostiva?1* vpraša pri obedu gospe' Alino njen Bosed, gtol z velikimi brkami in nenavadno vsakdanjim obrazom. Govorilo bo je o grofu, da je silno bogat in da ima levo oko Btekleno. Pravega o tem ni vedel nihče, ker grof nikdar ni govoril o tem, a z levim očesom ni nikdar trenil, in kdor je pazil na lepe njegove oči, videl je, da je levo oko nepremično, nekoliko manjše in da je njegov izraz vedno isti. tirjatev. Tako ravnanje obsoja Be samo po Bebi in se bo britko maščevalo na sami stranki. Kakor Že rečeno, bili bo klerikalci iz vsega početka zoper splošno volilsko pravo, kar je povsem naravno, ker bo vedeli, da odzvoni njihovemu gospodarstvu tisto uro, ko bo prvi delavec Btopil na volišče. Za to so skušali reformo ustave zavleči čim dlje mogoče, nadeje se, da bodo nestrpni delavci dali vladi povod ukrotiti jih z orožjem v roki in potem z neko upravičenostjo odreči jim politične pravice. Da, tako podli so belgijski klerikalci, da je tudi kaj takega od njih pričakovati! Odkar je revizijski odsek zavrgel vse nasvete glede splošnega volilskega prava, nastalo je v vseh prizadetih krogih tako velikansko gibanje, da se je resno bati za notranji mir v Belgiji. Socijalisti in njih podporniki so pripravljeni za vse. Dan na dan se vrše* veliki ljudski shodi in obhodi, dan na dan se primerjajo praske mej delavci in orožniki ter vojaki, v Geutu je tekla že kri in narod Be navdušuje za odpor z revolucionarnimi pesmimi — skratka, javno mnenje je vsled klerikalno - lažiliberalne nepravičnosti tako silno razburjeno, da je mogoča celo revolucija, čeprav v sedanjih odnošajih ni misliti, da bi imela kuj uspeha. Da v takih razmerah država ne more napredovati in se normalno razvijati, je po sebi umevno. Politični razgled. \ o i raci: o dežele. V Ljubljani, 11. novembra. Držani i zhor. Naznanili Bino že včeraj, kako je imunitetni odsek našega parlamenta ukrenil glede Spmčićeve afere, a ker je ta stvar važna, zaieduo pa pre-karakteristična ne samo za slavno vlado, ampak tudi za etična uačela levičarjev in Poljakov, naj stvar Še nekoliko pojasnimo. Predsednik odseku grof Coronini je najprej uaznanil, kar mu je vlada pismeno BporoČila, da u amreč minister G a u t r c h ne mara odseku izročiti aktov glede* S p i n č i ć e v e g a (» d p u s t a , da pa j e p r i -pravljen o d p o 81 a t i pooblaščenca, kateri bo stvar pojasnil. (Tu bodi omenjeno, da se je vladni zastopnik pred državnim —-■—i „Skleneno je, da si družba ogleda razvalino," odgovori vprašana, razprostirajoč prtič po kolenih. Grel je gledal njune tesne rokave, ki bo Begali do komolcev in v katerih se jo polno črtala oblika okroglih, polnih ram. »Dovolite li, madame, da bodem kot pred-včeranjitn vaš vitez? vpraša grof, govoreč tiheje in pritrjujoč si prtič za visokim, modernim ovratnikom. Oua mu prijazno prikima ter se nusmeje. Id pogledala je na uro, odpenši gombifi na životku, ua katerem je visela, in rekla je z nepopisno sladkim smebljajem: „Deset minut čez jedno . . . Moj mož v Pragi odhaja s kolodvora." „O^taue li dolgo ua potovanji, milostiva?" ,Kdo \e, morda tri tedne, jeden mesec," za-šepta ona iu v njenih očeh ju bilo polno sladkega, mamečega žara . . . IX. Po Praških ulicah je bilo pusto in soparno, da je človeka kar dušilo. Bil je jeden tistih vročih, prašnih dnij v prvi polovici avgusta meseca, ko je Praga tako zapuščena in žalostna, ko vsakdo, kdor le more, jmbegue v senco gozdov in vrtov, in če mu ni treba, ne gre ua ruzpaljeue ulice, na žgoči