Št. 42 (1993) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 22. oktobra 1987 Cena: 400 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Učilnica za pouk zgodovine Slovesno odkritje spominskega obeležja na Go-lusniku na Trški gori GOLUŠNIK — Malokateri mlajši pa tudi starejši Novomeščan ve, daje bilo območje Trške gore v vseh letih nadnje vojne izredno pomembno v odporniškem gibanju. Večji del vojne je bila osvobojeno ozemlje, domačini pa so bili partizanom naklonjeni. Trška gora je med vojno nudila zatočišče ali krajši in daljši postanek kar 21 slovenskim in hrvaškim partizanskim enotam NOV in POJ. In prav slednjim v spomin pa tudi vsem tistim borcem NOV m aktivistom, ki so v bojih na širšem območju Trške gore žrtvovali svoja življenja, so minulo soboto na Goluš-mku z veliko slovesnostjo odkrili spomenik, o katerem je slavnostni govornik Niko Rihar, član predsedstva RK SZDL, dejal: »Pridobili smo novo učilnico za pouk naše zgodovine, kjer bodo mladi in še mlajši spoznali ne le vojaške dosežke partizanskih enot in junaštvo norcev, ampak predvsem vsebino in mejo boja, za katero so padli naši očetje m bratje. Tudi zaradi spomina na nji-n°va žrtvovanja so padli naši očetje in matje. Tudi zaradi spomina na njihova žrtvovanja moramo odgovorneje stopi-h v jutrišnji dan.« Spomenik je sestavljen iz dveh delov, Prostor pred njim pa obkroža 21 lipo-wh dreves, ki sojih v spomin posadili za Okrožni odbor OF Novo mesto-Novo-meška četa 1. dolenjskemu partizanskemu bataljonu, Dolenjskemu odredu, Krškemu odredu, Zapadnodolenjske-mu in Vzhodnodolenjskemu odredu, Tomšičevi, Gubčevi, Cankarjevi, Šlan- • Niko Rihar: »Ljudem moramo vrniti zaupanje, in to s konkretnimi rezultati, ne z deklaracijami in resolucijami. Moramo ustvariti ustrezno javno mnenje, motivirati in mobilizirati ljudi, zaostriti osebno odgovornost. Najslabše bi bilo, če bi se pogreznili v obup in apatijo, ker nas to nikamor ne vodi. Tukaj še kako potrebujemo vašo pomoč, borci in aktivisti, saj med NOB niste priznavali ne Poraza ne obupa in apatije.« provi, Šerceijevi, XII. in XV. brigadi, 9. železničarski brigadi, 1. slov. artilerijski brigadi, štabu XV. divizije, 1. brigadi Vojske državne varnosti, 3. proleterski brigadi Rade Končar in Primorsko-goranskemu odredu. Spomenik je odkril generalmajor Lojze Hren, v trajno oskrbo pa so ga prevzeli mladi iz kmetijske šole Grm. Slovesnosti na Golušniku, ki sta je Pripravila ZZB NOV Novo mesto in OK SZDL, seje udeležila množica No-vomeščanov, med katerimi je bilo še največ mladih, ki so na ta vrh Trške goro prišli združeni v pohodne enote XII. SNOUB iz Bršljina, Gubčeve brigade iz Otočca, XII. brigade iz Šmarjete in pohodna brigada srednje kmetijske šole Grm. Med udeleženci sta bila tudi Bogdan Osolnik in njegova žena Mara, narodna herojinja Albinca Hočevar-Mali, delegacije RO ZZB NOV Slovenije in Hrvaške, delegacije partizanskih enot, družbenopolitični delavci novomeške občine in (jrugi. Program so po scenariju Jožeta Škufca pripravili pevski zbor IMV, godba na pihala iz Novega mesta ter recitatorji iz osnovne šole Otočec in KŠC Grm. J. PAVLIN Tarnanje ne bo dalo ničesar Dolenjski medobčinski sindikalni svet o letošnjem gospodarjenju — Sodeloval ___sekretar RS ZSS Franc Hribar — Jože Miklič novi predsednik NOVO MESTO — Namesto običajnega uvoda raje tale premislek. Kaj se že dlje časa dogaja z našimi vsakdanjimi sejami in političnimi razpravami? Kot da so postale zgolj tekmovalni poligon v tarnanju, vsesplošnem kritiziranju in slikanju vraga še bolj črnega, kot je. Kakšna je korist od tega, komu je to sploh namenjeno? Iz česa se tako obilno hrani ta mazohistična slovenska jamranja (po Kmeclu), ki jemlje še tisto malo samozavesti, kolikor je je še v nas? Črnogledo je izzvenelo tudi zasedanje medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko 14. oktobra, na katerem je kot gost sodeloval sekretar republiškega sveta sindikatov Franc Hribar. Pa vendarle ni v dolenjskem gospodarstvu vse tako črno. Nasprotno, nekaj znakov je, ki vzbujajo vsaj rahel optimizem. V prvi polovici leta je dolenjska regija kar za desetino povečala industrijsko proizvodnjo, novomeška občina sama pa skoraj za 15 odst. Stroški so narasli manj kot celotni dohodek, kar pomeni, da je gospodarstvo poslovalo bolj ekonomično. Zvečal seje tudi izvoz, skupna izguba pa je realno znašala pol manj kot lani. Eno z drugim je prispevalo k temu, da je Dolenjska dosegla nadpovprečne gospodarske rezultate, seveda v primeijavi z drugimi slovenskimi regijami. Pri vsem tem pa res lahko vzbuja veliko skrb padec akumulativne sposobnosti gospodarstva. Zdaj lahko že zanesljivo trdimo, da so k temu mnogo pripomogli intervencijski zakoni, ki so s svojo administrativno logiko pognali MAPPLETHORPE V FOTOGALERIJI NOVO MESTO — Jutri, v petek, 23. oktobra, bodo ob 7. uri zvečer v novomeški Fotogaleriji odprli razstavo fotografij svetovno znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa. Razstavo je pripravila Obalna galerija Piran in bo poleg Novega mesta obiskala še Ljubljano, Skopje, Sarajevo in Beograd. Za dolenjske ljubitelje fotografije je to torej zares lepa priložnost videti 35 Mapplethorpovih fotografij. Tematsko zajema razstava širok spekter od aktov _ in portretov do tihožitij. Kot običajnoje Fotogalerija odprta od srede do sobote od 17. do 20. ure. BERITE DANES! na 3. strani: • Metlik? ne bo dala pšenice Žitu na 4. strani: • Vroča kri zaradi zaklonišča na 5. strani: • Ostali vsak na svo-, jem bregu na 11. strani: • PCB ali pusti crkniti Belokranjce na 14. strani: • Božič je vprašanje politične modrosti na 17. strani: • Presenečenja se kar vrstijo na 24. strani: • Srečanje nekdanjih brezdomcev nekatere delovne kolektive v dobesedno brezglavo delitev dohodka (»izplačajmo si čimveč danes, bog vedi, če si bomo lahko jutri«). Svoje je prispevala še uničujoča inflacija in posledica tega je, daje skoraj polovica podjetij investicijsko nesposobna in s tem obsojena na životarjenje in boj za golo preživetje. Ta čas se na Dolenjskem ne gradi nič velikega. Namesto da se predajo toku nemočnega tarnamja, bi morale politične organizacije glede tega kaj bolj oprijem- MAMULANA DELOVNEM OBISKU V KRŠKEM KRŠKO — V torek, 21. oktobra, je krško občino obiskal član CK ZKJ in zvezni sekretar za ljudsko obrambo Branko Mamula. Med delovnim obiskom v krški občini si je ogledal proizvodnjo v TCP Djuro Salaj in ŠOP ter se pogovarjal o aktualnih gospodarskih in politično varnostnih razmerah v občini. ljivega reči in ukreniti, sicer se bo razvoj povsem ustavil. Nakazati je treba izhode in spodbuditi dobre rešitve, kijih teorija — pa tudi praksa — že pozna. V delitvi dohodka bi moralo biti temeljno vodilo — zaščita akumulacije ob spodbudnem nagrajevanju po delu in ob predpostavki, da dosledno uvedemo tržno gospodarstvo. Le potem bodo delovni kolektivi bolj odgovorni za svoj položaj in se bodo bolj dolgoročno obnašali. Žal prav glede tega ta čas ne kaže dobro, saj se, kot je obširneje obrazložil Franc Hribar, kar štiri jugoslovanske federalne enote bolj navdušujejo za centralizacijo in administriranje, ker bi jim • Za novega predsednika medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko so izvolili Jožeta Mikliča, 40-letnega inženirja tekstilne tehnologije, doslej sekretarja sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije. Dosedanjemu predsedniku Jožetu Mozetiču, kije postal ravnatelj metliške osnovne šole, so se zahvalili za uspešno delo, sekretar RS ZSS Franc Hribar pa mu je v znak zahvale izročil spominski srebrnik. to v vsakem primeru prineslo več, kot zmorejo zdaj same ustvariti. Ve se na, čigav račun. M. LEGAN Vaja »Jesen 87« Vojaška vaja zajela občini Ribnica in Kočevje —■ Škoda bo povrnjena RIBNICA, KOČEVJE — Te dni, 22. in 23. oktobra, potekajo na območju občine Ribnica glavne aktivnosti vojaške vaje »Jesen 87«; na območju občine Kočevje pa bodo trajale še vse do zaključka vaje, 25. oktobra. Cilj vaje je: preveriti celoten sistem splošne ljudske obrambe. Na vaji bodo sodelovale poleg enot JLA tudi enote teritorialne obrambe (občin Cerknica, Ribnica in Kočevje, kjer vaja poteka, in še Ljubljane), enote narodne in civilne zaščite in drugi. Poleg tega bodo na vaji sodelovale krajevne skupnosti Loški potok, Sodražica in Ribnica in Kočevje—mesto ter Rudnik— Šalka vas in organizacije združenega dela Riko v Loškem potoku, Inles v Sodražici, Sukno v Jurjeviči, zdravstveni dom v Ribnici in tozd T ransport—gradnje—vzdrževanje ter delovna organizacija Trikon. Na tej vaji, ki se je začela že 6. oktobra, igrajo vlogo »plavega« redne enote JLA, ki so ali pa še bodo »začasno zasedle« območje občin Cerknica, Ribnica in Grosuplje. Prebivalstvo naj kažejo pasiven odnos do »napadalca in njegove oblasti«. Priporočljivo je, da v času vaje niti odrasli niti otroci ne bi zahajali na »bojišče«. Šole in starši naj poskrbijo, da bodo otroci čimdlje od vojakov in orožja. Zaradi vaje je že nastala ali pa še bo tudi škoda na kmetijskih površinah in javnih komunalnih objektih. Posebne ekipe bodo popravljale storjeno škodo, česar pa ne bo moč popraviti, bodo ocenile posebne komisije, tako da bo škoda prizadetim povrnjena. J. P. MANJ GROZDJA, A SLAJŠE — Metliška Vinska klet je letos dobilaTnanj grozdja kot lani, zato bo nekaterih vin primanjkovalo. Bodo pa letošnja belokranjska vina še boljša kot lanska. (Foto:A. Bartelj) MANJ JUNETINE METLIKA — Ker je bila zadnja podražitev mesa še isti hip, ko je bila odobrena, že preklicana, v mesnicah mesa; zlasti kakovostnega mesa mlade pitane živine, primanjkuje. Tudi v metliško klavnico kmetje dajejo precej manj živine. Raje živino pitajo na večjo težo in čakajo na višje cene, saj bi bili sicer preveč prikrajšani. Že tako je njihovo delo sramotno slabo plačano. Spet je dobra vinska letina Vsa belokranjska vina letošnjega letnika bodo zelo dobra — Primanjkovalo bo ______belokranjca in rizlinga — V kleti ni več pretiranih zalog METLIKA — V Beli krajini so rane sorte grozdja začeli trgati 25. septembra, v nedeljo, 25. oktobra, ko bodo potrgali še žametno črnino, pa bo letošnja trgatev zaključena. Zaradi toče, lanske pozebe pa tudi zaradi prenizkih odkupnih cen bo metliška Vinska klet dobila kakih 30 odst. manj grozdja kot lani, kakovost pa je celo malo nad lansko letino, ki je veljala za zelo dobro. To velja tako za belokranjca, ki pa ga bo manj kot lani in ga bo na trgu spet primanjkovalo, kot za metliško črnino, saj je bila frankinja v povprečju bolj sladka kot lani. Glede na visoko kakovost portugalke bo tudi mlado vino, ki ga je metliška klet prvič dala na trg lani, zelo dobro. Laški rizling so potrgali konec prejšnjega tedna, že sredi tedna pa je imelo grozdje povprečno preko 80 Oechslejevih stopinj sladkorja, kar obeta odlično vino. V kleti računajo tudi na pozno trgatev te sorte, ki jo lahko prepreči le deževno vreme. Prihodnje leto bo iz metliške Vinske kleti na trgu dovolj metliške črnine in ozaljskega belega, primanjkovalo pa bo belokranjca, laškega rizlinga in morda tudi roseja. Prav tako bo pri- * Zelo dobro so se metliška vina prodajala septembra, v tem mesecu je klet prodala kar za tretjino več svojih vin kot v najboljšem letošnjem mesecu. Kljub temu pa imajo v kleti še okoli milijon litrov lanskega letnika. To je sicer z vinarskega vidika ravno prav, kajti klet naj bi imela ob trgatvi na zalogi še tretjino vin prejšnjega letnika, ki morajo zdržati, dokler ne pridejo na trg nova vina, v naših sedanjih gospodarskih razmerah pa je seveda vsaka zaloga odveč, saj močno bremeni poslovanje kleti. manjkovalo pozne trgatve laškega rizlinga. Te dni bo v prodaji lanska pozna ČLANI SVETA REPUBLIKE V NOVEM MESTU NOVO MESTO — V torek, 20. oktobra, se je mudilo na obisku v Novem mestu več članov sveta republike. Podpredsednik občinske skupščine Stane Žuničjih je v razgovoru seznanil z novomeško občino, obiskali pa so tudi IMV, kjer so si ogledali proizvodnjo. Ogledali so si tudi nekatere novomeške kulturne znamenitosti. trgatev, nekaj malega imajo lanskega izbora in še manj jagodnega izbora letnika 85. _____________________________AJL BIZELJČAN V HONGKONGU BREŽICE — Lani je Slovin Bizeljsko — Brežice prodal na to daljno tržišče pet tisoč litrov prvovrstnega bize-ljčana v buteljkah, in sicer letnik 1984. Kaže, da je bil tamkajšnjim pivcem všeč, saj so letos ponovno zahtevali isti letnik. Boljša bizeljska vina bodo kmalu pili tudi v Oregonu. Etikete so že poslali tja, da jih bodo pregledali in dali svoje soglasje. Za prodajo vina iz bizeljsko-sremiškega okoliša se ta čas dogovarjajo neposredno z Danci, Belgijci in zahodnimi Nemci. Če se bodo pogodili, bodo izbrana vina izvažali prek sozda v Ljubljani. 28. oktobra praznujejo Brežice Dosežki: ceste, stanova-nja, melioracijski sistem BREŽICE — V zadnjih desetih dneh so turistična društva oživila mesto in vasi s prostovoljnimi očiščevalnimi akcijami, da bo do praznika urejen sleherni kotiček v občini. Med največje dosežke zadnjega leta prištevajo občani Brežic prenovljeno cesto do železniške postaje z obojestranskim pločnikom, ki je popolnoma spremenila zanemarjeno podobo tistega predela in omogočila varno hojo pešcem. Pomembni pridobitvi za občino sta še novi stanovanjski blok v soseski Tmje in operacijski trakt v brežiški bolnišnici, med dosežke v kmetijstvu pa sodi dokončanje melioracijskih sistemov ob Sromljici in Gabemici. Letos bodo na svečani seji zborov občinske skupščine in DPO v sredo, 28. oktobra, podelili tri oktobrske nagrade in tri priznanja občine Brežice. Nagrade bodo prejeli Rudi Požar, Marjan Seliškar in Anton Držanič, priznanja pa delovna organizacija Splošno livarstvo Dobova, krajevna organizacija ZZB NOV Bregansko selo in krajevna skupnost Pišece. O livarstvu in pišečki krajevni skupnosti berite na šesti strani današnje številke, za borčevsko organizacijo v Breganskem selu pa velja, da je od leta 1951 ena najbolj delavnih v občini, da ves čas sodeluje z mladino tostran in onstran meje in da pri vseh akcijah za obujanje tradicij narodnoosvobodilnega boja vzdržuje stike s sosednjimi organizacijami na Hrvaškem. j. T. VLOM V ŽUPNIJSKI URAD DOBOVA — V noči na 13. oktober je kilo vlomljeno v župnijski urad v Dobovi. Storilec je našel okoli 400.000 din in jih seveda odnesel. Za nepridipravom poizvedujejo. Belokranjski dan v Divači Prisrčen sprejem VINICA — Viničani so pred kratkim vrnili obisk svojim prijateljem iz Divače. Poln avtobus članov viniškega turističnega društva in predstavnikov krajevne skupnosti seje odpravilo v Divačo, kjer sojih nadvse prisrčno in gostoljubno sprejeli, pričakal in pozdravil jih je tudi župan občine Sežana. Viničani go si ogledali vinsko klet v Sežani, Škocjanske jame in Lipico. Ves dan so bili deležni izredne pozornosti in gostoljubnosti. V polni športni dvorani v Divači so Viničani pripravili kulturni program, v katerem so nastopali: folklorna skupina in tamburaši iz Vinice, ljudski pevec in godec Jazo, recitatoiji in plesna skupina iz osnovne šole ter ansambel Tonija Verderbeija. Slavica Ritonija iz Črnomlja je razstavila svoje izdelke ljudske obrti ter pisanice iz Ad-lešičev. V gostišču Risnik je bil dan belokranjske kuhinje, belokranjske jedi sta pripravljali kuharici iz črnomaljskega hotela, pred gostiščem pa so imeli viniški tamburaši polurni koncert. Prihodnje poletje se bodo člani turističnih društev iz Divače in Vinice spet srečali, takrat v viniškem kampu. GOLUŠNIK POSTAL SPOMINSKI PARK — Po slovesnosti, -i je bila minulo soboto na tej razgledni točki vrh Trške gore, je Golušnik postal spominski park s skupnim spominskim obeležjem in 21 lipami, ki simbolizirajo prav toliko partizanskih enot, ki so se med vojno za daljši ali krajši čas zadrževale na tem območju. Novi spomenik bo trajen spomin in zahvala borcem in aktivistom OF, ki so v bojih na širšem območju Trške gore žrtvovali svoje življenje. Na sliki: udeleženci proslave med poslušanjem slavnostnega govornika Nika Rihaija (Foto: J. Pavlin) V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho in toplo vreme. Šahiranje s kmeti V času, ko je zvezni izvršni svet izsilil v zvezni skupščini povečanje letošnjega zveznega proračuna, ko so se avtomobili državnega miljenčka Zastave podražili že četrtič ali petič (kdo še lahko sledi?) letos in ko mnogi proizvajalci napovedujejo nove cene, v katerih je očitno obračunana 200-odstotna inflacija, je isti organ tik pred setvijo prišel na dan še z zaščitnimi cenami pšenice za žetev 1988. Za kilogram pšenice je določil zaščitno ceno 162 din, kar je vsega desetino več od letošnje odkupne. Slovenski komite za kmetijstvo sedaj želi rešiti, kar se po tako nesmiselni potezi še da rešiti Zadruge kot organizatorji tržne pridelave pšenice pri kmetih kooperantih naj bi te prepričale, da je zaščitna cena le orientacijska in da bo dokončna dogovorjena v juniju 1988 na osnovi stvarnih stroškov proizvodnje. Prav tako naj bi jim vteple v glavo vse ugodnosti, kijih imajo pri pridelovanju pšenice. Regres za semensko pšenico, 190 din za kilogram, bo tako izplačan že letos na osnovi sklenjene pogodbe. Pogodbeni pridelovalci bodo dobili za vsak oddan kilogram pšenice ir. rži 38 in nadomestila za gnojila in zaščitna sredstva in tri četrtine tega nadomestila jim bodo izplačali že letos. Kmetje pa se bodo odzvali po svoje, tudi tako, da bodo sejali manj pšenice. To pa ima lahko za vse nas hudo neprijetne posledice. Se jih vlada sploh zaveda, ko kar tako premika kmete sem in tja po šahovnici? z UNDIČ-DRAGAŠ JE Krško po remontu že obratuje 15- oktobra so v JE Krško končali z rednim letnim popravilom KRŠKO — Kljub temu da seje letošnji remont JE Krško začel z dokajšnjo negotovostjo, saj ni bilo na razpolago vseh rezervnih delov, seje vendarle vse skupaj srečno končalo. Remont, s katerim so začeli 21. avgusta, so končali 15. oktobra, ko je bila JE Krško prvič sinhronizirana v omrežje. Do konca tega tedna pa bo elektrarna že delovala s polno močjo. V letošnjem remontu je s sodelovalo 370 delavcev iz JE Krško in 500 delavcev domačih delovnih organizacij, ki so sodelovale že pri gradnji. Kot je običajno, so tudi to pot sodelovali tuji strokovnjaki, bilo jih je vsega skupaj šest, specialisti za določene motorje, črpalke in podobno. V JE Krško ocenjujejo, da so remont uspešno opravili in sedaj seveda ni nobene ovire, da elektrarna ne bi delovala s polno močjo. Čeprav med letošnjim remontom zaradi izpada proizvodnje JE Krško ni bilo pomanjkanja elektrike, pa bo elektrika iz JE Še brez izgub Ribniško gospodarstvo ima nadpovprečne rezultate RIBNICA — Ribniško gospodarstvo dosega v primerjavi z republiškim nadpovprečno ugodne rezultate. Še posebno se to vidi pri indeksu rasti industrijske prozvodnje, ki znaša v občini 134 (republika 108); pokritju uvoza z izvozom, ki znaša v ribniški občini 4,23 (republika 0,98), itd. Vendar pa tudi ribniško gospodarstvo že nekoliko peša, kar se kaže v tem, da so gospodarnost, donosnost, akumu-lativnost in reproduktivnost sicer res še vedno nad republiškim povprečjem, a vedno bolj upadajo in se približujejo povprečju republike. Tudi delež akumulacije v dohodku je pod republiškim povprečjem. Akumulacija raste počasneje kot dohodek. Predsednik občinske skupščqne France Lapajne ocenjuje gospodarjenje v občini tako: »Paradoks je, da dosega naše gospodarstvo zelo ugodne rezultate pri fizičnem obsegu proizvodnje, hkrati pa slabše finančne uspehe, čeprav je tudi res, da nobena naša delovna organizacija ne posluje z izgubo. Z ozirom na dosežene rezultate je naše gospodarstvo zdravo, kar je dobra osnova ne le za njegov obstoj, ampak tudi za razvoj. Velike težave pa nastajajo še zaradi hitre inflacije,saj ponekod z iztržkom ne . uspejo zajeti tudi hitrega naraščanja cen reprodukcijskemu materialu. Naše banke postajajo po šoku v Bosni (Agroco-merc) zelo previdne tudi pri dajanju posojil. Na srečo pa pri nas, v ribniški občini, ni delovne organizacije z izgubo.« J. P. Krško prišla še kako prav v jesenskih in zimskih mesecih. Od leta 1981, ko so elektrarno prvič poskusno pognali, pa do letošnjega 21. avgusta je JE Krško proizvedla več kot 21 milijard kilovatnih ur električne energije. To pa je precejšen del energije, ki jo potrebujeta Slovenija in Hrvaška. Zato je tembolj čudno, da se določene strukture v naši družbi, ki naj bi imele na skrbi tudi varno obratovanje JE Krško, sploh ne zmenijo za devizne težave, s katerimi se ubadajo v naši prvi jedrski elektrarni. Dobavni rok za opremo in rezervne dele za jedrsko elektrarno je najmanj pol leta po plačanih akreditivih. Prvi akreditivi za letošnji remont pa so bili odprti šele devet dni pred remontom. Nekatere dele, ki so bili vgrajeni med lanskim remontom, so plačali šele maja letos. Oskrba z rezervnimi deli bi bila lahko še slabša, če bi ne bilo dobrega sodelovanja z jedrskimi elektrarnami v Švici, ZDA in Španiji. Vprašanje pa je, doklej bo še mogoč tak način poslovanja. V JE Krško, kjer je tehnič- nim službam poleg proizvodnje prva naloga varnost, si želijo, da bi prihodnje leto remont (začel se bo 19. avgusta) potekal brez težav. Letos se je z dobavo rezervnih delov tako mudilo, da ni bilo niti časa za carinjenje rezervnih delov, ki so prispeli iz tujine. j s ZAOSTAJANJE MANJŠE NOVO MESTO — Osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih v novomeški občini so letos do polletja spet precej zaostali za osebnimi dohodki v gospodarstvu. Po avgustovskem usklajevanju seje stanje popravilo in ni bilo več opaznega zaostajanja. Še vedno pa so precejšnje razlike v osebnih dohodkih med posameznimi izvajalci in sisi, celo med izvajalci v enem sisu, ki nastajajo zaradi neenotnega vrednotenja del in zaradi neenotnega usklajevanja osebnih dohodkov. Vse razlike niso upravičene. Okrog osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih, ki bodo do konca leta veijetno spet nekoliko zaostajali za gospodarstvom, je bilo na zadnji seji občinskega zbora združenega dela rečeno, da bo treba v komisiji za družbene dejavnosti predvsem zagotoviti, da bodo decembrski osebni dohodki v teh dejavnostih takšni, da jih bo januarja možno izplačati. Izhod je v ustvarjanju Medobčinski svet ZS Ljubljana o razmerah v gospodarstvu — V Kočevju so na vidiku novi izgubarji Odhajajo pravi iz Zveze komunistov? V organizacijo več uglednih delavcev in dijakov LJUBLJANA — V vseh občinah regije Ljubljana-okolica število članov zK od leta 1982 dalje upada, so ugotovili na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica. V odstotku z ozirom na število prebivalstva, starega nad 14 let, je največ komunistov v kočevski občini (9,8 odstotka), pa tudi med zaposlenimi je največ komunistov prav tako v kočevski občini (14,5 odst.), medtem ko je ribniška občina v regiji nekje v sredini. V poročilu in razpravi je bilo ugotovljeno, da razmere ne spodbujajo mladih za vstop v ZK, da je ponekod slabo sodelovanje med organizacijama ZK in ZSM, daje sprejemanje uspešnejše, kjer dobro delajo sekretar OO ZK, sekretariat in OO, medtem ko v nekaterih upravnih organizacijah že po 7 ali 8 let niso sprejeli nobenega novega člana. V razpravi so se nekateri vprašali, ali res iz ZK odhajajo pravi. Hkrati so ugotovili, da so v ZK še taki, ki vanjo ne sodijo. Nekdo je menil, da ugledu ZK le škodi, ker sredstva obveščanja na veliko »bobnajo«, da se število članov ZK zmanjšuje in da gre zaradi tega iz ZK tudi več takih, ki bi sicer v organizaciji ostali. Povsem nasprotnega mnenja pa je bil naslednji razpravljalec, kije menil, da tudi Zvezi komunistov Potemkinove vasi bolj škodijo kot koristijo. J. p. C Naša anketa LJUBLJANA — »Deliti je možno le novoustvarjeno vrednost. Več ko je administriranja, slabši so rezultati. Izhod iz težav je torej v ustvaijalnosti, in ne v delitvi.« Tako je zaključil svojo razpravo o gospodarskih gibanjih v prvih devetih mesecih letos v ljubljanski regiji podpredsednik medobčinske gos- • Sekretar medobčinskega sveta Andrej Ambrožič je med drugim ugotovil, da se slabosti, ugotovljene v julijski analizi, nadaljujejo. Gospodarstvo je po oceni poslovalo ob 9-mesečju brez izgub v občinah Litija in Ribnica. V drugih občinah kaže, da bo izguba večja. Tako se bodo dosedanjim zgubaijem v kočevski občini priključili še novi (Tekstilana, Itas, Lik). podarske zbornice Ljubljana Jože Der-novšek. V svojem poročilu, ki gaje tudi podal na tej seji, pa je ugotovil, da gospodarstvo ljubljanske regije skoraj v vseh elementih zaostaja za dosežki gospodarstva Slovenije. Daleč pod republiškim povprečjem je regijska rast industrijske proizvodnje, oskrba industrije z reprodukcijskim materialom, zaloge proizvodov naraščajo, delež regijskega izvoza v izvozu Slovenije je upadel od skoraj 30 odst. v letu 1985 na 27,8 odst. letos, zmanjšal seje tudi uvoz, izgube hitro naraščajo (tudi v občini Kočevje), odpisanost osnovnih sredstev je v industriji nad republiškim povprečjem, nobena panoga gospodarstva ni dosegla lanske akumulativne sposobnosti, lansko reproduktivno sposobnost pa le redke itd. Poudaijeno je bilo še, naj pri podobnih analizah v občinah ne primeijajo delovnih organizacij različnih panog med seboj, saj vsaka panoga posluje pod drugačnimi pogoji. Stvamejšo sliko bo torej dala primeijava znotraj posameznih panog. J. PRIMC varujmo naše okolje pred požari oktober mesec varstva pred požari Ljubljansko pismo Globoke korenine zadolženosti Se je preveč mudilo? LJUBLJANA — Nova Jugoslavija seje v svojem razvoju znašla pred skoraj nedosegljivimi cilji. Bilo je potrebno močne politične volje in veliko revolucionarnega optimizma ter vere v človeka za strategijo družbenoekonomskega razvoja, ki je bila od samega začetka strategija opiranja razvoja na lastne sile, vendar neločljivo povezana z dogajanji, odnosi in procesi v svetu. Brez razumevanja te zgodovinske razsežnosti našega nastajanja ni mogoče razumeti naših sedanjih razmer in tudi ne poti našega nadaljnjega razvoja. Proces nagle industrializacije, ki je Jugoslavijo in njeno gospodarstvo popolnoma spremenil, je odprl nova strukturna vprašanja in probleme. Silno so narasle potrebe po velikih in kapitalno intenzivnih infrastrukturnih projektih, brez katerih ni bil možen vzgon industrijskih aktivnosti. Velik del tovrstnih naložb je razvita Evropa opravila v prejšnjem stoletju ali v začetku tega stoletja, temu se je pridružila cela vrsta novih tovarn, ki so bile bolj plod splošnega koncepta razvoja kot pa rezultat pretehtanih strogo ekonomskih kriterijev. Prišlo je do zaostajanja razvoja na vasi in kmetijstva — predvsem v začetnih letih — kakor tudi do pojavov nagle urbanizacije in do zanemarjanja nekaterih tradicionalnih gospodarskih dejavnosti. Ekstenzivno izkoriščanje omejenih virov cenene energije in surovin, nizko vrednotenje kapi- tala, kakor tudi skromno nagrajevanje dela pa so vodili do premalo učinkovitega razporejanja proizvodnih tvorcev. Financiranje industrijskega razvoja — najprej z metodami prvotne akumulacije in financiranja brez povračila, pozneje pa z intenzivnim poseganjem v domačo denarno emisijo in za tujimi krediti :— je preobremenjevalo vse realne notranje in zunanje denamo-finančne bilance. Spremembe v sestavu proizvodnje in v vseh kategorijah porabe so povzročile naglo zmanjšanje tradicionalnih izvoznih tokov (primarnih proizvodov), medtem ko se je izvoz novih industrijskih proizvodov oblikoval le počasi. Intenzivne naložbe in spremembe v proizvodni porabi so zahtevale močan uvoz v spremenjeni strukturi, deficit v blagovni menjavi in v tekoči plačilni bilanci spremljata tako skoraj celoten povojni razvoj Jugoslavije. Ob splošnem razvoju dežele se nadaljuje neenak razvoj območij, pokrajin in republik. Proces industrializacije sam po sebi te razlike ne odpravlja, zato je treba te težnje delno popravljati z ukrepi ekonomske politike ter mehanizmi družbenoekonomske politike in družbenoekonomske solidarnosti. Razlike kot take pa ostajajo eden od razlogov notranjih napetosti; hitrejši razvoj manj razvitih delov dežele zahteva dopolnilno zbiranje finančnih sredstev. V vseh teh gibanjih moramo torej iskati dolgoročne notranje korenine problema sedanje (ne) likvid-. nosti v odnosih s tujino in težav v pokrivanju primanjkljaja v tekoči plačilni bilanci. To so pa tudi dolgoročne korenine notranjih izvorov inflacije, med katere še posebej štejemo porabo vseh vrst zunaj ustvarjene akumulacije in realnih kreditnih sposobnosti, ter težnje po potiskanju vseh vrst stroškov navzgor pod vplivom postopne revalorizacije surovin in energije, zboljšanje življenjskega standarda delavcev, popravljanja položaja kmetijstva in povečanih zahtev za zaščito okolja. VINKO BLATNIK DELO bsta št. 203 oktobra 1087 Kriza redči vrste ZK V ZKJ, pa tudi v ZKS pada skupno število članov že četrto leto. Od leta 1984 naprej raste povprečna starost članov ZK, število izključenih in črtanih se ne povečuje, novo sprejetih je vse manj, pospešeno pa narašča število izstopov iz ZK. ZKJ je imela konec leta 1984 126.089čla-nov, konec septembra letos pa 7.245 manj. Vse večjemu osipu članstva ZKJ ter nezanimanju predvsem med mladimi, da bi stopili v vrste naše vodilne družbenopolitične sile, je CK ZKS nedavno posvetil posebno sejo. Jasno je pač, da ne gre za željeno prenovo, diferenciacijo ter za slovo s tako imenovanimi sopotniki, ampak da z izstopi in nevstopi ZK izgublja mnoge dobre, mnoge moči in ideje. In vprašanje je, ali se bo smer dogajanja kaj kmalu spremenila. Ljudi pač v veliki meri odvračajo od ZK razmere, za katere je večina prepričana, daje ZK najmanj soodgovorna, nemoč za spremembe, vse daljša in krivična roka države itd. MARIJA VUKMANIČ, koordinatorka OO ZK v metliški Beti: »Splošno nezadovoljstvo v družbi se kaže tudi pri članih ZK. Počutijo se nemočne, hkrati pa nekrive za sedanje razmere, zato tudi izstopajo iz ZK. V Beti ni imel od partije nihče nikakršne koristi in tudi ne bo nič izgubil, če bo izstopil. Sicer pa tega pri nas ni veliko, doslej je izstopil en član, še eden to namerava. Res pa je, da poštenim članom ZK, ki se hočejo v svojem okolju boriti za boljše delo, ni lahko. Marsikdaj jih dobijo po nosu, kar pa velja za dobre delavce nasploh.« MILAN KRAJNC, predsednik OK ZKS Črnomelj: »Danes je precej razočaranih članov ZK, češ da v sedanjih razmerah ne morejo nič narediti. Vorašanje je merilo, ki si ga zastavijo. Če gre za Agrokomerc, res ne morejo, če gre za red, dobro delo in poštenost v lastnem okolju, je pa dela za prave ■komuniste dovolj. Če bi delali tako, bi bilo' tudi razočaranj precej manj. Res je danes težko biti komunist, a moramo vzgrajati. Ne poznam ga, ki bi vse poskušal, pa nič dosegel. Sicer pa so razmere marsikomu le izgovor za izstop iz ZK.« MILENA JESENKO, ravnateljica osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah: »V zadnjem času je v našem kolektivu izstopilo iz ZK pet prosvetnih delavcev. Med razlogi navajajo, da se ne strinjajo s tem, kar se pri nas dogaja, da ne morejo nič vplivati na odločitve, ki so za delovne ljudi bistvenega pomena, in se zato nočejo čutiti odgovorne za sedanje razmere, saj bi si s tem naložili preveliko breme.« v BORIS NIKOLIČ, poštar v PTT Krško: »Na pošti v Krškem že 15 let ne moremo dobiti v osnovno organizacijo niti enega novega člana. Mladih partija ne zanima, v osnovni organizaciji smo samo še starejši. Zakaj ljudje izstopajo iz ZK, je kompleksno vprašanje, vendar je po mojem poglavitni razlog v tem, da nobena stvar, za katero se dogovorimo, ne drži. Jaz sem v partiji že 35 let, dala mi ni nič in nad njo tudi nisem razočaran, rečem pa, da preveč govorimo in premalo delamo.« VLADO MOČIVNIK, vodja kadrov-sko-socialtie službe v Lisci, Sevnica: »Iz ZK ljudje odhajajo iz več vzrokov. Odhajajo tisti, ki jih je strah odgovornosti za stanje v družbi in se ob postavljanju vprašanj in ob opazkah počutijo nelagodno. Odhajajo tudi tisti, ki se čutijo nemočne, da bi kaj spremenili, pa taki, ki so se doslej v socializmu lepo poredili, zdaj pa vsevprek kritizirajo. Možnosti, da bi ZK ubrala nove poti, pa niso velike. V Sloveniji jih še je nekaj, a novi veter še ni zapihal po vseh zamegljenih dolinah.« JANA PETROVAC, predsednica občinskega sveta ZSS Trebnje: »Temeljni vzrok za izstope iz ZK je prav gotovo nezadovoljstvo s sedanjim stanjem v družbi in s splošno neučinkovitostjo, tudi ZK. Eden od vzrokov pa je tudi visoka članarina. Veliko vprašanje je, kako spremeniti stanje. Veliko časa bo trajalo, da bo ZK spet pridobila zaupanje, rezultatov ni mogoče pričakovati na hitro.« ""•v NOVI DEVIZNI TEČAJI 12"' tečaj ra devize, efektivo, čeke, kreditni pisma m poštne nakaznice_______________________________ driara vala ta velja za nakupni srednji prodajni Avstrija šo 25 kg. JOŠKO ŽABKAR, dipl. vet. • V zadrugi so se odločili za gradnjo sušilnice za žito. V prvi fazi bo prostora za 500 ton, v drugi, če se bo pokazalo, daje potrebno, pa še za 500 ton. Zadeva bo stala okoli 350 milijonov dinaijev, denar za gradnjo pa so že zagotovili. Od kmetov bodo odkupili vso ponujeno pšenico. Najprej bodo dobili akontacijo. Pšenico bodo posušili in jo prodali najboljšemu ponudniku in potem v skladu s pravimi dohodkovnimi odnosi naredili poračun in kmetom odplačali. »Ne gre nam za to, da bi služili na kmetov račun, ampak da kmet za svoje delo dobi, kolikor se največ da.