tlak, mej biše, dihu- sodiščem, ko se je razpravljalo o SpinČićsvi aferi, tudi silno branil izročiti akte in imel vse polno izgovorov, a naposled, ko je sodišče sklenilo, da se mora to zgoditi, lih izročil težkim srcem. Sodišče izreklo se je tedaj sicer za nekompetentno soditi stvar, /nano pa je, da nekateri sodniki niso zma-trali postopanja proti Spinčiću korektnim.) Post. dr. Ferjančič izrekel je svoje obžalovanje, da vlada ne mara izročiti b p i s e. Razburjenost v prebivalstvu bode vsled tega le še narasla, „ker 86 bode mislilo, da gre tukaj za čin kabinetne justice1. Govornik je zategadelj p red lagal, naj zbornica od vlade zahteva vse akte. — Nemec dr. Woeber izrekel se je z o p h r ta uasvet in predlagal, naj se vlada povabi, da odpošlje zastopnika, kateri bode pojasnil vso stvar. — M lud očeh dr. Lan g podpiral je od-ločuo FerjaučiČev predlog in nasvetoval, naj se od vla.le zahteva, da predloži akte tekom osmih dnij. Za slučaj, da odsek ne odobri njegovega nasveta, je predlagal, da je pred odsek poklicati tožitelja posl. Spinčići in toženca ministra Gautscha. — Poljak vitez Abrahamowicz se je proti vil tuko predlogu dra. Ferjančlca, kakor predlogu dra. Lan g a, češ, saj ni upanja, da bi vlada akte dobrovoljno izročila (!), tudi če bi jo zbornica pozvala — Nemec dr. Weeber je modroval, da odseku ni nič mari, če se je zgodila kaka krivica profesorju Spinčiću, uinpak da mu je le preiskati, ali se jo zgodila kaka krivica poslancu Splnčića, to pa je moči rasvideti samo iz razsodila, (O logika, kje si?! Zakaj hi iz aktov, kateri so bili podlaga razsodiiu, ne bilo tega bolje razvideti?!) — VVeebrov predlog podpirala sta Nemca dr. Nitsche in dr. Bauer, slednje imenovani bil je zlasti zoper to, da bi se Gautsch iu Spinčić zajedno zaslišala in je nasvetoval, povab'ti Spinčiću po vladnem zastopniku. — Pri glasovanji odklonil je odsek predlog dr. Fe; jančiča in predlog dr. Lauga s šestimi proti štirim glasom in vzprejel \Veebrov predlog. — Od Nemcev in Poljakov kaj drugega niti jjričakovati ni bilo. Situvacija. „Grazer Volksblatt", pišoč o političnem položaji, pravi, da se je z oglaBui poljski deželni zbor nastanil v Dunajskem jiarluinentu. Položaj se da pojasniti le, če bode zlega, ki se je dosegla na konfereuciji čeških odposlancev, imela kaj praktičnega uspeha in če bode vlada na iuterpelacijo konservativcev ugodno odgovorila. Tega istega mnenja je tudi „ Vaterland", ki pravi, da je imela konferencija res pozitiven uspeh in tla pretiravajo tisti, ki trdo, da je le ,papirnata resolucija* vse, kar se jo doseglo. „Vaterland* skuša tudi dokazati, da Staiočehi iu veleposestniki uiso nasprotniki euer-gične politike, le groženj in nepotrebnega kljubovanja da ne odobravajo. Umeje se, da list tudi pri tej pril ki ne more končati svojih ekspektoracij, ne da bi obesil Mladočehom krpico. Očita jim namreč, da to pomogli levičarjem do upliva s tem, da so izstopili iz prejšnje aktivne (!!) večine. — Da. a prejšnja večina ni bila aktivna iu zato so izstopili. Ogeraha kriza. Liberalna ali vladna stranka sešla se je tisti dau, ko je giof Szapaiv naznanil v državnem zboru, da je miuisterstvo odstopilo, ua konferencijo, kjer je bivši načelnik vlade na drobno razložil, kako je mislil rešiti pereča cerkvenopolitična vprašanja. Ker ni bil o«i krone pooblaščen storiti kakeršneUoli obljube, ni mu mogoče bilo ustreči volji strank in parlamenta in zato se je umaknil. Po ministru govorili so nekateri odlični člani vladne stranke, tako grof Teodor Andraasv, Kalman Tisza, grof Hadik in predsednik kluba baron Podmanicky in od vseh Htranij Re je povdarjala potreba izvršiti in realizo-vati liste namene iu zakone, za katere bivša vlada hoče B0pariC0| na puste cM«te, kjer je vzduh težak in tlu ji. in kamor se od ranega jutra naravnost upira žgoče soluce avgustovo. To grozno upliva na človeka. Onemogli, utrujeni in topoglavni, z medlim korukom, razmučeni, kakor obupani hodite po izumrli, Buhoparui ulici in glava vam ni zmožna niti jedne misli. Soprog gospe Aline stal je pri izhodu s kolodvora Fraučiška Jožefa ter trudno gledal okrog sebe. Videla se mu je medlost in dolgočasnost človeka, ki se je v zaduhlem kupeji, o najbolj vročem dnevnem časi ravnokar mučil po krajini z večine neizmerno dolgočasni in jednolični. Kakor bi ne vedel, kaj bi počel, prestopi se čez nekaj časa nekoliko korakov, odloži se ter Bede v fijakarski voz, kateri ga odpelje v jeden iztnej boljših hotelov na Vaclavskem trgu. Tam sleče suknjo, odpne si ovratnik iu manšete, zaviha si rokave ter se dolgo časa umiva, škrojieč okrog sobe. Na to se obriše, preobleče ter spi do polu treh. — Niti obedoval ni, zavžil je le nekaj žlic juhe. Ob treh je bil zopet na kolodvoru, stopil k vratarju ter mu oddal zapečaten list, pisan gospo Stejs'.alovi, soprogi zemljunuvi. (Konec prik.) ni mogla dobiti privoljenja krone. Če se pomisli, da bo tudi vse opozicijske stranke za to rešitev cerkvenopolitičnib vprašanj, moči je reči, da je velikanska večina parlamenta pripravljena boriti sa aa to, česar krona sedaj neće. To je tudi največja težkota pri sestavi novega ministerstva. Kdorkoli bo prevzel vlado, moral bo vzprejeti v svoj program kot prvo točko obligatorni civilni zakon, sicer mu ni obstanka. Doslej Se nihče ne ve, kdo bi utegnil prevzeti nehvaležni posel, sestaviti kabinet. Cesar je včeraj vzprejel več odličnih parlamentarcev in se z njimi posvetoval. Z mnogih stranij imenuje bo dr. Wekerle kot bodoči mioisterski predsednik. Vaiaiije ežncky, poslovenil Fr. Gestrin. Ker spada Stroupežnicky mej najbolje noveje dramatične pisatelje češke in so se njegova dela posebno prikupila tudi slovenskemu občinstvu, smo preverjeni, da bode jutri gledališče dobro obiskano. — (Čitalnica v Ljubljani) priredi prihodnjo nedeljo, 13. dan novembra, ob H. uri zvečer v avojih prostorih na Turjaškem trgu dru-štvenikom tretji društveni večer letošuje sezone z godbo, petjem iu plesom. Ker so se ti večeri le močno priljubili in je rediteljstvo v srečnih rokah, nadejati se jo od Btrani občinstva prav muogo-brojuo udeležbe, h kateri uljudno vabi odbor. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) ud 30. oktobra do 5. novembra. Novorojencev jo bilo 17 (=28 5°/oo). umrlih 21 (=35 2%o); mtJ nJim> 2* tifuzom (legarjem) v bolnici 1, za grižo v bolnici 1, za dušljivim kušljem 1, za jetiko 2, za želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi bilo je tujcev 8 (38 0%), iz zavodov 9 (428%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: Za tifuzom v bolnici 1, za grižo 2, za oslovskim (dušljivim) kašljem 1. — (Martinovo besedo b plesom) pri redi čitaluica v Spodnji Šiški v nedeljo, dne 13. novembra 1892. 1, v Kozlerjevi zimski pivami s prijaznim sodelovanjem odličnih članov »Dramatičnega društva" in vojaške godbe c. in kr. pešpolka baron Kuhn štev. 17. Vspored: 1.) Ouvertura. 2.) A. F'orster: „Pjevajmo", moški zbor, 3.) F. Stegnar: »Spev 8rcj nam dviga", raešau zbor. 4) Nagovor. 