« Tako si v Metliki predstavljajo pospeševanje kmetijstva. Zal so med redkimi, ki pri nas tako gledajo in tudi delajo. pšenico po ceni 165 din za kilogram, se pravi več kot 38 din več kot ljubljansko Žito! Za prihodnje leto bi bila obveza metliške zadruge, da Žitu odda 590 ton pšenice. Vendar KZ Metlika ni podpi- sala samoupravnega sporazuma. Pri takem odnosu in pri določeni zaščitni ceni pšenice za drugo leto 162 din ni ta odločitev prav nič čudna. »Ta cena je norčevanje iz kmetov in jasno je, da za ta denar ne bo nihče dal niti kilograma pšenice,« pravijo v Metliki. Vendar glede na pogodbe, ki sojih kmetje sklenili z zadrugo pri zamenjavi merkantilne pšenice za semenske, bo tudi drugo leto v metliški občini precej tržnih presežkov pšenice. In kam z njo? A. BARTEU V PRODAJI LEDENO VINO METLIKA — Te dni prihaja v prodajo metliško ledeno vino. Gre za predikatni laški rizling najvišje kakovosti in v zelo majhni količini. Grozdje so potrgali 25. decembra lani, temperatura je bila takrat več dni okoli minus 8 ° C, iz zmrznjenih jagod so takoj izstisnili le najžlahtnejši sok, ki ni zmrznil. Vino je na prodaj v buteljkah, ki držijo 3,5 del, ljubitelji in zbiratelji ga lahko dobijo le v vinotoču pri Vinski kleti. Cena te male buteljke je 19.040 dinarjev. Kljub visoki ceni se v kleti ne boje, da vino ne bi šlo v prodajo, nasprotno, celo zadrževali ga bojo, saj imajo le okoli 1000 buteljk tega izvrstnega vina. Svet se kopl Alkohol za pogon avtomobilov? — V našem vinoa, ništvu od pojava trtne ušni ni bilo tako kriticn Svet se koplje v vinu. Svetovna vinska letina je s 330 milijoni hektolitrov vina vsako leto vsaj za 60 milijonov hektolitrov večja od porabe. Evropski podatki so še bolj zgovorni kajti od 195 milijonov hektolitrov vinske letine ostane vsako leto kar 40 milijonov hektolitrov, s katerimi ne vedo kam. Tudi skla- ! S S S 5 Nadležen mah Kako se da zatreti Razraščanje mahu vznemiija in jezi skorajda vsakega lastnika vrtne trate. Nadlega je trdovratna, spopad z njo pa dolgotrajen in z malo upanja na uspeh. Poglejmo, kaj svetuje svojim bralcem Nedeljski dnevnik v rubriki, ki jo pripravljajo sodelavci Kmetijskega zavoda v Ljubljani. Mah se širi po tleh, ki nimajo dovolj hranilnih snovi, ki so vlažna, kisla in senčnata. Kislo zemljo je mogoče izboljšati z apnjenjem, s tem pa se slabšajo rastne razmere za mahove. Natančnejše količine apna je nemogoče svetovati brez poprejšnje analize zemlje. Okvirno velja, da je treba potrositi na hektar površine eno tono in pol apna ali peska, ki vsebuje apno (kalcij). Tudi lesni pepel je primeren, saj vsebuje zelo veliko količino kalcija — kar 30 kg na 100 kg pepela. Učinkujejo tudi mineralna gnojila, ki so primerna za travnike in ki vsebujejo dosti fosfoija in kalija (NPK 15:15:15 ipd.). Med kemičnimi pripravki dokaj uspešno uničuje mah mahex, ki ga je treba potrositi, ko je trava mokra. Postopek je treba ponoviti vsaj enkrat, da bo bolj učinkovit. Delno zatremo in omejimo širjenje mahu z raztopino, ki jo pripravimo iz približno 5 kg zelene galice in 100 litrov vode. Po uporabi bo sicer nekaj trave uničene, vendar se bo kmalu obrastla. Mah je mogoče zatirati tudi s herbicidom tenoranom. rad- no dišča vinskih destilato v so že polna, zato pripravljajo projeki po katerem bi bencin v zahodni Evropi vseboval vsaj 5 odstotkov alkohola kmetijskega izvora, predvsem vinogradniškega Drugega izhoda ni saj poraba vina stalno pada V Italiji na primer se je zmanjšala od nekdanjih 100 na 68 litrov na prebivalca podobno pa je tudi v drugi največji vinogradniški deželi Franciji Še pred desetimi leti je vsak zahodni Evropejec spil v povprečju 54,51 vina zdaj pa ga le še 41,8 L Vina je preveč tudi v Jugoslaviji Letošnjo letino ocenjujejo na 1,170.000 ton grozdja in vsaj petino vina bi bilo treba izvoziti Pritiskajo še velike lanske zaloge in mnoge kleti se kopljejo v izgubah. V Sloveniji položaj ni dosti boljši kot v vsej Jugoslaviji zlasti še ker je letina boljša od jugoslovanske. Položaj v vinogradništvu in vinarstvu je tako kritičen, kot ga ne pomnijo niti najbolj izkušeni poslovneži v tej dejavnosti Izhod bi bil samo v povečani prodaji vendar tega ni mogoče uresničiti čez noč. (Sodobno kmetijstvo) V s I s EN HRIBČEK BOM KUPIL~ Ureja Tit Doberšek Promet z vinom Vinogradniki s sedanjo ureditvijo prometa z vinom niso zadovoljni, kpr je za vinogradnike slabše urejen kot pred sedanjo uveljavitvijo zadevnih predpisov. To stanje je možno urediti v korist vinogradnikov brez škode za družbeno vinarstvo, koristilo pa bo tudi potrošnikom in turizmu, na katerega veliko damo. Točenje odprtih vin iz sodov od 50 do 200 litrov s posebnimi zaščitnimi vehami bi moralo biti dovoljeno vsem gostinskim • ZBOR VINOGRADNIKOV PODRUŽNICE PODBOČJE — Po sklepu skupščine delegatov in upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske sklicuje predsednik društva zbor vinogradnikov, članov društva z območja podružnice društva Podbočje, ki imajo svoje vinograde v znanih vinskih goricah: Dol, Stari grad, Nemška gora, Sutenski vrh, Banovec, Bočje, Vinjar, Zavode, Čmeški vrh, Drenovec, Gadova peč, Mladje, Orehovec, Ošterc itd. Zbor bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 8,30 v prostorih gostilne Jožeta Kerina, Podbočje 11. Na dnevnem redu je razprava o nadaljnjem obstoju in delu podružnice Društva vinogradnikov v Pod- | bočju. S I S I I \ Predsednik društva JOŽE UNETIČ obratom brez ozira na lastništvo v vseh vinorodnih območjih Slovenije z obvezo, da smejo tako točiti le vina, pridelana na vinorodnem območju, kjer obratuje gostinski lokal. To je praksa v skoraj vseh vinorodnih deželah, zato m nobena novost ali izjema. Tujec, turist, ki se ustavi v gostinskem lokalu sredi vinorodnega predela dežele, skozi katero potuje ali v kateri uživa dopust, želi piti izvirno vino iz soda te pokrajine, ne pa vino iz steklenice drugih predelov. Tako s pitjem domačega vina obenem spoznava še značaj te dežele in njenih prebivalcev. Tudi domači obiskovalci teh obratov želijo, da so postreženi z domačim vinom iz soda, ne pa z vinom iz drugih vinorodnih predelov. To velja tudi za vino iz steklenic drugih vinorodnih predelov. Sedanja praksa lastnikov gostinskih obratov, ki imajo dovoljenje za točenje odprtih vin, da namesto z domačim vinom strežejo z odprtim vinom iz drugih vinorodnih predelov samo zaradi nekoliko večjega dobička, je v škodo domačim vinogradnikom, ki zato svojega vina ne morejo prodati. Obisk teh lokalov, katerih lastniki se ne ozirajo na domačega vinogradnika, naj v bodoče vinogradniki bojkotirajo, pri tem pa naj svojo vlogo uveljavijo zlasti člani društev vinogradnikov. Tak ukrep bo najbrž streznil te sebične gostilničaije, ki naj vedo, da so dolžni svoj dohodek, ustvaijen po večini z domačimi gosti, delno vračati z nakupom domačih vin vinogradnikom bližnje okolice. Delno smo zato stanje krivi tudi sami vinogradniki, ker smo premalo odločni in premalo organizirani. Stekleničenje vina Sedanji predpisi o stekleničenju vina so za vinogradnika težko izvedljivi. Nerazumljiva je zahteva upravnih organov, ki ne dovolijo stekleničenja vina v sporazumu večjemu številu vinogradnikov na eno polnilnico (strojna skupnost). Polnilnice (večinoma iz uvoza za devize) so tako drage, da sijih ne more nabaviti mali vinogradnik s skromnim pridelkom vina. Tu lahko pomaga le skupna nabava. V medsebojnem dogovoru uporabljena polnilnica ne bo škodovala nobenemu družbenemu obratu, pomagala pa bo vinogradnikom. Glede posode za manjše količine vina v prometu moramo biti bolj dostopni danim potrebam in možnostim. Poleg steklenic se bodo v bodoče uveljavljale tudi pločevinke in plastika, kot je to že drugod. Velikost teh posod (ki pa morajo biti v ta namen testirane) naj bo od 0,2 litra do 50 litrov. Vino iz teh posod bi tako lahko točili v gostinskih lokalih zunaj vinorodnih območij v manjših posodah (od 0,2 do 5 litrov) pa tudi v samopostrežnih trgovinah. Izvedba teh predlogov ne bo škodovala družbenemu vinarskemu sektorju, pomagala pa bo zasebnemu vinogradniku, da bo lažje prodal svoje s trudom pridelano vino. T. DOBERŠEK .J Ker živali ne znajo govoriti Kaj vse bi morali vedeti njih lastniki, ko pokličejo veterinarja Kjer so živali, so tudi bolezni. Bolezen pomeni vedno nenormalno stanje živali, lastnik jo hitro opazi in želi svoji živali pomagati. Lastniki velikih živali kličejo veterinama zaradi tega, ker bolezen pri teh živalih povzroča veliko gospodarsko škodo, lastniki malih živali pa iščejo veterinarsko pomoč zaradi skrbi za svoje ljubljence. Prvi in drugi naj poiščejo veterinarja, da ne bi živali trpele. Kdaj pokličemo veterinarja? Vsak dober lastnik živali najbolje pozna svojo žival, njeno obnašanje, odnos do hrane, do okolice in do njega samega. Kadar opazi kakršnokoli spremembo, za katero misli, da ni normalna, naj poišče veterinarsko pomoč. Včasih bo zadosti samo nasvet, drugič pa bo po- Spet kmečka banka Obresti spet določajo organi HKS — V Črnomlju večje zanimanje za kredite, zlasti za pitanje telet ČRNOMELJ — Lani je hranilno-kreditna služba (HKS) pri črnomaljski Kmetijski zadrugi odobrila okoli 100 milijonov dinaijev kratkoročnih in dolgoročnih posojil svojim varčevalcem za gradnjo kmetijskih objektov, nakup kmetijske mehanizacije in tekočo proizvodnjo, v okviru tega pa so kmetje še od banke dobili okoli 25 milijonov dinarjev dolgoročnih kreditov. Ko so se letos z zakonom močno povišale obrestne mere tudi za sredstva HKS, je povpraševanje po teh kreditih tako rekoč popolnoma prenehalo. Kmetijska proizvodnja, kjer se vložena sredstva zelo počasi obračajo, pač ne prenese tako visokih obresti, ki sedaj pri banki znašajo najmanj 131 odstotkov. S 1. julijem so zakon spremenili in sedaj obresti na kredite hranilno-kredit-nih služb določajo organi teh služb. Za varčevalce črnomaljske HKS znašajo sedaj obresti za kredite za pitanje telet 45 odst., za reprodukcijski material 35 odst., za kratkoročno kreditiranje nakupa mehanizacije 60 odst., za dolgoročne kredite za gradnjo hlevov in nakup mehanizacije 46 odst. Vse obrestne mere lahko vsake tri mesece spreminjajo v skladu s sklepi organov HKS. Ker so bančne obrestne mere valorizacijske in tako za kmete nesprejemljive, so se jih pri črnomaljski HKS za letos odpovedali, če pa bo pri tem ostalo, se jih bodo tudi drugo leto. Tisti kmetje, ki so imeli pri banki prošnjo za te kredite in jih potem zaradi previsokih obresti niso vzeli, nanje pa nekateri čakajo že od pomladi, imajo sedaj prednost pri odobritvi kreditov iz sredstev HKS. Se-veda se je po spremembi zakona zanimanje za kredite HKS močno povečalo, vendar v glavnem za pitanje telet (tu pomaga še interventni sklad) in nakup mehanizacije. Razpis za kredite za prihodnje leto pa bo zunaj decembra. A. B. treben natančen pregled na domu ali veterinarski postaji. Ko prihaja veterinar, ga počakamo doma. Neredki so primeri, ko počaka namesto lastnika sosed, ki komaj dobro ve, katera žival je bolna. S tem si veterinar ne more dosti pomagati. Ker živali ne znajo govoriti, mora namesto njih na vprašanja odgovaijati lastnik. Njegova natančna opazovanja lahko bistveno pomagajo pri hitrejši postavitvi diagnoze. Lastnik naj natančno opiše spremembe, ki jih je opazil. Veterinar mora izvedeti, kdaj seje bolezen začela, s kakšnimi znaki se je pokazala, morebitne motnje v ješčnosti, prežvekovanju, po-vračanje, napenjanje, stokanje, nemir, blatenje, uriniranje. Ce lastnik že sumi o vzroku bolezni, naj to pove. Velikokrat je vzrok v nepravilnem hranjenju, v po-kvaijeni hrani, v nepravilnem izkoriščanju živali, predvsem konj. Končno mora lastnik povedati, če je žival že kdo zdravil in katera zdravila je uporabljal. Ne glede na izid domačega zdravljenja je treba veterinaiju povedati vse, kar se je pred tem dogajalo z živaljo. Veterinarja naj počaka poleg lastnika živali topla voda, milo in čista brisača. Da bi prišli čimprej do diagnoze, je potrebno žival natančno pregledati. Ker živali ne moremo ukazati, naj bo mirna, naj diha ali ne diha, jo mora med pregledom trdno držati in pomirjati lastnik. Da se pri tem ne bi zgodila nesreča, mora žival držati močna roka. Zato ne puščajmo pri živalih stare mame ali otrok. Med pregledom živali ne bodimo nestrpni in ne zasipavajmo veterinarja s preranimi vprašanji. Brez laboratorija, rentgena in drugih medicinskih pripomočkov je veliko težje postaviti diagnozo. Ko veterinar konča z zdravljenjem, da lastniku nasvete o dieti, napajanju, spremembi ležišča. Nasvete dobro poslušajmo in sijih zapomnimo! Zdravila niso čudežni preparati, čeprav bi si to veterinarji želeli bolj kot lastnik živali, zato ne pričakujmo po veterinarjevem odhodu takojšnje ozdravitve. Žival še natančno opazujemo, morda bo že jutri potrebna ponovnajiomoč. VIDA ČADONIC-ŠPELIČ, dipl. vet. Novost: rahljalnik iz Brežic Na letošnjem radgonskem sejmu seje z novostjo predstavila tudi naša delovna organizacija PKM (Proizvodnja kmetijske mehanizacije) iz Krške vasi pri Brežicah. Pokazala je vibracijski rahljalnik s pnevmatskim dognojevalnikom, ki ga je začela izdelovati na pobudo višje agronomske šole iz Maribora (predvsem našega dobrega znanca, izvedenca za škropilno tehniko dr. Milana Novaka) in s katerim utira na tem področju povsem svoja pota. Vibracijski rahljalnik se uporablja za poglabljanje obdelovalnega sloja, za povečanje propustnosti na melioriranih površinah, za globinsko dognojevanje, za razbijanje plazine in za rahljanje kolesnic po večkratnih obhodih traktorja v sadovnjakih in vinogradih. Za delo z njim je najprimernejše sušno poletno obdobje. Delovna globina stroja znaša do 70 cm, pogon je prek kardanske gredi, potrebna moč motorja pa znaša 60 do 90 kW, odvisno od zemljišča, delovne globine in hitrosti traktorja. Hektar zemljišča je mogoče z njim obdelati v 5 urah. Novost so doslej uspešno preizkusili na več demonstracijah, vendar končnih rezultatov še ni. Računajo, da bo preizkušanje v praksi trajalo eno leto, poroča Sodobno kmetijstvo. IZ NNŠIH OBČIN J* Vroča kri zaradi zaklonišč V novomeški občini pripravljajo ukrepe, ki naj bi odpravili zakloniščni nered — Priviti tiste, ki niso zgradili zaklonišča — Dvonamenskost nujna_ IZ NKŠIH OBČIN U; NOVO MESTO — V novomeški občini je zgrajenih 43 zaklonišč s 6.993 zakloniščnimi mesti. Od tega je 30 zaklonišč s 4.081 mesti v delovnih organizacijah, 12 z 2.158 zakloniščnimi mesti v blokovnih soseskah, eno samostojno javno zaklonišče s 300 mesti v Novem mestu ter 454 javnih zakloniščnih mest v petih skupnih zakloniščih v Novem mestu, Straži in Žužemberku. Doslej zgrajena zaklonišča zadoščajo za zaklanjanje petine prebivalstva na območjih obvezne gradnje zaklonišč v občini. Do leta 1986 je bilo graditeljem jona dinaijev, samo letos pa 62,4 mi- zasebnih hiš izdanih 546 soglasij za gradnjo zaklonišač dopolnilne zaščite oz. družinskega zaklonišča. Doslej je zgrajenih le 6, od tega 4 v vrstnih hišah, ki jih je gradil Pionir. Ostali graditelji so morali plačati 2-odstotni prispevek za javna zaklonišča od predračunske vrednosti nameravane gradnje. Iz tega naslova seje od leta 1978 do lani zbralo 25,34 milijona dinarjev, samo letos pa nekaj manj kot 15 milijonov. Da bo možna vsaj delna primerjava, povejmo, da je še lani stalo eno zakloniščno mesto v javnem zaklonišču 300 tisoč, letos pa stane najmanj 800 tisoč dinaijev. Vir za gradnjo javnih zaklonišč je tudi 3-odstotni prispevek od stanarin in najemnin, 0,06-odstotni prispevek od osnove za obračun amortizacije v družbeni lasti ter enak prispevek od vrednosti stavbe v zasebni lasti. Vsega skupaj seje na računu za gradnjo javnih zaklonišč do lani zbralo 97,7 mili- lijona. Do lani zbrana sredstva so zadoščala za sofinanciranje 454 javnih zakloniščnih mest ter za gradnjo javnega zaklonišča v Novem mestu. Zaklonišča in vse okrog njih močno buri občane, vroča krije posebno takrat, ko ljudje dobijo položnice za plačilo prispevka. Pogoste so pripombe, da plačujejo za zaklonišča, teh pa ni. Dejstvo pa je, da ta sredstva pritekajo zelo počasi, in ker jih po zakomu ne smejo niti vezati niti posojati, da bi se vsaj obrestovala, ležijo na računu in jih inflacija seveda močno najeda. Zato tudi v prihodnosti zelo slabo kaže za nova zaklonišča. Potem ljudi razburja slabo vzdrževanje že zgrajenih zaklonišč, predvsem pa dejstvo, da so se nekateri izognili plačevanju prispevka, zaklonišča pa niso zgradili. Problem je tudi v tem, da se s projektanti nikakor ne da dogovoriti, da bi projektirali dvona- menska zaklonišča (takšna so v občini le 4), pri čemer bi jih bilo lažje • Ko so v občinskem izvršnem svetu obravnavali zakloniščno problematiko, so menili, da je treba ukrepati zoper tiste, ki bi zaklonišče morali zgraditi, pa ga niso. Najlažje bi bilo, da bi jih zavezali k plačilu prispevka, dokler zaklonišča v resnici ne zgradijo. Kako zagotoviti vzdrževanje zaklonišč, kar je še poseben problem v blokovnih soseskah, naj bi pripravili načrt v sekretariatu za ljudsko obrambo. S projektanti bo v najkrajšem času spet sklican sestanek, da bi jih le pridobili za projektiranje dvonamenskih zaklonišč. Da so v njih lahko trgovine, vrtci, garderobe, telovadnice, obrati družbene prehrane ipd. so ponekod v Sloveniji že dokazali. Proučili naj bi tudi možnost, če bi bilo mogoče sredstva za zaklonišča, katerih gradnjo pač zahteva zakon, kako uporabiti, da ne bi propadala na žiro računu. Če možnosti ni, naj bi skupščina dala pobudo za spremembo zakona. zgraditi, pa tudi vzdrževanje ne bi bilo problematično. Z. L.-D. Kmet obrača, obrne pa vlada Novomeški izvršni svet sklenil, da se rejcem pokriva razlika v ceni, za katero jih je prikrajšal ZIS, da bo na trgu vsaj nekaj svežega mesa_ »Ne« za trebanjske odpadke Novomeški izvršni svet ni mogel ugoditi tre-banjski prošnji NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je preteklo sredo obravnaval prošnjo trebanjskega izvršnega sveta, da bi smeli uporabljati novomeško deponijo komunalnih odpadkov v Leskovcu za dovažanje svojih odpadkov. Zaradi ščurkov in njihovega zatiranja je T rebnje namreč ostalo tako rekoč brez smetišča. Novomeški izvršni svet ni mogel ugoditi trebanjski prošnji. Znano je, da ima odlagališče komunalnih odpadkov v Leskovcu omejene zmogljivosti in da bo zadostovalo za novomeške potrebe le še za dobro desetletje, potem pa ga bo treba širiti. Poleg tega ne gre prezreti možnosti, da bi se z dovažanjem odpadkov iz Trebnjega v Leskovec ščurki prenesli tudi na novomeško komunalno deponijo. Izvršni svet pa je bil tudi seznanjen z ogorčenjem prebivalcev Brusnic in Suhadola nad možnostjo, da bi v Leskovec, v katerega neposredni bližini živijo, dovažali še trebanjske smeti, za katero so zvedeli iz sredstev javnega obveščanja. Novomeški izvršni svet oziroma občina pa so Trebanjcem pripravljeni s svojimi dosedanjimi izkušnjami (leskovška deponija velja za eno bolje urejenih v republiki) pomagati v pripravah na izgradnjo in vzdrževanje njihovega novega odlagališča odpadkov. Preslabi stiki OK ZSMS Novo mesto ocenila delo — Darko Bohte novi sekretar OK ________________ZSMS___________ NOVO MESTO — Preteklo sredo so delegati v občinski konferenci ZSMS Novo mesto ocenili delo občinske konference v prvem letu novega mandatnega obdobja. V tem letu dni so mladinske občinske komisije in centri delovali zelo različno, za slabše delo in spanje nekaterih so krive predvsem kadrovske težave. Za vsa področja namreč niso mogli najti mladih, ki bi bili pripravljeni to voditi. Posebej so se ustavili pri mladinskem prostovoljnem delu in za tovrstni center • Na konferenci so tudi izvolili novega sekretarja OK ZSMS Novo mesto, to delo bo opravljal Darko Bohte. Predsednik republiške konference ZSMS Tone Anderlič pa je prisotnim na konferenci podal presek politične situacije, v kateri deluje slovenska mladina v Sloveniji in Jugoslaviji. __________ NOVO MESTO — Za zadovoljitev potreb potrošnikov v maloprodaji je treba v novomeški občini tedensko zagotoviti 13 ton svežega govejega in 9,2 tone svinjskega mesa. Po 1. oktobru, ko je zvezni izvršni svet preklical vse dogovore živinorejske poslovne skupnosti, zadrug in kmetov, da se cene mesa in tudi odkupne cene živine povečajo za okrog četrtino, se je preskrba s svežim mestom v novomeški občini, podobno kot po vsej Sloveniji, zelo poslabšala. V novomeški občini so preskrbovalci pokrivajo komaj še polovico proizvod- do srede oktobra v povprečju pokrivali nih stroškov v prireji mesa, zaradičesar le 30 odstotkov maloprodajnih potreb po svežem mesu. Rejdi, ki zahvaljujoč kratkovidni zvezni kmetijski politiki PRIREDITVE OB NOVOMEŠKEM PRAZNIKU NOVO MESTO — Prireditve ob letošnjem prazniku novomeške občine, 29. oktobru, so se že pričele. Program je kot običajno zelo bogat in pester. Poleg cele vrste kulturnih in športnih prireditev so 21. oktobra odprli prenovljene prostore za očesno ambulanto v novomeški bolnišnici, 25. oktobra pa bo v Zbu-rah otvoritev modernizirane regionalne ceste Smaijeta—Zbure. V okviru praznovanja občinskega praznika bodo 27. oktobra na Otočcu podeljene 17. Krkine nagrade, 28. oktobra pa v Iskri Tenel nagrade in priznanja občinske raziskovalne skupnosti inovatoijem. Kot običajno bo 29. oktobra slavnostna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. V okviru praznovanja bodo 7. novembra na Glavnem trgu v Novem mestu odprli prostore obrtnega združenja in obrtne zadruge Hrast Novo mesto, 20. novembra pa novo šolo v Vavti vasi. se tudi že nevarno zmanjšuje stalež živi- • Kako naprej? Če ZIS ne bo spremenil svojega odnosa do cen mesa in živine, bodo skušali Novo-meščani še naprej intervenirati s sredstvi iz programa za družbeno organizirano proizvodnjo hrane, da se preskrba s svežim mesom ne bi povsem ustavila. S tem interveniranjem ne bo omajan letošnji program sklada za intervencije, gredo pa na račun rezervnega sklada, ki so ga Novo-meščani skušali oblikovati za prvo tromesečje 1988, da zaradi povsem spremenjenega načina financiranja ne bi ta čas ostali povsem brez denarja za te namene. Zdaj je pač tako, da kmet obrača, vse pa obme zvezna vlada. ne, po objavi sklepa ZIS živine upravičeno niso hoteli oddajati. S hrano sedaj večina tudi nima problemov in so lahko podaljšali rejo. Da bi izboljšali preskrbo in zagotovili vsaj 70-odstotno pokrivanje normalnih tedenskih občinskih maloprodajnih potreb po svežem mesu, je novomeški izvršni svet 14. oktobra sklenil pokrivati rejcem in klavnicam v občini negativno razliko v ceni, za katero je oboje prikrajšal ZIS, to pot tako zelo zaskrbljen zaradi visoke rasti cen, inflacije in gospodarskih razmer v državi. Razlika se pokriva iz sredstev programa za družbeno organizirano proizvodnjo hrane. Za čas od 13. do 19. oktobra je v ta namen šlo nekaj manj kot 10 milijonov din, kar je zadostovalo za takšno regresiranje 9,1 tone govejega in 6,44 tone svinjskega mesa. S svežim mesom za maloprodajo, ki je edina regresirana, medtem ko se morajo obrati družbene prehrane reševati po svoje, po dogovoru oskrbujeta trgovine le KZ Krka Novo mesto in Mesarstvo Bobič, v glavnem z živino iz proizvodnje v občini. S tem naj bi zagotovili, da bo ta denar za regresiranje ostal doma. Podobno delajo tudi po drugih občinah. Interveniranje se je v trgovinah poznalo, saj je bilo spet mogoče vsak dan kupiti sveže meso. Pri tem so se trgovci očitno tudi držali zakonske možnosti in priporočila, naj pri prodaji preprečijo večje špekulantske nakupe posameznikov in morebitne nakupe družbenih obratov, da bi lahko kolikor toliko normalno oskrbeli z mesom vse maloprodajne potrošnike. Z. LINDIČ-DRAGAS sv»"e^?^ic'a PRODAJNA RAZSTAVA CIMOSOVIH VOZIL NOVO MESTO — Cimos Koper bo organiziral 23. oktobra v Novem mestu pred hotelom Metropol prodajno razstavo Citroenovih vozil. Na razstavi, ki bo odprta od 10. ure dalje, bodo postregli z informacijami o možnostih nakup,in tehničnih značilnostih prikazanih vozil Cimosovi predstavniki. pri republiški konferenci ZSMS sprejeli vrsto pripomb in pobud glede standarda v brigadirskih naseljih, nepopolnih brigad, problemov z odhodom brigadirjev na akcije, posebno v združenem delu itd. Ocenili so tudi običajne manife-stativne akcije pa uveljavljanje pobud mladih v družbenopolitičnem zboru in drugje. V preteklem letu občinskemu mladinskemu vodstvu ni najbolje uspela zastavljena naloga, da pridejo z obiski na terenu v neposreden stik z osnovnimi organizacijami. Bilo je sicer precej takšnih obiskov, vendar z nekaterimi osnovnimi organizacijami niso mogli vzpostaviti stika. To problematiko povezav z bazo bo že v kratkem temeljito obravnavalo predsedstvo OK ZSMS, ki bo tudi sestavilo operativni delovni program za nekaj mesecev, kot je že navada. DO ZBUR PO ASFALTU ŠMARJETA — V okviru praznovanja krajevnega praznika Šmaijete in praznika občine Novo mesto bodo v Zburah v nedeljo, 25. oktobra, ob 13. uri slovesno odprli nova cestna odseka: modernizirano regionalno cestno povezavo Zbure—Š-marjeta in lokalno cesto Zbure—Kleve-vž—zidani most. •■■■. . NAJVEČJA NA DOLENJSKEM — 300-tonska profitna stiskalnica je največja tovrstna stiskalnica na Dolenjskem. Na Suhorju sojo sami dodelali in prilagodili za svoje potrebe. (Foto: A. B.) Na Suhorju imajo pravo tovarno V tem obratu IMV bodo izdelovali kompletna podvozja za prikolice Hočejo obstati in delati Metliška enota SCT se bori proti ukinitvi program, to je ključavničarstvo, obdelava in metalizacija, in bi gotovo poslovali pozitivno. Ta denar pa za SCT tudi v sedanjih razmerah ne bi smel biti problem. Res pa je, da sedanji prostori niso primerni za pravo proizvodnjo in bi slej ko prej morali dobiti nove.« V Ljubljani »gorzijo«, da bodo poslej tudi enote imele svoj obračun. Tega se v Metliki ne bojijo, celo želijo si, saj bi bili tako računi bolj čisti. »Vendar s pogojem, da prej zaokrožimo naš program, za kar bi, kot rečeno, potrebovali okoli 50 milijonov dinarjev.« Delavci v metliški enoti se tako hkrati borijo za obstoj in za možnost za boljše delo. Jasno je, da se z delom iz tedna v teden ali celo iz dneva v dan, ko morajo za vsako malenkost tekati v Ljubljano, ne morejo izkazati. Tudi na metliški občini nasprotujejo ukinitvi enote. Konec koncev je pred tremi leti SCT prišel v Metliko kot nosilec kovinskega razvoja v tej belokranjski občini. A. BARTEU METLIKA — Negotovost glede nadaljnje usode metliškega obrata SCT se je v zadnjem tednu še povečala. V tozdu Mehanični obrati, kamor sodi metliška enota z 48 zaposlenimi, so zaradi težav, v katerih se je znašla celota strojegradnja, predlagali ukinitev metliške enote, delavci pa naj bi se zaposlili v črnomaljskem Kovinarju, ki je prav tako v sklopu SCT. Seveda je nezadovoljstvo med metliškimi delavci veliko. Še dobro se spominjajo obljub, ko so se v začetku leta 1985 priključili SCT. Takrat so jim obljubljali tako trden program kot tudi nove proizvodne prostore. Ne od enega ne od drugega ni nič. Je pa zato vedno več očitkov, ki naj bi utrli pot za ukinitev te enote. V Ljubljani pravijo, da metliška enota tudi s svojim programom in primerno opremljena ne bi mogla biti rentabilna. »To pa ni res!« trdijo v Metliki. »Z majhnimi vlaganji, kakimi 50 milijoni dinarjev, bi si rtabavili še nekaj potrebnih strojev in bi lahko zaokrožili svoj SUHOR — V suhorskem obratu IMV bodo od začetka prihodnjega leta izdelovali kompletna podvozja za prikolice IMV. Za to že imajo na Suhorju večino potrebnih strojev, do konca leta bodo dobili samo še 500-tonsko stiskalnico in linijo za razrez pločevine. Izdelovanje podvozij za prikolice je dolgoročno glavni program tega obrata, v katerem pa poteka tudi že proizvodnja nekaterih delov za tujega partnerja AL-KO, za katerega so ietos že naredili 50.000 ročic za prikolice. Za tega nemškega partnerja bodo delali tako imenovani hobi program, cirkularje, ročne kosilnice za travo,' strojčke za kompostiranje, nekaj tudi za domači trg. »Samo za AL-KO bomo naredili žiti na delo v Novo mesto. Vsak, kdor najmanj za 8 milijonov mark raznih izdelkov, IMV pa 90 odst. svojih prikolic, za katere bo kompletno podvozje narejeno na Suhorju, izvozi. Tako bo naš obrat delal skoraj v celoti za izvoz, kar seveda od nas zahteva še posebej kvalitetno delo in strogo upoštevanje rokov,« pravi vodja suhorskega obrata Franc Selič. Celotna naložba v ta obrat, v glavnem gre tu za nove stroje in orodja, je veljala 1,7 milijarde dinarjev. Dalj časa je bila usoda suhorskega obrata negotova, dela ni bilo dovolj, trdnega dolgoročnega programa niso mogli dobiti, delavci so se morali vo- IZ MESECA V MESEC MANJ MLEKA METLIKA — Kljub temu da so odkupno ceno mleka v zadnjem času nekaj popravili in znaša sedaj okoli 170 din za liter, se odkup mleka v metliški občini zmanjšuje za kakih 5 odst. na mesec. Zaskrbljujoče je tudi, da se znižuje stalež plemenskih krav. je mogel, si je delo poiskal drugje in tako se je število zaposlenih od nekdanjih dvesto v začetku tega leta zmanjšalo na 145. Seveda so odhajali predvsem dobri in kvalificirani delavci. V tem obratu pa so zaposleni v večini ljudje s Suhorja in iz žumbe-rških krajev. Razpoloženje med delavci je bilo slabo, prihodnosti za ta obrat ni bilo videti. Sedaj je stanje povsem drugačno. Število zaposlenih se je povečalo na 170, v prihodnjem letu naj bi se povečalo na dvesto, prošenj za sprejem pa imajo okoli sto. »Potrebujemo le kvalificirane delavce, tudi še dva ali tri strojne inženirje. Poleg tega štipendiramo okoli dvajset ljudi, in to od poklicne šole do fakultete; v prvi vrsti se opiramo na lasten kader. Naš obrat veliko pomeni za te kraje: ne samo da imajo ljudje tukaj delo, pomagamo tudi pri napredku teh krajev, na primer pri posodobitvi cest in pri napeljavi telefona.« • Prihodnje leto bodo razširili proizvodno dvorano in tako dobili 1.000 m2 novih prostorov za skladišče in ekspedit. Počasi ukinjajo tudi lesni del, kjer je sedaj zaposlenih še okoli dvajset delavcev, ki delajo lesno embalažo za IMV. Lesna industrija je na Suhorju že več kot 35 let, novo dvorano, v kateri so začeli s kovinsko proizvodnjo, pa je zrasla pred sedmimi leti. Lesni del bodo dokončno ukinili čez kaki dve leti. Franc Selič: »Prihodnost našega obrata je zagotovljena.« Ne samo da se že dalj časa suhorski delavci izpred svoje tovarne ne vozijo več na delo v Novo mesto, odkar imajo v svojem kraju dovolj dela — in še več ga bo — so se popravili 225.000 dinarjev, za september pa okoli 250 tisočakov. A. BARTELJ Novomeška kronika PARKIRIŠČA — V našem mestu vse bolj uspešno pobirajo (dražje) parkirnine. Za razliko od drugih mest je nerodno le to, da morajo lastniki avtomobilov čuvaje vse prevečkrat iskati. Da bi jim plačali. Še posebno mučno je na Prešernovem trgu, kjer je referenta za parkirišča tako malo videti, kot da bi hodil k vsem mašam v bližnjo kapiteljsko cerkev. Dogajajo pa se še nekatere druge reči. Kaže, da se morajo čuvajem parkirišč zelo pogosto kvariti te-levizoiji in druga elektronika. To sklepamo po tem, ker v torek', 20. oktobra, ob 7.20 čuvaj na Glavnem trgu ni zaračunal parkirnine mojstru, ki se ukvaija s temi rečmi. Mojster stanuje na desnem bregu Krke. ŠOLA — Šolniki pravijo, da bi morali občani bolj sodelovati v učnem procesu. Pa se ne da vedno. Učenci v nekem razredu neke osnovne šole so dobili nalogo, naj en teden spremljajo vreme. Temperaturo, pritisk, vlago itd. Šin z nekoliko pametnejšim očetom seje znašel, podatke sta dobivala neposredno z meteorološke opazovalnice. Vse je bilo na desetinko natančno, tako rekoč znanstveno. Pa mislite, da je bila tovarišica zadovoljna? Sploh ne, izjavila je, da so podatki (veljavni bodo tudi takrat, ko bomo že vsi pod zemljo) napačni. Njena domača vremenska hišica, v kateri se na struni vrtita v narodno nošo oblečeni lutki, je namreč pokazala popolnoma drugačno vreme. Zmaga vračev nad znanostjo. Kar pa se zdravega duha v zdravem telesu tiče, smo z dveh osnovnih šol dobili sporočilo, daje pri določenih tova-rših učiteljih glavni predmet igra »med dvema ognjema«. Ena gospa je rekla, da bodo imeli podvodni arheologi v našem mestu čez stoletje ali dve dela čez glavo. Delavcem, ki obnavljajo stari most v Kandiji, namreč pade v Krko toliko orodja, da bodo znanstveniki z lahkoto rekonstruirali delovno kulturo socializma. F:;, vi V času od 7. do 14. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Marta Sitar iz Spodnjih Vodal — Matejo, Zofija Zupančič iz Slepška — Boruta, Marija Kožar iz Krškega — Tjašo, Marica Kočijaž z Dolenjih Kamene — Bojano, Maijanca Zvar Trebnjega — Sandro, Nada Plut z Vinjega vrha pri Semiču — Alenko, Antonija Gazvoda iz Smolenje vasi — Daijo, Anica Franko iz Gorenje Straže — Luka, Vilma Poglavc iz Dolenjskih Toplic — Leo, Martina Sitar iz Spodnjih Mladetič Damjana, Jadranka Kočič iz Trebnje-— Matjaža, Marija Dragovan iz Dolnje Lokvice — Marijo, Zinka Panjan iz Dolenje Dobravice — Martino, Mojca Ajdišek z Vrhtrebnjega — Blažajšranka Klinar iz Črnomlja — Jana, Mira Šimec iz Geršičev — Silvia, Vera Došlič iz Smolenje vasi — Diano, Djuja Simič iz Krškega — Darka, Antonija Balkovec iz Zilj —-Aleksandra, Anica Brodarič iz Rosalnic Matejo, Martina Urbančič iz Škovca Natašo, Mira Trifkovič iz Črnomlja — Marka, Anica Štrucelj iz Metlike — Natalijo, Marija Ruparčič iz Dolenjega Maha-rovca — Marka, Janja Andolšek iz Velikega Mraševega — Janija, Branka Pleško iz Gorenje Straže — Marka, Janja Košak iz Družinske vasi — Blaža, Nada Hrelja iz Dolnjega Loviča — Miijano, Andreja Šuštaršič z Vrha pri Šentjerneju — Tadejo, Pavla Vrhovec iz Velike Loke — Martino in Marija Kralj iz Dolnjega Medvedjega sela — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Vida Lesjak iz Cesarjeve ulice 31 — Primoža, Marija Schmuck iz Runkove ulice 1 — Aljaža, Sonja Parancin z Zagrebške 11 — Dami-ro, Rozalija Turk z Drske 46 — dva dečka in Sonja Rebselj s Ceste herojev 35 — Vesno. Čestitamo! Sprehod po Metliki TE DNI BO IZŠLA TRETJA KNJIGA humoresk Tonija Gašperiča z naslovom Kdo je lahko komunist? Na sto dvajsetih straneh bodo natisnjene žgečkljive zgodbe o Repičanih, Hitrotkalcih, Hi-trošivcih, o Jožiču Repiču, Klotildi Zrač-nikovi in drugih repiških junakih. Humorne pripovedi je ilustriral Branko Babič, izbor je napravil Janez Pezelj, knjiga pa bo Veljala v prodaji 3000 din. Metličani si jo bodo lahko nabavili v gostilnah Rajmer in Bartus, v železnini in trafiki, drugi Slovenci pa lahko pišejo kar avtoiju, ki Še vedno združuje delo in sredstva v delovni organizaciji Beti. OSNOVNA SOLA JE POSLALA STARŠEM natisnjene dele svojega letnega delovnega načrta za šolsko leto 1987/88. Roditelji tako vedo, kdaj bodo športni, kulturni in naravoslovni dnevi, izleti, ekskurzije, h katerim interesnim dejavnostim se lahko vpišejo nadebudneži, kdaj bodo roditeljski sestanki, govorilne ure in še marsikaj. To kaže, daje vodstvu šole in pedagoškim delavcem veliko do sodelovanja s starši, ki lahko s pravilnim odnosom do dela v šoli veliko pripomorejo k skupnemu uspehu. METLIŠKI BELOKRANJSKI MUZEJ ima po mestu več opozorilnih napisov, ki kažejo, kako se pride do te ustanove. Tako je tudi prav, saj so morali tuji ljudje do nedavnega spraševati domačine, če so si hoteli ogledati zares lepo urejene zbirke pa še slovenski gasilski muzej povrhu. IZ NKŠIH OBČIN V N Črnomaljski drobir ZGLED — Pred kratkim je črnomaljska kmetijska zadruga obnovila obnove res potrebne prostore v hiši nasproti kulturnega doma. Vsak, kije imel kaj opraviti z gradnjo, ve, kako je, ko mojstri in delavci odidejo. Čiščenja je čez glavo. V zadrugi, za katero tudi veljajo trdi zakoni našega kmetijstva, pa so komaj zbrali denar za najnujnejša dela, za čiščenje pa so posegli po romantičnem zgledu iz naše polpreteke zgodovine — udarniškem oziroma prostovoljnem delu. Rokave so zavihali na dela prost dan in kot se spodobi, je bil na čelu te »brigade« direktor, v zadrugi je lepo in čisto. ANTI ZGLED.