5) Čitaluica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. — Poslovenil Joa. Nolli. 6)Lebao: „V tibi noči", moški zbor. 7.) Hug. Sattner: „Po zimi iz šole", ženski zbor. 8.) A. Razinger: „Za goro solnce mi zahaja", moški zbor. 9.) Hrab. Volarič: „Slovenske pesmi", mešan zbor. 10) Ples. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 40 kr. za osobo. — Čast. člani ŠiŠenBke Čitalnice bo vstopnine prosti. K obilni udeležbi vabi najuljudoeje odbor. — (Narodna čitalnica v K a ran i k u ) priredi v nedeljo doc 13. t. m. veselico s petjem s prijaznim sodelovanjem pevskega društva „Lire". Igrali se bodeta igri „Klobuk* in »Skrivnostna očala." — (Gozdni požar.) Na gozdni parceli „Razbor" posestnika Jožefa BarliČa iz Korena v Brdskom okraji nastal je te dni požar, ki se je vsled suše naglo razširil in uničil nad poldrugi oral smerekovega gozda. Zgorelo je tudi 31 sežnjev drv, ki so bila žo pripravljena, da jih odpeljejo. Ogenj, ki je napravil toliko škode, zanetil je baje neki devetletni deč»k. — (Iz Št. Petra na Notranjskem) so nam piše: Radi nepričakovanih zaprek se veselica podružnice „ Pivka" Sv. Cirila in Metoda, določena na dan 13 t. m, preloži na prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. z istim vzporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Tujcev bilo je m i n o l o p o 1 e t j e v Kamniškem okruji) v mestu Kamniku 50 strank z 94 osebami, v Mekinah 140 strank ž 231 oso-barai. Do 3 dni ostalo je 91 osob, do 7 dni 29 in nad teden dni 205 osob. Prava poletna sezona pričela se je dno 1. junija in končala z dnem 30. av gusta. Kamnik leži 380 metrov nad morjem, Mekine pa 411 metrov. Postelj za tujce je v Kamniku 75, v Mekinah 71, voz, ki se dajejo tujcem v najem, v Kamniku 18, v Mekinah 5. V Kamniškem mestu bo 3 koucesijonirani vodniki za gorske partije, ki bo vodili 25 osob pri 20 raznih izletih. Brez vodnikov uaivdili so razni tujci izlete v bližnje gorovje. — (Podružnica sv. Cirila i u Me toda za Laški trg in okolico) ima zborovanje v nedeljo dno 13. t. m. ob 4. uri popoludne v pivovarni goBp. S Kukca v Lasnem trgu. Na vsporedu je poleg običajnih točk tudi govor. »Zakaj nam je ravno zdaj neobhodno potrebna podružnica av. Cirila in Metoda?" Po zborovanju bode petje in piostu zabava. — (Čitalnica Mariborsku) priredi do novega leta več veselic in s:cir: dne" 12. novembra plesui venček, due 27. novembra predavanje, petje in tombolo; dne" 4 in dne 18. decembra gledaliAki predstavi, dne 31. decembra pa Silvestrov večer. Občni zbor bode na sv. Štefana dan. — (Mestno posojilo v Mariboru.) Mestni zastop Mariborski vzel bode v bodočem letu na posodo 150.000 gld. S tem zneskom bode se dopolnil celi milijon, ki ga je dolžno mesto Maribor. — (Talijo za rešitev življenja) v znesku 2G gld. 25 kr. priznalo je Štajersko namest-ništvo nedoletnemu sinu davčnega sluge v Šoštanju, Jožefu Grejanu, ker je dne 8. julija z nevarnostjo lastuega življenja rešil iz Pake Janeza Mestnika. — (Na c. k r. učiteljišči v Mariboru) vrše" se ta teden preskušajo za ljudske učitelje. Skušnjo dela osem podučiteijev iu dve podučiteljici. — (Predavanja o s a d j e r e j i) bode imel ta mesec potovalni učitelj g. J. Bele v Šoštanj-skem okraji in sicer v nedeljo dno 13. zjutraj v Št. Egidu, popoludne v Št. Andreji, dne 14. popoludne pri bv. Ivanu, dne 15. v Skalah, due 16. v Šoštanju in dne 17. pri sv. Martinu ua Paki. — (Pretep.) V Hitrovcih na Bpodnjem Šta jerskem šla sta brata Mih. in Jak. Š'Rt k