— Zaradi obnove in dozidave šole v Starem trgu so porušili stavbo ob častitljivo starem hramu učenosti. Ostanke te stavbe so odpeljali in jih lepo razmestili na petih krajih ob asfaltni cesti, ki pelje proti občinskemu središču. Ker je vsa zadeva nekako povezana s prosveto, so verjetno s to potezo na najbolj nazoren način hoteli pokazati, kako se ne sme delati. Če bi ostanke stresli v kakšno od številnih vrtač in jih zagrnili z zemljo ali kako drugače odstranili, bi propadel lep in nazoren pedagoški zgled. NIKOLI V NEDELJO — Po novem je edina gostilna v turistični Vinici ob nedeljah odprta samo od 10. do 13. ure. Pred in po tem času si človek v Vinici r.e more ku-pui niti vžigalic. Sicer pa: tisti, ki hodijo k maši, lahko brizganec spijejo pred mašo ali po njej, brezbožci pa imajo spet privilegije, saj se lahko nacejajo polne tri ure. Vsak pošten copatar pa je ob nedeljah tako in tako doma in gled, ponovitve televizijskih oddaj. Drobne iz Kočevja OKROGLO O KULTURI — Konec meseca bo v Kočevju okrogla miza o kulturi. Na to javno razpravo, ki jo bo organizirala SZDL, so vabljeni vsi, »ki lahko dajo prispevek k reševanju kulturne krize,« se pravi tudi tisti, ki že leta pisarijo na razne naslove anonimna pisma o kočevski (ne)kulturi. PRISPEVAJTE MUZEJU — Kočevski muzej zbira dokumente in predmete, •o se nanašajo na zgodovino Kočevske. GASPARIJEVE RAZGLEDNICE — Od 27. oktobra do 17. novembra bo v Likovnem salonu v Kočevju razstava razglednic Maksima Gasparija. Na ogled bo nad 350 različnih razglednic, samih prvo-hskov, ki jih ima v svoji zbirki Maijan Marinšek iz Titovega Velenja. Najstarejše Gasparijeve razglednice so iz prvih let tega stoletja. trgovine bodo odprte — Po Kočevju so se razširile vesti, da bodo v času vojaške vaje »Jesen 87«, ko bo »sovražnik začasno okupiral Kočevje«, trgovine zaprte, da nekaj dni ne bo možno kupiti živil, da tudi pekama ne bo pekla kruha itd. Nekateri so že nakupovali zaloge. Nič niso pomagala obvestila na trgovinah, da bodo v času vojaške vaje, se pravi do vključno sobote, 24. oktobra, trgovine normalno odprte. Ljudje pač malo bero. Ribniški zobotrebci . KAJ Z BAZENOM? — Tako sprašujejo Ribničanje. Nekateri predlagajo, naj bi imeli v njem plavalne tečaje za učence osnovne šole, saj jih večina ne zna plavati. Spet drugi, naj bi imeli v njem tudi rekreacijo za zaposlene. Nekateri pa so prepričani, da bi imeli lahko v njem tudi fizioterapevtske vaje za bolnike, kijih tako ne bi bilo treba pošiljati v draga zdravilišča. ZANIMIVA VPRAŠANJA — Nekateri občani pa tudi delegacije naslavljajo na občinsko skupščino razna zanimiva vprašanja. Naštejmo jih le nekaj: Koliko je črnih gradenj v občini in kako se ukrepa proti črnograditeljem? Koliko gradbenih parcel bo ponujenih občanom v nakup, če bo sprejet razlastitveni načrt za Mlako? Kdaj bo zgrajena nadomestna cesta v zameno za nekdanjo javno cesto, ki vodi skozi Inlesov ribniški obrat in je bila ob ukinitvi te javne ceste obljubljena? Trebanjske iveri KULTURNIKI ZAVIDAJO EKOLOGOM — Kar trebanjskim kulturnikom že dolgo ni uspeloje šlo kot namazano od rok ekologom. Ze prvi zbor krajanov, na katerem so se ubadali z azbestnimi vprašanji, je v trebanjskem domu kulture presegel vsa pričakovanja, že kar se obiska tiče. Pa tudi izvajalci so bili nadvse učinkoviti in uspešni. Drugi zbor krajanov v domu kulture je bil ravno tako uspešen po obisku, izvajalci pa so bili malo slabši, a še vedno tako dobri, da so se krajani lahko tu in tam od srca nasmejali zgodbam o ščurkih. Seveda si sedaj trebanjski kulturniki razbijajo glave, kaj naj ponudijo razvajenemu trebanjskemu občinstvu. Nekateri predlagajo literarni večer azbestne Proze, drugi spet večer harodnih pesmi o Ščurkih. TREBANJSKI BAZAR — Res je, da je letošnja vinska letina izjemna, vendar tega niso vedeli prodajalci grozdja, ki so v preteklih letih grozdje prodajali Trebanj-uem. Seveda letos kupčija z grozdjem ne steče in ne steče. Pa so prodajalci potegnili na dan druge adute. Tako nekateri med njimi za polovično ceno prodajajo opeko, drugi spet pol tovornjaka parketa po smešno nizkih cenah ipd. Skratka, kupčija cvete, »Uradni« trgovci pa so ob vsem tem kar lepo tiho. No, lahko so tiho, včasih pa hi le bilo prav, ko bi tudi prisluhnili. Lahko, da bi se tudi kaj naučili od trgovskih naturščikov. PRIPOMBE K TRASI AVTOCESTE 7- Resne pripombe k novi trasi avtoceste 'majo menda tudi prodajalci gob. Če bo cesta tekla tako, kakor je predvideno, potem bo zmanjkalo prostora za gobjo kupčijo. Škoda bi bila velika zlasti letos, saj »gobatji« služijo težke denarce. ■51 lit IZ NKŠIH OBČIN Manj mladih vZK Med petimi v Sloveniji z najbolj pozitivnim giba-njem članstva ČRNOMELJ — V lanskem in letošnjem letu se število članov v Zvezi komunistov v črnomaljski občini ni bistveno spremenilo. Od začetka 1982. do konca 1985. seje število članov ZK v črnomaljski občini povečalo za 72, do pžlovice letošnjega leta p, seje spet malo znižalo, tako daje ob polletju bilo v občinski organizaciji ZK 1054 članov. Občinska organizacija ZK v Črnomlju je med petimi v Sloveniji, ki im jo najbolj izrazito pozitivno gibanje članstva. V črnomaljski občqni delujejo komunisti v 68 osnovnih organizacijah, v štirih delovnih organizacijah pa delujejo oziroma so tik pred začetkom delovanja konference ZK, in sicer v Iskri, Bel-tu, Goku in Kmetijski zadrugi. Da bi okrepili delo osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih, so iz OO ZK iz delovnih organizacij prevzeli 56 članov. V lanskem in osmih mesecih letošnjega leta seje v 23 osnovnih organizacijah od skupaj 68 število članov zmanjšalo, v 16 se je povečalo, v 29 pa je enako. V 15 osnovnih organizacijah so v tem obdobju izključili 26 članov, največ v OO ZK Belt, tozd Livarna, v črnomaljskem tozdu Beti in Rudniku. V 16 osnovnih organizacijah je v tem času izstopilo 23 članov, v petih pa so pet članov črtali. Za izstop je največkrat naveden"azlog previsoka članarina. Delež žensk med člani ZK narašča in je t^čji kot v ZKS, delež delavcev upada, vendar je še precej večji kot v ZKS, najbolj pa je upadel delež mladih, od konca leta x981do srede letošnjega leta seje ta delež zmanjšal za polovico, kar je značilno za celotno ZKS. OGREVANJE PO KOČEVSKO KOČEVJE—Zadnje dni septembra in v prvih dneh oktobra, ko so bile zunanje temperature včasih že okoli ničle, so v Kočevju žele začeli popravljati napeljave centralne kurjave. Občani so le pričakali 15. oktober, ko naj bi po zatrjevanju odgovornih zagotovo začeli kuriti. In res, 15. oktobra je vse koristnike parovoda temeljito pogrelo. Pa ne vroča para, saj so bili grelci po stanovanjih že vedno hladni, pogreli so jih za približno polovico vižji računi za centralno ogrevanje, ki so jih dobili prav ta dan. P—c KJE JE REŠITEV? RIBNICA — V ribniški občini vedno zmanjkuje denatja za financiranje zdravstva, zato so lani zvišali prispevno stopnjo za zdravstveno varstvo na 12 odstotkov (ljubljanske občine jo imajo okoli 8 odstotkov). Kljub zvišanju se ne nabere dovolj denaija in dolgujejo Kliničnemu ceijtru Ljubljana kar 530 milijonov din. Če bi hoteli zaustaviti naraščanje izgube — je na zadnji seji zborov občinske skupščine dejal predsednik izvršnega sveta Peter Levstek — bi morali zvišati prispevno stopnjo na 14 odstotkov, če bi hoteli pokriti tudi dosedanje izgube, pa celo na 16 odstotkov. Delegat Ludvik Oražem iz Prigorice pa je na vse to dejal, da ni rešitev zvišanje prispevne stopnje na 14 ali celo 16 odstotkov, pač pa odgovornješi odnos tako občanov do koriščenja zdravstvenega varstva kot tudi zdravstvenega osebja do bolnikov. Z novo deponijo proti črnim smetiščem ČRNOMELJ — Z ekološkega pa tudi širšega vidika je eden največjih problemov črnomaljske občine in Bele krajine sploh gotovo Krupa oziroma vse, kar je povezano z onesnaženjem s poliklorirani-mi bifenili. »O tem smo govorili tudi na letošnji problemski konferenci republiške konference SZDL o varstvu okolja,« pravi Jože Vider-vol, predsednik komisije za varstvo okolja pri OK SZDL Črnomelj. »Prikazali smo sedanje stanje in ukrepe v zvezi s tem ter pozvali na pomoč pri odpravljanju posledic širšo družbeno skupnost, vendar smo tam ostali praznih rok. Poslušali so nas, a nikjer ni nič zapisanega in sprejetega glede širše pomoči.« Drugi večji problem varstva okolja v črnomaljski občini je gotovo smetišče. »Na Vranovičih je deponija polna in tudi sicer ni primerno urejena, divjih smetišč je polno po celi občini, lokacije za novo osrednje občinsko smetišče ni. To je treba najprej urediti, in sicer kar se da hitro. Pa ne samo novo smetišče, ampak tudi odvoz smeti iz cele občine na to osrednje smetišče. Sedaj ima skoraj vsaka vas svoje črno smetišče. Če hočemo res čisto in zdravo okolje, moramo to urediti in potem tudi strogo kaznovati tiste, ki odlagajo smeti na črna smetišča. Brez kazni ne bo nič, ljudje so premalo ozaveščeni, da bi sami sprevideli, da so črna smetišča in odlaganje razne šare po vrtačah in gozdovih ne samo grda za oko, ampak tudi nevarna in škodljiva za zdravje. Za to bi moral več narediti tudi Dinos!' Razdrobljen belokranjski gozd V Beli krajini ima 5.736 posestnikov 19.900 hektarjev gozda — Premalo denarja za gojitvena dela — En gozdar na 2.000 hektarjev gozda_ ČRNOMELJ — Od približno 26.000 hektaijev gozdov v Beli krajini jih je velika večina, 19.900 ha, v zasebni lasti. S temi upravlja črnomaljska Temeljna organizacija kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Belokranjski gozd na splošno ni bogat, čeprav so tudi predeli z zelo lepimi gozdovi. Produktivnih gozdov je od teh skoraj 20 tisoč ha 76 odst., kar 23 odst. pa je tako imenovanih degradiranih gozdov, to so slabi gozdovi, brez zaloge, taki, ki so prerasli iz steljnikov. Povprečna letna zaloga znaša le 141 kubikov na hektar, prirastek pa nekaj manj kot 4,5 kubikov na hektar, pa še to je veijetno previsoko ocenjeno. Zasebnih lastnikov gozdov je v Beli krajini kar 5.736, povprečna velikost gozdne posesti je nekaj manj kot 3,5 ha, povprečna parcela pa meri manj kot pol hektaija. Letni etat znaša v zadnjih letih 45.600 kubikov, od tega okoli 2.000 kubikov lesa last- NI PRAZNIKA BREZ ASFALTA VINICA — Praznovanje praznika krajevne skupnosti Vinica so z 21. oktobra prestavili na 7. november. Do takrat naj bi bile asfaltirane ceste Peru-dina — Hrast, Golek — Podklanec in cesta skozi Sečje selo. niki prodajo TOK-u, odvisno od odkupnih cen, ki pa sedaj zaostajajo za kako tretjino za inflacijo, stroški pa naraščajo, kar pomeni, da lastnik od prodanega lesa dobi vedno manj denaija. Les, ki ga odkupi od lastnikov, TOK v glavnem proda Novolesu, IMV in Pioniiju, manj vreden les pa za celulozo v Krško. Kar 3.700 lastnikov ima od pol do 3 ha gozda in dajo le 18 odst. blagovne proizvodnje; 2.000 gozdnih posestnikov, ki imajo od 3 do 20 ha gozda, pa tri četrtine blagovne proizvodnje. Od cene posekanega lesa plačajo lastniki 30 odst., za biološko amortizacijo in stroške gospodaijenja; iz sredstev za biološko amortizacijo se financirajo vsa gojitvena dela. Za letos je moral TOK plan gojitvenih del zmanjšati za četrtino, ker je manj blagovne proizvodnje in s tem manj denaija. Blagovna proizvodnja je manjša zato, ker naraščajo stroški, poleg tega pa so belokranjski gozdovi precej zaprti, saj imajo v povprečju le 10,6 metra gozdnih cest na hektar in 21 m vlak; da bi lahko govorili o dobri odprtosti, pa bi morali imeti okoli 30 metrov cest na hektar gozda. Gradnja gozdnih cest je zelo draga, denaija za to pa ni. V TOK-u je zaposlenih 41 ljudi, od tega je 11 sekačev, 4 traktoristi, 8 delavcev dela pri gojitvenih delih, 11 pa je gozdaijev. Četrtino blagovne proizvodnje posekajo sami, se pravi, da jim lastniki prodajo les na panju. Posebna težava je velika razdrobljenost posesti, pa tudi to, da le 11 gozdarjev pokriva celo Belo krajino, se pravi, da pride na enega gozdaija nekaj manj kot 2.000 hektaijev gozda. A. B. Dva skozi, dva padla Z burne seje dveh zborov skupščine v Ribnici KDO NAS BO VODIL? KOČEVJE — V kočevski občini poteka evidentiranje možnih kandidatov za predsednika, podpredsednika in sekretaija Občinske konference SZDL. Doslej so bili evidentirani: Za predsednika: Urban Dobovšek, Jože Košir, Saša Bižal, Jože Novak, Marko Rovan, Vito Savič, Janez Merhar, Rajko Jenko, Miha Majerle in Zlatko Bončina. Za podpredsednika: Maijan Kozinc, Milena'Aupič, Anica Kosten, Stane Gabrič, Marko Glavač, Miro Aupič, Drago Aupič, Zlatko Bončina, Vinko Muhič, Rajko Debeljak, Bojan Sobar, Darinka Novak in Ema Štrumbelj. Za sekretarja: Urban Dobovšek, Lojze Sešek, Jana uran, Saša Bižal in Marko Glavač. Evidentiranje še ni zaključe- RIBNICA — Po zelo burni razpravi o osnutkih oz. predlogih štirih odlokov so na zadnji seji zborov združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine ribnica sprejeli osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na zazidalnem območju Sodražice in predlog odloka o spremembi odloka o pokopališkem redu. Izvršni svet pa je umaknil predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na zazidalnem območju Mlaka in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Goriča Slednja dva odloka sta doslej že nekajkrat »padla« ali bila umaknjena z dnevnega reda in to seje po zelo burni razpravi ponovilo tudi tokrat. Prišlo je celo do raznih povsem osebnih očitkov tako na račun posameznikov v občinski upravi kot tudi na račun posameznih krajanov. V zvezi z zazidalnim območjem Mlaka je bilo sklenjeno, naj komisija za družbeni nadzor (v njej so: Franc Češarek-predsednik, Janez Bagbič-pod- Izpolnjena je obljuba Opreme Nova linija in čistilna naprava zelo uspešne kočevske organizacije KOČEVJE — Pred kratkim so v kočevski Opremi odprli novo linijo za plastificiranje in lakiranje sintetičnih poliestrskih tkanin ter čistilne naprave, ki sežigajo pline, nastale v proizvodnem procesu plastificimo-lakime linije. O teh investicijah in o bodočih načrtih Opreme pravi njen direktor Alojz Eržen, ki je te dni prejel red dela z zlatim vencem, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ: »Z novo proizvodno linijo bomo razširili proizvodni program še na lahke materiale, ki so primerni za dežne plašče, šotore, športno konfekcijo, športne pripomočke, kovčke, razne torbe, zaščitne obleke itd. Naša lakirnica je prva te vrste v Jugoslaviji. Lahke plastificirane tkanine bomo tudi izvažali na zahodni trg. Čistilna naprava pa deluje na načelu izgorevanja vseh plinov, ki nasta- jajo v proizvodnem procesu. Zrak je tako popolnoma očiščen. Sproščeno toploto uporabljamo v proizvodnji za ogrevanje delovnih prostorov in za ogrevanje sanitarne vode. Z dograditvijo čistilne naprave smo izpolnili obljube, ki smo jih dali javnosti pred leti, ob gradnji prve plastificimice.« Predvsem v zadnjih desetih letih opravljene investicije v Opremi so tolikšne, da zadostujejo za programira- ni obseg proizvodnje za naslednje desetletno obdobje. Potrebno pa bo slediti tehnološkemu napredku v svetu in z novostmi dopolnjevati opremo. ., To pa bo možno ob ustrezni kadrovski zasedbi. Zato bodo v bodoče posvetili posebno skrb pridobitvi ustreznih kadrov. Ostali vsak na svojem bregu Mirenska Kolinska bo do konca leta imela za milijardo dinarjev izgube MIRNA — V tozdu HP Kolinske je izguba v prvem četrtletju znašala nekaj več kot 162 milijonov dinarjev, ob polletju je znašala že več kot 480 milijonov dinarjev, v osmih mesecih pa je narasla na 640 milijonov dinaijev, kar je bilo sicer planirano za devet mesecev. Vse kaže, da bo izguba do konca meseca narasla na milijardo dinarjev, kar je seveda izredno velika številka glede na to, da mirenski tozd zavzema komaj 7 odst. celotne proizvodnje v Kolinski. Seveda ta problem za trebanjsko tako ne bo, saj so v trebanjsko občino občino ni zgolj poslovne narave, ampak prerašča v politični problem. Trebanjsko gospodarstvo se je namreč znašlo na dnu regijske lestvice gospodarske uspešnosti, saj je pridelalo skoraj polovico izgub na Dolenjskem. Prav zaradi tega je trebanjski izvršni svet sklical svojo zadnjo sejo v Kolinski na Mirni, kjer naj bi skupaj z vodstvom Kolinske — pristojen je bil tudi glavni direktor Alojz Deželak — poiskali vzroke in našli poti za odpravo izgub. Vendar sta trebanjski izvršni svet in vodstvo Kolinske obstala vsak na svojem bregu. Medtem ko Deželak govori z neizprosno logiko ekonomije, govorijo predstavniki trebanjske občine jezik političnega voluntarizma. Deželak navaja med vzroki izgube predvsem slab tržni položaj krompirja, kjer so neso-razmeija med ceno surovine in izdelka že tako globoka, da bi tovarna na Mirni poslovala z izgubo, čeprav bi bil krompir zastonj. Zato seveda ni čudno, da se tovarna sedaj prav nič ne bori za večje količine krompirja, ki pa ga tako in prišli prekupčevalci, ki ponujajo zanju veliko več od uradno priznane cene. Nič boljša niso cenovna razmeija pri otroški hrani, kjer so cene izdelkov narasle za polovico, cene pšeničnega zdroba — tega je v vsakem kilogramu otroške hrane kar 70 dekagramov—pa so poskočile za 120 odst. Izvršni svet seveda pristaja na argument, da so za slab poslovni položaj tozda na Mirni krivi tudi pogoji gospodarjenja, vendar ne v celoti. Ne strinja se s tem, da bodo tudi v tem tozdu obračunavali pospešeno amortizacijsko stopnjo in s plačevanjem deleža za delovanje delovne skupnosti skupnih služb. Iz Kolinske pa odgovaijajo, da kljub pokrivanju teh stroškov in združevanju amortizacijskega denaija na ravni delovne organizacije tozd ne bo nič bolj prizadet, saj bo izgubo na koncu tako in tako v celoti pokrila delovna organizacija. Vztrajanje trebanjskega izvršnega sveta pri zahtevah, ki so sicer utemeljene v pravnih aktih delovne organizacije Kolinska — v skladu z njimi naj bi bila temeljna organizacija v izgubi oproščena določenih dajatev — pa bi se lahko vrnilo nazaj kot bumerang. Doslej je namreč bilo tako, da so ostale temeljne organizacije Kolinske zbirale amortizacijo za mirenski tozd, in če bo poslej ta način ukinjen zaradi izgube na Mirni, se lahko zgodi, da bo mirenska temeljna • Obstaja resno in tehtno vprašanje: kako je mogoče, da je temeljna organizacija, za katero je poslovne funkcije v celoti opravljala delovna skupnost skupnih služb, lahko zabredla v tako visoko izgubo. Delež izgube namreč krepko presega delež, ki ga ima temeljna organizacija v celotni proizvodnji Kolinske. Skratka, očitek, da vodstvo delovne organizacije le ni napravilo vsega za Mirenča-ne, ostaja utemeljen. Sicer pa bo prihodnost pokazala, kako uspešni bodo predsanacijski programi, ki so jih izdelali v Kolinski. Ce pač ne bo izboljšanja, bo trebanjska občina še vedno lahko posegla po ukrepu družbenega varstva. organizacija ostala na suhem v času, ko bi najbolj potrebovala pomoč. J. SIMČIČ ■ predsednik, Aleš Abrahamsberg, Danilo Šilc, Marija Petelin in Milka Mihelič), ki bo še dopolnjena, opravi razgovore s prizadetimi, nakar bo občinska skupščina o tem ponovno sklepala. V zvezi s čistilno napravo in predlogi za njeno novo lokacijo pa je bilo sklenjeno (po umaknitvi odloka), naj občinski izvršni svet prouči, če je potrebno srednjeročni plan občine dopolniti, in naj pri tem še posebno odmo-vomo obdela poglavje o čistilni napravi, da v novi razpravi o tem na sejah zborov občinske skupščine ne bo zapletov. Zanimivo je, da je bil odlok o zazidalnem območju Sodražica sprejet skoraj soglasno, medtem ko podoben odlok za Mlako—Ribnica (spet) ni bil sprejet. Delegati so ugotavljali, da se je to zgodilo tudi zato, ker so v Sodražici že vse sporne zadeve uredili v svoji krajevni skupnosti, v Ribnici pa ne. J. PRIMC Alojz Eržen je za posebne zasluge in uspehe te dni prejel red dela z zlatim »Za naslednje srednjeročno obdobje načrtujemo le še premestiti žagarski obrat, prenoviti pralnico tozda Usluga, opremiti spalne prostore v restavraciji Jezero in zgraditi ter prenoviti prostore za potrebe tehničnih in skupnih služb tozdov in delovne organizacije,« je dejal direktor Eržen in dodal, da že doslej pri investicijah niso pozabili tudi na družbeni in osebni standard zaposlenih. Znatna sredstva so vlagali v gradnjo stanovanj, da danes nimajo v kolektivu nerešenih stanovanjskih problemov; počitniške zmogljivosti pa so take, da omogočajo delavcem po 8 do 10 dni letovanja na morju v poletni sezoni. Tudi osebni dohodki so primerni, saj znaša povprečje za prvih devet mesecev letos preko 207.000 din. J. PRIMC Hujše od ščurkov in azbesta Bodo trebanjske izgu-barske delovne organizacije zmanjšale šte-vilo zaposlenih? TREBNJE — Zdi se, da je trebanjska občina Jugoslavija v malem. Trebanjski gospodarski čudež iz sedemdesetih let je namreč minil in nastopilo je obdobje resnice. Zdaj se z neusmiljeno nazornostjo kažejo slabosti, ki jim je nemara botrovala tudi tako imenovana »zi-danižka politika«. V zlatih sedemdesetih letih je namreč trebanjska občina doživela gospodarski razcvet, kakržnih je bilo malo po Sloveniji Na veliko so gradili infrastrukturo, nove tovarne in žole. Sole zdaj stoje, vendar se praznijo, ker je premalo denarja, da bi jih lahko že vzdrževali Denarja za vzdrževanje lepih asfaltnih cest, ki vodijo tako rekoč že do vsakega vinograda, tudi zmanjkuje. Najhuje pa je, da gre vedno slabže trebanjskemu gospodarstvu. V Kolinski grozijo, da bodo zmanjžali žtevilo zaposlenih delavcev, podobno je tudi v Trimu in GKP. Vse to pa je posledica z lahko roko načrtovanega razvoja, v katerem je zmanjkalo časa, znanja in denarja že za pro- frame, pa tudi volje za reževanje adrovskih vpražanj. Kaj bo, če bo v trebanjski občini nekaj deset ali celo več ljudi izgubilo delo, ker jih recimo Trimo ali Kolinska ne bodo mogli več preživeti? To so vprašanja, s katerimi se ubada sedanji trebanjski izvržnisvet in na ta način plačuje tudi dolgove, ki so jih naredili vsi tisti, ki so deslej stali na čelu trebanjske občine. Odgovori na ta vprašanja, ki so seveda veliko bolj resna kot problemi v zvezi z azbestom ali ščurki, že ne bodo kmalu prišli. Vendar pa nanje ne bo moč odgovoriti na tak način, kakor seje zadeve lotil izvršni svet v primeru Kolinske. Potrebno bo zbrati veliko moči za resen in za argumenti podprt razgovor, predvsem pa za dogovor kako rešiti trebanjsko gospodarstvo. J. SIMČIČ IZ NkŠIH OBČIN * * • / IZ NfkŠIH OBČIN Vse, kar . narede, jih povezuje Pišečani so si z lastnimi rokami in veliko vol je po-lepšali vsakdanjik PIŠECE — Krajanom so včasih rekli, da živijo na koncu sveta, ker se je cesta v vasi končala in je avtobus moral obrniti. To že dolgo ni več res, saj so minula štiri desetletja za napredek zagreti prebivalci te krajevne skupnosti ogromno napravili za spremenjeno zunanjo podobo in za obogatitev življenja tamkajšnjih ljudi. V pišečkem okolišu živijo pretežno vinogradniki, živinorejci in sadjarji. Svet je hribovit in skopo odmerja pridelek, zato se od vsake hiše vozi kdo na delo v Brežice, pa tudi v Krško. S tem so si okrepili gospodarsko moč, zaposleni -a so med seboj spodbujali za uresničevanje programov skupnega pomena, za gradnjo cest, za ureditev vaškega središča, za obnovo osnovne šole, za napeljavo elektrike, vodovoda, za postavitev trgovine, kulturnega doma 's pošto, knjižnico, zdravstveno postajo in prostori za sestajanje krajanov. Središče vasi so pred dvanajstimi leti polepšali s spomenikom, katerega okolico lepo vzdržujejo. Turistično društvo že vsa leta skrbi za vaške znamenitosti, med katerimi je prenovljeni mlin pod izvirom Gabemice, letos pa so dobili v kraju celo ribnik. Po zaslugi turističnih delavcev so Pišece pred dvema letoma proglasili za najlepši kraj v Sloveniji. Letos so mu na občinskem ocenjevanju namenili prvo mesto zaradi urejenosti, pa tudi zaradi številnih prireditev, s katerimi krajani privabljajo v Pišece ljudi od blizu in daleč. V krajevni skupnosti nikoli ne spijo, za razgibanost skrbijo društva in organizacije s kulturnimi prireditvami, z razstavami, pevskimi večeri in družabnimi dogodki. Ogromno denarja in dela so prispevali za to, kar imajo, a radi bi še več, zato so letos vpeljali nov krajevni samoprispevek. Z njim bodo razširili pokopališče, zgradili mrliško vežico, uredili avtobusna postajališča, posodobili krajevne ceste in še kaj. J. T. Prireditve ■ veva ■ za brežiški praznik Otvoritve novih objektov, razstava, svečana seja očinske skupščine Petek, 23. oktobra, ob 16. uri: Ulični tek po prenovljeni cesti od železniške postaje Brežice do mesta in izročitev ceste svojemu namenu. Nedelja, 25. oktobra, ob 9. uri: Tradicionalni pohod po poteh Brežiške čete na Sromljah. Torek, 27. oktobra, ob 10. uri: Otvoritev novega stanovanjskega objekta. Prežihovi ulici v Trnju. Ob 11. uri o človesnost ob zaključku komasacijskih in agromelioracijskih del ob Srmoljici in Gabemici pred trgovino Agrarie v Globokem. Isti dan ob 18. uri bodo v Posavskem muzeju odprli razstavo o partizanskih delavnicah. Sreda, 28. oktobra, ob 9.30: Otvoritev operacijskega trakta v tozdu Bolnišnica Brežice. Ob 11. uri bo svečana seja zborov skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine v slavnostni dvorani Posavskega muzeja. Petek, 30. oktobra, ob 16. uri: Pogovor s tekmovalci o šotokrosu v Brelical, ki ga bodo iz Doma JLA prenašali na valovih lokalne radijske postaje. Praznovanje 28. oktobra je včeraj začela Občinska zveza prijateljev mladine s podelitvijo priznanj in zlatih znakov svojim aktivistom. Letos tri oktobrske nagrade Nagrajenci so: Rudi Požar, Marjan Seliškar in Anton Držanič BREŽICE — Za prizadevno družbenopolitično in poklicno delo v zadnjih desetletjih bodo prihodnjo sredo prejeli oktobrske nagrade občine Brežice Rudi Požar, Marjan Seliškar in Anton Držanič. Rudiju Požatju sojo prisodili za celovito dejavnost v povojnem obdobju, za skrb, ki jo je kot upravitelj posvečal razvoju brežiške bolnišnice in zdravstva nasploh ter za družbenopolitično udejstvovanje po upokojitvi. S svojo zavzetostjo in izkušnjami je Rudi Požar, prispeval pomemben delež k napredku brežiške občine. Upokojeni polkovnik JLA Marjan Seliškar bo dobil naj višje občinsko priznanje za večletno uspešno opravljanje odgovornih dolžnosti v Zvezi združenj borcev NOV in številnih drugih funkcij v občini, regiji in republiki. V Brežicah živi od 1972, pred tem je bil direktor znanstvenega raziskovalnega zavoda vojne mornarice v Zagrebu in vojaški ataše v Turčiji in Iranu. Je tudi nosilec spomenice 1941. Tretjega nagrajenca Antona Držaniča iz Brežic smo predstavili minuli teden v portretu tedna. Oktobrsko nagrado si je prislužil predvsem z delovnimi uspehi pri posodabljanju občinskih cest, s komunalnim urejanjem stanovanjskih naselij, z gradnjo vodovodov, pa tudi z večletnim vodenjem občinskega štaba za civilno zaščito in drugimi družbenopolitičnimi dolžnostmi. Livarjem kriza ne more blizu Z imenom jamčijo za kvaliteto — Zaupanje poslovnih partnerjev jih krepi DOBOVA — Majhne delovne organizacije se laže prilagajajo razmeram na tržišču kot velike, zato v kriznih časih hitreje najdejo izhod iz zagate, če imajo dober posluh za pravi izdelek, za pravega naročnika v tistem trenutku. Tega posluha je bilo v kolektivu vedno toliko, da niso zastali, ampak so se širili in razvijali. Zrasli so iz skromne obrtne delavnice, kije nastala v začetku šestdesetih let, se pozneje trdno postavili na noge in si z lastnim denatjem zgradili sodobnejše delovne in skladiščne pa tudi upravne prostore. Trenutno izdelujejo odlitke iz sive litine, iz barvnih kovin in aluminija za strojegradnjo, za industrijo gradbene mehanizacije in ladjedelništvo. Večinoma so to manjše serije po naročilu. Ob tem natanko vedo, kam se bodo usmerili jutri, saj so se pravočasno povezali z delovno organizacijo Di- jtos Ljubljana za skupna vlaganja. Pripravljali bodo livarski pesek in livarske vložke zase in za druge interesente. Že pred leti, ko ni bilo krize, so razmišljali o dopolnilnih programih in to se jim zdaj poplačuje, saj bi brez lastne iznajdljivosti, brez zaupanja, ki ga uživajo pri poslovnih partnerjih zaradi kakovosti izdelkov in spoštovanja dogovorjenih rokov, zagotovo zabredli v izgubo. Splošno livarstvo je tudi ena tistih delovnih organizacij, ki posredno s SODOBNA TEHNIKA — Predstavniki domačih in tujih tvrdk so na priložnostni razstavi v Krškem prikazali sodobno merilno tehniko, ki jo uporabljajo vzdrževalci pri svojem delu. (Foto: J. Simčič) Novi pogledi na vzdrževanje V Krškem zasedala 14. konferenca Zveze združenj vzdrževalcev Jugoslavije KRŠKO — Tu je od 15. do 16. oktobra zasedala 14. konferencaTveze vzdrževalcev sredstev za delo Jugoslavije (YUMO), ki združuje vsa republiška in pokrajinska združenja društev vzdrževalcev. Hkrati je v Krškem zasedala skupščina YUMO, na kateri so za novega predsednika izvolili Rudija Leskoška iz celjske Cinkarne. Pokroviteljica srečanja jugoslovanskih vzdrževalcev je bila Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj. Namen 14. konference, ki se po navadi sestane enkrat na leto, je bil predvsem v tem, da so se predstavniki vzdrževalcev iz Jugoslavije seznanili z najnovejšimi gibanji y svetu. Čeprav uspehov jugoslovanskih vzdrževalcev ni mogoče zanikati, saj vzdru-žujejo stroje, ki so domala odpisani, pomen vzdrževanja vse bolj narašča. Tu ne gre samo za najsodobnejše tehnike, kjer v diagnostiki že na veliko uporabljajo računalnike, ampak za sodelovanje vzdrževalcev pri projek- GRAD JE PRAVO OKOLJE ZA KONCERTE BREŽICE — Profeyorico brežiške glasbene šole pianistko Sanjo Rebič, flavtistko Blanko Vanječek iz Zagreba ter učenko tamkajšnje glasbene šole »Vatroslav Lisinski« Valentino Urli je nedavni priložnostni nastop v slavnostni dvorani brežiškega gradu tako navdušil, da so napovedale samostojen koncert, če se bodo brežiški organizatorji kulturnih prireditev ogreli za tako gostovanje. Učenka Valentina Urli je veliko obetajoča flavtiska in udeleženka republiškega ter zveznega tekmovanja mladih glasbenikov. tiranju industrijskih naprav. V Jugoslaviji največje uspehe dosegajo na tem področju zlasti Slovenci, zato je bila organizacqj, srečanja tudi zaupana slovenskim vzdrževalcem. Na tem srečanju so udeleženci poslušali 10 predavanj o uporabi računalnikov v vzdrževanju, izmenjavali so izkušnje, ogledali pa so si tudi vzdrževalske enote v JE Krško in TCP Djuro Salaj. »Med vzdrževanjem naprav v svetu in pri nas je vše večja razlika,« je ARTIČE V TEKMI ZA NAGELJ BREŽICE — Poročali smo že, da so pri ocenjevanju urejenosti krajev v občini prisodili prvo mesto Turističnemu društvu Pišece, drugo Artičanom in tretje Dobovčanom. Občinska turistična zveza seje najprej odločila za to, da bi se za republiško tekmovanje prijavilo pišečko društvo, vendar je to odločitev potem spremenila, ker so Pišečani pred kratkim že osvojili turistični nagelj. Brežiško občino bodo zato letos zastopale Artiče. dejal Rudi Leskošek, novi predsednik skupščine YUMO. »Zato je naša osnovna naloga, da sledimo razvoju v svetu, vprašanje pa je, ali imamo za to v naši družbi dovolj razumevanja. Dejstvo je namreč, da se vzdrževanje v svetu vse bolj preusmetja v preventivno delovanje, pri nas pa mnogi še vedno razumejo to sicer interdisciplinarno vejo tehnike kot vzdrževanje orodij. Resda je za sedaj še vedno poudarek na vzdrževanje, kakršno pač Največ slabosti je v tovarni Občinski svet Zveze sindikatov Sevnica kritično o razmerah v Strojni tovarni Trbovlje in njeni temeljni organizaciji v Sevnici______ SEVNICA — Strojna tovarna Trbovlje je zašla v velike težave, usodo delovne organizacije pa deli tudi temeljna organizacija v Sevnici. Tako za temeljno kot za delovno organizacijo je sedaj najhuje, da nimata obratnih sredstev, vse več pa je najemanja kreditov in stroški za obresti naraščajo z vrtoglavo naglico. Velike finančne težave, beg strokovnjakov in vodilnih iz delovne organizacije ter skrb, kako zagotoviti denar za osebne dohodke, so v tem trenutku najhujše težave, s katerimi se ubadajo tako v sevniški kot v trboveljski občini Ko so na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Sevnica razpravljali o teh problemih (v razgovorih je sodeloval tudi Ciril Urek, sekretar občinskega sveta ZSS Trbovlje), so sicer lahko ugotovili, daje pri nas vsa strojegradnja v krizi. Vendar pa v Strojni tovarni Trbovlje in v njenem sevniŠkem tozdu težave niso nastopile samo zaradi objektivnih razmer, marveč tudi zaradi subjketivnih slabosti. V tovarni seje nakopičila re- žija, kije štela že polovico vseh zaposlenih, ni bilo finančne discipline, še slabše je bilo z delovno disciplino. In v taki krizi, seje lahko zgodilo, daje tako rekoče vsa vodilna struktura v odpovednem roku. V razpravi so člani predsedstva menili, da bo potrebna najprej finančna utrditev delovne organizacije in seveda tudi tozda, te pa ne bo mogoče doseči, če se oba ne bosta uredila tudi organizacijsko. Položaj v tovarni je toliko težji, ker je ve- liko opreme tako rekoč odpisane, vprašanje pa je bilo tudi, kako bo z zaposlenostjo delovnih zmogljivosti. V Sevnici so se že lotili ukrepov, saj so že zamenjali direktorja, tako da je sedaj vršilec dolžnosti Stanislav Jazbec. Ker reševanje problemov v sevniškem tozdu ne bo teklo tako zlahka, bodo na stalni zvezi s trboveljskim izvršnim svetom in z občinsko sindikalno organizacijo. Predvsem naj bi se kar se le da energično lotili kadrovske sanacije, ki je prvi pogoj za to, da temeljna organizacija splava iz težav. Soglasno pa so potrdili, da je treba o težavah slovenske strojne industrije spreogvoriti tudi na eni izmed sej zbora združenega dela republiške skupščine. TURISTIČNI VLAK OD SEVNICE DO TRŽIŠČA SEVNICA — Turistično društvo Sevnica bo v okviru letošnjega občinskega praznika spet organiziralo vožnjo turističnega vlaka od Sevnice do Tržišča. Vlak bo odpeljal s sevniške postaje v soboto, 24. oktobra, ob 8.30. Turistični delavci so ob vlaku pripravili vrsto prireditev, saj se bodo že med vožnjo proti Tržišču na vlaku predstavili godci in pevci, na vsaki postaji pa bodo nastopale kulturne skupine. četrtino proizvodnje sodeluje pri izvozu. Letos bo 70 članov kolektiva napravilo 1.800 ton najrazličnejših odlitkov. Med uspehi dobovskih livarjev tokrat ne smemo zamolčati tega, da ustvarjajo za občino in za panogo nadpovprečno akumulacijo, da skrbijo za učinkovito zaposlovanje s trezno zastavljeno kadrovsko politiko in da ne zanemaijajo življenjske ravni zaposlenih. J. T. ZA STANOVANJA STALNO PO STO PROŠENJ BREŽICE — Za dodelitev stanovanja iz občinskega fonda je v občini veliko interesentov, vendar so ta večinoma zasedena, a tudi manj jih je, ker propadajo. S prenovo v mestnem središču bi jih samoupravna stanovanjska skupnost lahko zopet usposobila za bivanje in jih še pomnožila z urejanjem podstrešij, vendar trenutno za kaj takega nima denarja. Edino delovne organizacije ji lahko pomagajo, in to tako, da bi po že sprejetem planu združevala sredstva za kadrovska stanovanja. ALI JE VINA RES PREVEČ? BREŽICE — Vinogradniki in Slo-vinovi delavci so prepričani, da vina ni preveč, da pa imajo ljudje premalo denaija. V Jugoslaviji se je letna poraba zmanjšala za dva litra na osebo, v Sloveniji pa najbrž za več, če upoštevamo, da muslimanski svet sploh ne uživa alkohola. V Jugoslaviji hranijo v skladiščih toliko vina, kolikor je njegova letna poraba. Kupci razen tega segajo po cenejših vrstah, predvsem namiznih, med katerimi ni vina s poreklom, kot je na primer bizeljčan. Rudi Leskošek, predsednik skupščine VIJMO velja v naši tehnični in tehnološki tradiciji, vendar pa bomo morali narediti korak v prihodnost, kjer je glavno orodje vzdrževalca merilna tehnika. Tudi mi moramo stopiti na pot, kjer bomo lahko z manj dela in več opreme dosegli boljše rezultate. Zato je srečanje jugoslovanskih vzdrževalcev v Krškem tudi priložnost za izmenjavo izkušenj. Po prepričanju drugih jugoslovanskih kolegov smo na tem področju največ naredili v Sloveniji, zato so tudi sprejeli sklep, naj bi jugoslovansko zvezo vodilo slovensko združenje. Na ta način naj bi v Jugoslaviji poenotili način dela in dosegli, da bi vzdrževanje dobilo v naši industriji in gospodarstvu sploh večjo vlogo in pomen.« J. S. Sprejela izziv V Krškem odprli novo zasebno prodajalno KRŠKO — Čeprav so sedanji časi vse prej kot primerni in naklonjeni vlaganju v obrt, še manj v zasebno trgovino, se očitno še najdejo pogumni ljudje, ki so pripravljeni sprejeti izziv. Mednje šteje prav gotovo tudi Damjana Rovan, ki je pred nedavnim v starem delu Krškega odprla zasebno prodajalno. Pohvaliti pa velja tudi občinski izvršni svet, ki takih zasebnih pobud ne zavira in tako tudi z dejanji ostaja zvest svoji politiki. Ta pa je, da se v krški občini spodbudi razvoj drobnega gospodarstva. Damjana Rovan se za zasebno prodajalno ni odločila iz načelnih političnih vzgibov, ampak iz čisto praktičnih vzrokov. Doslej je bila namreč brez stalne zaposlitve. Tako seje odločila, da v Krškem najame lokal in odpre prodajalno Nika. »V tem kratkem času, kolikor je prodajalna odprta, je seveda težko reči, ali bom uspešna. Toda mnenja sem, da velja poskusiti. Za začetek imam dokaj širok izbor izdelkov, saj prodajam konfekcijo znanih proizvajalcev, pletenine in podobno, v trgovini pa bodo starši našli tudi veliko igrač za otroke. Kakšna bo izbira blaga v bodoče, bo seveda v veliki meri odvisno od tega, po čem bodo spraševali kupci. Lahko se zgodi, da se bom povsem specializirala, recimo za otroške igrače, lahko pa tudi, da bom pripravila še širši izbor. Za sedaj se nad obiskom kupcev ne smem pritoževati, vendar je med njimi večina takih, kijih je prignala radovednost,« je povedala Damjana. J. S. PRIJETNA PRODAJALNA — Nika je sicer zelo majhna prodajalna, vendar pa že ponuja dokaj širok izbor izdelkov. Obiska je za sedaj dovolj, zlasti v popoldanskih urah. Novo v Brežicah PSI GRIZEJO; ZA TURISTE JIM NI MAR — Z napisom »Ogled gradu na lastno odgovornost« Posavski muzej odvrača obiskovalce, ki bi se radi povzpeli na grad Orešje in si od blizu pogledali mogočen kulturnozgodovinski spomenik nad vinorodnimi pobočji. Preveč zvedavi turisti jo lahko skupijo, KAM BODO DRLI POSAVSKI KMETJE? — V Brežice vendar, ker so temeljni organizaciji kooperantov predlagali najvišjo občinsko dotacijo za kilogram pšenice. Odločili so se za 80 dinarjev, v Krškem samo za 50, v Sevnici za nekaj vmesnega. Vsak-je določil svoj znesek, namesto da bi se od vsega začetka dogovarjali skupaj. Nič novega ni, če se do->ovaijanje nikamor ne premakne. Kmetje česa takega seveda ne razumejo, ko vidijo, da je sosed na boljšem. KAJ POTEM, CE NI SODOBNO, da je le koristno — Obrtniki stopajo v računalniško obdobje, vendar samo pri iskanju naročil in ponudbi storitev. Pri šolanju naraščaja zahtevajo vrnitev v vajeniške čase. Resje, da imajo nadobudneži zdaj polne glave visoke učenosti, toda frizerke ne znajo postriči las in napraviti pričeske, mizaiji se ne znajdejo v delavnici, še manj pa kovinaiji, mehaniki ali čevljarji. Najbolje so se ujeli v dimnikarski stroki, kjer je praksa na prvem mestu. Šele ko to obvladajo, gredo v šolo. 11 BRAZIŠKA PORODNIŠNICA Od 8. do 16. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Metka Babšek iz Arnovega sela — Primoža, Erika Bučalo iz Krškega — Rožleta, Marija Zupan iz Osredka — Sandro, Biserka Žaler z Otoka — Davoija, Monika Urbanč iz Krškega — Omelo, Tanja Preskar iz Krškega — Aleša, Edija Antič iz Javorja — Edija, Dubravka Štengl iz Samobora — Vanjo, Štefka Bajs iz Brezja — Julijano, Marija Vodušek z Vrhja •— Jasmino in Moniko, Slavica Čovran iz Sel — Igorja, Katarina Simonišek iz Malega Kamna — Urško, Milena Strašek iz Brežic — Matjaža, Sonja Novak iz Čateža — Gregorja, Darka Dokler iz Brežic — Tita, Lili Juras iz Bu-koška — dečka. Čestitamo! Krške novice OPEHARJENI OB JUBILEJU — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem je ob 10-letnici delovanja pripravil bogat program prireditev. V Krškem naj bi nastopili tudi beograjski gledališčniki s predstavo Kradem, kradeš, kradu... Gledališčniki so sicer prišli v Krško, vendar ne v popolni sestavi, tako daje predstava propadla. Nastopili pa so z nekaj poceni skeči in šalami. Seveda seje tistih nekaj gledalcev, ki so prišli v delavski kulturni dom, počutilo globoko ponižane. Žal pa ni bilo ne s strani ansambla ne s strani varstva doma nobene izjave, ki bi bila vsaj malo podobna opravičilu. ČEZ DESET LET... — Odbor, ki je pred desetimi leti imel nalogo, da pripravi proslavo in sploh prireditve ob 500-letnici Krškega, se je spet sestal in sodeloval na proslavi 10. obletnice delovanja Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja. Člani odbora so za svoje marljivo delo, ki so ga opravili pred desetimi leti, dobili zbornik občine Krško. Pa naj še kdo reče, da pri nas tako zlahka pozabimo na minule zasluge! SPET TA POŠTA — V Krškem se s pošto očitno nekaj dogaja. Resda njen telefonski del z nezmanjšano naglico drvi v 21. stoletje, prva etapa te dirke naj bi bila končana že prihodnje leto. Malo bolj počasi pa korakajo v 21. stoletje poštarji, za katere si Krčani želijo, da bi bili vsaj taki, kakršni so bili poštarji nekdanje dni. Pošta, ki so jo v delavskem kulturnem domu oddali 9. oktobra, ni prispela do naslovnikov vse do 13. oktobra. Sedaj se delavski kulturni dom opravičuje ljudem po Krškem, ki po pošti niso dobili pravočasno vabila na proslavo. Kako rešiti stvar? Na pošti bi lahko to uredili z malo več reda in discipline, te pa seveda ne more dati najboljša elektronika na tem svetu. Sevniški paberki PROS VET ARJI Z DOLGIM NOSOM — Osnovna šola Savo Kladnik iz Sevnice je v začetku oktobra praznovala dan šole. Kakor se spodobi za take dneve, je vodstvo šole pripravilo proslavo, ob tej priložnosti pa so posamezniki in ustanove, ki so kakorkoli sodelovali s šolo, dobili tudi Kladnikove medalje. Proslava je bila res lepa in dobitniki priznanj vidno ginjeni, še posebej pa so bili verjetno srečni, ko jih je ravnatelj šole povabil na zakusko. Zal je zakuska minila brez prosvetnih delavcev, ki se na tej šoli tako rekoč leto in dan za majhne osebne dohodke ubadajo z mladežjo. Ravnatelj je namreč na zakusko povabil samo vabljene goste, učiteljem pa seje lepo zahvalil za sodelovanje in jim na koncu zažgolel prijazno »na svidenje«. DVOREZNOST MODERNE TEHNIKE — Eden izmed vinogradnikov na Zajčji gori je pred časom v tujini kupil odlično črpalko za pretakanje vina. Seveda je črpalko, ki niti ni bila poceni, kazal vsem, ki jih vinogradništvo ali kletarstvo vsaj malo zanima. Vprašanje pa je, ali bi jo kupil, če bi vedel, kaj ga še čaka zaradi nje. V preteklih dneh je namreč iz njegove zidanice izginilo 600 litrov izvrstnega vinskega mošta. Ker na zidanici ni bilo znakov vloma, so preiskovalci dolgo tuhtali, kako so tatovi prišli v zidanico. Nazadnje se je izkazalo, da so uporabili kar črpalko, s katero se je vinogradnik hvalil, kako dobra daje. Vendar ima vinogradnik z Zajčje gore vsaj to srečo, da so mu tatovi črpalko le pustili. Kaj se ve, morda pa jo bodo še potrebovali? kultura in- Marija Nemanič: Kaže, da bo P° njenem prvencu Belokranji-ca izšla še ena njena knjiga Ljudje ob Kolpi, tokrat v Ce lovcu. Nova povest Marije Nemanič Pisateljici kmečkih po vesti z Lokvice pri Me tliki ne zmanjka snovi — Pri založbah ima še tri rokopise LOK VIC A — Marija Nemanič, kmetica z Lokvice pri metli-ki, kije do sedaj svojo edino knjigo Belokranjica pred leti izdala pri Kmečkem glasu — knjiga je bila tiskana v nakladi 4000 izvodov in je že pošla — po tistem ni nehala pisati. Pred kratkim je daljši tekst z naslovom Ljudje ob Kolpi poslala Mohaijevi založbi v Celovec in od tam soji obljubili, da ga bodo tiskali. »Preden sem tekst poslala v Celovec., sem ga dala v oceno Ivanu Potrču. Ta ga je ugodno ocenil in mi svetoval, kaj bi bilo dobro popraviti in dopolniti. V tem tekstu opisujem življenje svojih starih staršev, staršev in svoje otroštvo. Stari oče in stara mama, oba Belokranjca, sta se poročila v Ameriki, kjer se jima je rodilo šest sinov. Bila sta zelo skrbna, delovna in varčna. Ko sta zvedela, daje v Beli krajini naprodaj posestvo, sta pisala, da sta kupca, in družina se je odpravila v domače kraje. Na poti z ladjo domov jima je umrlo pet od šestih sinov. Tukaj v Beli krajini pa se jima je rodilo še šest hčera,« je pripovedovala Nemaničeva. Poleg tega je na slovenske založbe poslala še tri rokopise. »Pišem o tem, kako se danes kmetuje, kako so mladi ljudje pridni in dobri gospodarji. Na vasi se je ogromno spremenilo, vasi so napredovale, vsak kmečki otrok se lahko šola, ni več pijancev. Prej so možaki cele zime jnoževali in pili, za dom, družino in posestvo se pa niso nič brigali.« Nemaničeva se pogosto spominja svojega brata, ki je še ne 17-leten padel v partizanih. »Bil je ranjen v bitki pri Šentjerneju in potem v hudih mukah umrl v partizanski bolnišnici Vinica v Kočevskem Rogu. In sedaj mi tega brata sramoti neka vaščanka, ki govori, daje bil moj brat naj večji strahopetec in daje umrl od strahu. Tej ženski, njeni mami in sestri smo mi med vojno dali zatočišče v naši zidanici, ker so se bale, da bi jih v njihovi hiši zadeli s topovi. To imam sedaj za zahvalo! Hotela sem jo tožiti, pa sem se premislila. Se nikoli se nisem z nikomer tožila in se tudi sedaj nočem. Moja mama je govorila: Ce se ti špotaš s svojimi praseti, bog da to tvojimi deteti. Ni pa prav, da ta ženska, ki ni bila nikoli v službi, dobiva mečjo pokojnino kot druga vaščanka, ki je delala 27 let, potem pa si je na poti v službo zlomila nogo in je sedaj invalidsko upokojena.« Snovi za pisanje Nemaničevi, ki ima dober spomin in zna dobro opazovati, nikoli ne zmanjka. Za 18. oktober je bila povabljena v Litijo na literarni večer pisateljev kmečkih povesti. Od tam pa je šla naprej v zdravilišče v Strunjan, kjer tudi prirejamo družabne in literarne večere. A. BARTEU LIKOVNI ODSEVI O FOTOGRAFIJI Nova, šesta številka revije Likovni odsevi, ki jo izdaja ZKO Slovenije, je v celoti posvečena fotografiji. Teoretične Prispevke o fotografiji kot posebni zvrsti likovnega izraza so za to tematsko številko napisali Brane Kovič, Primož Lampič, Miro Kambič in drugi. V reviji pa so še drugi zapisi, ki poročajo o skrbi M slovensko fotografijo in galerijski dejavnosti za to področje. Likovni odsevi so tudi bogato lustrirani, fotografije za to številko pa so prispevali Kabinet slovenske fotografije v Kranju, Fotogaleri-ja v Novem mestu in fotograf Stojan Kerbler. Na ogled otroški ekslibrisi Razstava na srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve odprta minuli četrtek, je izbor z razstave v ljubljanski OŠ Komenda-Moste — Dr. Pavlo-_____________vec, lastnik najmanjše knjige ekslibrisov NOVO MESTO — Društvo Ex-libris Slovenie, revija Pionir in OŠ Komenda — Moste so tudi letos razpisali natečaj za otroški ekslibris. Na razpis je prispelo 1906 ekslibrisov iz 110 jugoslovanskih osnovnih šol in enega vrtca, od tega največ iz Slovenije. Žirija je za razstavo izbrala 261 likovnih del, med razstavjalce pa so se uvrstili tudi učenci osnovnih šol iz dolenjske in posavske regije. Tako so bile js po enim ekslibrisom zastopane OŠ bratov Ribarjev iz Brežic, OŠ Velika Dolina in OŠ XV. SNOUB — Bejokranjska iz Metlike, s po dvema OŠ Janček Mevželj iz Mokronoga in OŠ Katja Rupena iz Novega mesta, OŠ Podbočje pa kar s petimi. Razstava je bila od 22. aprila do 15. maja na ogled v OŠ Komenda — Moste v Ljubljani. Kdaj novi slovenski pravopis Že kar lepo število let seje zvrstilo, odkar je izšel Načrt pravil za slovenski pravopis. Novega pravopisa pa še ni in še vedno uporabljamo tistega iz leta 1962. Ko so dr. Jožeta Toporišiča, avtorja Načrta, vprašali, v kateri fazi nastajanja je novi jezikovni priročnik oziroma zakonik, je odvrnil, da se delo — »v glavnem cizelir-sko v smislu lepega jezika« — bliža koncu. Nato se bo znova začel recenzijski postopek na SAZU-ju, ki je formalni izdajatelj slovenskega pravopisa od leta 1950 sem. Novega pravopisa potemtakem še ne bo kmalu oziroma ta čas še nihče, tudi najbolj poučeni, ne ve, kdaj ga bodo lahko natisnili. Za zdaj pa gredo lepo v prodajo vedno novi ponatisi pravopisa iz leta 1962 in je najbrž tudi to eden od razlogov, da se z novim »nikamor ne mudi«. Minuli četrtek so večji izbor s te razstave — ekslibrise učencev slovenskih osnovnih šol — pripravili na srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu. Dela, zvečine v grafični izvedbi, so na ogled na hodnikih te šole, nekaj pa je razstavljenih v knjižnici te šole, kjer je bila otvoritev s krajšim kulturnim programom. Otvoritve se je udeležil tudi prof. dr. Rajko Pavlovec iz Ljubljane, duhovni oče gibanja za popularizacijo ekslibrisov na Slovenskem in v Jugoslaviji. Navzočim, srednješolcem in učiteljem ter drugim povabljenim, je najprej povedal, kaj je ekslibris (drobno likovno delo, s katerim se označuje lastništvo knjige), nato pa opisal gibanje ekslibrisov pri nas in po svetu. Posebno pozornost je vzbudil s plastično škatlico, v kateri hrani miniaturne knjižice z ročno odtisnjenimi ekslibrisi. Najmanjša od teh knjižic je velika le 4 x 4 mm in po izjavi dr. Pavlovca nima para v svetu. Na to izjemno redkost in dragocenost je še posebej ponosen. Razstava ekslibrisov na srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu ima tudi propagandni namen. Vzbudila naj bi še večje zanimanje za ekslibrise med osnovnošolci, srednješolci in drugimi, ki sta jim pri srcu knjiga in drobna grafika. Naj ob tem omenimo še, da se s svojo zbirko ekslibrisov ponaša tudi Študijska knjižnica Mirana Jarca. Po podatkih Društva Exlibris Slovenie je zbirka te knjižnice tudi edina tovrstna zbirka na Slovenskem, medtem ko ekslibrise zbira pri nas le še Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. I. Z. Labodov ekstempore NOVO MESTO — Tu že od začetka minulega tedna poteka tradicionalni Labodov slikarski ekstempore. Letos so ga priredili že devetič zapovrstjo, nanj pa poleg slovenskih ustvarjalcev povabili tudi likovnike iz tujine. Koliko udeležencev je Labodu uspelo pritegniti, bo znano šele ob koncu ekstempora oziroma jutri, ko bo treba oddati (žigosana) dela. Razstavo pa bodo tokrat prvič pripravili v Dolenjski galeriji. Odprli jo bodo v soboto, 24. oktobra, ob 17. uri. Na otvoritveni slovesnžsti bo posebna strokovna žirija 9. ekstempora poročala, katerim avtorjem oziržma za katera dela seje odločila podeliti nagrade. Razstavo bodo potem pripravili še v Labodovi menzi, vendar pa bo to le izbor te, ki bo na ogled v Dolenjski galeriji. Likovniki v Semiču Ustvarjali so od 10. do 18. oktobra — Srečanje v nekdanji Derga-nčevi domačiji SEMIČ — Dergančevo hišo, domačijo slovenskih zdravnikov, je družina pred leti podarila slovenskim paraplegikom. Ti so hišo prenovili in uredili v prijeten dom, kjer prirejajo tudi razha delovna srečanja. Prvo obletnico otvoritve doma so obeležili s kulturnim dejanjem. V nekdanji Dergančevi domačiji so se zbrali likovniki iz raznih krajev, med njimi tudi štirje paraplegiki, in dober teden slikali. Pobudnik za to akcijo in predsednik organizacijskega odbora Aleksander Lebarič, tudi sam likovnik, je dejal, da takšnemu likovnemu srečanju, kot je bilo to, ni treba vnaprej določati tematike. Bela krajina ima posebno mesto v slovenski zgodovinski in kulturni preteklosti, zato je že kot taka lahko močan vir idej in ustvarjalnega navdiha. Pa tudi nadvse razgibana in barvita kraš-ka pokrajina s preprostimi in dobrosrčnimi ljudmi, ki jim je požrešni napredek z ekološko katastrofo naložil tako strahoten in nesmiseln davek, more biti, kajpak skozi osebna doživetja, velik izziv za umetniško ustvarjanje. M. J. Prvi skupen folklorni nastop Folklorne skupine iz Posavje in Dolenjske se bodo predstavile v Boštanju SEVNICA — Doslej so folklorne skupine z Dolenjskega in iz Posavja sodelovale, kakor je pač naneslo. Pred kratkim pa je bil v okviru Združenja folklornih skupin Slovenije ustanovljen področni odbor za Dolenjsko in Posavje. V okviru tega odbora bo poslej sodelovalo več folklornih skupin iz brežiške, krške, novomeške, sevniške in trebanjske občine. V soboto, 24. oktobra, se bodo ob 18. uri te folklorne skupine predstavile na prvi folklorni reviji v Boštanju v dvorani TVD Partizan. Eden izmed organizatorjev te prireditve je tudi Peter Simončič, ki sicer Milijon obiskovalcev Delavski kulturni dom E. Kardelja pomembno posavsko kulturno žarišče KRŠKO — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja letos že vse leto praznuje 10-letnico delovanja, jubilej pa je še posebej obeležil minuli teden z dvema prireditvama. V sredo, 14. oktobra zvečer, je imel slavnostno sejo, na kateri je o dejavnosti in poslanstvu te ustanove v prvih desetih letih govoril njen direktor Adolf Moškon, številnim posameznikom in delovnim ter drugim organizacijam pa so podelili priznanja. Prireditev so z nastopom popestrili člani Literarnega kluba Beno Zupančič iz Krškega. V petek, 14. oktobra, pa je v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo Toneta Partljiča Ščuka, da te kap. Iz govora direktorja Moškona povzemamo osnovno ugotovitev ob jubileju Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja, da je dom, ki so ga zgradili s samoprispevkom krajanov, s sredstvi domačih delovnih organizacij, še posebej TCP Djuro • PAJEK NA OBISKU — Tako se bo imenovala prireditev, ki jo Delavski kulturni dom E. Kardelja v Krškem napoveduje za jutri, 23. oktobra, ob 20. uri. To naj bi bila modna revija, gostovali pa bodo pantomimik Andres Valdes, igralec Jože Zupan (z Vinskimi prizori) in pevski zbor iz Cerkelj ob Krki. Prireditev bo v avli. Salaj, z denarjem republiške kulturne skupnosti ter ob močni politični in kulturni podpori v občini, v prvih desetih letih obstoja prav gotovo izpolnil kulturno in družbeno poslanstvo. O tem še posebej priča bogata dejavnost, kije potekala v domu in pomeni kot celota velik prispevek h kulturnemu življenju v krški občini, pa tudi v Posavju. V vseh desetih letih se je zgodilo toliko vsega in marsikaj, kar tega življenja ni le bogatilo in pestrilo, ampak mu je često dajalo tudi svojevrsten utrip. Pregled dejavnosti pokaže, da seje v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja do zdaj zvrstilo nad 130 gledaliških predstav in kakih 170 koncertov. V goste so prihajala malone vsa poklicna gledališča iz Slovenije vključno z ljubljansko in mariborsko opero, pa kvalitetni gledališki in drugi ansambli iz Zagreba, Beograda in Sarajeva, precejšen del programa pa so z nastopi zapolnile tudi ljubiteljske skupine iz Posavja in od drugod. V tem domu imajo vadbene prostore najrazličnejše domače kulturne skupine, predvsem pa pihalni orkester TCP Djuro Salaj, mešani pevski zbor Viktor Parma in Literarni klub Beno Zupančič, da drugih niti ne omenjamo. Od leta 1978 je bilo v domu tudi 2400 filmskih jpredstav, ki si jih je ogledalo nad 600.000 obiskovalcev, medtem ko je bilo vseh obiskovalcev okoli milijon. Nemalo so jih pritegnile likovne razstave, ki jih je dom tudi prirejal in dal možnost tako akademskim kot amaterskim slikarjem, domačim in drugim, da so se predstavili s svojimi deli. I. Z. pleše v boštanjski folklorni skupini KUD Anton Umek — Okiški. »Za tako prireditev, na kateri se bodo predstavili folkloristi iz obeh regij, smo se odločili predvsem zaradi tega, da bi predstavili naše delo. Seveda pa bo to tudi priložnost, da se pogovorimo o svojem dosedanjem delu in naredimo tudi načrte za prihodnost. Pri nas je namreč tako, da je zanimanje za folkloro in sploh za ljudsko izročilo vse večje, možnosti za delo pa je malo. Pogrešamo tudi več strokovnega dela, več možnosti za izobraževanje. Sicer je doslej na tem področju veliko dela že opravila Marija Makarovič iz Etnografskega muzeja v Ljubljani, pa tudi drugi so nam že priskočili na pomoč, a vse to še zdaleč ni dovolj. Veseli pa nas, da je veliko zanimanja za folkloro med mladimi, pri čemer prednjačijo najmlajši v osnovnih šolah. Zato se nam za prihodnost prav gotovo ni treba bati,« meni Peter Simončič. Na prvi folkiorni reviji se bodo folkloristi z Dolenjskega in iz Posavja predstavili predvsem s slovenskimi plesi iz vseh slovenskih pokrajin. Nastopili bodo tudi z dalmatinskimi plesi in s plesom z Glamoča. Nasploh narašča zanimanje za izvirne slovenske plese. Tudi folkloristi iz boštanjske skupine so se lotili raziskovanja plesov in ljudskih običajev na Lisci in so zaradi tega postali izvirna folklorna skupina. »Kot gostitelji prvega skupnega nastopa folkloristov se seveda zavedamo velike odgovornosti. Toda upamo, da nam bo prireditev uspela. Priprave nanjo potekajo že od začetka septembra. Povem naj še to, da Koncert ko Črnomaljska glasbena šola se je znašla v hudih materialnih in drugih stiskah in je njen obstoj resno ogrožen ČRNOMELJ—Majhni in sploh neustrezni, povrhu pa še vlažni prostori, zastareli instrumenti in kopica drugih težav, od gmotnih do kadrovskih, vse to pesti tukajšnjo glasbeno šolo in ogroža njen obstoj. Še več, govorijo celo it^dokazujejo, da tako za nohte tej ustanovi še ni šlo, kar obstaja. Zato je povsem razumljiv strah, da se ne bi zrušilo, kar so ustvarjali toliko časa, to pa nikakor samo šola s svojim uteče-improgramom in vzgojno-izobraževalnim poslanstvom. Če biglasbenšla konec vzela, bi šla prav gotovo po zlu tudi dejavnost, katere srce je bila. V mislih imamo predvsem koncerto poslovalnico in Glasbeno mladino Bele krajine, ki sta organsko povezanis to šolo, v nekem smislu njen podaljšek. Ni moč prezreti dejstva, da vse skupaj tvori organizem, ki daje ton in barvo dandanašnjemu kulturnemu utripu Bele krajine in brez katerega bi si bilo nemogoče zamisliti kakršnokoli kulturno življenje tako v črnomaljski kot v metliški občini, predvsem pa glasbeno. Razlogov za preplah je torej več kot dovolj, saj tako učiteljem kot učencem preprosto ne gre v glavo, da se ustanovi, kije do zdaj, v 23 letih obstoja, glasbeno izobrazila prek 800 belokranjskih otrok, tako črno piše. In kaj lahko storijo eni in drugi, da se to ne bi zgodilo, da ne bi zapel navček? Malo oziroma tako rekoč nič, kot sicer ne more nihče nič zoper višjo silo, kot se ji naposled ukloniti! Poskusili so in to na kulturen, dostojanstven način: svoj odločen protest zoper stanje, v kakršnem se je znašla glasbena šola, in zoper črne oblake, ki se še kar naprej kopičijo nad njo, so izrazili s celovečernim koncertom minulo sredo v domačem kulturnem domu. Obiskovalcem, ki so, čeprav je bila prireditev sredi tedna, skoraj povsem napolnili dvorano, so se predstavili izvajalci iz vseh razredov, od začetnikov do že kar izurjenih instrumentalistov. Predstavitev »utrinka kulturnih hotenj mladih« sta začela zbora mlajših in starejših pionirjev, ki sta med drugim zapela nekaj novih otroških pesmi skladatelja Silvestra Mihelčiča, ravnatelja šole, pod čigar vodstvom sta pela. Seveda si nihče r dvorani ni želel, da bi bila ta poldrugourna prireditev že kar poslovilni, zadnji koncert v organizaciji šole, ki za zdaj še vedno deluje kot samostojna vzgojno-izobraževalna ustanova, čeprav so morebiti uvodne besede napeljevale tudi v to smer razmišljanja. V skrajno izostreni obliki predočene razmere na črnomaljski glasbeni šoli so prej kot slej in predvsem izzvenele kot poziv tistim, ki spletajo niti njene nadaljnje usode, naj vendarle kaj naredijo, da se ta šola ohrani in nadaljuje z glasbenim opismenjevanjem belokranjskih otrok. I. ZORAN Peter Simončič bodo na reviji nastopili mladi plesalci folklorne plesne skupine »Ljubljana«, ki deluje v okviru zdomskega društva v Essnu. Pri društvu je namreč gostovala naša skupina in nam sedaj zdomci vračajo obisk. Po končani reviji bo v domu TVD Partizan zabava, na kateri bo igral ansambel Dobri prijatelji,« je povedal Peter Simončič, ki deluje tudi kot delegat pri Združenju folklornih skupin Slovenije. J. S. Kultura si širi prostore Kmalu tudi prostori za klubsko dejavnost KOČEVJE — Več razlogov je, zakaj kulturno življenje v Kočevju ni bolj razvito in razgibano, zakaj dejavnost ne poteka v še več oblikah. Pravijo, da je eden glavnih pomanjkanje primernih prostorov, tovrstno problematiko pa občutijo tako poklicne kulturne ustanove kot ljubiteljske skupine, odrasli in mladina. Manjka prostorov za tekočo dejavnost in za prireditve. Godba, ki združuje tako rekoč vse, kar je včasih tlelo v okviru Svobode, je dobila svoj »pristan« v nekdanji gimnaziji, poleg glasbene šole, ki je pod isto streho. Ostale nezasedene sobe v tej stavbi so, kot zatrjujejo, neustrezne, da bi v njih karkoli počeli, še posebej pa razvijali kakšne nove oblike, kot je, denimo, klubska dejavnost. Takšno dejavnost si želijo predvsem mladi. Kot se je dalo zvedeti, je veliko možnosti, da se želje ostvarijo in da dobi Kočevje v skorajšnjem času prostor, kjer bo moč gojiti najrazličnejše oblike klubskega življenja. V tak prostor naj bi se spremenila bivša Cin-klova gostilna, kije dovolj prostorna in na priročnem kraju, saj je tam blizu likovni salon. Mladina je nekdanje gostilniške prostore dobila v najem in jih že ureja. Obenem pa se že rojevajo načrti, da bi novi klub programsko povezali s salonom in sploh ta del prostora ob Rinži v celoti namenili kulturi. Idejni projekti bodo, kot je slišati, še letos javno razgrnjeni v likovnem salonu. Načrte imajo tudi za Šeškov dom, ki je pod spomeniškim varstvom in naj bi v celoti postal spomenik Zbora odposlancev slovenskega naroda. Domu naj bi vrnili podobo, kakršno je imel pred 44 leti med zasedanjem tega slovenskega parlamenta. V njem bi bila med drugim stalna razstava slik, ki jih je akademik Božidar Jakac podaril Kočevju in so tematsko vezane na Zbor odposlancev v Kočevju, še naprej pa bi v njem ostal tudi muzej, medtem ko bi morali za arhiv poiskati nov prostor. Seveda je vsaka ureditev možna le po vsestranski, temeljiti in strokovni presoji, v okviru česar je treba ustrezno rešiti vrsto najrazličnejših vprašanj, ki se na takšne posege navezujejo. Nadejajo se, da bo nekaj opornih točk za nadaljnje ravnanje v zvezi s tem ponudila tudi okrogla miza o kulturi v Kočevju, ki jo za 27. oktobra pripravlja SZDL. I. Z. MANJKA UČITELJEV ZA MATEMATIKO IN FIZIKO V Sloveniji manjka učiteljev za matematikom fiziko tako na osnovnih kot na srednjih šolah. Še posebej pereče je na srednjih šolah usmerjenega izobraževanja, kjer so bili prisiljeni iskati pomoč honorarcev. Ustrezno pedagoško usposobljenih učiteljev za ta dva naravoslovna predmeta tudi v prihodnje ne bo toliko, da bi lahko pokrili vse potrebe, saj je na fakulteti premalo za učiteljski poklic pripravljajočih se študentov. Knjiga o pomnikih NOB Izdali so jo v Grosupljem za svojo občino GROSUPLJE — Občinam, ki že imajo publikacije o spomenikih narodnoosvobodilnega boja na svojih območjih, se je zdaj pridružila še grosupeljska, in sicer s knjigo Pomniki NOB v občini Grosuplje. Knjiga je izšla v 2000 izvodih, za tiskanje pa so jo pripravili v tozdu Grafika Dolenjskega informativnega centra v Novem mestu. To pomembno knjižno delo je nastajalo več let, tako rekoč vse od leta 1982, ko soimenovali odbor za izdajo. Odbor je naložil posameznim članom, da iz obstoječe dokumentacije, podatkov pri krajevnih orgaizacijah ZB in pričevanj opišejo posamezne spomenike. Zbrano gradivo je bilo zelo obsežno, zato gaje najprej obdelal že sam odbor, oblikovanje končnega besedila in vsebinsko ureditev knjige pa so zaupali belokranjskemu rojaku, pisatelju Radku Poliču. Za fotografske posnetke so uporabili arhiv pri občinskem odboru ZZB NOV Grosuplje, večino fotografij pa je posnela Natalija Morgan iz Ivančne gorice. Knjiga je vsebinsko in tehnično zgledno urejena in oblikovana. Podobi no, kot je za vsebinsko stran vzorno poskrbel Radko Polič, je zunanjo in notranjo podobo publikacije domiselno oblikoval Drago Pečenik. Še posebej kaže podčrtati, daje gradivo pregledno podano. Preglednost daje knjigi predvsem dejstvo, da so pomniki razvrščeni in opisani po krajevnih skupnostih, slednje pa si sledijo po abecednem redu. Grosupeljska občina je s pomniki NOB gosto posejana, saj je v njenih 23 krajevnih skupnostih kar 120 spomenikov, ki sojih postavili padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, spominskih plošč in drugih obeležij, s katerimi so zaznamovali kraj in čas pomembnih dogodkov v letih narodnoosvobodilnega boja. Vsi ti pomniki opozaijajo, da so se na območju današnje grosupeljske občine dogajale usodne stvari. Radko Polič je zapisal, da bi pri podrobnem pretresu lahko ugotovili, »da ni obdobja štiriletnega boja, ki ga ne bi ta ali drug pomnik zazmanoval.« I. Z. pisma in odmevi DOMAČE TRNJE • Zgodovina se res ponavlja: nekatere občine spominjajo na pašaluk. • Agrokomerc in banke so privedli do novega pojma v gospodarstvu — antigospodarske organizacije. M. BRADAČ • Med srpom in kladivom stoji mnogim vikend. • Ne želijo delati napak pri delu , zato se posla niti ne dotaknejo. • Potrošnik je kot boben, vsi tolčejo po njegovi koži DUŠAN STARČEVIČ CENTRALNO STRIŽENJE OVC Po stanovanjskih blokih v Metliki se bo pričelo vsak čas centralno striženje ovc. Da bodo bralci razumeli, za kaj gre, napišimo, da stanovanja še niso ogrevana, čeprav naj bi pričeli kuriti tam okrog 15. oktobra. To je baje tihi dogovor, ki pa si ga odgovorni radi zataknejo za klobuk. Seveda pa ne pozabijo na pobiranje denarja za kurjavo. Od odjemalcev izterjajo vsak dinar, ne oziraje se na to, koliko dni so stanovanja ogrevana ob pričetku ogrevalne sezone. Izkušnje, da so stanovalci ovce, ki plačajo, kar jim kdo reče, jim dajejo voljo in polet za takšen način obnašanja. Se pa nekaj sliši, da bodo ovce nehale blejati, da se ne bodo več pustile striči, ampak da se bodo prelevile v volkove. Bil bi že čas. T. G. 9*. Jt ti/rttifluifoo' tiida/ Brez počitka za volan Komentar »Gorjancev« k članku s tem naslovom V Dolenjskem listu je bil 15. oktobra objavljen članek z naslovom »Brez počitka za volan«. Nimamo namena zanikati storjenega dejanja, saj so podatki v članku točni, kljub temu pa bi radi dali nekaj dodatnih pojasnil bralcem. V delovni organizaciji Gorjanci — TOZD Avtobusni promet imamo poleg rednih linij tudi pogodbene, delavske linije. Na teh linijah opravljamo prevoze za potrebe delovnih organizacij na širšem območju Dolenjske, Bele krajine in Zasavja. Delo voznikov je vezano na izmensko delo po potrebi teh delovnih organizacij, zato prihaja do deljenega delovnega časa, to pa pomeni, da je vožnja samo ob prometnih konicah. V obravnavanem primeru je bil v 24 urah voznik obremenjen samo s 6 urami efektivnega dela. V tem dnevu je prevozil samo 170 kilometrov. Ker voznik ni imel počitka 10 ur med dvema dnevoma pred nastopom vožnje, je s stališča zakona o varnosti v cestnem prometu to gospodarski prestopek. Pripominjamo, da smo v gospodarskem prestopku iz navedenih razlogov tudi pri linijah, na katerih voznik prevozi v 24 urah samo 80 km in ima 3,5 ure efektivnega dela. Zaradi kadrovske problematike in težkega ekonomskega položaja celotnega potniškega prometa ne moremo zagotoviti dveh voznikov za take linije (mimogrede povedano: zakon določa tudi obvezno zamenjavo oz. počitek voznika po prevoženih 500 kilometrih vožnje na dan). V članku nas moti predvsem ton pisanja. Razlage so lahko različne, dejstvo pa je, da kljub temu da se v tej temeljni organizaciji prizadevamo stvari izboljšati, nekateri iz zadev, kot je bila obravnavana, skušajo napraviti senzacijo. Vsi skupaj pa smo odgovorni za taka stanja, saj pravimo, da smo združeno delo. Ali ne? Glede članka o zdravstvenih pregledih pa samo toliko: Pričakujemo odgovor Zdravstvenega centra Dolenjske, ki bo prav gotovo potrdil, da so podatki glede obdobnih zdravstvenih pregledov voznikov netočni, saj v temeljni organizaciji razpolamamo z drugačnimi podatki. Morda pa bi novinar, predno je objavil ta neresnični podatek, to preveril kar pri nas. Kot izhaja iz novinarske etike, bi bilo prav, da novinar spozna oz. pridobi informacije z obeh strani in da obvešča javnost objektivno. DIREKTOR TOZD AVTOBUSNI PROMET: MARJAN SMRKE SOLSKI RADIO SE JE OGLASIL V letošnjem letu je zopet začel delovati šolski radio. Oglaša se vsak petek med razredno uro. Oddaja traja 20 minut. V tem času se zvrstijo šolske novice in novice iz kraja, zanimivosti širnega sveta, uganke, čestitke učencem za rojstni dan, ne manjka pa tudi zanimive in prijetne glasbe. Vsi nestrpno čakamo vsake nove oddaje. Novinarski krožek na COS Milan Majcen, Šentjanž DELOVNE AKCIJE Učenci šestega razreda osnovne šole Metlika v teh dneh v Novoteksu prebirajo in čistijo cevke, sedmošolci in osmošolci pa kopljejo blizu šole jame in jarke za javno razsvetljavo. Ta bo koristna predvsem učencem popoldanske izmene, ki po temi odhajajo domov. Ta čas šolarji še sadimo smreke v Radatovičih, k čemur nas je povabilo Gozdno gospodarstvo Duga Resa. Učenci so na akcijah marljivi in z njihovim delom so povsod zadovoljni. MIRNA JEZERINAC nov. krožek OŠ Metlika ZOPER ŠOLSKI DOLGČAS Pod vodstvom tovarišice Haleijeve, mentorice hortikulturnega krožka, smo se odpeljali na izlet v Logarsko dolino. V prelepem okolju smo obiskali slap Rinko, izvir Savinje, Mozirski gaj in jamo Pekel. V zanimivi kraški jami s stalno temperaturo 10° C, smo si navdušeno ogledovali nenavadne podobe, kot so žaba, banana, čokoladna torta, blejski grad, slonova glava in druge. Razen tega smo artiški šolarji potovali še v Brežice, kjer smo si v okviru kulturnega dneva ogledali film o Jaki Racmanu. MATEJA JANKOVIČ, ALJOŠA MOTORE novin. krožek OŠ Artiče V DOMU RAZGIBANO Letos je v Domu za učence Majde Šilc v Novem mestu 241 učencev, med njimi pa je največ fantov — 143. Za tiste iz prvih letnikov, ki jih je med nami največ, smo pripravili razvedrilni program s »krstom«, s katerim so »uradno« postali člani domske skupnosti. Za seboj imamo že tudi nekaj športnih tekem: vzgojne skupine so se pomerile v odbojki in košarki. Odkar pa so dnevi krajši in hladnejši, se več zadržujemo v samem domu in temu primemo je tudi naše razvedrilo. Pred kratkim smo imeli predavanje o aidsu in posebno predavanje za prve letnike o bivanju v domu. Vsakih 14 dni pripravimo plese in družabna sreča-nJa MILKA KUHELJ novinarski krožek NARAVOSLOVNI DAN Izvedli smo naravoslovni dan, na katerem smo si ogledali proizvodnjo papirja v Krškem. Po ogledu filma smo se iz Krškega napotili v vrtnarijo na Čatežu. Tega dne smo obiskali še muzej v Brežicah. B. KUHAR OŠ Loka Črnomelj ZAHVALA 6. avgust nama je požar povzročil ogromno škodo, zato se želimo javno zahvaliti za pomoč. Iskrena hvala vsem vaščanom, ki ste s hitro akcijo rešili živino, stroje in orodje, pros-tovljnim gasilcem iz Mirne peči in Jablana ter poklicni gasilski enoti iz Novega mesta. Za pomoč pri odpravljanju posledic požara bodisi z delom ali denarjem se lepo zahvaljujemo vaščanom, prebivalcem naselja železniške postaje, sodelavcem ŽTO-TOZD za vleko vlakov, lovskim tovarišem, skupščini občine Novo mesto, Strna-dovim ter Vrhovčevim z Vel. Loke. Hvala tudi darovalcem krme in vsem ostalim, ki ste nam nudili kakršnokoli pomoč. BARBOVI iz Češenc 8 Mirna peč Neizpolnjena zadnja želja Kakšen bi bil zdaj Semič, če bi bila uresničena poslednja želja Janka Ogulina-Vajde z Vrtače? Verjetno marsikateremu Belokranjcu ni znano, da je pokojni Janko Ogulin-Vajda, lastnik gradiča na Vrtači, kjer je sedaj Iskra, v svoji poslednji volji zapustil svoj gradič z vso zemljo občini z namenom, da se tam postavi gospodinjska šola za dekleta iz Bele krajine. Ne vemo, kdo je bil po osvoboditvi tako močan, da se je ta poslednja volja prezrla, toda eden izmed izvršiteljev oporoke je bil poleg drugih treh tudi dr. Miha Kambič, domačin s Prelog pri Semiču, ki je bil nekaj časa po vojni tudi minister za lokalni promet pri slovenski vladi. Z dr. Kambičem sva bila med vojno skupaj internirana v taborišču Visco v Italiji, zato sem ga po vojni večkrat poklical po telefonu in sva vedno izmenjala nekaj besed. Nekaj let pred smrtjo mi je rekel, da vztraja na izvršitvi testamenta Janka Ogulina, da se na Vrtači ustanovi gospodinjska šola in tako izpolni poslednja volja pok. Vajde. Povabil me je tudi, naj pridem na obisk, da mi bo pokazal testament, kjer je nedvoumno zapisano, da se mora na Vajdovini na Vrtači zgraditi gospodinjska šola. Ogu-lin je bil namreč razgledan mož, saj je bil veliko let tudi v Ameriki in je vedel, kakšna bodočnost se kaže Beli krajini v turizmu, za kar pa so prvi pogoj dobre gospodinje in kuharice. Po toči je sicer prekasno zvoniti, vendar bi bilo vseeno zanimivo slišati, kdo je preprečil izvršitev poslednje volje pok. Ogulina-Vajde pa tudi, zakaj je bilo to storjeno. FRANC DERGANC Semič ŠENTJERNEJSKl 55-LETNIKI — V soboto so v gasilskem domu v Stari vasi prvič po toliko in toliko letih pripravili srečanje vseh tistih iz šentjernejske fare, ki so bilf rojeni 1932. leta. To leto seje na tem območju rodilo kar 127 novih prebivalcev, ki so danes razseljeni domala po vsem svetu. Nekaj več kot štirideset se jih je udeležilo prijetnega in zabavnega srečanja, ki se j^ v obujanju spominov končalo ob petelinovem petju. (Foto: J. Pavlin) TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 23. X. TV MOZAIK 10.00 TEDNIK 11.00 DOKUMENTAREC MESECA: PREPOVEDANE IGRE 11.40 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, ponovitev MATINEJA 12.10 Z MOJIMI VROČIMI SOLZAMI, ponovitev 1. dela avstrijske nadaljevanke 15.25 — 00.25 TELETEKST 15.40 VIDEOSTRANI 15.55 TV MOZAIK, ponovitev 17.35 VUKOV KOTIČEK 17.50 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLO-ČEVINCEV, 12. del serije 18.15 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v papirni industriji 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 SEVER IN JUG, 5. del nadaljevanke 21.00 ZAKON LJUBEZNI, 7. del dok. serije 21.50 REZERVIRAN ČAS 22.10 DNEVNIK 22.25 POTOVANJE MLADEGA SKLADATELJA, gruzijski film Dogajanje je postavljeno v Gruzijo na začetku tega stoletja. Mladi glasbenik Ni-kuša se odpravi na deželo zapisovat ljudske pesmi, vendar tam vlada policijski teror, zato se po nasvetu vrne v mesto. Tja naj bi ga vamo pripeljal upornik in veseljak Leko. Ta ga vodi v domove obubožanih velikašev. Na ljudskem rajanju policija oba prime in potem pozapre še vse tiste, pri katerih sta se zadrževala. Deset jih odpeljejo na morišče, le Nikušo zaradi posredovanja ene od žrtev izpustijo. 