posestniku Dobiniku v vas. Pred hišo sta sedeli Dobrnikovi hčeri in vasovalca sedlu sta k njima in se ž njima prijateljsko pomenkovala, ko priskoči brat deklet in začne brez razloga udrihati po vasovalcih. Nupa-denca sta se branila in ker sta prišla, mlademu Dobrniku še dva hlapca na pomoč, uastal je krvav pretep, pri katerem je bil hlapec Luujak tuko nevarno ranjen, da ne bo okreval. Tudi vsi drugi pretepalci i u jedno dekle so bili kolikor toliko po škodovani. — (Akademično društvo „Triglav" v Grad ci) priredi v soboto dne 12. t. m. svoje tretje redno zborovanje s sledečim vsporedora: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo j>reglednika blagajne. 4. Poročilo častnega soda. 5. Slučajnosti Lokal: Hotel „Goldenes Russ". Začetek ob 8. uri zvečer. — (Nova posojilnica) ustanovila se je v Št. Lenartu pri sedmih studencih. To je že 17. slovenska posojilnica na Koroškem., Zdaj bode najprej potrebna v Ž e I e z n i K a p 1 j i. Naj bi jo skoro osnovali tamošnji slovenski rodoljubi! — (Nova šola.) V Škofičah na Koroškem zgradili so novo šolo in jo blagoslovili te dni. Ako-pram je šola zidana s slovenskimi denarji in je občina slovenska, Župan in odborniki Slovenci, ima šola — nemški napis! To mnogim ni po volji. — (V Velikovcu) nameravajo uvesti električno razsvetljavo v mestu po vseh prostorih in ulicah. Dalje se bodo gradilo tam tudi novo poslopje za okrajno sodišče. — (Italijanska šola v sv. Križu.) Tržaške Lahoue pretresa groznica, kadar pomislijo, da je italijanstvo v Trstu otočič v slovanskem morju. Dubro vedo, da je Tržaška okolica mestnim Slovencem krej»ka podpora in prav zato napenjajo vse sile, da bi okoličane poitalijančili in tako napravili nov jez proti slovanskemu navalu. Za sredstva niso Italijani nikdar v zadregi iu v tem obziru so vsi jednega mišljenja, naj bo sicer prikriti ali odkriti iredentovci ali pa lojalni podaniki našega vladarja. — Italijani so vsi in v tem pogledu delujejo zložno Nebrojue krate smo že govorili o Tržaških Luhonov samovoljnosti iu o niib naporu, poitalijau-čiti sosebuo šolo. Ustanovili so v okolici italijanske paralelke in vanje love s pomočjo svojih služabnikov Bloveneke otroke. Zdaj pripravljajo nov atentat na Čisto slovensko vas sv. Križ pri Nabrežini, kjer prebiva nekaj italijanskih kamnosekov. Jeden-krat je vlada že prepovedala ustanovitev italijanskih pa-rulelk na svetokriski šoli, sedaj pa namerava zloglasna »Lega* ustanoviti posebno šolo in je res že dobila zanjo stavbeni prostor ter nabrala precejšnjo BVoto za zgrudbo poslopja. Tržaški rodoljubi in okoličan-ski prvoborilci bodo morali vso energijo zastaviti, da zaprečijo ali vsaj po mogočnosti paraliziraju ta novi ate? tat na slovensko vas. — (OdborTržaŠkeženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) priredi svojo veselico s sodelovanjem Tržaškega „Sokola" v soboto dne 19. t. m., a ne dne 12 t. m., kakor se je naznanilo po j>omoti. — (Velik koncert.) Pevska društva v okolici TrLuški so zuana kot izborno izvežbana in kadar iu kierkoli so nastopala, povsod iu vselej so častno rešilia stavljeno si nalogo. Pri tolikem številu dobrih in izurjenih pevcev je naravno, da se je rodila misel, prirediti vkupen koncert vseh OkoliČanskih pevskih društev in, kakor bb kaže, uresničila se bode ta lepa iu hvalevredna ideja Že v pribodujem predpustu. Dne 7. januvarija nastopijo vsa okoličan8ka pevska društva v nekem Tržaškem gledališči, da pokažejo širšim krogom, kaj zmorejo slovenski pevci iu