23.55 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 »Fore i fazoni« — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Ansambel Mihe Dovžana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.05 En avtor, en film — 21.30 Canter-buryske zgodbe (italijanski film) — 23.10 Šahovski komentar TV ZAGREB 8.20 Poročila — 8.25 »Fore i fazoni« — 8.55 TV v šoli — 10.30 Poročila —10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.35 Prezrli ste, poglejte — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 »Fore i fazoni« — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke.— 19.00 TV koledar— 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 220.00 Napad na Goelro (sovjetski film) — 21.20 Potovanje v središče znanja (kviz) — 22.15 Dnevnik — 22.35 Kulturni magazin — 00.05 Bis — 01.45 Poročila SOBOTA, 24. X. 7.45 — 14.00 in 14.35 — 02.10 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 9. del lutkovne serije 8.25 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 2. del otroške nadaljevanke 8.55 POVODNI MOŽ 9.15 ŠOLA ZA KLOVNE 9.445 EX LIBRIS M&M 10.45 20 let EMONE, folklorna oddaja 11.15 MESTA: Skopje 11.45 AKTUALNO: VEČER ŽELEZNIČARJEV NA TV 13.45 VIDEO STRANI 14.35 VIDEO STRANI 14.50 CIKLUS LAURENCA OLIVIE-RA: MALA ROMANCA, angleški film 16.25 KULTURNA DEDIŠČINA: ŠI-PAN 17.00 DP V KOŠARKI — BUDUČ-NOST:BOSNA ALI BORACJUGO-PLASTIKA 18.25 DA NE BI BOLELO — AIDS: NE UMIRTE ZARADI NEVENOSTI 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 KNJIGA 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 19.50 ZRCALO TEDNA 20.15 KOSNIKOVA GOSTILNA 21.50 DNEVNIK 22.05 REZERVIRAN ČAS 22.35 MESTO KOT ALIČE, 6., zadnji del nadaljevanke 23.30 LIZBONA: FESTIVAL ŠANSONA 02.00 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 14.20 Test — 14.35 Jugoslavija, dober dan — 15.05 Juki (japonski film) — 16.35 V registraturi (nadaljevanka) — 17.35 Otroška predstava — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.15 Svet na zaslonu — 20.55 Rezerviran čas — 21.45 Poročila — 21.50 Feljton — 22.20 Športna sobota — 22.40 Judo za pokal Jugoslavije — 23.00 Šahovski komentar — 23.30 Zagrebški jazz festival TV ZAGREB 9.00 TV v šoli—10.30 Poročila—15.30 Poročila — 15.35 TV koledar — 15.45 Narodna glasba — 16.15 Kritična točka — 17.00 DP v košarki — 1830 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje — 21.00 Čmi klobuk (ameriški film) — 22.40 Dnevnik — 22.55 Nočni spored NEDELJA, 25. X. 8.50 — 23.45 TELETEKST 9.15 ŽIVŽAV 10.10 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLO-ČEVINCEV, ponovitev 12. dela 10.35 MESTO KOT ALIČE, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke 11.25 ALPSKI VEČER, 8. oddaja 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 V ŠOBEC PO NAGEU IN NEŽO, ponovitev 13.25 VIDEO STRANI 13.50 SOKOLOV LET, 3. del nadaljevanke 15.00 POZNATE JUGOSLAVIJO?, kviz 16.30 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.10 BARITONIST, poljski film 18.25 JESEN 87, vojaške vaje 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 KINO 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 TUDI TO BO MINILO, 2. del nadaljevanke 21.10 ZDRAVO 22.30 MESTA 23.00 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 23.30 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in Banovič Strahinja (jugoslovanski film) — 12.00 Kitarist Dušan Bogdanov — 16.15 Test — 16.30 Mednarodni turnir v odbojki — 17.15 Košarka (ž) ElemesJskra Delta Ježica — 18.45 Črnogorska kulturna zakladnica — 19.30 Dnevnik — 20.00 Avtomanija — 20.25 Mali koncert — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 There-se Humbert (nadaljevanka) — 22.00 čas podvigov — 23.00 TV galerija PONEDELJEK, 26. X. TV MOZAIK 10.00 ZRCALO TEDNA 10.20. KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, ponovitev 10.50 ANNE TRISTER, kanadski film 16.35 — 23.35 TELETEKST 17.05 TV MOZAIK, ponovitev 17.25 RADOVEDNI TACEK 17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ZAMET 17.45 ŠOLA ZA KLOVNE 18.15 GLASBENI ROPOT 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 KUHARSKE ZVEZDE, 3. del nadaljevanke 21.05 OMIZJE: MI IN DOLŽNIŠKA KRIZA 23.05 POROČILA DRUGA TV MREŽA 17.10 Dnevnik —17.30 Otroci, potujte z nami — 17.45 Vukov kotiček — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Meridiani (zunanjepolitična oddaja) — 20.30 Mali koncert — 20.45 Informativna oddaja —- 21.05 Cimeron (ameriški film) — 22.35 Znanstveni grafiti TOREK, 27. X. TV MOZAIK 10.00 ŠOLSKA TV JEZIKOVNI UTRINKI 11.05 ANGLEŠČINA XXI 11.35 FRANCOŠČINA IV 16.10 —22.15 TELETEKST 16.25 VIDEO STRANI 16.40 TV MOZAIK, ponovitev 17.45 PERISKOP 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 P. Božič: ŠPANSKA KRALJICA, posnetek predstave MGL 21.50 DNEVNIK 22.05 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 16.00 Svetovni pokal v boksu — 17.30 Angleščina XXI — 18.00 Francoščina — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Video godba — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pokrajinski muzej Koper — 20.45 Žrebanje lota — j 20.50 Manjšine, bogastvo Evrope — 21.20 Narodna glasba — 21.50 Kronika sejma knjige SREDA, 28. X. TV MOZAIK 10.00 INTEGRALI MATINEJA 10.40 P. Božič: ŠPANSKA KRALJICA, posnetek predstave MGL 16.20 — 00.15 TELETEKST 16.35 VIDEO STRANI 16.50 TV MOZAIK, ponovitev 17.30 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE 17.45 IDPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 3. del 18.15 ZAKAJ NOGE BOLIJO — Ortopedska obolenja 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 FILM TEDNA — TRAMVAJ POŽELENJE, ameriški film 22.10 DNEVNIK 22.25 PO SLEDEH NAPREDKA 23.05 VIDEOGODBA. ponovitev 23.35 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 00.05 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 17.10Dnevnik— 17.30 Otroška serija-^ 18.00 Milutin Milankovič — 18.30 Ri' sanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledaar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svetovni pokal v boksu Opomba: 17.30 Nogomet ČSSRJugo-slavija ČETRTEK, 29. X. TV MOZAIK 10.00 ŠOLSKA TV 11.00 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, ponovitev 11.30 BOŽANSKI DNEVI, ameriški film 15.40 — 00.10 TELETEKST 15.55 VIDEO STRANI 16.10 TV MOZAIK, ponovitev 17.15 MATI, otroška oddaja 17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA 18.15 ČAS, KI ŽIVI: ZLATO POLJE — ZLATOPOUCI 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.10 Z MOJIMI VROČIMI SOLZAMI, zadnji del nadaljevanke 22.45 DNEVNIK 23.00 MANJŠINE, BOGASTVO EVROPE, ponovitev 2. dela '23.30 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 00.00 VIDEO STRANI D Novomeško varstvo okolja v številkah V zadnjih letih so tudi v novomeški občini začeli bolj organizirano reševati problematiko varstva okolja. Občina se je med drugim s srednjeročnim in dolgoročnim družbenim planom zavezala, da bo varstvo okolja obravnavano kot prednostna naloga in da bo enakovredno upoštevano pri načrtovanju. Za to je dovolj razlogov. V celoti gledano, stopnja onesnaženosti v novomeški občini sicer še ni dosegla kritičnih vrednosti, kakršne so na primer v nekaterih večjih mestih v Slovenijia je pa okolje vendar že toliko onesnaženo in degradirano, da je potrebna široka družbena akcija za sanacijo razmer. Prednostno varovanje okolja narekujejo tudi razvojna gibanja in globalne razvojne usmeritve: enoodstotna letna stopnja rasti prebivalstva, hitra rast industrijske proizvodnje in družbenega proizvoda, večji posek lesa, za okrog polovico hitrejša rast pridelave hrane, obsežne agro- in hidromelioracije, gradnja stanovanj na 200 hektarjih, za 60 odstotkov povečanje turističnih zmogljivosti, 6-odstotna letna rast porabe energije, povečanje porabe vode za 29 odstotkov. Vse to bo za okrog četrtino povečalo celotne obremenitve okolja. Iz poročila, ki so ga pripravili v občinskem izvršnem svetu za novomeško občinsko skupščino, je razvidno, da je celotno območje obči-neJMovo mesto med sorazmerno najmanj onesnaženimi območji v Sloveniji z žveplovim dioksidom in dimom, ki sta stalna spremljevalca onesnaženega zraka. Le Novo mesto je po tem nekoliko na slabšem, sodi v tretji kakovostni razred, kar občino zavezuje, da pripravi sanacijski program. Republiška služba za varstvo zraka stalno spremlja onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom in dimom v Novem mestu od leta 1976. Med slovenskimi kraji, kjer merijo povprečne dnevne koncentracije žveplovega dioksida in dima, je Novo mesto v lanski kurilni sezoni pristalo na 31. mestu po onesnaženosti z žveplovim dioksidom in na 20. mestu po onesnaženosti z dimom. V lanski kurilni sezoni so potekale še dodatne meritve v Bučni vasi in pri meteorološki postaji. V času meritev povprečne dnevne vrednosti žveplovega dioksida in dima niso presegle maksimalne dopustne koncentracije, pod temi so bile tudi v najbolj kritičnih mesecih kurilne sezone, januarju in februarju. V Novem mestu sicer industrija v pretežni meri onesnažuje zrak z žveplovim dioksidom, največje količine pa pošiljajo v zrak trije viri: Krka, No-voteks in IMV. Drobna kurišča prispevajo 15 odstotkov celotne letne emisije žveplovega dioksida. Kakšno je okolje, govorijo tudi podatki o urr^ranju gozdov. V popisu sredi leta 1985 so ugotovili, da je na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto 53,3 odstotka gozda še zdravega, 36,5 odstotka malo ogroženega, 3,8 odstotka ogroženega, 3,4 odstotka zelo ogroženega in 3 odstotke v propadanju. Med drevesnimi vrstami je najbolj prizadeta jelka — zdravih je le še 19 odstotkov dreves — ter smreka, od kate- re je neogroženih še 21,8 odstotka dreves. Najbolj ogroženi pa so gozdovi na Rogu, kjer je tudi največji delež jelke. Z ustreznim ravnanjem z odpadki se dajo preprečiti ali zmanjšati enkratni in trajni vplivi na okolje. Ustrezno ravnanje z odpadki pa naj ne bi pomenilo le končne faze, uničevanja ali odlaganja odpadkov, ugotavljajo sestavljalci poročila, temveč tudi prizadevanja ža zmanjšanje količin odpadkov, za spremembo njihove kakovosti, možnost neposrednega ali posrednega vračanja odpadkov v proizvodnjo ter za ustrezno zbiranje in odvoz. Podatki govorijo, da je še najbolje urejeno področje sekundarnih surovin, žal pa velja to le za tiste odpadke, katerih predelava je enostavna in ne zahteva velikih vlaganj v predelovalno opremo. Gre predvsem za odpadno železo, barvne kovine, odpadni papir, steklo, tekstilne odpadke ter odpadke iz termoplastov. Ravnanje s komunalnimi odpadki je v novomeški občini na zadovoljivi ravni, vsaj kar se tiče sanitarne deponije v Leskovcu. Odlagališče v Leskovcu ima ustrezna obratovalna dovoljenja za odlaganje komunalnih odpadkov, ker pa na tem pristajajo tudi posebni odpadki, gre dejansko za neurejeno odlagališče. Sedanje zmogljivost odlagališča v Leskovcu ima ustrezna obratovalna dovoljenja za odlaganje komunalnih odpadkov, ker pa na tem pristajajo tudi posebni odpadki, gre dejansko za neurejeno odlagalaišče. Sedanje zmogljivosti odlagališča v Leskovcu bodo sicer zadostovale do leta 2000, potem bo treba zagotoviti nove površine ob sedanjih za odlaganje odpadkov. Ob tem naj bi proučili možnost, opredelili lokacijo in postopke celovitega ravnanja z odpadki in začeli z recikliranjem industrijskih odpadkov. Že sedaj pa bi morali posebej zbirati komunalne in industrijske odpadke, menijo strokovnjaki. Na ta način bi se dalo poceni in brez zahtevne mehanizacije zbrati večino uporabnih surovin. Zbiranje in odvoz odpadkov sta organizirana v 38 naseljih v občini ali v 11,4 odstotka vseh. Organiziran odvoz odpadkov sicer zajema 52 odstotkov prebivalstva v občini in vse delovne organizacije. Novi odlok o obveznem zbiranju in odlaganju odpadkov, ki ga sedaj pripravljajo, pa bo predvidel, da bi v nekaj letih zagotovili odvoz odpadkov iz vseh naselij v občini. To je še posebej pomembno zaradi varstva vodnih virov. V občini je namreč sedaj veliko neurejenih odlagališč odpadkov na ekološko zelo občutljivem, pretežno kraškem svetu. V evidenci je 66 neurejenih odlagališč odpadkov, ki so večji od 10 m3. Negativni vplivi na okolje so odvisni od bližine vodotokov in vodnih virov, od visoke talne vode, prepustne kamninske osnove ter od vrste in količine odpadkov. Med zabeleženimi neurejenimi odlagališči jih lahko 26 ogroža površinske vodotoke in izvire, 27 podzemno vodo, 28 jih lahko zaradi sestave odpadkov zastrupi tla. Nevarnost požarov je velika na 22 odlagališčih, enako možnost okužb. Smrdi v okolici 29 takih odlagališč. Kar 32 smetišč je v neposredni bližini vodotokov in izvirov, 3 so celo v najožjem pasu varstva vodnih virov, za katere bi moral veljati najstrožji režim varovanja vodotoka in njegovega zaledja. Največji problem pa so še vedno posebni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi. Njihovo zbiranje, prevoz, obdelava oz. predelava in odlaganje še vedno ni urejeno, čeprav v okviru dolenjske gospodarske zbornice že nekaj let tečejo aktivnosti za organizacijo regijskega odlagališča posebnih odpadkov, imetniki le-teh pa so z zakonom zavezani rešiti ta problem, sami ali z ustanovitvijo posebne organizacije. Do sedaj predlagane rešitve so si polomile zobe pred mnogimi skoraj nepremostljivimi ovirami, predvsem pa pred visokimi investicijskimi stroški ter pred problemom lokacije predelovalnice in odlagališča posebnih odpadkov. Tega nihče ne mara v svoji bližini. Novomeška občinska skupščina je ob obravnavanju te problematike nedavno menila, da je treba priprave na gradnjo odlagališča posebnih odpadkov pospešiti. Predvsem pa se bo treba sčasoma posebno pri uvajanju novih tahnolocjij sprijazniti s tem, da so odpadki del tehnološkega procesa. V novomeški, občini se postopoma slabša kakovost površinskih vodotokov, kakovost Krke kot glavnega vodotoka pa zadnje desetletje ostaja na približno isti ravni. Zaradi posebnega podzemeljskega načina pretakanja, majhnega strmca in izrazitega poletnega in zimskega pretočnega minimuma imajo vodni viri kraškega povirja Krke skromne samočistilne sposobnosti. Skupna organska onesnaženost je v občini ocenjena na 300 tisoč populacijskih ekvivalentov; najbolj onesnaženi so: Krka, Bršljinski potok, Težka voda in Kobila. K onesnaževanju največ prispeva novomeška industrija (240.825 ekvivalentov); največji onesnaževalci so tovarna zdravil Krka, IMV, Novoles, Novoteks. Med naselji je seveda največji onesnaževalec Novo mesto (210.000 ekvivalentov), sledijo Straža-Vavta vas, Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Otočec. V občini je trenutno šest čistilnih naprav, uspešnost njihovega delovanja je zelo različna. Izkušnje kažejo, da so manjše naprave učinkovitejše. Veliko je nesorazmerje med deležem prebivalstva, ki ima vodovod (87 odstotkov), in deležem tistih, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje. Slednjih je le tretjina, to pa prispeva k slabšanju kvalitete voda. Do konca tega srednjeročnega obdobja je predvidena graditev čistilnih naprav v Straži, Šentjerneju, Mirni peči in Žužemberku. Kaj bo res narejeno, je vprašanje, denarja namreč tudi tu ne glede na pomembnost problematike zelo manjka. Že prihodnje leto pa naj bi bila nared posebna Krkina čistilna naprava, kar bo omogočilo bistveno boljše ali celo normalno delovanje osrednje novomeške čistilne naprave. Ostaja pa vprašanje, kako reševati problem odvajanja in čiščenja odpadnih voda v pretežno kmečkih naseljih oz. va- seh, kjer je le možnost izpuščanja voda v podtalje. Novomeška občina doslej ni dovolj uspešno izvajate zaščite vodnih virov. Fizikalno-kemične in mikrobiološke analize voda izvirov (teh je 382 in so toliko vodnati, da tudi dolgoročno zadoščajo za zadovoljitev vseh potreb) niso sistematične, kažejo pa le na slabšanje kakovosti. Po fizikalno-kemičnih kazalcih (amoniak, 02, BPK5, motnost) so izviri občasno neprimerni kot vir pitne vode, po bakterioloških kriterijih pa so le izjemoma primerni, kar je sploh značilnost kraških izvirov. Tudi voda iz vodovodnih sistemov je pogosto oporečna. Zlasti večji in za vodno oskrbo najpomembnejši izviri v občini imajo namreč zaledje v kraškem svetu, kjer se vodja lažje in hitreje onesnaži. Ob vsem tem je sklep o sanacijskih programih in o postopni sanaciji vodnih virov ter o programih za zaščito le-teh seveda zelo primeren. Ostaja še varstvo pred hrupom. Prekomernega hrupa v občini niti v delovnem niti v Divainem okolju ne spremljajo sistematično. Letošnje meritve na 13 mestih v občini so pokazale, da je bil hrup večinoma nad dovoljeno mejo. Pri novomeški bolnišnici, ob Cesti herojev pa v Dolenjskih Toplicah je bil hrup nad predpisanimi vrednostmi podnevi, v Dolenjskih Toplicah pa tudi ponoči. Samo v dopoldanskem času je bil hrup nad dovoljenimi vrednostmi še na Drski in v V avti vasi. Povprečje gostih konic je bilo preseženo na vseh merilnih mestih, najbolj pa pri bolnišnici, v Dolenjskih Toplicah, ob Cesti herojev v Novem mestu, v Vavti vasi, Straži in v novomeškem centru. Povprečje redkih konic hrupa je bilo najbolj preseženo spet v Dolenjskih Toplicah pa ob Cesti herojev, v Vavti vasi in Straži. Vsekakor so tudi to podatki, ob katerih se ne gre čuditi zavezujočim sklepom o sanaciji razmer, ki jih je sprejela občinska skupščina. Z. L.-D. r V neobvezen premislek SIROMAŠNO NESIROMAŠTVO »Država je v hudih težavah, ni pa siromašna,« je z zanj značilno samozavestjo na tako rekoč izredni seji zvezne skupščine v ponedeljek izjavil predsednik ZIS Branko Miku-lič, ko je govoril o več kot 120 predlogih, ki naj bi v kratkem zajezili inflacijo in stabilizirali jugoslovansko gospodarstvo. Popolnoma jasno je, da je govorniška fantazija po vsem političnem svetu nekaj samo po sebi umevnega, posamezni govorec samo odloča, kako široko bo razprl njene peruti. Slednje pa ni odvisno toliko od moči kot od pameti. Stavek, ki gaje izustil Mikulič, je cinizem in demagogija. Na voljo je namreč več kot en podatek, da v državi, ki ni siromašna, žive predvsem ljudje, ki so že v revščini ali pa vanjo drvijo. Jugoslavija je torej nesiromašna država siromašnih državljanov. Po najnovejši raziskavi, ki so jo naredili v Beogradu (za vso državo) namreč kar 55 odstotkov jugoslovanskih družin težko zbere denar za nakup živil, tistih, ki si lahko privoščijo vse, pa je samo en odstotek. Da je življenjska raven zelo ogrožena, meni 40 odstotkov družinskih poglavarjev, ko je treba klestiti hišni proračun, ga tešejo kar povprek, najbolj pa pri izdatkih za kulturno življenje, nakar sta na vrsti obleka in obutev (!). Petina Jugoslovanov sploh ne vidi meje teh in drugih odrekanj, skoraj 60 odstotkov pa jih meni, da so že na meji eksistence. Na vprašanje, kdo je največ kriv za nevzdržne podražitve, kar 40 odstotkov vprašanih trdi, da je to politično vodstvo države. Še \ ________________________________ pred dvema letoma so večinoma ljudje menili, da je za slabo življenje največ kriva gospodarska politika. Danes bi državljani očitno radi navajali imena. Kar 37 odstotkov anketirancev ne vidi nobenega izhoda iz sedanje krize, glede inflacije pa menijo, dajo bomo ukrotili »ne vem kdaj« (51 odstotkov) ali pa nikoli (13 odstotkov). Zanimivo je, da je bila ta anketa narejena po telefonu. Organizator (Forum NIN) je v telefonskem imeniku posamezne republike ali pokrajine naključno izbral anketiranca. Število anketirancev iž republike ali pokrajine je bilo premo sorazmerno številu prebi- valstva. Zakaj je treba to posebej poudariti? Zato, ker tak način anketiranja zagotovo olepšuje sliko dejanskega stanja. Predvsem zaradi preprostega dejstva, da telefon v Jugoslaviji nima kdorkoli. To so konec koncev vendarle ljudje z določenim statusom, kar je razvidno tudi iz podatka, da večina anketiranih zasluži mesečno do 100.000 din na družinskega člana. Značilno je tudi, da so ljudje za razliko izpred dveh let na sicer gotovo ne prijetna in konec koncev tudi intimna vprašanja veliko raje odgovarjali. Padec življenjske ravni je očitno drzen podnajemnik. Seveda bi bilo zdaj neznanstveno trditi, da bi bili odgovori, zbrani med še bolj revnim (netelefonskim) prebivalstvom, še bolj srhljivi. To bi bilo nekaj podobnega, kot če bi Branku Mikuliču očitali, da je izjavil: »Pacient je mrtev, vendar je še topel«. Tega namreč (še) ni rekel. MARJAN BAUER r c3 *rt Ih CC •d O 0) č O.® P“H f, ^ o ga 8 0) > 8 Še ob koncu minulega stoletja je morala vsaka Pariža-nka, ki je hotela nositi hlače, dobiti od Dolicije posebno dovoljenje. Če so katero zalotili brez dovoljenja, vendar v hlačah, so jo poslali k sodniku, ki jo je kaznoval z globo in 15 dnevi zapora.. Leta 1977 je bavarska zveza kmetov v deklaraciji javnosti ugotovila, da ima Deset božjih zapovedi 279 besed, ameriška Deklaracija neodvisnosti 305 besed, pravilnik EGS, ki regulira uvoz in izvoz karamel (bonbonov), pa 25.911 besed. Še sreča, da bavarski kmetovalci ob štetju besed niso imeli pri roki katere od jugoslovanskih ustav. Nizozemska porabi vsako leto več umetnih gnojil kot vse latinskoameriške države skupaj. Švedska, za katero smo prepričani, da tam skoraj nič ne raste, porabi več umetnih gnojil kot vsa lačna Indija. Francoski kralj Karel VIII. se je rodil s šestimi prsti na desni nogi. Mickey Mouse, glavni junak risank Walta Dis-neya, ima na vsaki roki samo štiri prste. Kp so leta 1983 ameriški marinci izvršili invazijo na Grenado, malo otoško državo v Karibskem morju, je moskovska televizija novico o tem pospremila s sliko španskega mesta Granada. Indonezija ima 13.667 otokov, od tega je 12.675 nenaseljenih. Kar 7600 otokov še danes nima imena. Indonezija ima tudi 167 vulkanov, 77 jih začasno počiva. Znanstvena raziskava, v kateri je ekipa otorinoliringolo-gov univerze Cambridge uporabila kar najbolj natančne instrumente, je s pomočjo nekaj sto spečih prostovoljcev ugotovila, da človek med smrčanjem lahko proizvaja zvok moči do 70 decibelov. Za primerjavo naj povemo, da pnevmatična kladiva med razkopavanjem ulice dosežejo 90 decibelov. Na unvierzi Yale v ZDA so ugotovili, da se pijanec v treznosti ne spominja snovi, ki se je je naučil med pitjem. Zadeva se ponovno najde v spominskih predalih, ko se učeči osebek ponovno napije. Leta 1939 je Američan Ernest Vincent Wright napisal in objavil roman Gadsby, ne da bi enkrat samkrat uporabil črke e. Leta 1824 je lord Hol-land napisal in tudi objavil novelo Eve’s Legend (Evina legenda). V tekstu nastopa od samoglasnikov samo e. Uradna rezidenca londonskega župana se imenuje Mansion House. Prvi mož angleške prestolnice lahko v njej prebiva zastonj, iz svojega zepa pa mora' plačati vsa tekoča popravila in pranje oken. Ko je leta 1906 Anie Oak-lay, slavna strelka z Divjega zahoda, potovala po Nemčiji, je nastopila tudi na cesarskem dvoru. Cesar Viljem II., precej neustrašen moz, se je Anie galantno ponudil za demonstratorja oziroma asistenta pri njenem natančnem streljanju. Predlagal je, naj bi amaconka z razdalje 30 metrov zadela prižgano cigareto, ki Jo bo on držalv ustih. Američanka je to odbila, češ da je to prenevarno, in predlagala, da bi tisto cigareto raje sama ugasnila. Odveč je povedati, da je za to potreben še bolj natančen strel. Kar je bilo rečeno, je bilo tudi storjeno. \ t oo 14 KAKO V BLOKIH? V velikih zgradbah ali nizu zgradb (vrstne hiše v družbeni lasti) so vedno prisotne nekatere posebnosti v hišnih napeljavah komunalnih naprav. Vsako stanovanje zase mora imeti vsaj približno enake pogoje kot ostala v isti zgradbi pri vseh hišnih inštalacijah in tako je tudi pri sprejemu in posredovanju TV in radijskih signalov. Ob preselitvi v družbeno ali lastno stanovanje nihče več ne razmišlja o svoji zasebni anteni (redko v zelo starih manjših blokih) ali celo več antenah za sprejem TV in UKV signalov, saj so priključki kot tudi skupinska antenska naprava zagotovljeni že ob gradnji blokov. Pred nekaj leti pa je stvari nekoliko postavil na glavo pojav kabelske televizijske mreže in sprejem z satelitskih oddajnikov. Teh novosti ni bilo mogoče kar takoj povsod vključiti tudi v bloke, saj ravno posebnosti v blokovskih zgradbah narekujejo malce drugačen pristop k tehničnim izvedbam priključkov. Lahko pričakujemo, da bo šele v bližnji prihodnosti v vsakem novozgrajenem bloku vgrajena tudi ta novost, seveda pod pogojem, da je vsaj v primerni bližini (neposredna okolica) že zgrajeno kabelsko TV omrežje. Velika večina današnjih stanovalcev pa nima namena čakati nekaj let, da bi šele s preselitvijo v novo stanovanje dočakali sprejem programov s satelita ali širšo ponudbo programov z zemeljskih oddajnikov namesto običajnih treh ali štirih v sedanjih skupinskih antenskih napravah. Družbenih posegov v obstoječe antenske naprave tudi ni pričakovati kmalu, zato preostane le lasten priključek in odvzem s kabelskega TV omrežja. Kako bo to omogočeno tistim, ki želijo urediti tak priključek v družbenem stanovanju? Najenostavnejša rešitev je v tistih blokih ali nizu stavb s skupinsko antensko napravo, kjer se prav vsi stanovalci odločijo za sprejem TV in radijskih signalov s kabelskega omrežja. Vsekakor je uporaben obstoječi razvod kablov od antenskega sklopa na strehi do posameznega stanovanja. Pripomniti moramo le, da je pri kabelskem prenosu priključek na objekt izveden v spodnji etaži, zato je smer signala od spodaj navzgor. Torej je treba paziti le na vgradnjo in razpored vtičnic oziroma odvzemnikov. Te-žav s kasnejšo dograditvijo drugega (ali morda celo tretjega) od-vzemnika v istem stanovanju tudi ne bo. V zelo velikih stavbah (stolpnice), kjer je raven signala z zemeljskih oddajnikov zelo kakovostna, je v obstoječo skupinsko antensko napravo možno dograditi sprejem satelitskih programov. Cena po naročniku je v tem primeru nekoliko višja, ker gre še vedno za manjše število odjemalcev kot v razvejanem kabelskem omrežju, sklop pa deluje kot zaključena celota z vsemi elementi kabelskega omrežja. Edina razlika je v tem, da signalov s satelita po pravilu ne pretvarjamo na »S« področje, temveč neposredno na UHF. Bolj zapleten je primer, ko se le nekaj stanovalcev v bloku odloči za priključek v kabelsko omrežje. Obstoječi razvod od skupinske antenske naprave dalje je treba ohraniti v celoti, do posameznih naročnikov pa razpeljati nov razvod z odvzemnikom. Praviloma potekajo ti razvodi po posebnih (trdih) ceveh, ki so pritrjene na čim manj vidno mesto na pročelju (nosilci balkonskih ograj, žlebovi itd.). Na najprimernejšem mestu poteka do naročnika kratek kabel (npr. skozi zid), pri čemer je popolnoma razumljivo, da je kabel fizično zavarovan pred »tatovi« TV signalov s kabelskega omrežja. Kasnejše dograditve novim odjemalcem so seveda tudi omogočene, čeprav je za vse najugodnejše, da je prijav v samem začetku čim več. Za konec še tole: po svetu se že uveljavlja uporaba dvosmerne kabelske TV. Ta razširitev omogoča prenos v kabelskih omrežjih v obe smeri, tako da lahko z dodatno napravo, ki je povezana z TV sprejemnikom in KATV omrežjem, preko centrale izbiramo svoj program po želji, vključno s teletekstom in drugimi informacijami. Bolj zanimivo je pošiljanje podatkov v sprejemni čenter o porabi električnega toka, telefona, vode, plina, na sistem pa lahko priključimo tudi alarmno napravo (protipožarno ali zaščito pred vlomi). Z mobilnim TV studiem pa lahko prenašamo lokalne programe povsod in z vsake točke v KATV omrežju. MARJAN HRIBERNIK Glasba MICHAEL JACKSON Michael Jackson bo vTokiu začel veliko svetovno turnejo, ki se imenuje tako kot njegov zadnji album. Bad. Nata album je bilo treba čakati kar nekaj let. Če bo šlo vse tako, kot pričakujejo Jackson in njegovi mana-gerji, potem bo ta album po vsem svetu prodan v sto milijonov izvodih. Če mu bo to res uspelo, bo zružil svoj rekord prodanih izvodov albuma. Svoj predzadnji album Triller je Jackson prodal v 38,5 milijona izvodin in je tako že nekaj let rekorder v svetovnem glasbenem biznisu: sedem hitov z albuma je potem izšlo na samostojnih malih ploščah in dobil je osem nagrad Gra-mmy. Z zadnjim albumom Bad, kot rečeno, Jackson želi doseči še veliko več. Jackson je sploh svojevrstna pojava na svetovni glasbeni sceni. Zadnja štiri leta ni snemal plošč, ni igral v filmih in ni pomagal ne za denar ne zastonj v projektih drugih glasbenikov, kot je navada v svetovnem show biznisu. Vneto je ohranjal in medijsko izkoriščal svojo ekscentričnost, naj gre za neprestano nošenje rokavic iz strahu pred okužbo, za lastno kinodvorano, v kateri sam gleda filme, ali za živalske prijatelje, med katerimi ima posebno mesto šimpanzinja Bubbles, ki je Jacksonova nerazdruž-na spremljevalka. Bubbles je celo igrala z njim v videospor-tu Bad, ki ga je zrežiral slavni Martin Scorsese. Jacksona med drugim opisujejo kot popolnega biznismana, ki v celoti kontrolira vse svoje finančne operacije. Jackson je odkupil vse pesmi Beatlesov še takrat, ko Yoko Ono ali Paul McCartney tega nista mogla narediti. Odkupil je tudi pravice za izved- bo mnogih hitov, na primer hitov Little Richarda, pa skupine A-Ha. Trenutno mu je pred očmi nakup pesmi Jamesa Browna. Njegovi sodelavci te njegove nakupe razlagajo s tem, da je dobra pesem kot dragocena umetnina. Jacksonovo zbiranje pesmi naj bi bilo nekaj podobnega kot zbiranje umetnin iz ljubezni. Za novi album in novo svetovno turnejo, za katero njv manager Dileo pravi, o zadnja v Jacksonovi karieri, je 29-letni zvezdnik dobil tudi novo podobo. Želel je imeti videz belca, ki izvaja črnsko obarvano glasbo. Zato je pristal na zelo dolgo operacijo, v kateri so mu svetlili kožo, ter na delno popravo nosu. Tudi lase ima sedaj manj skodrane. Oblečen pa je še vedno v stilu punka, v črno z mnogo zadrg in zakovic. Pred izidom albuma Bad je bila ponujena še mala plošča I Just Can’t Stop Loving You, na kateri poje z njim bodoča zvezda Sidan Garrett, v pesmi Just Good Friends pa gostuje na plošči Stevie VVonder. Michael Jackson v svojih pesmih v glavnem poje o lažjih dekletih, o seksu in ubojih, o romancah in hitrih avtomobilih, v glavnem o stvareh in izkušnjah, ki v njegovem zdravem, nepokvarjenem življenju nimajo mesta. Bad je produciral Quincy Jones, ki je bil Jacksonov sodelavec že pri Thrillerju. Vse zveni seveda zelo popolno kot vedno pri Jacksonu. [2225 ¥£ 38! Dolina Kolpe LJUDJE NE UMIRAJO, KER JIH NI Listje odpada. Narava ob Kolpi se pripravlja na zimski počitek. In prav te jesenske dni, 6. oktobra, je za vedno zaspal najstarejši krajan kočevske občine, dobrih 104 leta stari Anton Šneberger iz Grglja ob Kolpi. K večnemu počitku smo ga spremili 8. oktobra. Mnogi za vasico Gregelj ne bi nikoli slišali, če ne bi bilo Antona Šnebergerja, stoletnika živahnega telesa in duha, ki je bil prava naravna znamenitost tega dela Kolpske doline. Zdaj te obkolpske legende, vojaka avstroogrskega cesarja, Maistrovega borca in sodelavca NOB ni več. Že zabijajo krsto. Tu ljudje poredko umirajo. Vendar ne le zato, ker je to zdrav, naraven kotiček naše domovine, ampak ker je tu vedno manj ljudi. V Grglju sta le še dve naseljeni hiši. V Krakarjih na nasprotnem bregu Kolpe ni nikogar več, le prazne hiše. Dolina izumira. Krsto nalagajo na avtomobilsko prikolico. Do poko-cališča je kakih 5 km. Kolona avtomobilov, poslednje spremstvo Antona Šnebergerja, krene. Zadnjič se oče Šneberger pelje iz svoje hiše, zadnjič mimo svojega mlina, ki tudi že dolgo počiva. Tu, na levi strani ceste je že bilparska stena. Kolikokrat je pripovedoval svojim otrokom, vnukom, pravnukom in prapravnukom zgodbo, kako je prav tu z bilparske stene vrag skočil čez Kolpo in nato na Hrvaškem vse polomil. Odtis njegovih nog je bil še do pred leti v kamnu, vendar so ga ob gradnji mostu čez potoček Bilpo zaminirali, da bi ubili legendo in vražjeverje. Pot vodi dalje skozi vas Bilpo, kjer so tri naseljene hiše. Cesta je slaba, luknjasta, kot da so ti kraji že odpisani. Desno ob cesti teče Kolpa in tam preko nje, na hrvaški strani, je Lamana draga, ki se tako imenuje prav zaradi vraga, ki je skočil čez Kolpo in na hrvaški strani polomil vsa drevesa. Malo pred vasjo Vrt na slovenski strani Kolpe in natančno nasproti vasice Goršeti na hrvaški strani se avtomobili ustavijo. Zdaj je treba na hrvaško stran, kjer je pokopališče. Mostu tu ni nobenega po 10 in več kilometrov navzgor in navzdol ob Kolpi. Po hrvaški strani tudi ceste ali boljšega kolovoza ni, le steze. Preko se da samo s čolnom. Trije čolnarji hitro poprimejo za dolge drogove in kar urno zvozijo preko nekoliko narastle Kolpe nas, vence in krsto s Šnebergerjem. Na oni strani že čaka večja skupina, ki je prišla sem po stezah na hrvaški strani, in tisti, ki so prišli do tod iz bolj oddaljenih krajev in so jih čolnarji že prej zvozili čez. Na oni strani se pogrebni sprevod uravna. Nosila s pokojnikom nosijo starejši možakarji: spredaj Rauh iz Bilpe in Janežič iz Žlebov, zadaj pa Verderber iz Bilpe, ki poprime tudi za drugi ročaj, saj Jakovac z Reke, sicer domačin iz Krakarjev, že omaguje. Od cerkvice sv. Lucije v Goršetih je že slišati zvonova. Tam čaka staro-trški župnik Alojz Rajk. S hrvaškim župnikom imata namreč dogovor, da poskrbita za poslednji obred vsak svojim ovčicam, se pravi starotrški za slovenske. Za zadnji obred skrbi le cerkev. Posvetna oblast ( družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost, občina) se je očitno tem krajem in ljudem odrekla, kar imajo nekateri za nesrečo, drugi pa za srečo. Župnik Alojz Rajk pričaka sprevod pred cerkvico sv. Lucije, okoli katere je majhno pokopališče. Velikega ne potrebujejo. Pogrebi so redki. Zadnjo so tu lani poleti pokopali 84-letno Krakarsko Alenko, ki pa je morala na zadnji poti kar dvakrat čez Kolpo: prvič iz Krakarjev do Grglja in nato pri Goršetih. Če bi bila po Hrvaškem cesta, ji sploh ne bi bilo treba preko Kolpe. Župnikove besede spoštovanja, tolažbe, opozorila in celo žuganja. Skoraj vedno so iste, a vedno zanimive in potrebne človeku, ki niha med dobrim in slabim, med grehom in poštenostjo... Pogrebci še zadnjič poprimejo za nosila. Na koncu pokopališča je grob, kjer že počiva Šnebergjerjeva Neža, žena Antona Šnebergerja. Očeta Šnebergerja polože k večnemu počitku ob ženo Nežo, ki ga je tu čakala skoraj natančno 24 let. Umrla je 18. oktobra 1963, stara 83 let. Večno bosta ležala tu, kjer so pokopani tudi njuni sorodniki in prijatelji z obeh bregov Kolpe: Rauhovi, Verderberjevi, Jakovčevi, Štajduharjevi, Žagarjevi, Petačevi... Po pogrebu smo bili vsi povabljeni v opuščeno šolo v Goršetih, kjer je bil pripravljen hladen prigrizek in pijača. Razgovorili smo se o pokojniku in pokojnikih pa tudi o tej dolini, ki jo imamo vsi radi, najbolj pa seveda otroci te doline, ki so danes raztepeni ne le od Kočevja do Reke in od Ljubljane do Zagreba, ampak po vsem svetu, po Nemčiji, Franciji, Ameriki in drugod. »Zapomni si za vedno: to je tvoj dom!« Teh besed dedka Šnebergerja se bo vedno spominjala njegova vnukinja iz Kočevja. Izgovoril jih je v nedeljo, dva dni pred svojo smrtjo, ko je bila poslednjič pri njem na obisku. Verderberjeva iz Bilpe pa se je spominjala, da so včasih pokopavali pokojnike s slovenske strani Kolpe v Spodnjem logu, potem pa so to pokopališče ukinili in začeli pokopavati na hrvaški strani v Goršetih. Nekdo se je spomnil, da so pred ne vem koliko leti pokopali tu tudi nosečo ženo iz Broda na Kolpi, ki je utonila in jo je neki ribič pri Goršetih s sakom potegnil iz vode. Še danes ne vedo, če je šlo za nesrečo ali pa se je namerno utopila. Na pogrebu in pogrebščini je bila tudi Američanka, ki je na obisku pri Jakovčevih v Kočevju, Jakovčevi in Snebergjerji pa so sorodniki. Čeprav je bila rojena v Ameriki, je kar dobro tolkla hrvaško. Nekdo ji je razlagal tudi o živalih, ki žive tu, tudi o medvedih in krokarjih. Ni vedela, kaj je to krokar. Menila je, da je to »igl« (orel). Ženske so se spomnile, da je bilo v tej šoli včasih zelo živahno. Otrok je bilo veliko, zato so po vojni zgradili to, novo šolo. Zdaj je že 25 let prazna. Nekaj let potem, ko je zmanjkalo otrok in ko sojo zaprli, so mladi organizirali v njej še plese za novo leto, za dan žena in druge priložnosti. Danes so v njej le še pogrebščine. Pa tudi v Goršetih je vedno manj ljudi. Tu je 7 hiš in v eni je bila pred vojno celo gostilna. Danes so nasel jene samo še 4 hiše. Pa vendar so lepi načrti tudi za ta del Kolpske doline. Slovenci naj bi speljali po svoji strani sodobno cesto. Hrvatje pa po svoji železnico. Na Kolpi naj bi zgradili štiri velike jezove in hidrocentrale, zaradi česar bi bila Kolpa tudi plovna do Broda na Kolpi. Od Broda pa je v načrtu podzemni tunel do morja in skozenj bi vozili avtomobili, vlak in celo ladje. Na žalost ali srečo teh krajev pa za vse to ni denarja in načrti bodo uresničeni — če bodo — šele dolgo potem, ko bomo tudi mi krenili po poti, na katero smo spremili očeta Šnebergerja. V zadnjem času se veliko govori o carinikih na Kolpi, največ za šalo, malo morda tudi zares. Kdor pa pozna ljudi in življenje v teh krajih, ve, da kaj takega ni mogoče. Ljudje z obeh strani Kolpe se že stoletja zelo razumejo med seboj, sodelujejo in si pomagajo, kolikor pač morejo. Slovenci in Hrvatje celo hodijo v isto šolo. ki je včasih na slovenski, včasih na hrvaški strani Kolpe. Tudi zaposlujejo se Slovenci na Hrvaškem in Hrvatje v Sloveniji. Že kar pravilo je, da si tudi neveste ali ženine izbirajo vsak na drugem bregu Kolpe. Pomagajo si pri raznih delih in v stiskah, tudi pri pogrebih. In ko za vedno zatisnejo oči, ležijo na istem pokopališču. JOŽE PRIMC Primer Anice Krašna PCB ALI PUSTI CRKNITI BELOKRANJCE Zaradi zastrupitve s polikloriranimi bifenili (PCB) je bila Anica Krašna iz Kota pri Semiču lani pri triintridesetih letih upokojena. Anica se je v semiški Iskri zaposlila leta 1970 kot mlado dekle. V Kotu si je ustvarila družino, z možem Pavletom imata dva otroka, sina in hčerko, zgradila sta si hišo na lepem kraju, od koder se vidi cela Bela krajina. Življenje je bilo lepo in srečno in tako se je kazalo tudi za naprej. Anica ni bila samo dobra delavka v Iskri, kjer je, če je bilo treba, delala tudi po dvanajst, celo po šestnajst ur na dan; ne samo dobra žena, mati in gospodinja, ampak tudi nadvse zagreta in predana aktivistka in družbenopolitična delavka. O tem govori tudi priznanje OF in državno odlikovanje, red zaslug za narod. Pred enajstimi leti, leta 1976, pa yo se začele njene zdravstvene težave. Od takrat hodi svoj križev pot, ki mu ga še ni videti konca. »Kaj vse sem prest,la! In kaj imam danes od vsega tega? Nič! Uničeno zdravje. Pa strah, kaj bo z mojima otrokoma in drugimi ljudmi, ki so prav tako zastrupljeni s PCB,« pravi povsem zagrenjeno. Anica je bila, odkar je prišla v semiško Iskro, posredno ali neposredno izpostavljena PCB oziroma PCN (poliklorirani naftalini) in te izredno nevarne in strupene snovi so iz dneva v dan prihajale v njeno telo. BOLJ IN MANJ OBČUTLJIVI T ako kot z drugimi snovmi, je tudi sto tako, da ni vsak človek enako občutljiv na njihovo delovanje. Nekdo lahko prenese večje koncentracije, ne da bi se takoj pokazali njihovi škodljivi učinki, drugemu pa prej škodijo že manjše količine. Krašnova je očitno kar se PCB tiče bolj občutljiva in so se strupeni učinki pri njej pokazali prej kot pri drugih. Seveda pa tudi pri njej ne gre za kakšno majhno in zanemarljivo vsebnost tega strupa v telesu. V Ameriki so ji namerili 512 nanogramov PCB v mililitru krvi, po ameriških normah pa je zgornja dopustna meja 4 nanograme. Nekemu impregnerju iz Iskre pa so namerili 2.200 nanogramov, iz strokovne literature je znano, da je neki ameriški delavec imel celo 3.580 nanogramov PCB v mililitru krvi. Pa vendar je Anica po klinični sliki, se pravi glede na to, kako je PCB škodljivo deloval na njeno zdravje, med najbolj zastrupljenimi ljudmi s to snovjo na svetu. »Težave so se začele leta 1976, pojavil se mi je izcedek iz dojk, srbež kože, akne, huda utrujenost. Hodila sem od zdravnika do zdravnika, od bolnice do bolnice, nikoli nisem bila manj kot dva meseca v bolnici, sedemkrat sem bila samo v ljubljanskem Kliničnem centru. Za kaj vse so me zdravili, od ginekoloških težav do tega, da so mi operirali zdrav slepič, ki pa je bil res čisto druge barve, kot bi moral biti. Dolgo vseh teh mojih težav ni nihče povezoval s PCB, saj se o tem ni nič govorilo in nič vedelo. Ugotovili so okvare limfnih žlez in jeter, nek zdravmik mi je pred sedmimi leti rekel, da ne smem delati s strupi. ,Vi lahko jutri dobite raka,’ mi je rekel. Neka dobra zdravnica se je zelo zavzela zame in posumila, da gre pri meni za zastrupitev. Pred tremi leti pa so me odpustili iz bolnice, češ da grem lahko nazaj na delo, ker ne delam s strupi.« Anica je devet mesecev neposredno in vsak dan delala s PCB, prej pa je bila tej izredni nevarni snovi izpostavljena posredno. Dalj časa je delala še s PCN. »Mi smo odpirali kotle, v katerih se je kuhal PCB, to se je polivalo tudi po tleh, po celi proizvodnji ga je bilo...« SEKRETAR PRAVI, DA JE STRUP VITAMIN Ko se je začelo javno govoriti o nevarnih učinkih PCB, je Krašnova v tovarni rekla, da ne bo več delala s strupi. Takratni sekretar semiške Iskre ji je zagrozil, da bo dobila delavsko knjižico pri vratarju, če bo še enkrat rekla, da je piralen (to je bilo komercialno ime za francoske PCB, s katerimi so delali v Iskri) strup. Anica mu ni ostala dolžna in mu je zabrusila, da se vrata zanjo in zanj odpirajo navzven in navznoter. Na njeno vprašanje, kaj je piralen, če ni strup, je dobila odgovor: »To so vitamini!« Na lastno roko se je odpravila na toksikološko kliniko v Zagreb, kjer jo je pregledalo trinajst specialistov, ki so izjavili, da take klinične slike še niso videli. »Zdravljenje na tej kliniki mi je preprečil sekretar,« trdi Anica. Potem se je, ko je spet ležala na Kliničnem centru v Ljubljani, zanjo zavzel dt. Žiga Tretjak z gastroen-terološke interne klinike. On je tudi vse njene številne zdravstvene težave povezal s pogubnim učinkovanjem PCB. Anica je imela 1965 512 nanogramov PCB v mililitru krvi, v izcedku iz dojk kar 712 nanogramov, v maščevju pa 102 mikrogramov PCB na gram masti. Ugotovili so tudi, da ima 20 odst. poškodovanih kromosomov. Poleg tega so bila njena jetra močno prizadeta in za kakih 5 cm povečana. »Trikrat so mi punktirali jetra.« Znano je, da PCB v krvi najbolj in v prvi vrsti »napada« jetra in prek njih seveda vse ostale organe. »Bila sem povsem na koncu z živci, bolna, utrujena, brez volje, nisem več mogla prenašati stalnih bolečin, pred sabo nisem videla nič več in 8. maja lani sem poskušala narediti samomor. V bolnici so me rešili,« mirno in zbrano Anica obnavlja svojo žalostno življenjsko zgodbo. Potem ji je dr. Tretjak uredil pospešeno izplav-Ijanje PCB v Ameriki. »Tega sem se oprijela kot zadnje rešilne bilke in šla v Ameriko polna upanja v ozdravitev. Res je bilo zdravljenje zastonj, 8.000 dolarjev za bivanje v Ameriki je prispevala zdravstvena skupnost Slovenije, kljub temu pa je za mojo pot in bivanje v Ameriki šlo tudi precej našega, družinskega denarja. Ne razumite me napačno, ne meni ne možu ni žal tega denarja in še vsega ostalega ne, kar je šlo do sedaj za to, da bi ozdravela, vendar od tega do sedaj ni nobene koristi. Več kot milijardo starih dinarjev je šlo našega do sedaj, pa od tega ni nič.« PRIJAZNI AMERIČANI V Ameriki je bila Anica od 12. junija do 24. julija lani. Tam soji PCB iz telesa izplavljali po Hubbardovi meto- di. Preprosto povedano gre za vsakodnevno večurno savnanje pri temperaturi od 60 do 82° Celzija in v eni terapijski kuri naj bi se izločilo 30 do 70 odst. tega strupa iz telesa. »Meni so rekli, da so ga izplavili 62 odst., samo ne vem, od kod, ali iz krvi ali iz maščevja. Kura je bila strašno naporna, vendar so bili Američani izredno prijazni in pozorni, v vsem so mi ustregli, naredili so res vse, samo da bi zdržala. Celo neko Slovenko so mi našli, da sem se lahko z njo pogovarjala. Ves čas med izplavljanjem so opravljalirazne meritve in analize, vendar jaz o rezultatih tega ne vem nič, je pa o tem cela gora dokumentacije, ima jo dr. T retjak, ki je bil takrat tudi v Ameriki. Na tej kliniki sem se spoprijateljila z neko Američanko, ki je tudi prišla na izplavljanje, samo ne PCB, in je za to morala plačati. Rekli so mi tudi, da bom po tej kuri tudi duševno očiščena in da bom lažje mislila. Samo jaz nisem šla v Ameriko zato, ker bi imela težave z mišljenjem, ampak zato, ker sem bila zastrupljena s PCB in sem imela hude težave z zdravjem.« Po izplavljanju v Ameriki se je Krašnova res počutila bolje. »Rekli so mi, da se po zdravljenju težave ne bodo več povrnile. A že po dveh mesecih po končanem izplavljanju je bilo vse tako kot prej. Spet se mi je pojavil izcedek iz dojk, akne, začeli so mi izpadati lasje, brezvoljnost, grozno slabo počutje, zadnja preiskava jeter pa je pokazala, da so povečane za 10 cm, preden sem šla v Ameriko, so bila pa za približno 5 cm. V Ameriki so rekli, naj si doma naredim savno. Naredili smo jo avgusta lani, za svoj denar seveda, potem pa mi je dr. T retjak sporočil, da so mu Američani naročili, da je ne smem uporabljati. Prav tako ne smem jemati tablet, ki so mi jih dali s seboj in ki sem jih jemala v Ameriki, češ da pospešujejo izločanje PCB. Lani oktobra so me zadnjič pregledali in takrat se je pokazalo, da imam v sluznici črevesja več PCB kot v maščevju. Novembra lani so me upokojili zaradi posledic poklicnega obolenja. Za oktober sem dobila 139.782 dinarjev pokojnine.« NIHČE NE BO ŠEL NA IZPLAVLJANJE Lani septembra so v Kliničnem centru pregledali tudi Aničinega moža Pavleta in oba njuna otroka. Vsi imajo tako v krvi kot v maščevju PCB, vendar v precej manjših kromosomi 20-odst. poškodovani, sin ima 29 odst. kromatidnih pok in lomov, mož pa 32 odst. Za vse so priporočili, naj ne uživajo onesnažene hrane domačega izvora, naj ne pijejo vode s kontaminiranega območja in naj se ne zadržujejo na zemljišču, ki je kontaminirano s PCB. Vsi trije naj bi bili eni prvih kandidatov za »zdravljenje — detoksifikacijo po Hubbardovi metodi«. »Od nas ne bo šel nihče več na to izplavljanje,« pravita Anica in Pavle. »Meni ni nič pomagalo, poleg tega pa zdravniki sami glede tega niso enotnega mnenja. Jaz sem že bila poskusni zajec, ostali člani moje družine pa ne bojo. Najbolj pa me je prizadelo, ko sem prejšnji mesec izvedela, da ljudje, ki so me zdravili v Ameriki, sploh niso zdravniki. Mislila sem, da sem šla na najboljšo specializirano kliniko, kjer imajo najboljše specialiste, potem pa izvem to. Grozno, kako meje prizadelo, tako da ne morem priti k sebi...« Anica bi morala drugič v Ameriko letos maja. Bilo je že vse urejeno, le dan, preden bi morala odpotovati, pa je vse skupaj padlo v vodo zaradi njene nosečnosti. »Ker imava oba z možem tako močno okvarjene kromosome, so mi zdravniki rekli, da tega otroke ne smem imeti. Tako mi je PCB vzel tudi otroka.« MINISTER: NEKJE JE PAČ TREBA ZAČETI Američani se za Aničino zdravje močno zanimajo in bi jo radi na vsak način še enkrat dobili v Ameriko. »Dvakrat so že bili pri meni, nazadnje pred kratkim, ko so ljudem, ki so se odločili za izplavljanje v Rogaški Slatini, v Semiču povedali in s pomočjo video kasete prikazali, kako vsa stvar poteka. Žal jim je bilo, ko sem jim povedala, kako se počutim, rekli so, da bodo o tem poslali teleks v Ameriko in mi potem sporočili, kako se naj naprej zdravim. Do sedaj od tega ni nič. Vabijo me tudi, naj vsaj za deset dni pridem v Rogaško Slatino, a jaz ne grem, ni mi do tega, da bi bila poskusni zajec. Pred kratkim sem bila tudi pri slovenskem ministru za zdravstvo. Ko sva se pogovarjala, mi je rekel, da jaz vem več o PCB kot on. Vpašala sem ga tudi, če sem bila jaz poskusni zajec, pa mi je odgovoril, da je nekje pač treba začeti. Jaz pa mislim, da na ljudeh ne bi smeli delati poskusov in raziskav. Jaz se grem zdravit samo še na specialistično toksikološko kliniko. Meni so večkrat očitali, da se borim proti Iskri, pred nekaj dnevi, in to v bolnici, celo, da se borim proti državi. Ne, jaz nisem proti Iskri, kaj šele proti državi, sem pa proti strupu. Borim se proti strupu. In to ne le zaradi tega, kar se je zgodilo meni, ampak zato, da ne bi morali te grenke in boleče poti prehoditi še drugi Belokranjci, da ne bi še druge ženske morale izgubiti še nerojene otroke, da ne bi bile v takih skrbeh za svoje družine, v kakršni sem jaz za svojo, da se ne bi rojevali spački, da ne bi ljudje umirali za rakom. Iskra mora ostati v Semiču! Koliko je ta tovarna naredila za te kraje dobrega, ljudje imajo tukaj delo, zgradili so si hiše. ZARADI AGROKOMERCA NE BO NITI ENEGA SPAČKA Saj tudi v Iskri in ne drugje dolgo niso vedeli, s čim imajo opraviti. Sedaj pa bi morali s pomočjo Iskre nehote storjeno hudo kar se da popraviti. Ne smemo si zatiskati oči, se delati, kot da vse skupaj ni nič, in molčati. Ni še vse narejeno, kar bi moralo biti. Še zdaleč niso sanirana niti vsa večja odlagališča odpadnega PCB oziroma odpadnih kondenzatorjev. Če tega ne bodo naredili, bo ta strup še dolgo zastrupljal vodo, zemljo, zrak, hrano, s tem pa ljudi. Sedaj nekateri govorijo, da bodo tožili Iskro. Koga pa bodo tožili? Sebe? In kaj -odo s tem dosegli? Da bodo dobili nekaj denarja? Kaj bodo imeli od tega? Semič in celo Belo krajino je treba očistiti tega strupa. Ni res, da je že vse narejeno in ni res, da je za vse kriva samo Iskra. Ves čas je Iskra delala za izvoz, devize je dajala Jugoslaviji, sedaj pa naj vsi skupaj pomagajo pri odpravljanju posledic te velike nesreče. Zaradi Agrokomerca se ne bo rodil niti en spaček, nihče ne bo umrl, nihče ni življenjsko ogrožen, pa bomo posledice nosili vsi. Pa naj še tukaj vsi pomagajo, saj so vsi tudi imeli koristi. Sicer pa ni s tem in drugimi strupi onesnažena samo Bela krajina, ampak cela Slovenija in najbrž tudi Jugoslavija in nič ne pomaga, če te podatke skrivajo ali pa si ljudje pred tem zakrivajo oči. Kaj bo res obveljalo, da je PCB kratica za: pusti crkniti Belokranjce?« Vsi smo Belokranjci. ANDREJ BARTELJ Vso prednost Pogovor s predsednikom občinske skupščine Stanetom Ilcem »Na letošnjih prireditvah ob prazniku občine Brežice dajemo poudarek na petdesetletnico prihoda tovariša Tita na čelo partije. Lahko nam je za zgled, kako je znal z veliko volje in skromnimi sredstvi dosegati izjemne uspehe,« je dejal predsednik občinske skupščine Brežice Stane Ilc. »Gospodarski položaj v naši občini je podoben kot v Sloveniji, čeprav so pač glede na našo manjšo razvitost težave bolj občutne in izrazitejše kot drugod v republiki. V tekočem letu so bile naložbe minimalne, saj pravih naložb v gospodarske objekte ni bilo. S tem ne mislim, da nismo premogli programov. Naložbeno sušo so krepile najrazličneje omejitve, visoke obresti, neurejeno tržišče, predvsem nerazumljivi skoki cen.« — Kakšni so bili napori razvoja z lastnimi močmi? »V tej petletki dajemo v naši občini prednost razvoju kmetijstva, turizma, gostinstvu in drobnemu gospodarstvu. Razumljivo je, da bi v kmetijstvu dosegli še večje uspehe, če bi bila na voljo ugodnejša posojila. Tako v vinogradništvu kot v ostali kmetijski proizvodnji proizvajalci niso zadovoljni s prodajnimi cenami pridelkov, vendar pa tudi potrošnik ni zadovoljen s ceno ob nakupu. Uspehe beležimo v poljedelj-stvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu. S pridom izkoriščamo termalno vodo za ogrevanje pri pridelavi vrtnin in cvetja. Ostale industrijske dejavnosti, predvsem lesnopredelovalna in kovinska industrija, sta v izredno težavnem položaju. Obe panogi se borita, da ne prideta v nepredvidljive finančne težave. Precej je bilo postorjenega v komunali. Smo v tretjem letu izvajanja načrta, vezanega na samoprispevek. Asfaltno prevle- ko je dobilo 23 km občinskih cest, izvajamo dela na regionalnih cestah. Stanovanjska skupnost bo izročila namenu 46- stanovanjski blok, kar ni nepomembno zaradi znanih težav pri gradnji.« — V prejšnjem mandatnem obdobju ste bili predsednik občinskega izvršnega sveta, kakšna je razlika? »Moram reči, da je bilo to dosti bolj živahno obdobje. Delali smo na številnih investicijah v industriji in komunali. Moram pohvaliti naše krajevne skupnosti, ki prek omenjenega referendumskega programa in drugih načinov zbiranja denarja in dela občanov še vedno dosegajo lepe uspehe pri nadaljnji izgradnji cest, vodovodov in PTT omrežja.« — Na čem gradite optimizem za vendarle smelejšo bodočnost občine? »Tudi na našem koncu je predviden začetek gradnje drugega pasu avtomobilske ceste bratstva in enotnosti. S pripravljalnimi deli se že mudi. Nadalje pričakujemo veliko zavzetost pri gradnji predvidene verige hidrocen-tral na Savi. Pomembno je, da smo pred izkoriščanjem premoga v rudniku Globoko. Našteta družbena vlaganja, ki imajo tudi širši pomen, bodo ugodno vplivala na gospodarstvo naše občine. Zato navkljub raznim trenutnim težavam gledamo na bodočnost optimistično. Navsezadnje si naše gospodarstvo to tudi zasluži. Vseskozi namreč vztraja tudi v bitki za izvoz. Štejemo se za izvozno aktivno gospodarstvo. Prepričan sem, da uspehi ne bodo izostali če se bomo še nadalje vsi trudili in bo vsakdo postoril svoje. S temi željami se tudi pridružujemo s čestitko občanom in delovnim ljudem naše občine in našim prijateljem ob prazniku naše občine.« A. Ž. — Občina Brežice, praznuje svoj praznik 28. oktobra v spomin na ustanovitev Brežiške čete leta 1941. Njeni borci so se že v prvem letu vojne skušali zoperstaviti pregonu naših ljudi. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE, IZVRŠNI SVET IN VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO ZA SKUPNI PRAZNIK. CD Železniško gospodarstvo — Centralne delavnice Ljubljana o. sol. o. TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ DOBOVA o.sol.o. 68257 DOBOVA, Ulica 15. aprila 23, telefon (068) 67-015, 67-042 — Investicijsko vzdrževanje tovornih železniških voz, — vse vrste tekočega vzdrževanja železniških voz, — izdelava rezervnih delov, ČESTITAMO ZA OBČ Gostinski objekt Iz silikatnega fasadnega bloka v Kostanjevici. ® SALON IT ANHOVO tozd OPEKARNA BREŽICE-RUDNIK GLOBOKO, n. sol. o. VARCUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO IN CENEJE! Proizvajamo silikatne fasadne zidake, silikatne fasadne bloke, silikatne fasadne ploščice, gradbene kremenčeve peske, pridobivamo kakovostne gline za vse vrste izdelkov. Ograja Iz fasadnega zidaka. Silikatne fasadne ploščice — hodnik v Čateških Termah. SLOVIN SLOVIN DO »BIZELJSKO-BREŽICE« ČESTITA DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE BREŽICE Cenjene potrošnike obveščamo, da prejemajo naša vina že vrsto let visoka priznanja za kvaliteto na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Med nagrajenimi vini so: LAŠKI RIZLING MODRA FRANKINJA BIZELJČAN BELI IN RDEČI CVIČEK MARVIN PLEŠIVIČKO BELO IN ROSE V široki ponudbi pijač vam nudimo tudi: — ostala vina — žgane pijače — brezalkoholne pijače: JUPI COCKTA SLOVIN je v Jugoslaviji prvi in edini ajal .................. 1, pri letnega vina in sadnih sokov. proizvajalec osvežilne pijače ADRIA COOLER,proizvedene iz kvali- %&*6je dobitnik visokega mednarodnega priznanja za kvaliteto MONDE SELECTION. SCHVVEPPES: TONIC VATER BITTER LEMON DRY GRAPEFRUIT sadne sokove »FRUPI« TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC IMV BREŽICE Ob proizvodnji prikolic vam nudimo usluge servisiranja ADRIA prikolic. Tel. 61-423 ČESTITAMO OB PRA POSAVJE varujmo naše okolje pred požari oktober mesec varstva pred požari POT NA KOPNO JE DOLGA Scenarij, po katerem je Kovinarska Krško zaplavala v izgubo, je tipičen za naše razmere. V sedemdesetih letih so proizvajali asfaltne baze, ki so šle odlično v denar. Tedaj v tovarni seveda niti v sanjah niso pomislili na to, da bi lahko kdaj prišlo do krize. In ker je bilo denarja dovolj, skrbi za prihodnost pa tudi ne, so lepo živeli. Vse do lani, ko je počilo. Luka Koper je bila za Kovinarsko prehud zalogaj. In potem je dal občinski izvršni svet pobudo za ukrep družbenega varstva, skupščina je ukrep sprejela. Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa je postal Vinko Trafela iz mariborske Strojne. Razpoloženje v krški občini je bilo tedaj dokaj optimistično, saj so vsi pričakovali, da se bo Kovinarska ob pomoči združenega dela rešila čez noč. To se seveda ni zgodilo in Vinko Trafela pravi, da bo sanacija trajala najmanj šest let, prav toliko časa, kolikor je Kovinarska plavala svojemu brodolomu nasproti. Zakaj in kako je Kovinarska zaplavala v izgubo, smo se pogovarjali z Vinkom Trafelo, ki bo prisilni upravitelj do 1. marca prihodnjega leta. mromua - tovarna pohištva brežice ] 6*230 BREŽICE AŠKERČEVA 7 TELEFON-CENTAALA 066 61420 PRODAJA 068 61744 TELEX - 35774 YU TOPO BANKA - 51620-601-10131 tradicija - kvaliteta - kakovost -.sa.stavlivost-vsml^mast salon pohištvu hrožico Čestitamo vsem občanom občine Brežice za praznik ”SOUVENIR” OBRTNA ZADRUGA s p.o. 68261 JESENICE NA DOLENJSKEM 9 ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE do Ji emona hoteli terme Čatež čattž ob savi, 68250 brežica, jugoslavija TERME ČATEŽ — OB VSAKEM ČASU ZA VSAKOGAR NEKAJ Zdravilišče Terme Čatež čestita občanom Brežic ob občinskem prazniku — - - — - - ■ ■ ■ — — nisem sprejel z največjim navdušenjem. Bil sem že dva mandata direktor mariborske Strojne in potem sem se nameraval vrniti v stroko. Končno sem le pristal na nalogo, a težkega srca, saj sem vedel, da bo hudo. Poznal sem samo grobe podatke o poslovanju Kovinarske, ekipa, ki naj bi reševala tovarno, ni bila kompletna. Skratka, že na samem začetku ni šlo vse gladko. Svoje je kasneje naredil tudi novi zakon o sanaciji in prenehanju OZD. Bili sta dve razlagi. Po eni naj bi določila novega zakona že veljala za nas, po drugi pa ne. Seveda je obveljala druga razlaga. Novi zakon pa je zelo strog. V njem je predvideno, do kdaj mora biti narejen sanacijski program, potrebno je bilo dobiti sanatorje, najhujša zahteva pa je bila pokritje izgube. Sanatorje smo dobili v Riku iz Ribnice, Strojni iz Maribora in SOP iz Krškega. Izguba je dosegla 1,35 milijarde dinarjev. Izgubo je bilo sicer treba pokriti do 30. junija letos, sanacijski program pa je moral biti izdelan že do 30. aprila. Zal nam ni šlo vse po načrtih, saj smo del izgube morali pokriti s komercialnimi krediti. Seveda so obresti na te kredite strahotne, saj znesejo ob polletju več kot osebni dohodki.« DL — Kateri so bili poglavitni vzroki, ki so Kovinarsko pripeljali v izgubo? Trafela: »V sedemdesetih letih je Kovinarska žarela od sreče in zadovoljstva. Edini in tako rekoč glavni program je bilo izdelovanje asfaltnih baz. Kovinarska pa je na trgu nastopala kot monopolist. Denarja je bilo dovolj, zato so odprli stroškovne pipe, na nove programe niso mislili. Toda že leta 1979 se je povpraševanje po asfaltnih bazah zmanjšalo. Šele tedaj so začeli iskati nove programe, zaposlili nove ljudi. Naslednje leto so ustanovili temeljne organizacije. Toda izključni krivec za težave, v katere je zašla Kovinarska, niso bili tozdi. Analiza za pet let nazaj namreč kaže, daje Kovinarska stala na dokaj trhlih nogah. Pravi direktor bi moral že leta 1982 prikazati izgubo. Toda izguba ni bila prikazana, saj so jo pokrili z rezervami. Tedanji direktor, ki je očitno hotel uvesti spremembe, pa je moral kolektiv zapustiti. Na čelo delovne organizacije je prišel Vinko Volčanjk. Potem je šlo saamo še navzdol. Tozd Tehnoservis je odlično posloval predvsem zaradi tega, ker je kradel proizvodnemu tozdu. Tedaj se je dogajalo seveda tudi to, da so investirali vsevprek. Gradili so razne barake in prizidke, kupovali stroje in pri vsejtej dejavnosti ni bilo nobene povezave med tozdi. Glavni direktor na vse to ni imel nobenega vpliva, ker so bili samoupravni akti tako narejeni.« DL — Torej v primeru Kovinarske krivde za izgubo ni mogoče iskati samo v objektivnih okoliščinah? Trafela: »Seveda ne. Poglavitni krivec za izgubo je bilo slabo poslovanje. Notranje ekonomije sploh ni bilo. Delavci so lahko delali nadure, kadar so imeli čas in kadar so potrebovali denar. Normativ/ so bili seveda taki, da so to lahko počeli. Bilo je tudi veliko službenih poti. Iz vsakega tozda pa še iz skupnih služb so se odpravljali na potovanja in ne tako redko so se na enem in istem terenu znašle po tri ekipe hkrati. Čeprav je bilo v tovarni dosti osebnih avtomobilov, so najemali še rent a car. Leta 1985 so zanje porabili 11 milijonov dinarjev, kar bi danes zneslo 60 milijonov dinarjev samo za te stroške. Kako visoki so bili tudi stroški za reprezentanco! Normalno je, da pelješ na kosilo poslovnega partnerja, vendar se je v Kovinarski dogajalo, da so bili ponavadi poslovni partnerji v manjšini. Zdaj smo te stroške spravili tako rekoč na nič, pa se še vseeno vsi vozimo.« DL — Kdo je bil kriv za vse to? Trafela: Jasno, direktor. Glava ne bi smela vsega tega dopustiti.« DL — Kaj pa so počele ostale ustanove, SDK, izvršni svet...? Trafela: »Vsi so vedeli, da Kovinarska slabo gospodari, vendar je v občini vladalo prepričanje, da je Kovinarska dobro samoupravno organizirana. A kaj pomagajo vsi dobri sklepi, če jih nihče ne izvaja. Zame je samoupravljanje dobro takrat, kadar tovarna tudi ekonomsko dobro posluje.« DL — Kakšen pa je delež tako imenovanih objektivnih vzrokov? Trafela: »Če bi bila Kovinarska v sanaciji pred dvema letoma, bi bila danes že sanirana. V zadnjih dveh letih pa so se zadeve spremenile. Investicijska poraba je še padla. Težave imamo tudi sedaj. Ko podpišemo pogodbo, na primer, velja revalorizacijski faktor 91 odst., ko dela končujemo pa že 130 ali še več. Mi smo vedno na izgubi, investitor pa pridobiva. Seveda lahko tudi sedaj saniramo, a pod mnogo težjimi pogoji. Trg ne deluje, slovenska strojegradnj, je na tleh itd.« DL — Ali Kovinarska sedaj nima dela? Trafela: »Trg je na jugu zaprt. Lahko delamo v Sloveniji, v Vojvodini in na Hrvaškem, ne moremo pa v Makedoniji, na Kosovu ali v Črni gori, ker so ta območja bankrotirala. Na trg smo poslali za 20 milijard dinarjev ponudb, od tega bomo realizirali morda pet ali šest odst. Skratka, stojimo ne, vendar dela ni toliko, kolikor bi ga potrebovali.« DL — Ena izmed pomembnih nalog sanacijskega programa je bilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih delavcev. To je bil za nekatere zelo boleč ukrep? T rafela: »Iz tovarne je odšlo precej ljudi, ki nikakor ne bi smeli iti. Toda instrumenta, da bi jih zadržali, nimamo. Imeli smo srečo, da smo zadržali vsaj projektante, saj brez njih nikakor ne bi mogli delati. Toda tovarno bodo morali zapustiti tudi ljudje, ki niso nič krivi za stanje, v kakršnem je bila Kovinarska. Zdaj se je namreč pokazalo, da imamo v tovarni še približno 40 ljudi za prezaposlitev. Nekaj pa je tudi takih, ki znotraj tovarne nimajo nobenih možnosti. Z novo organizacijo, ki se ie začela izvajati 1. julija, smo namreč prišli do tega, da imamo toliko knjigovodij, računovodij, šoferjev in skladiščnikov preveč. Vsega tega seveda nismo delali na pamet. Ugotovili smo, da imajo nekateri delavci na leto le za poldrugi mesec dela. In če vemo, da nas en delavec, ki nič ne dela, velja 10 milijonov dinarjev, potem se tudi tu kažejo veliki prihranki. V tovarni so namreč doslej zaposlovali brez pravih potreb. Če je delavec dobil začasno zaposlitev, ker je šla prejšnja delavka pač na porodniški dopust, je kasneje dobil stalno zaposlitev, dela pa ni imel. Takih stroškov trg ne prenese, zato se bo proces zmanjševanja števila delavcev še nadaljeval.« DL — Slišati je bilo tudi, da notranja diferenciacija ni bila do kraja opravljena, zlasti so se pritoževali komunisti, češ da so potisnjeni na stranski tir. Trafela: »Osnovno organizacijo smo lahko sklicali šele pred mesecem dni. Prej tega preprosto ni bilo mogoče narediti. Sicer pa mislim, da morajo najprej svoje narediti na občinski ravni. Vsi najodgovornejši komunisti, ki so v tovarni zavzemali vodilna delovna mesta, so si našli druge službe. Doslej jim ni bil izrečen noben partijski ukrep. In če je tako, kako naj potem mi razčr iščujemo odgovornost pri teh, ki so ostali v tovarni?« DL — Ob polletju ste pridelali še za 403 milijone dinarjev izgube. Seveda je bilo to za nekatere že kar neuspeh sanacije. Kakšni bodo devetmesečni poslovni rezultati? T rafela: »Res je, da smo ob polletju pridelali toliko izgube. Naj pa povem še to, da bi to izgubo lahko tudi mi prikrili. Toda to smo naredili premišljeno, saj ye moramo naučiti zakonitega poslovanja. O tem, kakšni bodo poslovni rezultati ob devetmesečnem obračunu ali celo do konca leta, pa je sedaj prezgodaj govoriti. Lahko da bomo pozitivno poslovali, lahko pa tudi, da ne.