kakšna je slovenska peBem. — (Osobue vesti) Kance listom pri okrajnem sodišči v Volovki imenovan je dijuruist Leopold Bekar iz Sežane, za vodjo zemljiške knjige jiri ifitein sodišči pa okrajnega sodišča kancelist Mano Zam-belli pl. Pretiš iz Pazina. — (Obsojeni i z g r e d n i k i.) C. kr. okr. glavarstvo v Pazinu obsodilo je izgrednike, ki so psovali slovenske i/.letuike ob priliki veselice v Liudaru, in to vsacega na globo 5 gld. Kakor se poroča, ima to stvar v rokah tudi državno pravd-uištvo. — (V Zagrebu umrl je) v visoki staroBti 91 let umirovljeni župnik sv. Marka in najstarejši duhovuik Zagrebške nadškolije dr. Štefau Po g I ed i«i Bil je tudi častni meščan Zagrebški iu obče čislati radi svoje ljubeznivosti in radodaruosti. Buli mu blag spomin! — Rodbina jiokojuikova darovala je naineatu vencev vsoto 1000 gld , in sicer 500 gld. Ijudt-ki kuhinji in 500 gld. za prebrano siromašnih otrok. — (Razpisana služba) Na čveterornz-redui deški ljudski šoli v Kočevji izjtrazueuo je mesto četrtega učitelja z dohodki četrtega |dačilnega razreda iu stanarino letnih 50 gld. Službo morejo dobiti tudi učiteljice. Prošnje do 20. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Kočevji. — (K sobotni notici „Katoliškega" novinarja nazori o poštenju) prejeli smo Bledeči popravek: Sklicujoč se na §19. tisk. zakona prosim, da, z ozirom na novico objavljeno v Vašem listu dne 5 novembra t. ji, štv. 253. v prilogi z naslovom: „Katoliškega" novinarja nazori o poštenju, natisnete nastopni popravek: 1. Ni res, da je urednik .Slovencev" rabil pri sodnijski obravnavi dne 2. novembra kaka druga, kakor zakonito dovoljena sredstva. 2. Ni res, da je golo tajil dne 2. novembra Bprejem županovega popravka; — pač pa je res, da je ta popravek sprejel že 31. oktobra v „Slovenca". 3. Ni reB, da je komurkoli tajil sjirejera poziva k obravnavi; — res j>a je, da ga je takoj pokazal svojemu zastop.iiku, kar v „Narodovi" novici omenjena dva gospoda odvetnika lahko potrdita. 4. Ni res, da je sodnijskemu slugi tajil poziv, ko o njem niti govora ni bilo; — pač pa je res, da je na zahtevo sluge iskal dostavnico na mizi med papirji, iu ko je ni uašel, je rekel slugi: ne morem je najti, tukaj je ni, ne vem kje je, ako jo najdem, jo Vam dam, le oglasite se pozneje o priložnosti. Dostavnici je, kakor se je pozneje prepričal urednik, med drugimi papirji pri odvetniku. 5. Ni res, da je tajil urednik „Sloveučev", kar je trdila kuharica; — res pa je, da ui po-Blušal, kaj sta imela sluga iu kuharica med seboj, iu da je le odgovoril na zadnje besede: je že dobro za zdaj, naj ho dostavnicu, kjer hoće, saj je že drugo prinesel. 6. Ni res, da je jui „Slovenceveni" uredniku v rabi „pr.ma regula: si fecisti, nega!" V Ljubljani due 9. novembra 1892. Dr. Ivun Janezi č , profesor morale in vrcduik „Slovenca*. Opomba uredui St va: Baš ta popravek nam je najboljši dokaz, da se izvest na gospoda res drži načela, katero g. profesor morale dr. I. Janežič v istem odstavku svojega predstojećega popravka sanikuje. Najbrže j.« bil g urednik „Slovence?" zaradi nesprejemu dotičnega popravku „po nedolžnem" obsojen, ka-ll? Saj po vsebiui j»oj>rKVKa bi človek tako sodil. Teiegrami „Slovenskomu Narodu'*: Dunaj 1 1. novembra. Cesar naročil We-kerlu, naj sestavi novo ministarstvo, Wekerle vzprejel misijo ter se bode najprej dogovoril z merodajnimi faktorji zlasti z liberalno stranko, ter potem še le cesarju predlagal, kako razdeliti portfelje. Nocoj se vrne Wekerle v Budimpešto. Dunaj 11. novembra. Pogajanja z Italijo radi vinske klavzuk' so za obe stranki ugodno rešena. Italijanski pooblaščenec Miraglia se vrne te dni v Rim. Pariz 11. novembra. „Matin" javlja, da je bila v soboto podpisana preliminarna pogodba o francosko-ruski alijanci in da je ruska vlada prvotni načrt le neznatno premenila. Lons ll. novembra. Delavci v premo-gokopu v Lievonu zaceli štrajk. Kužne vesti. * (Senzačna d o godb a.) Pred nekaj meseci skušal je v Pragi neki siromak preplašiti nekatere šetalce, govoreče nemški, s tem, da jim je grozit z revolverjem iu tudi štirikrat v /rak ustrelil. Obtoženi c priznal je, da sovraži Nemce, Mer so njega iu mnoge druge rojake Nemci silno preganjali in trpinčili samo zato, ker je Čeh. Porotniki so obtoženca oprostili satožbe poskusenega umora ker ni popoluoma zdrave pameti, a sodišče obsodilo ga jo le v dvadnevni lapor, ker ni imel dovoljenja nositi revolver. * (Ponarejale! pet d e seta ko v.) V Vidmu na Laškem zaprla je tamošnja policija več osob, ki ho izdajale ponarejene petdesetakn ali pa so na sumu, da so v zvezi a ponarejalci. Dozdaj je že dvanajst osob |>od ključem, mej njimi neki premožni posestnik iti neka krčmarica. * (Starogrški tempelj) Kakor poroča Londonski „Atheneum", našel se je pri Stratoncei, sedanjemu Eski-Hissarju v azijski Turčiji, tempelj Hi kate Kakih 100 čevljev nakitja je popolnoma dobro ohranjenih in se bodo prevedli v Carigrad. * (Zgorela tovarna.) V Peterburgu pogorela je velika tovarna za izdelovanje sukna. Štiri nadstropnu poslojije zgorelo i" popolnoma, isto tako vsi stroji in zaloga blagu. Škoda se ceni na več nego milijon rubljev. Tovarna bila je zavarovana. Ojjeuj je haje nastal, ker se je uuela surova volna. * (Viharji v Črnem morji.) M moli tedeu bili so v Črnem morji silni viharji in se je potopilo osem ladij. Mornarji so se rešili samo pri petih, tri ladije, mej njimi veliki angleški jiarobrod „Lord llvron", potojiile pa so se z vsem moštvom in se ni rešil nihče. ♦(Redek g o b t v Evropi.) Emir Khi-vajski Said Mehemed Rachim Khau posetil bode na svojem potovanji po Evropi več velikih mest. V kratkem pričakujejo ga tudi na Dunaji. Emir je star 57 let iu govori poleg turškega jezika tudi ruski. Nosi se a la franka, a je strog mohainedauec iti itua b saboj svojega svečenika iu svojega kuharja, ki mu prireja jedila jio islamskem zakouu. Emir ni posebno bogat in živi jako skromno. Štev. 14. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 491. V soboto, dne 12. novembra 1892. Gospod Grobski. Značajna slika v treh dejanjih. — Češki spisal Ladislav Stroupežnirkv. — Preložil Fran Oestrin. — Režiser gospod Ignacij Borštnik. Začetek točno ob ,8 uri, konec ob 10. uri zvečer. 1 >••:it tćuo društvo. Pri predstavi svira godba slavnega domačega peSpolka bar. Knhn 6t. 17. ITotopnina: Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. IV. do VIII. G0 kr. IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. II. vrste 50 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 80 kr. Ustopnin.i v lože 50 kr. — Parterna stojišča 40 kr. Dijaške nstopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Selenbargove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v četrtek dne 17. novembra. Blagajnica ae odpre ob 7. url zvečer. Zahvala. Pevsko društvo „Ljubljana" Šteje si v prijetno dolžnost, milostivi gospe Adu I i S k a bo r n 6-1 o v i, vele-tržca soprogi, za društvu poklonjeno izdatno podporo izreči tem potom irnjiskrenejSo zahvalo. V Ljubljani, dne 11. novembra 1892. Odbor pevskega društva „Ljubljana". „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse loto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCfl : 10. novembra. Pri m m lic: t Katz, Tetnpes, Kaiser, BOck, Stern, Maver, Schnotzinjjer z Dunaja. — Ilallina iz P>-ago. — Pamcr, Turei i« Trsta. -- Smole j, Kber, Jan k iz Gradca. — Obreza i« Vrhuike. — Daschak iz Budimpešte. — Ogo-revc iz Celja. Pri tolmun : Ktinvadv, Mossman, Hotman, Kulk«, Ronentbal, Stuiner, Fernbach, Berger z Dunuja. — Seidl, IlotVa iz Trsta. — Dr. Schmidinger iz Kamnika. — Lonček iz Škot je Loke. Pri bKftnkcui ilvoru : liom iz Kočevja. — lisium iz 1*1/na Meteorologično poročilo. Čas o()h-aovania Stanje v mm. Temperatura Vetrovi Ne no Moki ma v !UU). > 7. zjut raj 74 1'7 mm. 6 8" C si. szb. obl. = 2. po pol. 741 2 mm M 8« C si. sev. obl. 000 mm. H. /.VtMVl" 741 4 mm. 7 4" C si. svz. obl. Hrmlujii t<lf mm, ŠpilaKke u Ure nI. I O. 1 D D D o D D D 1 D Risalnice, risalni ogel, risalni čavljički, risalne šine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa D za ronde pisavo, škriljnati klinci, škriljne pio- q ščice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šol- |j ske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, pred- n loge za pokončno pisavo, peresa za pokončno jj pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no- H žičevke, mape za pisanke, tinte črne in barvaste, tintni gumi, tintni črtniki, čmilec, tint- q niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, q risarski papir, predloge za risanje, orodje za n (1024) risanje. IV. (9) q Tinktura za želodec katero prireja (69—11) lekarnar <*itl»rijrl Plccoli lekarna „Pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Ta tinktura za želodec je sredstvo, ki lahno, vender zdatno krepča opravila prebavnih organov in po-ispesuje odprt, život. Dr. H a gor, doktor filozofije in medicine itd. itd. v Fratikobrodu n. D. in prof. K napi t neb, zauriaezeni Rodni kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodec kemično aualizovala in »oglasno nasla, da ni drastično sredstvo. Izdulovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojčok z 12 steklenicami ■tane gld. 136; s 24 gld. 2'COj s 36 gld. 384; s 44 gld. 4 26; 55 steklenic telita 5 kg s postno težo iu velja gld. 5-26; 110 Bteklenic gld. 10 30. Poštnino plača vedno naročnik. 1 stekleni«« stane lO kr. St 6454. (1268) C- kr. okrajno sodišče v Ribnici naznanja, da se bode dne 16. novembra 1832. leta dopoladne ob 9. uri v Ribnici pričela prostovoljna javna dražba premičnin Janeza Novaka iz Ribnice h. št. 84 in zakup poslopij, zemljišč in pekarije za štiri leta. Pogoji izvedo se na dan dražbe ali pa pbpreje pri tem sodišču. C. kr. okrajno sodišče v Ribnici dm; i), novembra 1892. Naznanilo. (1258) Zaradi izvršitve poslopja za skladišče tobaka pri c. kr. tobačni slami tovarni v Ljubljani je objavljen v uradnem delu lista „Laibachfr Zeitung" ponudbeni razglas z obrokom ulozbe dne 20. decembra 1892. Privoljena vsota sta\be iznaša 34.750 gld. 58 kr. ter se lahko ogledajo načrti, proračuni, kakor tudi stavbinski pogoji pri c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani. Županstvo v Tisi.ji gori naznanja, da bode mesto |»repOVC Ur. za osebo; ob nedeljah in praznikih lO Ur. m M- H* r •d * M- K n rt* O 0 v dan 24. junija 1866. leta. §i§> I 1 Izdajatelj ia odgovora! urednik: j obi jj Nolli. i,atitaiuu ia tihk .Narodue Tibi aroe". 30 J8