« DL — Ali ste dosegli vse zastavljene cilje? Trafela: »Čaka nas še veliko dela, saj bomo morali narediti rebalans sanacijskega programa v nominalnem delu, vsebinski del pa bo seveda ostal enak kot doslej. Krško je naredilo vse, da bi naša ekipa ostala tu še po 29. februarju, toda mi smo se nepreklicno odločili, da gremo. Že tako in tako bi morali biti samo do 23. septembra, ko je preteklo leto od našega nastopa, vendar pa smo delo tu podaljšali samo zaradi statusne spremembe. Vendar mora nova ekipa priti v tovarno do 1. decembra. Skupaj moramo delati tri mesece, sicer se lahko zgodi, da bodo morali spet začeti vse znova. Odporov proti spremembam v kolektivu ne manjka. Novi sistem nagrajevanja, ki bo ločil slabe in dobre delavce, drugačno materialno poslovanje — doslej tu ni bilo reda, saj v skladiščih leži za 330.000 DM robe, ki nikomur ne koristi — spremembe v montaži in tako dalje, bodo še povzročale odpore. Zato morajo v Krškem zbrati ekipo, ki se bo lahko uspešno lotila dela. Vsi se moramo namreč zavedati, da bo sanacija trajala šest let. Prvi dve leti pa bosta odločilni. Če bosta uspešni, potem bo Kovinarska še lahko uspešno poslovala.« J. SIMČIČ Delavski svet DO industrije otroške konfekcije II /TD A M II/” A Jutranjka Sevnica Jv/ I K/AiNJIVk/A n. sol. o. Sevnica razpisuje prosta dela in naloge — namestnika direktorja delovne organizacije (ni reelekcija) Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali tekstilne smeri, — da imajo najmanj tri leta uspešne prakse z dokazili pri ustreznih delih in nalogah, — da aktivno obvladajo en svetovni jezik, — da so z dosedanjim delom dokazali, da obvladajo finančno-blagovno poslovanje, — da imaio pozitiven in ustvarjalen odnos do graditve socialističnih samoupravnih odnosov. Kandidat bo izbran za 4 leta. Pisne ponudbe z navedbo »Za razpisno komisijo« sprejema kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije Industrije otroške konfekcije Jutranjka Sevnica, Radna 3,68290 Sevnica, in sicer 15 dni po objavi razpisa. Kan- v ] didate bomo o sklepu obvestili v 15 dneh po izbiri. 806/42 Darujte v sklad za drage medicinske instrumente pri 00 RKS Novo mesto, žiro račun: 52100-678-80144 SLOV. LOCLO ■*> * ERA booec PLEVEL VSEUClU-SKO MESTO PRI LONDONU NEVESTINO PREM02E- NJE/LAT. PREVOD FR. SLIKAR IMPRESIONIST/RIM. STENOGRAF ORANJE/ CERNIK OLDRICH 1 DL SINOVA 2ENA SRBSKO MESTO/ 0PA2NA PL0SCA v NACIONALNI PARK V KENUI/ MESTO VRSTA KNAP NEKDANJE GR. MESTO KRILO RIM. LEGIJE/ SPAN. SREBRNIK KEM. SIMBOL ZA STRONCIJ/SLOV. ALOKUCUA GROFIJA V SZ.FRANCL JI/PRASEK ZA LASE - DALM. 2. IME STAJA/ ANTON AŠKERC ANGLD0L2 MERA/ GEORG HEGEL GR. MIT. HCl KRALJA ATAMANTA PREMICA DOTIKAL- NICA REDKEJŠE 2. IME MUSUM. BOG MIT. GERM. OREL Z zelenjem odkupljeni dolgovi Kako preprečiti neusmiljeno izsekavanje tropskih gozdov — Odložitev in odkup dolga Presenečenja se kar vrstijo „ Pr|ha£nkriza 9 9 Po letu 1990 se sve Letošnja supernova je astronomom in astrofizikom zastavila več novih vprašanj, kot pa je ponudila odgovorov — Spremljevalec osupnil raziskovalce Silnemu vznemirjenju in veselju astronomov, ko so februarja letos odkrili, da je prišlo do eksplozije supernove na južnem nebu v Velikem Magellanovem oblaku razmeroma blizu nas (blizu je treba seveda razumeti v astronomskem pomenu), je sledilo marljivo zbiranje podatkov in nato primerjanje zbranega gradiva. In kot je v astronomiji že običajno, seje izkazalo, da je izjemna priložnost, kakršna se stoletja ne ponovi, sicer ponudila astronomom in raziskovalcem vesolja obilo dragocenih podatkov, hkrati pa jim je nebo nasulo cel kup nerešenih vprašanj, na katera ne vedo odgovora in zaradi katerih so zdaj ustvarjalno vznemirjeni. Supernova 1987 A, ki sojo opazili na nebu 23. februarja letos, je bila najsvetlejša in nam najbližja supernova v zadnjih 383 letih. Po prvih domnevah naj bi nastala ob eksploziji zvezde Sanduleak-69 202. Toda raziskovalni satelit je že po eksploziji poslal podatke, po katerih so astronomi sklepali, da omenjena zvezda še vedno obstaja. Ko so kasneje ponovno preverjali poslane podatke, je zabeležena zvezda znova skrivnostno iz-ignila. Ker je niso več odkrili, so astronomi pač morali vzeti satelitske podatke kot napako. In tako velja, da je supernova 1987 A nekdanja Sanduleak-69 202. A to še ni bilo konec ugibanj in negotovosti. Strokovnjake je potem, ko so se zedinili, da je omenjena zvezda eksplodirala, begalo predvsem vprašanje, zakaj je sploh eksplodirala. Zvezda je bila šele v srednji dobi svojega obstoja, bila je tako imenovana modra velikanka. Preverjena teorija o nastanku in razvoju zvezd pa pravi, da pride do silovite in hipne eksplozi- je zvezde v supernovo šele v obdobju, ko zvezda postane rdeča velikanka. Zvezda se namreč napihne in iz modre spremeni v rdečo, potem pa pride do tako imenovane termonukleame krize, ko napihnjena zvezda strahovito hitro zgrmi vase in nato silovito eksplodira. To je sijajna nebesna predstava, ki so jo doslej uživali le redki astronomi, čeprav nam zgodovina hrani nekaj zapisov o eksplozijah supernov v preteklih časih. Med njimi naj bi bila tudi zvezda, kije po svetopisemskem izročilu zasvetila na nebu ob Kristusovem rojstvu in vodila Modre v Betlehem. Astrofiziki so postavili možnost, da bi lahko prišlo do takšnega tipa supernove, kot je bila 1987 A, v primeru, da ima zvezda v svoji sestavi razmeroma malo kovin, kar naj bi preprečilo tudi starejšim zvezdam, da bi se popolnoma napihnile in se iz modrih velikank spremenile v rdeče pred svojim kolapsom. A to je le nekoliko spremenjena in dodana teorija, ki dejstva, daje najveijetneje eksplodirala modra velikanka, ne pojasnjuje povsem. Znanstvenike preseneča tudi nenavaden vzorec svetlobe, ki jo je sevala 1987 A. Robert Garrison s torontske univerze pravi: »Takšne supernove doslej še nismo opazovali.« Običajno supernove zasvetijo z vso močjo in potem začnejo hitro ugašati. Letošnja supernova pa je nekaj časa svetila vsak dan svetleje, potem se je jakost njene svetlobe začela zmanjševati, okrog 22. maja pa je ponovno svetila z vso močjo, tako da jo je bilo mogoče opaziti celo z golim očesom. Potem je šele začela počasi ugašati. Naj večjo uganko pa je strokovnjakom zastavilo skrivnostno nebesno telo, ki seje pojavilo v bližini supernove kot njen sopotnik. Nebesno telo je stokrat svetlejše, kot je bila eksplodirana zvezda pred eksplozijo. Preprosto so v zadregi, ker ne vedo, k?.j naj s tem skrivnostnim pojavom. Skrivnostneža sta se lotili dve skupini astronomov, ena v harvardskem središču za astrofiziko, druga v Londonu. Podatke, ki so jih o nebesnem telesu dobili s teleskopskimi raziskavami, so dali v računalniško obdelavo. Ko je računalnik izrisal sliko telesa, so bili vsi po vrsti presenečeni. Woosley pravi: »Lažje je reči, kaj to ni, kot pa, kaj je. Ni ga bilo tam pred nastankom supernove. Ni zvezda in ni drugotna supernova. Takoj zapustim astronomijo in grem za puščavnika v gore, če to pomeni, da je prišlo do hkratne in tako bližinske eksplozije dveh supernov.« Astronom Richard McCray pa pesniško ugotavlja: »Se enkrat se je narava izkazala za bolj domiselno,' kot so astronomi.« Supernova 1987 A še naprej muči znanstvenike in jih bega z vsakim novim odkritjem, namesto da bi jim pojav, ki so se ga tako razveselili, postajal vse bolj jasen. Plašč drobcev, kijih je ob eksploziji vrglo naokrog, se počasi, plast za plastjo ohlaja in opazovalci nebesnih pojavov bodo lahko kmalu nekoliko natančneje pogledali v notranjost supernove. Morda se bodo sedanje skrivnosti potem pojasnile. Ali pa bodo nastale nove. MiM) (Vir: Time) Po letu 1990 se svetu obetajo hudi časi Že nekaj mesecev gre na ameriškem knjižnem trgu odlično v prodajo knjiga indijsKega profesorja ekonomije Ravija Batra, v kateri doslej malo poznani strokovnjak s teksaške metodistične univerze napoveduje veliko gospodarsko krizo v prihodnjih letih po prelomu desetletja. Za nas, ki ta Američanom napov-dana krizna leta že zdaj živimo, knjiga ni tako zanimiva, za bralce na zahodu pa je, saj se zelo zanimajo za najrazličnejše katastrofe. Poplavi filmov, ki so prikazovali različne katastrofe je sledila poplava leposlovnih knjig z enako tematiko, zdaj pa so se pojavile še nekatere strokovne knjige, ki mračno trobentajo o črnih dnevih, ki da prihajajo nad svet. Sicer pa je napovedovanje nesreč bilo in bo eno od takšnih opravil, ki vedno najdejo dovolj lahkovernežev, ki v napovedane nesreče veijamejo. Ravi Batra verjame, da se stvari, ki so se že dogodile v preteklosti, na neki način ponovijo. Po njegovih statističnih izračunih pride do hujše splošne krize vsakih 30 ali 60 let, vzrok pa je nakopičeno bogastvo. Pravi, da se je razviti zahod izognil krizi v šestdesetih letih, zato pa ga v začetku zadnjega desetletja tega tisočletja čaka huda kriza, »kakršne svet doslej še ni videl«. Batra prerokuje temne dneve, ljudje pa njegove napovedi bero. Najbrž je za vse to preprost razlog: ob napovedanih temnih časih so sedanji svetlejši. Če se v prihodnjih dveh desetletjih ne bo zaustavilo silovito izsekavanje tropskih gozdov, bodo mnoge rastlinske ip živalske vrste izumrle. To bo po velikem izginotju dinozavrov in drugih živali ter rastlin pred več milijoni let najhujša katastrofa za življenje na zemlji. To strašno napoved je podal harvardski biolog E. O. Wilson na osnovi podatkov o izkoriščanju tropskih gozdov in tal v deželah tretjega sveta. Veliko ropanje naravnega bogastva je posledica hude zadolžitve držav tretjega sveta, ki pač dolgove plačujejo s tem, kar imajo — s svojim naravnim bogastvom. Da bi odvrnili ekološko katastrofo, so ameriški ekologi pripravili nenavadno ponudbo nekaterim državam: pripravljeni so urediti plačilo dolgov pod pogojem, da v zadolženih državah ohranijo tropski deževni gozd. Ponudba je zanimiva in vredna upoštevanja, čeprav je res, da ne bo rešila niti svetovne dolžniške krize in ne tropskih gozdov. Pomeni pa vseeno korak naprej in nekakšno priznanje razvitih, da so posredno za ropanje in uničevanje svetovnih gozdov tudi krivi. Pred kratkim so v Washingtonu podpisali prvo takšno pogodbo. Med- Bolni od hrupa Pogosta izpostavljenost hrupu ne načenja le živcev_______________________ Če se včasih počutite brez pravega razloga zelo nerazpoloženi, ste brezvoljni, mlahavi in preutrujeni, pa vaš zdravnik ne more ugotoviti, kaj vam je, ker ste sicer fizično zdravi, potem je dobro, da se malo ozrete po svojem delovnem in bivalnem okolju. Predvsem je treba prisluhniti, kaj vam povedo ušesa. Kajti prav lahko izvira vaše slabo, a nerazložljivo počutje iz hrupa, ki ste mu podvrženi iz dneva v dan. Medicinski raziskovalci so že dokazali, daje hrup lahko krivec za najrazličnejša obolenja, ki se začnejo z občasnimi nerazpoloženji, končajo pa z visokim krvnim tlakom, prebavnimi nadlogami, poškodbami ušes in psihičnimi motnjami. Jakost hrupa se meri v decibelih, in sicer se za naša dojemanja hrup podvoji po vsakih nameijenih 10 decibelih več. Navadna stenska ura tiktaka z jakostjo 20 decibelov, pnevmatsko kladivo ropota z jakostjo 90 decibelov, potniško letalo pri vzlete-nju pa povzroča silen hrup, ki meri 120 decibelov. Nenavadno je, daje za nekoga takšen hrup neznosen, za drugega pa ne. Kako sprejemamo hrup, je namreč v precejšnji meri odvisno od našega odnosa do tistega, kar hrup povzroča. Ljubitelj letenja bo letalski hrup lažje prenašal kot tisti, ki se letenja boji. Tako nekaterim hrup, ki ga zganjajo otroci pri igri, ni moteč, drugim pa dela sive lase in dviga pritisk. Žaradi teh značilnosti je sevpda mogoče zmanjšati vpliv hrupa na razpoloženje in se ga navaditi. Vendar je daljše bivanje v zelo hrupnih okoljih kljub vsemu škodljivo. Človek potrebuje tišino, tako kot potrebuje spanje. narodna naravovarstvena organizacija je od bank odkupila po znižani ceni 650 tisoč dolarjev bolivijskega dolge, v zameno pa je bolivijska vlada odstopila poldrugi milijon hektarov tropskih gozdov v amazonskem porečju za povečanje biosferskega rezervata Beni, kjer naj bi ohranili kar največ ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Na podoben način so ustanovili narodni park tudi v.Kostariki, zanimanje za kupčijo te vrste pa kaže tudi Ekvador. Posebna resolucija, ki sojo sprejeli pred kratkim v ameriškem kongresu, pa spodbuja velike upnike, kot je Svetovna banka, naj odložijo plačila dolgov tistim dolžnicam, ki so v zameno pripravljene zaščititi svoj. tropske gozdove. Vsekakor gre za zanimive poskuse, kako rešiti svetovno gensko banko, kot tudi pravijo tropskim gozdovom, saj predstavljajo izjemno pestro rastlinsko in živalsko bogastvo svetovna ga pomena. Države, na katerih ozemlju se razprostirajo tropski gozdovi, bi morale v interesu vsega človeštva varovati in ohraniti ta genski kapital za bodoče čase, ko ga bodo genski inženirji lahko oplemenitili in uporabili za pridobivanje novih zdravil, kulturnih in industrijskih rastlin ter novih domačih živali. Poznavalci razmer pa opozarjajo, da so to le začasne rešitve. V otoku revščine in pomanjkanja vse naravni parki ne bodo obdržali. Že sedaj so varstveniki odkrili, da iz venezuelskih in bolivijskih naravnih parkov romajo na črni trg kože zaščitenih živali, da ljudje sekajo drevje tudi v parkih in da so mnogi naravni parki to le na papirju. MiM (Vir: Newsweek) Everest ostaja ■ ■ v ■■ najvisji vrh sveta Z meritvami potrjeno, da K2 ni najvišja gora Pred kratkim so v Rimu potegnili črto pod meritve in preverjanja, ki so nekoliko razburila alpinistični svet. S satelitskim merjenjem vrhov v Himalaji so namreč strokovnjaki z ameriške univerze v Seattleu namignili, da Everest najbrž ni najvišja gora sveta. Namerili so, da ima nekaj metrov več dotlej drugi najvišji vrh na svetu K2. Italijani so se, razumljivo, vznemirili, saj je njihov alpinist Ardito Desio prvi splezal na vrh K2. V tajnosti so poslal? znanstveno ekspedicijo v Himalajo, kjer so ponovno opravili natančne meritve. Vodil jo je nekdanji prvi osvajalec vrha K2, seveda s tihim upanjem, da je K2 res naj višja gora sveta, saj bi tako postal prvi, kije stopil na najvišjo točko našega planeta. Vendar so meritve pokazale, da z velikim presenečenjem ne bo nič. K2 je le za 5 metrov in 60 centimetrov višji, kot navajajo uradni podatki na zemljevidih. Izkazalo pa se je, da je ogroženi vršac Everest v resnici kar 24 metrov višji. Tako svojega prvega mesta ni izgubil, temveč ga je še bolj utrdil. Ni jim mar za lep videz nimanje za organsko hrano narašča — Ostanki kemikalij v sadju in zelenjavi povzročajo raka ra 03 SMMM ros ■D Ljudem ni vseeno, kaj pojedo. Razvajeni so sicer, da jih v trgovinah na policah čakajo sadeži in zelenjava čudovitih barv in velikosti, takšni, da jim pridelki z domačega vrta in sadovnjaka ne sežejo niti do kolen, vendar se obenem vse bolj sprašujejo, ali je za lepim videzom tudi ustrezna kakovost ter kolikšna je cene za razkošen videz. Znano je, da pridelovalci sadje in zelenjave uporabljajo najrazličnejša sredstva za zatiranje škodljivcev in za doseganje velike rodnosti. Mnoga od teh sredstev pa niso povsem nedolžna. Dokazano je, da nekateri pesticidi ostanejo v pridelkih in jih z njimi vred človek zaušije. Dejansko pa so to strupene snovi, ki prej ali slej začno vplivati na zdravstveno stanje ljudi. Nedavna študija ameriškega raziskovalnega sveta pri tamkajšnji Narodni akademiji znanosti je ugotovila, da so zakoni, ki veljajo v ZDA in določajo stopnje dovoljenih ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi, povsem neustrezni. Kaj bi šele dejali za naše razmere, kjer je tovrstna zaščita potrošnikov neprimerno manjša?! Ostanki kemikalij v živilih so po mnenju piscev študije tako nevar- ni, da jih lahko vzamemo kot vzrok za nekaj tisoč novih primerov rakastih obolenj letno. Ameriški potrošniki so se seveda odzvali po svoje. Ne veijamejo več lepemu videzu sadja in zelenjave in raje dajo nekaj denarja več za sicer po videzu bolj skromno, a zagotovljeno brez pesticidov in drugih škodljivih kemikalij pridelano hrano. Uveljavil se je naziv organska hrana za vse pridelke, ki jih pridelovalci vzgojijo s kar najmanj pomoči sodobne kemije. Velike trgovske hiše ponekod same izvajajo kontrolo ostankov pesticidov v živilih in potem dajo kupcem možnost, da si izberejo dražje, a glede ostankov kemikalij neškodljive pridelke. In ker je trg osnovni zakon proizvodnje, se število farmarjev, ki se preusmerjajo v pridelovanje živil brez kemikalij ali z najmanjšo mero kemikalij, iz leta v leto povečuje. Med 2 milijonoma ameriških farmaijev jih je že okrog 100 tisoč takih. »Na trguje precejšnje povpraševanje po organskih živilih,« pravi eden od farmarjev, »poleg tega pa si lahko prihraniš celo premoženje z opuščanjem pesticidov.« MiM Zaskrbljen je gledal v stričev obraz. Nekaj svetlega je šinilo čezenj. Kot rahlo svitanje se je v njem zganil spomin na otroštvo. Šepetaje je začel: »Vprašujem se, vprašujem. Praviš, življenje?« Molk. Stric je utonil vase. »Kaj je življenje? Če pogledam svoje življenje... Skoraj iz otroštva so me potegnili v ječo. Potlej je šlo z naglico: beg, skrivanje, potem z Belcem življenje v hosti. To je bilo življenje, čeprav je bilo včasih tudi razpeto med smrtjo in lakoto. Imelo je svoje vrednote: tovarištvo, prijateljstvo, vero v človeka, verjeli smo v besede, v ljubezen, v prihodnost. Peli smo, s ■pesmijo smo dajali duška vsemu, kar nas je razvnemalo.« Obstal je sredi besed, s pogledi je zabegal v daljavo. Tomaž je pomislil: pogovarjam se s človekom, ki je na poti, ki se ji reče življenje, pustil veliko sledi. Vinko se je nagnil naprej. Začel se je-gibati kot-v nekakšnem zaprtem krogu. Tomaž je izpulil travnato bilko, začel jo je žvečiti. Sonce se je dvignilo, pod drevesom je bilo polno rdečkastega soja. Stric je potipal žilo na sencih, zamislil se je, počasi je dejal: »Zdi se mi, da sem svoje življenje razdelil na tisoč koščkov. V hosti sem mislil, da bo po vojni svet drugačen. Danes pa nas nekaj utesnuje. Kot bi se zlomila krila.« »Čudni časi-. Po vojni pa ni da bi človek govoril. Vsak je imel svoje želje, upe in sanje. S to rečjo je tako: življenje ne mara za sanje. Težka so bila tista leta po vojni. Težka za zemljo in za kmeta. Močnik, krompir in koruzni žganci, to je bilo na mizi. Pa sem kar daleč prignal svoje življenje.« Deček je prikimal. Še bi ga rad kaj povprašal, doma mu je marsikaj prišlo na ušesa. Po vojni se je Vinko poročil. Žena je bila s teh gričev, a brez korenin. Zemlja ji je smrdela. Rodila mu je hčerko in tudi njej je priskutila zemljo. Kmalu sta odšli v mesto, v tovarno. Na hrib sta prišla redkokdaj. Vinko je večkrat rekel, da so nezaželjeni gostje v hiši prav taki kot huda ura v naravi. Za njimi ostaja razdejanje. Stric se je nagnil nazaj. Tomažu se je zazdelo, da se je nanj nagnila velika senca, tako je bil izgubljen, negotov, nekaj gaje spodjedalo. Tomaž je bil navajen čakati in poslušati. Ded mu je večkrat rekel: »Veš, tudi besede se rodijo. Pravi trenutek — prave besede. Potlej se podajo v'rast.« Zazdelo se mu je, da se v tem sončnem jutru nekje v stricu rojevajo besede. Res so se rodile: v njih je bila žalost pomešana z ogorčenjem, da je deček na debelo požrl slino. »Vidiš, tako je to. Življenje na hribu je obstalo. Grmovje bo zdaj požrlo, kar so dedje izpulili gozdu. Kar tebi bom dal to podrtijo in zemljo. Saj jo imaš rad.« Tomažu je od začudenja zmanjkalo glasu, presenetila ga je stričeva odločitev. Zaskrbelo ga je. Strica ni maral prizadeti. Rad ga je imel, ne samo njega, tudi njegove pripovedi. »Ampak... v šoli sem še.« »Nič zato! Le uči se! Da moraš imeti rad zemljo, tega se v šoli ne bo naučil.« »Kje pa?« je z začudenim smehljajem vpraševal deček. »To boš pa sam odkril. Vse to bo potlej tvoja najgloblja lastnina. Si letos sušil seno? Ali si čakal na lastovice? Pa brazde spomladi? Kaj si začutil? Vonj zemlje? Te je lep dan kdaj zvabil v hoste?« »Sem, sem, sem...« Komaj je izustil besedice. Vsak trenutek je dobival novo težo, v njem pa šepetanje, daje vse to malo, premalo. Da to še ne more biti prava ljubezen do zemlje. Začetek je pa le. Toplo so pogledale stričeve oči, preiskale so poteze na dečkovem obrazu. »Na dobri poti si, fantič. Veš, tudi ljubezen mora rasti. In v tebi raste. Hrib bo lahko tvoj.« Tomaž je bil presenečen, poln novih vtisov, razgret v poletnem dopoldnevu. V njem se je oglasil prijeten, živ občutek, daje srečen, daje bogat. Švignil je kvišku kot ptica v želji, da brž odhiti v dolino; svoje bogastvo in srečo je moral deliti z dedom. Vzkliknil je: »Stric Vinko, bogat sem in • srečen!« Stekel je v dolino, poln zagrizenega hrepenenja po vsem tistem, o čemer je govoril Vinko. Vinko je obsedel in bolščal v enoličnost hriba. Čudno gibanje je šlo po njem, kot bi mu hotelo odnesti križe in težave. Še je čutil na sebi dečkov pogled, goreč, odkrit, začuden. Bilo ga je skoraj sram, da je v sebi tako preperel. 1 POTA § poročajo je Šribar iz Bučne vasi odnesel 8 putk. • Dežurni gasilec Franci Ilar je 14. oktobra ob 22.05 sprejel telefo-nično obvestilo o vžigu premoga v G1P Pionir v Bršljinu. To je v zadnjem času že drugi požar na Pionirjevi deponiji premoga. Gasilci s posebno opremo so ogenj omejili in pogaili v 35 minutah. • V petek, 16. oktobra, je ob 16.40 v G1P Pionir spet gorelo, tokrat v tozdu MKI. Ogenj na približno 14 kvadratnih metrih so poleg treh poklicnih gasilcev pogasili tudi trije člani iGD Pionir. • V soboto, 17. oktobra, je delovna izmena, kije v petek gasila pri Pionirju, dobila obvestilo o požaru v Šmarjeti. Gorelo je gospodarsko poslopje Metoda Redka. Gasilci so v Šmarjeto prihiteli ob 19.30, pri gašenju so jim pomagali kolegi z PGD Smarjeta, PGD Zbure in PGD Orešje. Požar so lokalizirali ob 21,10, pogasili pa ob 21.15. Požari gospodarskih poslopij se nadahujejo, kaže, da bomo letos glede tega dosegli žalosten rekord. Počila veriga vlomov v zidanice Za zapahi Jože Božič iz Gabrja in Silvo Sabotin iz Občic — Živež, alkohol in zajci — Janez Korade še na begu — Sabotinov bivak v Rogu_ NOVO MESTO — Delavci UNZ Novo mesto so 13. oktobra letos priprli 25-letnega Jožeta Božiča iz Gabrja, ki je osumljen najmanj šestih vlomov v zidanice in vikende v okolici Gabija. Vlamljal naj bi septembra in oktobra letos. PO DLAKO 1« PERJE — V noči na 15. oktober je neznani storilec iz ograjenega kokošnjaka Milana Klobučaija iz Ždinje vasi odnesel 9 kokoši in 5 zajcev, i^astnik je na škodi za 90.000 din. KOKOŠI — V noči na 15. oktober je nepridiprav iz nezaklenjenega hleva Mari- ie Škode je za 40.000 din. OB KOLO — Med 10. in 14. oktobrom je neznanec iz kolesarnice stanovanjskega bloka v Semiču ukradel kolo, last Vinka Popoviča. Škode je za 100.000 din. VLOM V IMV — Neznanec je 15. oktobra vlomil v garderobno omarico, ki jo ima v tozdu TA IMV Gorazd Nedanov-ski iz Šentjerneja. Odnesel je usnjen jopič, ■reden 140.000 din. Zalotili so jih med nalaganjem Je iz IMV peljala tatinska mreža v kroge novome-ških železničarjev? NOVO MESTO — Kriminalisti UNZ Novo mesto in miličniki novomeške postaje milice so 12. oktobra letos odvzeli, prostost Milenku Luliču, delavcu ŽTO, tozd Promet Novo mesto. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Lulič je osumljen, da je 12. oktobra letos z vlaka v carinskem skladišču IMV Novo mesto z osebnih avtomobilov R-4 demontiral 10 rezervnih koles in jih skril pri železniškem mostu v Šmihelu. Pet koles so našli varnostniki in jih vrnili v iMV. Ob 17. uri so zalotili Luliča, ki je ob pomoči Stipeta Didoviča in Stipeta Begiča (oba iz Kočevja) nalagal preostalih 5 koles v osebni avto. Zoper vse tri je podana kazenska ovadba zaradi suma kaznivega dejanja velike tatvine. PREPIR PRED DISKOM TREBNJE —-t Trebanjski miličniki so 17. oktobra dali na hladno Ivana Kožarja iz Rdečega kala in Vladimirja Prparja iz Svetinje. Fanta sta dan poprej okoli 23. ure prišla v disko Lira v Gor. Nemški vasi. Pri vhodu nista hotela nič slišati za vstopnino, prepirala sta se in celo dvignila pesti. Čaka ju sodnik za prekrške. VRTCEM TATOVI NE PRIZANAŠAJO SEVNICA — Med 9. in 12. oktobrom je bilo vlomljeno v poslopje VVZ Ciciban v Sevnici. Dolge roke so odnesle dva kasetofona, 2.000 din in nekaj kave. Škode je za 200.000 din. Trdijo, da je odnašal predvsem živež, alkoholne pijače in domače zajce. Domnevajo, da je enega od vlomov izvršil skupno z Janezom Koradetom iz Maribora, obsojencem NEVARNI PREHOD RIBNICA — Za prehoda ceste čez železniško progo pri Riku v Ribnici in v Lazih je bilo na zadnji seji občinske skupščine Ribnica spet opozorjeno, da sta nevarna in zelo ogrožata promet. Vlak tu vozi ali ima premike prav v času, ko prihaja največ ljudi na delo in ko se šolarji vozijo v šolo. Pred kratkim bi skoraj prišlo do trčenja vlaka in šolskega avtobusa. Nesreč je bilo na teh prehodih že več, tudi zelo hudih, in potrebno je hitro ukrepati. Seveda je potrebno prej jasno določiti, kdo je pristojen za ukrepanje, saj je zdaj tudi okoli tega še preveč »megle«, nevarnost pa preti vsak dan, posebno v meglenih jesenskih dneh. PO DOLENJSKI DEŽELI • Med 13. in 14. oktobrom je neznanec vlomil v zidanico na Trški gori. Hram je last Alojza Lindiča iz Mačkovca. Iz soda mu je iztočil 200 litrov mošta, pred zidanico pa mu je bil najbolj všeč stolitrski sod. Tatu manjka posode, najbrž se odpravlja na nove pohode. Škode je za 200.000 din. • Iz zmrzovalne skrinje Ane Švajger iz Črnomlja, skrinja je bila v na videz vami kleti, je 14. oktobra nekdo odnesel 8 kg zmrznjenega mesa in 3,5 kg rdeče pese. Omenjeno hrano so kasneje našli pri nekem M. I. Vse skupaj so vrnili lastnici, iz policijskega poročila ni razvidno, v kakšnem stanju so bile dobrote. • Da sta hrana in pijača vse bolj iskani zadevi, priča tudi primer s Suhorja nad Prečno. Francu Jaklju, ki ima tam zidanico, je nekdo vlomil vanjo in odnesel kilo ravno prav suhe slanine, dva litrska steklena vrča, še en manjši vrč, konzervo rib, iztočil pa je tudi okoli 40 litrov rdečega mošta. Lastnik je na škodi za okoli 60.000 din. Kdo se je z vsem tem pogostil, še ugotavljajo. Spet iz KPD Dob, ki je na begu. Božiča bodo privedli k preiskovalnemu sodniku v Novem mestu, zoper njega bo podana kazenska ovadba. Iz neodvisnih virov smo zvedeli, da se je za Božičevo početje v Gabrju vedelo. Med drugim naj bi pred kratkim obiskal starejšo žensko, kije bila sama v zidanici, in od nje zahteval pijačo. V skrbi za svoje premoženje se je ženski zbistrilo v glavi, v dolino je zaklicala »Janez, pridi, no, gor!«, nakar je nepridiprav šinil čez drn in strn. Ob neki drugi priložnosti se je lastnikom vikenda, ki so se ravno prebudili, zazdelo, da ob jasnem dnevu dežuje, oziroma škrablja po strehi. V Gabrju in okolici je bilo že pod Janezom Trdino prav vse mogoče, zato ZA 13 MILIJONOV ŠKODE JEZERO — Božidar Tokič iz Zagreba je 13. oktobra dopoldne vozil z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri vasi Jezero je začel prehitevati tovamjak. Ko je bil ob njem, je opazil, da se mu iz nasprotne smeri približuje osebni avto. Začel je močno zavirati, zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste ga je začelo zanašati po cesti. Takrat je že bil tu Gregor Benedik iz Žirovnice, ki je z osebnim avtom pripeljal nasproti. Vozili sta trčili. Tokiča so odpeljali v novomeško bolnišnico, laže ranjena pa sta bila Benedik in sopotnica Miljana Vavpotič iz Ljubljane. Zdravniške pomoči nista iskala. Gmotne škode je za 13 milijonov din. se niso posebnho čudili ali vznemirili. Kasneje seje izkazalo, da na podstrešju ni škrebljal dež, ampak osebek, podoben Božiču, ki seje tam mastil z vloženimi kumaricami in pri tem proizvajal plohi podobne zvoke. O vlomih v počitniške hišice poročajo tudi iz Dolenjskih Toplic. To-pliški miličniki so skupaj s kriminalisti UNZ Novo mesto 15. oktobra letos odvzeli prostost Silvu Sabotinu iz Občic, ki seje skrival že dalj časa. Sabotina so privedli k preiskovalnemu sodniku v Novo mesto, ki je zanj odredil pripor, ker je osumljen, daje 12. oktobra letos vlomil v osem vikendov na območju Vel. Riglja pri Dolenjskih Toplicah. Iz enega je odnesel prekajeno šunko. Istega dne naj bi Sabotin vlomil tudi v hišo Franca Vovka jn vzel 240.000 din ter nekaj deviz. Štirinajstega oktobra letos naj bi vlomil tudi v barako v Črmošnji-cah. Odnesel je odejo, Muratu Džo-giču pa 150.000 din. Sabotin je osumljen tudi za krajo dveh koles z motorjem, v Uršnih selih pa naj bi ukradel šotor, ki ga je potem postavil v Planini v Kočevskem Rogu, kjer je imel skrivališče. M. B. METLIŠKI ROCK V DISKU METLIKA — Na metliški rock sceni že nekaj časa žari nov komet — ansambel La Grande Britanya. V soboto, 24. oktobra, bodo »velikobritanci« koncertirali v metliškem disku. Čeprav je koncert ob 20. uri, večem, obleka ni obvezna. Med koncertom bo dovoljeno tudi plesati. Bolj kot koncert bo to nekakšna sobotna zabava, skratka žurka. ZAPRL JI JE POT METLIKA — Sulejman Husič iz Ljubljane se je 18. oktobra peljal z osebnim avtom iz_Metlike proti Novemu mestu. Pri Črmošnjicah je zapeljal na krajevno cesto, nato pa pri hiši številka 9 spet nameraval zaviti na magistralo. Pri tem ni zmanjšal hitrosti, na glavno cesto je zapeljal v trenutku, ko seje mimo z osebnim avtom pripeljala Pepca Martanoš iz-Ljubljane. Ker jije Husič zaprl pot, se je zaletela vanj. Škode je za 1,8 milijona din. NAŠLI SO GA MRTVEGA KRŠKO — Jožeta Bosino, 31 let, so 15. oktobra našli mrtvega v njegovem stanovanju v Krškem. Po ogledu trupla in zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je mrtev že teden dni. Vzrok smrti je naraven. smrt pod traktorjem Alojzu Repšetu iz Šentjanža je čez glavo zape- Ijalo kolo_____________ ŠENTJANŽ — S traktorjem seje 17. oktobra zvečer smrtno ponesrečil Alojz Repše (40 let) iz Šentjanža. Okoli 18. ure se je s traktorjem odpravil orat njivo v bližini domačije. Ko seje po končanem delu vračal, je hotel zapeljati prek zvišane meje na poljsko pot. Ker mu je drselo, je vključil reduktor in nato z zaletom skušal premagati strmino. Sprednji del traktorja je premagal vzpetino, nato pa ga je v loku zaneslo nazaj. Traktor seje nagnil, voznik Repše je padel s stroja, desno kolo mu je zapeljalo čez glavo. Bil je takoj mrtev. Traktor se je prevračal in kotalil še 150 metrov, nakar se je ustavil ob drevesu. DEBLO GA JE UBILO VELIKA LOKA — V gozdu seje 17. oktobra smrtno ponesrečil 68-letni Anton Vrhovec iz Velike Loke. Omenjenega dne je Vrhovec s sinom pripravljal drva. Med žaganjem z mo-torko je padajoče deblo Vrhovca udarilo v glavo in ga ubilo. S TRAKTORJEM V DREVO BREŽICE — Na krajevni cesti v Zg. Pirošici je 12. oktobra eopoldne Viktor Zevnik iz Zg. Pirošice vozil s traktorjem s Piroškega vrha proti Zg. Pirošici. Z njim je bil na traktorju tudi sovaščan Karel Vegelj, priklopljen sta imela vprežni voz. Ko je Zevnik po klancu navzdol prestavljal, je zaradi vse večje hitrosti izgubil oblast nad strojem. Zaneslo gaje s ceste v drevo. Voznika in sopotnika so zaradi hudih poškodb odpeljali v brežiško bolnišnico. Krški miličniki so 16. oktobra popoldne poslali na hladno 27-letnega Marjana Jazbeca iz Mrčnih sel pri Senovem. Fant se gaje hotel v Mede-xovem bifeju do konca naliti. Ko mu niso postregli, je najprej grozil, nato pa se lotil inventarja. Istega dne zvečer so imeli krški možje v modrih uniformah delo tudi s 36-letnim Milanom Hlebetom s Senovega. Ne da bi veliko vedel zase, seje nedostojno vedel v gostilni Polovič v Krškem. Živahno je bilo tudi v Dobovi. Brežiški miličniki so imeli opravka z 20-letnim Ivanom Trebšičem iz Slavonskega Prnjavora, ki je v Dobovi 16. oktobra zvečer pijan oviral promet, hodil od hiše do hiše in nadlegoval stanovalce. Dan kasneje so imeli Brežičani opravka z večkratnim kršiteljem reda in miru Stanislavom Tomšetom (37 let) s Čateža. Doma je razgrajal ne glede na to, da mu je oče ležal na parah. Hotel je fizično obračunati z materjo in sestro, še predtem je razgrajal v čateški trgovini. Krčani pa so imeli 17. oktobra zvečer opravka s 30-letnim Marjanom Kirnom iz Senovega. Okoli 18. ure je prišel pijan v hišo V ŠKARJE NOVO MESTO — Zoran Antonič iz Korenite, začasno na delu v Švici, je 18. oktobra vozil z osebnim avtom iz Beograda proti Ljubljani. Ko je pri vasi Stefan pripeljal v levi slabo pregledni ovinek, je začel prehitevati kolono vozil. V tem trenutku mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Janez Trček iz Ljubljane. Kljub umikanju in zaviranju sta avtomobila trčila. Trčka je odbilo v desno, avto se je večkrat prevrnil. Avtu je odbilo kolo, ki je nato zadelo osebni avto Antona vMartinčiča, ko je pripeljal mimo. Škode je za 4 milijone din. SLABOST — Frančiška Koštal (73 let) iz Trebnjega je 14. oktobra zvečer hodila po levi strani Rimske ceste. Nenadoma jije postalo slabo, opotekla seje v desno. V tem trenutku se je mimo na kolesu pripeljal Tomaž Cesar iz Štefana in ženič-ko podrl. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na opazovanju. PREHITEVANJE — Vehbor Smtljič iz Novega mesta je 13. oktobra zjutraj vozil osebni avto iz Trebnjega proti Mokronogom Pred Mirno je v levem nepreglednem ovinku začel prehitevati traktor. Takrat mu je iz nasprotne smeri z avtom > varujmo . V naše okolje I pred požari ! oktober mesec varstva pred požari REŠILNI V AKCIJI — Pred meseci smo pisali o novem modernem reševalnem vozilu, ki gaje dobila reševalna služba novomeškega zdravstvenega doma. Ta najmodernejši Citroenov reševalni kombije tako rekoč bolnišnica na kolesih. V notranjosti so mnoge naprave za popolno zdravstveno oskrbo ponesrečenca pred in med prevozom v bolnišnico. Vozilo ima tudi najnujnejšo opremo za reševanje iz ognja ali zmaličenega avtomobila. Na sliki: novi rešilec je uspešno interveniral tudi na sobotnem slavju ob odkritju spominskega obeležja na Golušniku. (Foto: J. Pavlin) Mošt že kaže svojo moč Čas pred Martinovim je poln togotnih moči, ki jih hlade mački za zapahi in sodniki za prekrške BREŽICE — Kaže, da hudi časi bolj kot kdajkoli natakajo kozarce, kar potem rodi hudo kri, petelinjo držo, kakšno uro ali dve za mrežo in obisk pri sodniku za prekrške. Minuli teden je bilo takih dogodkov še posebej veliko v brežiški in krški občini. Mošt že ima svojo moč. svoje bivše žijne ter njej in hčerki grozil s smrtjo. Ženo je pretepel. V Sevnici pa so imeli miličniki naenkrat opravek z dvema osebkoma. Na hladno so 17. oktobra zjutraj dali 26-letnega Pavla Grivca iz Lončarjevega dola in 32-letnega Braneta Filipčiča iz Sevnice. Kaže, da ne gre za večje prijateljstvo, v gostišču Na gradu v Sevnici sta se hotela stepsti. Ko ju je patrulja tlačila v avto, sta se branila z vsemi petimi. foMSAL SEM 2f\ ObZOl/AC >• l/£t>£L SEM Z* ffrK/l... 4iiuuAiM Delovna nesreča v JE Krško Inženirja Tomaža Simončiča je med meritvami ubila visoka napetost KRŠKO — Dvanajst ur po vključitvi JE Krško v omrežje se je 18. oktobra med opravljanjem delovne obveznosti smrtno ponesrečil 30-letni elektroinženir Tomaž Simončič ;z Trbovelj, zaposlen pri Inštitutu Milana Vidmaija iz Ljubljane. Skupaj s sodelavcema je testiral merilne naprave v turbinski zgradbi in ob spenjanju merilnega instrumenta odkril napako. Ko je aparat preklopil, je sklenil tokokrog sicer le 120-voltne napetosti, vendar je ob tem prišlo do kratkotrajne zelo visoke inducirane napetosti, ki ga je ubila. Takojšnja prva pomoč in prevoz v brežiško bolnišnico mu nista mogla pomagati. Prizorišče nesreče si je ogledal tudi preiskovalni sodnik Anton Trunkelj iz Novega mesta. Skupaj s strokovno komisijo so ugotovili, da je pri nesreči tuja krivda popolnoma izključena. To je prva nesreča s smrtnim izidom v JE Krško. ZZMfihJ SEM tlL /KI MeTtMCiV,., SODELOVAL SEN Z AMe.oConEK.coiM dj(2^)D|JL se M ■StlEfcČRtVO IPčrasSio 55 ©esJeusa .giacaffjgnf/asc CS3@3 ©BSf@f) gEBfflS, S>BRS KiaSHbS P©¥EBE>SM5 pripeljal Boštjan Zgonc iz Šentruperta. Avtomobila sta trčila, škode je za 1,5 milijona. PREMOKRO — Alojz Kobetič iz Bu-torajaje 18. oktobra dopoldne vozil osebni avto iz Soteske proti Dvoru. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti in zaviranja na mokri cesti zaneslo na levo polovico ceste v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal Franc Ivanež iz Brega. Avtomobila sta čelno trčila, sopotnica Štefka Ivanež je bila laže ranjena, gmotne škode pa je za 4 milijone din. 1 18 DOLENJSKI LIST ' ’ ' - * ' • ‘ * Št. 42 (1993) 22. oktobra 1987 Osmo mesto semiškega karateista Gregorič tekmoval Z. Grego v kontaktnem karateju v Miinchnu — Brez pomoči___________________________ SEMIČ — Pred dnevi seje vrnil iz Munchna s 5. svetovnega prvenstva v kontaktnem karateju 27-letni študent Zlatko Gregorič iz Semiča. Med predstavniki 25 držav s štirih celin je bil edini Slovenec na tem tekmovanju v miinchenski olimpijski dvorani. V takšni konkurenci je dosegel 8. mesto, kar je lep uspeh. Zlatko je v karateju izbral najtežjo borilno veščino, ki dovoljuje udarce z nogo in roko. »Ta oblika moškega borilnega športa v Sloveniji ni priznana, zato ni nikakršne družbene pomoči. Treniram,v klubu Šem,sa Šehiča v novomeški Športni dvorani. Vsak izmed nas si mora udeležbo na prvenstvu plačati sam, tako sem sam plačal tudi svoje prvo svetovno prvenstvo v Nemčiji, kako bo naprej, pa ne vem,« pove Zlatko, ki si kot študent organizacije prometa v Zagrebu denamo ne more kaj veliko pomagati. Kljub temu se lahko pohvali, daje enkrat že osvojil naslov državnega prvaka, osvojil pa je tudi drugo mesto v absolutni konkurenci. J. P. ZLATKO GREGORIČ — Uspeh na svetovnem prvenstvu v kontaktnem karateju. Novomeščani v derbiju klonili Maribor pretrd oreh za„Novolesovce — Labodove košarkarice doživele tudi vdrugič visok poraz — Časa za popravni izpit še dovolj, bo tudi zadosti moči? Tudi drugo kolo tekmovanj v I. republiški košarkarski ligi je bilo za igralce Novolesa manj uspešno od pričakovanj. Novomeščani ostajajo pri dnu razpredelnice, vendar je treba dodati, da so se na sobotnem srečanju s prvim favoritom lige dobro držali in niso dovolili Mariboru, da bi v končnem rezultatu dosegel večjo razliko v koših. Po poročilih s tekme zmaga gostov v novomeški športni dvorani sicer ni bila niti enkrat ogrožena. Mariborski košarkarji so zaigrali odlično in so si že takoj na začetku tekme zagotovili pomembno prednost. V drugem polčasu so no-volesovci razliko precej zmanjšali, vendar spričo pomanjkanja moči niso mogli nadomestiti svoje slabše igre iz začetnih minut srečanja. Dodati velja, da so gostje dosegli že v prvih minutah sedem trojk, posebej se je na njihovi strani izkazal najboljši igralec lige Mirt. Naslednje srečanje bodo novolesovci odigrali v gosteh z Mineral Slovanom, ki ima točko prednosti pred Novomeščani. Na domačem terenu so zabeležile poraz tudi košarkarice Laboda, ki so jih DVE ZMAGI V GOSTEH NOVO MESTO — Novomeški namiznoteniški igralci so na prvih prvenstvenih tekmah v i. A republiški ligi potrdili, da sodijo med boljše ekipe. Na gostovanju v Hrastniku so zmagali v derbiju kola proti Kemičaiju s 5 :4, v Mariboru pa so premagali Strojno z 8:1. Hribar je v tem srečanju igral brez poraza, zelo dober pa je bil tudi Vitezič. V sobotnem kolu se bodo igralci novomeške namiznoteniške ekipe srečali doma z Vesno in Piranom. ELAN : SOLINAR PIRAN 3:0 (0:0) NOVO MESTO — V 8. kolu OČL—-zahod so po skoraj enoletnem premoru elanovci zaigrali na domačem igrišču. Tekmo je kljub slabemu vremenu obiskalo kakih 100 gledalcev, ki v prvem delu igre kljub rahli premoči Novomeščanov niso videli zadetkov. V drutem polčasu so si elanovci ustvarili spet nekaj priložnosti, od katerih so tri izkoristili in dosegli končni izid. Novomeščani nekaj priložnosti niso izkoristili tudi zaradi potez sodnika Vu-ršiča iz Kranja, ki ie med drugim pogosto prekinjal obetajoče napade domačinov. Za Elan je bil strelec dvakrat Plevnik in enkrat Horvat. V naslednjem kolu gostujejo Novomeščani v Sežani pri Taboru-Ja-dranu. M. GORENC z visokim rezultatom favorizirane gostje iz Ljubljane. Igralke Slovana so po dokaj izenačeni igri na začetku v drugem polčasu tesen rezultat iz prvega dela srečanja spremenile močno v svojo korist. Posebno prodorne so bile proti mlajšim Novolesovim igralkam, ki jih je trener poslal v igro, ko je bilo že jasno, da zmaga gostij ni več vprašljiva. Pri domačih igralkah sta se z največ zadetki izkazali Srebrnjakova in Bratoževa. Sodeč po startu v L ženski republiški ligi, čaka strokovno vodstvo novomeške ženske košarkarske vrste še obilica dela, saj so Labodove igralke po dveh kolih z 2 točkama na začelju prvenstvene lestvice. L. M. rokomet SRL, moški, 6. KOLO: ČRNOMELJ — AJDOVŠČINA 21:30 (15:9) Črnomelj: Plut, Bohte, M. Papež 1, Kavšek, Hudelja 3, Novak, Možina 1, J. Papež 9, Gabrijan 1, Adlešič 3, Orlič 3, Kmetič. SEVNICA—TERMOPOL 22:20 (8:9) Sevnica: Kovačič, Regnar, Starina, 1, Kostrevc 2, Šunta 2, Špan 4, Trbovc 5, Sevnica 1, Svažič 7, Kneže-vič, Hrovat. INLES — JADRAN preloženo. LESTVICA: 1. Sl. Gradec 10... 7. Inles 5,10. Sevnica 4,11. Črnomelj 4 itd. Pari prihodnjega kola: Sl. Gradec — Inles, Šoštanj — Sevnica, Jadran — Črnomelj. SRL, ženske, 6. KOLO: IT AS — BURJA 19:22 (9:11) Itas: Filipovič, Dragičevič, Klarič 1, Vuk 1, Jerič 8, Pejtovič 3, Saftič 2, Kersnič, Jurkovič, Guštin 4. ISKRA — CERKNO 29:15 (13:8) Iskra: Bolte, Gorenc 2, Dolar 5, Kegljevič, Radovan 1, Turk 10, Selan, Rangus 2, Vide 4, Martinčič 1, Lužar 4, Kos. OLIMPIJA — NOVO MESTO 27:20(10:11) Novo mesto: Hočevar, Opruc 9, Kramar 4, Jakše 3, Abazovič 1, Simončič, Pate 3, Žagar, Repinc, Reblj, Butala. LESTVICA: 1. Kranj 12... 5. Novo mesto 8, 6. Iskra 7,10. Itas 2. Pari prihodnjega kola: Novo mesto — Itas, Alples — Iskra. odbojka I. SOL, moški, 2. KOLO: KOČEVJE — TOPOLŠICA 3:1 (13, -11, 9, 15) Kočevje: Bradač, Miklič, Polovič, Levstik, Planinc, Hvala, Papež, Marinč, Rus. V 3. kolu bodo Kočevci gostovali pri ekipi Brezovice. I. SOL, ženske, 2. KOLO: Kočevje — Partizan Tabor 3:2 (11, -14, 4, -8, 9) Kočevje: Uran, Hočevar, Levstik, Turk, Klun, Gornik, Drobnič, Ahac, Abramovič, Škufca. V 3. kolu igrajo Kočevke v gosteh s Topolšic. košarka I. SKL, moški, 2. KOLO: NO-VOLES — MARIBOR 94:104 (39:55) Novoles: Bajc 30, Vučkovič 25, Župevc 3, Vukosavljevič 6, Plantan 24, Cerkovnik 2, Kek 4. V 3. kolu igrajo Novomeščani v gosteh z Mineralom-Slovanom. I. SKL, ženske, 2. KOLO: LABOD — SLOVAN 68:95 (31:36) Labod: Smrke 8, Bratož 19, Verstovšek 2, Srebrnjak 19, Kopač 7, Čavlovič 9, Dragman 4. V 3. kolu igrajo Novomeščanke v gosteh s Pomuijem. Burja močnejša kot Kočevke Itasove igralke znova izgubile — Novomeščanke tokrat v Ljubljani nemočne — V _____SRL Črnomelj in Sevnica zmagala, vendar precej neprepričljivo Igralci Črnomlja in Sevnice so z zmagama v šestem kolu republiške rokometne lige na domačem terenu sicer nekoliko popravili vtis, vendar z doslej iztrženimi točkami še vedno ostajajo krepko pri dnu prvenstvene lestvice, kjer je, čeprav malce više, tudi Inles. Slednji se zaradi preložene tekme v tem kolu ni srečal z igralci Jadrana. Črnomaljci so tudi tokrat imeli moči le za prvi del tekme, v katerem so prikazali odlično igro. V nadaljevanju srečanja so jim moči pošle, kar so spretno izkoristili gostje iz Ajdovščine in z boljšo igro nevarno zmanjšali razliko. Prednost iz prvega polčasa je domačinom vendarle zadostovala za zmago, čeprav le z golom razlike. Precej tesna je bila tudi zmaga sevniških rokometašev, ki so najbrž pričakovali lažjo pot do točk v šestem kolu. Tekma je bila ves čas bolj ali manj izenačena in Sevničani so jo odločili v svojo korist šele nekaj minut pred koncem, ko so povedli z več zadetki. V republiški ženski rokometni ligi so odigrale rokometašice Itasa tekmo z Buijo, kije skozi vse srečanje vodila. Sicer so igralke pokazale zanimivo igro, v kateri so imele Ribničanke pri izidu 18: Miha Kos — zmagovalec na dirki pilotov Tradicionalni aerorally za prvaka Dolenjske se je odvijal v soboto na novomeškem letališču, oziroma na 95 km dolgi zračni poti med Prečno, Javorovico na Gorjancih, Blanco, Tržiščem, Grmovljami in Globodo-lom. Med 12 tekmovalci in 14 nalogami seje tokrat najbolje odrezal Miha Kos s 388 točkami, drugi je bil Iztok Pekolj (384 točk), 3. Roman Zaletelj (370), 4. Jože Vidrih (364), 5. Slavko Kos (330), 6. Vojko Gro-bovšek (251) itd. Pri 9 izvidniških nalogah so bili najuspešnejši Grobovšek (137), Slavko Kos (126) in Marko Glavač (125), v časovni točnosti Milan Moro (175), Pekolj (144) in Jože Vidrih (134), pri pristajanju pa Zaletelj (180), Miha Kos (160) ter Franc Klemenčič in Jože Vidrih (po 140 točk). M. M. PIONIR IGRA Z INTERPLETOM NOVO MESTO — V soboto, 24. oktobra, se bodo odbojkarji novomeškega Pionirja pomerili na prvenstveni tekmi II. zvezne lige z Interpletom iz Brčkega. Sobotna tekma 1. kola se bo začela v športni dvorani Marof ob 19. uri. 20 po dveh neizkoriščenih sedemmetrovkah gostujoče ekipe celo možnost za remi. Nič obetavnejše ni za Itasove igralke srečanje prihodnjega kola, v katerem bodo gostovale v Novem mestu. Novomeščanke so sicer sobotno srečanje z Olimpijo v Ljubljani visoko izgubile, čemur je botrovala po poročilih s prizorišča tudi neustrezna taktika. Vseeno sodijo novomeške rokometašice po ocenah strokovnjakov še naprej med močnejše ekipe. Svojo kakovost so znova dokazale Iskrine igralke, ki so pred domačimi gledalci ugnale rokometašice Cerknega. Gostiteljice so zaigrale posebej dobro v drugem delu delu srečanja. Uspeh ne bi smel igralkam Iskre izostati tudi v tekmi naslednjega kola, ko gostujejo pri zadnjeuvrščenem Alplesu. L. M. Tretji na zadnjem krosu Novomeška obpinska reprezentanga dosegla bron na 22. krosu ob Skalskem jezeru — Številno zastopstvo Dol. Toplic NOVO MESTO — Prvo sredo v oktobru se je pomerilo blizu 300 tekmovalcev na občinskem prvenstvu v krosu. Med osnovnošolci so imeli glavno besedo predstavniki izvenmestnih šol, saj so tekmovalci iz Dolenjskih Toplic dosegli z zmagami v vseh šestih pionirskih kategorijah daleč največji uspeh. Zelo dobro so tekmovali tudi predstavniki šentjemejske, mimopeške in brusniške osnovne šole. Pri seštevanju rezultatov je prišlo do napake, ker je organizator predstavil kot skupnega zmagovalca v kategoriji mlajših pionirjev A grmsko osnovno šolo, čeprav je bila to osnovna šola Dolenjske Toplice, kije zbrala enako število točk, a je imela boljšega drugega tekmovalca. Med srednješolskimi ekipami se je najbolje odrezala atletska vrsta SŠPTNU s petimi ekipnimi zmagami; nastopili so še člani AK Iskra tenel in T. Stine kot predstavnik Novoteksa. Dolenjski atleti so se 17. oktobra udeležili tudi zaključnega jesenskega krosa občinskih reprezentanc v Titovem Velenju in se ekipno uvrstili na tretje mesto za domačini in ekipo Ljubljana-Siška. Kot ocenjujejo, bi se Novomeščani lahko potegovali tudi za zmago, če bi imeli popolno ekipo. Manjkale so članice, vendar so vseeno zbrali v skupnem seštevnku 851 točk. V pionirskih kategorijah je novomeška ekipa osvojila kar 10 točk, enako kot velenjska, ki je na koncu zmagala. V novomeški tekmovalni vrsti so bili zlasti številni predstavniki osnovne šole Dolenjske Toplice, ki so dosegli nekaj lepih uvrstitev. Lavra Kastelic je zasedla pri mlajših mladinkah 2. mesto, za mesto slabša je bila Damjana Markovič med starejšimi pionirkami B, medtem ko je Robert Dragan pri mlajših mladincih tekel dovolj hitro za 5. mesto. Omenjeni tekmovalci so tako precej prispevali k ekipni zmagi novomeške atletike v kategorijah mlajših mladink in starejših pionirk B. Na velenjskem krosu je med drugimi nastopil tudi veteran novomeške atletike Polde Bučar. M ŠIMUNIČ TEK PRIJATELJSTVA IN SPOMINOV NOVO MESTO — 28. oktobra bo organizirala ZTKO Novo mesto tek prijateljstva in spominov s startom na Jasi v Dolenjskih Toplicah ob 16. uri in ciljem na novomeškem Glavnem trgu, kjer bo razglasitev rezultatov ob 17.20. Udeleženci teka, ki se bodo pomerili na progi od Dolenjskih Toplic preko Srebrnič in Irče vasi do Novega mesta, bodo morali predložiti organizatorju zdravniško potrdilo. Tekmovale bodo osemčlanske ekipe mest ter športnih in drugih organizacij. Prijave za tek sprejemajo do 26. t.m. na naslov ZTKO Novo mesto, p. p. 30,68000 Novo mesto, za Tek prijateljstva in spominov, informacije dobijo ekipe na tel. št. (068) 22-267 (Malnar). Na dan tekmovanja bo no-vonieški Glavni trg od 16.30 do 17.30 zaprt za ves promet. V KOŠARKI ZMAGA TOZDA »ŽAGA« SEVNICA — Končana je že deveta disciplina letošnjih delavskih športnih iger sevniške občine. Tekmovanja v košarki se je udeležilo pet moških in dve ženski ekipi. Končni vrstni redv moških ekip je tak: 1. GG Brežice, tozd Žaga, 2. Strojna Trbovlje, tozd Sevnica, 3. Lisca, 4. Mercator Kopitarna 1,5. Mercator Kopitarna II. Pri ženskah je prva ekipa Lisce ugnala Lisco II. s 6:4. V skupnem seštevku po devetih disciplinah vodi pri moških Mercator Kopitarna pred Lisco, medtem ko je pri ženskah vrstni red obrnjen. Na programu je tako ostala le še ena disciplina in sicer tekmovanje v krosu. J. BLAS *►- ODLOČILE ENAJSTMETROVKE ČRNOMELJ — Belokranjski nogometaši so se z zmago v srečanju s Teol-Slovanom z rezultatom 5:4 uvrstili v nadaljnje tekmovanje za pokal maršala Tita. V rednem času seje tekma končala z 1:1, tako da je srečanje odločilo streljanje enajstmetrovk, v katerem so bili uspešnejši domači igralci. IZ DOLENJSKE KEGLJAŠKE LIGE NOVO MESTO — Po drugem kolu tekmovanj v dolenjski kegljaški ligi vodi ekipa črnomaljskega Rudarja s 4 točkami pred Metliko in trebanjskim Mercatoijem z 2 točkama in Novim mestom (brez točk). Pri ženskah vodi Novo mesto s 4 točkami, medtem ko je Mercator brez točk. V tretjem kolu tekmovanj moških ekip se bo Novo mesto pomerilo z Metliko, Mercator igra z Rudarjem. Sicer bodo kegljači Metlike nastopili v kvalifikacijah za vstop v 2. ligo. Ta čas je na kegljiščih živahno. Pred kratkim sta bili tudi tekmi prvenstva Slovenije za posameznike v Ljubljani ter v Litiji in Domžalah. Na kegljišču Maksa Perca seje dobro držala članica trebanjskega Mercatoija Rozi Flisar, v Litiji in Domžalah pa je bil uspešen njen klubski tovariš Goleš. BELA KRAJINA: TEOL-SLOVAN 5:4 (1:1,1:1) ČRNOMELJ — V 4. kolu pokala ma-ršala Tita so Črnomaljci prijetno presenetili, saj so izločili od nadaljnjega tekmovanja ekipo Teol-Slovana, ki je v preteklosti sicer izgubila več dobrih igralcev, vendar to ne zmanjšuje uspeha belokranjskih nogometašev. Domačini bi spričo vrste priložnosti lahko srečanje odločili v svojo korist že v rednem delu tekme, vendar je bil zmagovalec znan šele po kazenskih strelih. Strelci za Belo krajino so bili Vrlinič v rednemdelu srečanja ter Vrščaj, Terzič, Banda in Štefančič z enajstmetrovkami. M. G. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE ČRNOMELJ —- Začele so se delavske športne igre črnomaljske občine. Prijavljenih je 96 ekip, od tega 14 ženskih, ki se bodo pomerile v enajstih panogah. Najprej je bil na vrsti mali nogomet, igre pa bodo trajale do marca prihodnje leto. T a mesec bodo v okviru teh iger še športna tekmovanja v Vinici in Semiču, in sicer v počastitev praznikov teh krajevnih skupnosti. KRŠKO : RADEČE 28:14 (11:5) KRŠKO — V prvenstveni tekmi 6. kola v 2. slovenski rokometni ligi so krški igralci na domačem terenu premagali ekipo Radeč z 28:14. Domačini so v doslej najbolje odigrani tekmi z izvrstno igro v obrambi popolnoma zasenčili sicer solidne goste. Pred okoli 100 gledalci so se izkazali vsi domači igralci, posebej pa gre pohvaliti vrataija Božiča in Brodnika. Tekmo sta sodila Filej in Okleščen iz Novega mesta. i lJ ! f I 1 J Ul i < i * j' * i s m ODPRLI NOVA TENIŠKA IGRIŠČA KOČEVJE — Ljubiteljem tenisa, ki jih je v Kočevju vedno več, seje končno uresničila dolgoletna želja. V športnem parku Gaj so za občinski praznik odprli tri nova teniška igrišča. Kot je ob otvoritvi rekel Nace Kamičnik, starosta tenisa v Kočevju, se s temi igralnimi površinami zaokrožuje kompleks športnih objektov v Gaju, kjer so 1951. leta odprli kopališče, pozneje pa še dvorano in vrsto drugih športnih objektov. M.G-e Skromni na začetku sezone Slab start ribniških nogometašev v ljubljanski medobčinski ligi — Slabe priprave na prvenstvo RIBNICA — Nogometaši Ribnice so začeli to jesen igrati v ljubljanski medobčinski ligi — skupina B, in sodeč po začetnih rezultatih, se jim vsaj to jesen obetajo težki časi. Start je katastrofalen. V prvih štirih kolih so osvojili samo točko ob izrazito slabi razliki v golih, kar v prvi vrsti kaže nemoč napada ribniškega sestava, kije doslej samo enkrat v tej sezoni zatresel nasprotnikovo mrežo. SEDMIČ SPOMINSKI TEK V SEMIČU SEMIČ — V petek, 23. oktobra, ob organiziral TVD Partizan Semič 7. spominski tek po ulicah Semiča. Tekmovalci, ki bodo nastopili v skupinah od najmlajših do veteranov, bodo startali ob 15. uri pred semiškim prosvetnim domom. Če bo deževalo, bo tek, ki ga pripravljajo ob krajevnem prazniku, 30. tm. V okviru praznika bodo organizirali to soboto ob 14. uri še tekme v malem nogometu in v nedeljo ob 8.30 rokometna in odbojkarska srečanja, vse na igrišču TVD Partizan Semič. Ribničani se boljših rezultatov niti niso mogli nadejati, in to iz preprostega razloga: za novo sezono se skoraj niso pripravljali. Ponavlja se staro pravilo, da so nekateri starejši igralci popolnoma nezainteresirani, kar seje dobro videlo na tekmi v Borovnici, kjer so Rib-' ničani izgubili z 8:1. Morda za nastale razmere niti niso krivi sami igralci, saj je bil strokovni štab ekipe dolgo časa neznanka in so ga izbrali šele malo pred prvimi prvenstvenimi srečanjimi. V klub seje znova vrnil Marjan Ho>\ nekdanji igralec, ki utegne še kako koristiti z organizatorskimi sposobnostmi. Prvo ekipo trenirata Popovič in In-dihar, s kadeti dela Dukič, medtem ko sta skrb za najmlajše prevzela Pančič in Ši-rkovski. K temu velja dodati, da vlada med mladimi v Ribnici veliko zanimanje za nogomet in da so temu primerno dobro obiskani tudi treningi pionirskih in kadetskih selekcij. Kadeti so bili prejšnjo sezono celo najboljša ekipa v dolenjski ligi, medtem ko očitno ni vse urejeno v klubskih članskih vrstah, kar se kaže tudi v rezultatih. M. GLAVONJIČ Odbojkarji spet slavili Obe kočevski ekipi zmagali pred domačimi navijači Kočevski odbojkarji so tudi z drugo tekmo v I. republiški ligi dali vedeti, da je treba z njimi resno računati, čeprav so novinci v ligi. Uspešna, prav tako na domačem terenu, je bila tudi ženska odbojkarska vrsta, kije znova opozorila, daje lanski naslov prvakinj pripadel pravim igralkam. Ustrezno igri je tudi mesto na prvenstveni lestvici, kjer je kočevska moška ekipa s 4 točkami tretja in ženska z enakim izkupičkom druga. Sicer so uprizorili kočevski odbojkaiji na zadnjem srečanju razburljivo športno predstavo, v kateri gostujoča Topolšica ni mogla doseči kaj več od končnega rezultata 3:1. Enako živahno je bilo na tekmi žensk. Kočevke so v tretjem nizu prepričljivo zmagale, kar jih je uspavalo, tako daje prišlo celo do izenačenja izida v nizih na 2:2. Znova so se razigrale v petem nizu in srečanje zasluženo odločile v svojo korist. Nedvomno zmaga nad lanskim zveznim drugoligašem, kije v letošnji prvi tekmi I. ženske odbojkarske lige zlahka odi pravil nasprotnika, opozaija na moč kočevske ženske atletike. S šolanimi trenerji v vrh V Novem mestu šola za kolesarske trenerje NOVO MESTO — Po zaslugah vnetega kolesarskega delavca Jožeta Majesa je po 15 letih v Sloveniji spet šolanje za kolesarske trenerje. Se več, to šolanje, ki ga izvaja fakulteta za te- lesno kulturo iz Ljubljane, se je prav konec minulega tedna pričelo v Novem mestu. V prostorih ZTKO na stadionu Bratstva in enotnosti se je zbralo kar 42 udeležencev iz vseh slovenskih kolesarskih centrov in iz sosednje Hrvaške. Med njimi je tudi 11. Dolenjcev (6 iz Krke, 3 iz Metlike, 1 približati svetovnemu vrhu. »Mislim, da kolesarstvo ne nazaduje. To leto je res bilo prehodno pri uvajanju novosti v delu z reprezentanco. Omogočili smo nastop veliko večjemu številu tekmovalcev na močnih mednarodnih preizkušnjah. Rezultat na svetovnem prvenstvu je bil v ekipni vožnji resnično preskromen, zato pa smo dosegli najboljšo uvrstitev med posamezniki,« je bodoče kolesarske terenerje nagovoril Mozetič, ob koncu pa jim je dal še naslednji napotek: »Vi ne boste KOLESARJI V ŠOLSKIH KLOPEH — Minuli vikend se je v Novem mestu pričela šola za kolesarske trenerje, ki se je je udeležilo 42 delavcev — kolesarskih entuziastov in bivših aktivnih tekmovalcev. Med njimi je tudi 11 Dolenjcev. Program predavanj in urnik je sestavil vodja šolanja Novomeščan Jože Majes. (Foto: J. P.) iz Črnomlja in 1 iz Krškega). Bodoči trenerji kolesarstva bodo predavanja iz kolesarstva poslušali 4 vikende, zatem pa bodo v Ljubljani opravljali izpite. Predavatelji so v večini iz Novega mesta, saj tu ne manjka zagretih delavcev in sodelavcev kolesarstva. Po besedah predsednika Kolesarske zveze Slovenije Jožeta Mozetiča je takšno šolanje nujno, sicer kolesarstva v naslednjih letih ne bo mogoče dvigniti na višjo raven.in ga bolj le trenerji, tekmovalca boste morali psihično in fizično pripraviti na tekmovanja. Biti boste morali dobri vzgojitelji in še kaj, da boste lahko vzgojili zdrave in poštene športne osebnosti. Tudi v kolesarstvu moramo dvigniti kulturo medklubskih odnosov, dialogov. Tuje nam morajo biti arogantnost, podcenjevanje, izigravanje in podobne negativne lastnosti.« J. P. SALON POHIŠTVA Lesna industrija Idrija, n sol o 65281 Spodnja Idnja KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSKE SOBE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo! ZAVOD ZA KULTURO BREŽICE Razpisna komisija zbora delavcev razpisuje dela in naloge DIREKTORJA DO IN KULTURNEGA ANIMATORJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri — 5 let delovnih izkušenj pri organizacijsko-operativnih delih — družbenopolitična aktivnost — obvezno znanje slovenskega jezika — da izpolnjuje pogoje, ki jih opredeljuje družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Brežice. Poizkusno delo z dostavljenim programom razvoja Zavoda za kulturo traja tri mesece. Nastop dela s 1.1.1988. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija — Zavod za kulturo Brežice, Trg dr. I. Ribarja 12, 68250 Brežice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. 799/42 K DO KNJIGOVODSKI CENTER p. o. Črnomelj, kolodvorska cesta 34 RAČUNOVODSKE, RAČUNALNIŠKE STORITVE Zbor delavcev KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ razpisuje dela in naloge t 1. DIREKTOR delovne organizacije 2. PROGRAMER - ORGANIZATOR (2 izvajalca) Pogoji pod 1. Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, družbenopolitične attivnosti in pozitivnega odnosa do samoupravljanja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka oz. višja izobrazba ekonomske smeri s 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. Izbrani kandidat bo izbran za dobo 4 let. Pogoji pod 2. — visoka oz. višja izobrazba ekonomske, organizacije oz. računalniške smeri, — 2 oz. 5 let ustreznih izkušenj, — znanje angleškega jezika. Pisne prijave pošljite na naslov: Knjigovodski center Črnomelj v 15 dneh po dnevu objave. 801/42 SOP KRŠKO SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo n. sol. o. DELAVSKI SVET DSSS razpisuje prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DSSS VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih — da izpolnjuje pogoje, določene v 25. členu družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Krško. Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SOP Krško, kadrovska služba, CKŽ 141 z oznako: ZA DELAVSKI SVET DSSS. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. H y. 800/42 OB DNEVU NOVINARJEV VABI DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE NA VELIKI PLES v veliko dvorano Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, v petek, 30. oktobra 1987, ob 20.00 Bogat kulturno-razvedrilni program (plesna skupina Urška, novinarski Moped-šou s Tofom, Rifletom in njunimi kolegi, Pavliha, ansambel Šok z Marjano Deržaj, Simono Vodopivec in Ladom Leskovarjem). Bogat srečelov. Prireditev za najširšo javnost. Rezervacije in vstopnice po 4500 din od 22.10.1987 dalje v poslovalnicah Kompasa v Ljubljani (Titova 12), Celju, Kranju, Novem mestu, Postojni in Mariboru, na dan prireditve pa v recepciji Gospodarskega razstavišča. 802/42 NOVOLES Novoles, lesni kombinat Novo mesto, Straža n. sol. o. TOZD Tovarna akrilnih proizvodov Trebnje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge MONTAŽER - SKUPINOVODJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. — poklicna šola kovinarske ali sorodne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno obvladanje srbohrvaškega jezika — voznik motornih vozil B kategorije 2. Poskusno delo trajcR mesece. Kandidat mora pred nastopom dela opraviti zdravniški pregled. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev dostavijo v 15 dneh na naslov: Komisija za delovna razmerja, Novoles TOZD TAP, 68210 Trebnje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. 803/42 KKKh KRKA, tovarna zdravil n. sol. o. Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo razpisuje javno licitacijo, ki bo v ponedeljek, 26.10.87, ob 14.30 v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Odprodati želimo rabljeno gostinsko opremo, in to: — slaščičarsko peč, nerjavečo — plinski štedilnik za žar, nerjaveč — plinski štedilnik, nerjaveč — fritezo — posode za filtriranje vode — motor in reduktor osebnega dvigala — avtomatsko kegljišče, nekomplet, — razno pohištvo in drugo. Informacije na tel. 65-250 in 65-230 — tov. Derganc. 805/42 ME mercator preskrba krško Komisija za delovna razmerja DO MERCATOR-PRESKRBA, trg. podjetje na debelo in drobno, p. o., Krško, razpisuje prosta dela in naloge vodja računovodskega oddelka (4-letni mandat) Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višja ekonomska šola računovodske smeri — 4 leta delovnih izkušenj na opravljanju del in nalog računovodja Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po razpisu. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po poteku prijavnega roka. (Ni relekcija.) 8Q4/42 novoles Lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o. Delavski svet TOZD Sigmat razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: Zap. št. Ime osn. sredstva letnik izklicna cena 1. osebni avto LADA 1600, registriran in vozen 1980 840.000,- 2. tračni polirni stroj IKOS Kranj, tip 350, nov nerabljen 1986 1.980.000,- 3. hidravlične škarje za ravnanje in rezanje pločevine 1977 4.350.000,- Opis hidravličnih Škarij: Stroj za ravnanje in rezanje pločevine je kombinacija razvijalne in ravnalne naprave s hidravličnimi škarjami v kompletu s hidravličnim agregatom. Teža pločevine v roli je 5.000 kg, debelina pločevine največ 2 mm, širina največ 1.000 mm, rezanje na dolžino je nastavljivo. Ogled osnovnih sredstev je možen vsak dan do licitacije. Licitacija bo v četrek, 5.11.1987, ob 8. uri na naslovu: NOVOLES, TOZD Sigmat, Cesta prvih borcev 20,68280 BRESTANICA, (informacije na tel. 79-120,79-126,79-206,79-207). Interesenti morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na blagajni TOZD Sigmat v Brestanici. Prometni davek ni zajet v izklicni ceni. Licitacija bo ustna. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe. 808/42 gozdno gospodarstvo ^ brežice n. sol. o. razpisujemo JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva: 1. motorna žaga — Husqvarna — 5 kom, izklicna cena od 160.000 do 200.000 din 2. traktor IMT 558, letnik 1971, izklicna cena 2.000.000 din 3. traktor IMT — 579, letnik 1979, izklicna cena 3.100.000 din Licitacija bo na TOZD GOZDARSTVO Brežice dne 26. 10. 1987 ob 8. uri. Navedena osnovna sredstva si lahko ogledate v delovnem času na TOZD GOZDARSTVO Brežice, Pod obzidjem 4. Interesenti bodo pred začetkom licitacije vplačali 10% varščino. Nakup je po sistemu »videno — kupljeno«. 809/42 m p%0KKkUJh mm ZAKOAf OEDRK KEppjcl Turizem smo ljudje Skrenila Moja dežela. Opravičilo! Pri zahvali za pokojnim JOŽETOM GORŠ1NOM, kije bila objavljena v prejšnji številki je po pomoti izpadla zahvala Tovarni obutve Novo mesto. Svojcem se opravičujemo. Uredništvo D0LEHJSKI UST VOJNI SPOMINI Bližal se je konec vojne. Stric je bil dodeljen nekakšnemu odboru v Moskvi, oče vpoklican v na novo formirane vojnotehnične enote. Stričevo stanovanje so prevzeli njegovi sodelavci iz tovarne. Mi trije, mama, sestra in jaz, smo povezali svoje kovčke in cule in se podali na pot domov. V popolni prometni zmešnjavi — vojaški ešaloni, tovorni vlaki, prenočevanje v razbitih vagonih, pešačenje ob razdrtih železniških tirih — to naše romanje je trajalo nekaj tednov. Na domači železniški postaji smo izstopili. Zlezli smo iz spalnega vagona kot iz panja. Ta vagon je moral biti nekoč super luksuzen: ogledala v pozlačenih okvirih, pozlačeni stenski svečniki, debele preproge, vzmetna ležišča v žametu! Zdaj pa je bilo vse to obrezano, obtrgano, oropano, onesnaženo, polno uši in stenic. Iz tega panja smo zlezli olajšani. Brez kovčkov in cul. Skoraj vse je bilo zamenjano za kruh, prodano ali ukradeno. Samo moja vojaška vreča ves ta čas romanja ni bila odvezana. V njej ni bilo spravljenih nobenih jestvin, bil pa je spretno spravljen nagan — takrat najboljša pištola s šestimi naboji. To mi je v vrečo spravil moj prijatelj mornar. Svojo vas, ki je slovela po sadovnjakih in ogromni stari lipi med brezami na hribu, smo komaj spoznali. Ko smo prišli po bližnjici iz hoste na cesto, od koder se vidi cela vas razen hiš za hribom, smo nemo strmeli v tuje naselje. Lipa, kije bila ponos vse pokrajine, je še stala na svojem mestu. Videti je bila tuja in grozeča. Opasana je bila s širokim bronastim pasom, v katerem je bilo vrezano: Napoleon 1812. Belih brez ni bilo več, sadovnjaki so bili izsekani, hiše v bližini ceste požgane, bele krušne peči pa so grozile proti nebu s svojimi črnimi prsti... Na drugem koncu vasi med zadnjimi hišami je bila tudi hiša našega strica. Takoj sem opazil k strehi prislonjeno lestev. Nekdo je lezel po njej navzgor. Čeprav smo bili po tem dolgem romanju ne le lačni in utrujeni, ampak tudi do skrajnosti izmučeni in onemogli, sem takoj odhitel proti lipi na hribu. Prepričan sem bil, da moj bratranec na strehi nekaj dela. Dvignil me je in pognal v tek strašen namen: pri lipi odložiti vrečo, pobrati revolver in izstreliti frontni pozdrav! Na hribu so okoli lipe ležale razmetane veje posekanih brez in polomljene klopi. Stisnil sem se k lipi in utrujen, kot sem bil, zdrsnil na kolena prav pod napisom Napoleon 1812. Bronasti pasje bil seveda v sto letih globoko zaraščen, dela tega pasu z napisom pa niso pustili zarastku, ostal je odprt in je bil zdaj videti kot globok tabernakelj v živem oltarju. Prvo, kar sem od tam iskal z očmi, je bila naša hiša. Zdaj, ko na hribu ni bilo več brez, je bil pogled nanjo v celoti odprt. Tam je stala takšna, kot je bila prej. Eno okno je bilo zabito z deskami, okno očetove sobe pa je bilo odprto. Po dvorišču so se sprehajale kokoši. Na klopi pri ograji sadovnjaka je pred košarami sedela teta in obrezovala repo ali peso. Ves srečen, da hiša ni požgana in daje teta živa, sem pozabil na pištolo, na frontni pozdrav. Da, bližal se je konec vojne. Na vrata je že potrkala zima. Jezero je postalo čudovito zrcalo. Skozi temni prozorni led si lahko videl, kako se obnašajo ribe in druge vodne živali, ki jim zmanjkuje zraka. To smo znali tudi dobro izkoristiti: z motiko prebiješ ledeno skorjo in k odprtini, kjer je zrak, rinejo ribe, da jih lahko zagrabiš kar z golimi rokami. V nočeh so se na okenskih šipah že risali čudo viti vzorci zimskega cvetja. Z bojišč in iz bolnišnic so se začeli domov vračati ranjenci. Od njih se je dalo kaj poizvedeti o svojcih, o sosedih. Tako smo izvedeli, da je bratrančev oče v nemškem ujetništvu, da so bratranec in še nekaj naših sorodnikov njegovih let vključeni v enoto prostovoljcev. Kje je bil takrat naš oče, pa smo izvedeli šele od njega samega, ko seje vrnil. Tako, kot se konča vsaka pot, vsaka cesta, tako, kot ima vsako dejanje svoj konec, tako ga ima tudi vojna. Čeprav med sovražniki ne ugasne sovraštvo, se prekine ubijanje in rušenje, odloži se orožje in zazvonijo zvonovi miru. Neko jutro je zaškripal tudi naš zvonik. Cerkev je bila požgana že v začetku revolucije, zvonik — na štirih hrastovih stebrih pod pločevinasto streho viseči trije zvonovi — pa je ostal cel. Pri zvonjenju seje majal in škripal. Zdaj je zaškripal tako krepko kot nikoli poprej! Takoj smo vedeli, da oznanjuje konec vojne, da zvonijo zmagovalci... S sestro sva bila pripravljena, da greva v kozolec po seno za kravo, ko pa sem videl, kako je teta padla na kolena pred podobo svetega Jurija, J. "L kako se je mama smehljala in začela brskati po omarah z oblačili, sem takoj vedel, kaj mi je potrebno storiti: pištola in frontni pozdrav! Skočil sem gor v očetovo sobo, kjer sem imel skrito pištolo. Ne mati ne sestra, nobena še ni vedela, da sem v svoji vreči prinesel mornarjevo darilo — nagan. Zdaj sem stal sredi sobe takšen, kot sem bilnapravljen.dagrem vkozoiec po seno: v ovčji kučmi, v očetovem polkožuhu, opasan z vrvico od biča, v volnenih, z usnjem podšitih škornjih in s pištolo v roki — pravi Taras Bulba! Mati je ostrmela, sestra je odprtih ust nemo zijala v pištolo, teta pa je začela na glas moliti. Še je zvonilo, še je škripal zvonik, ko sem stekel proti hribu k lipi. Na cesti me je ustavil znan hripav glas: »Počakaj, počakaj!« Bila je bratrančeva stara mama. Vsa zasopla je komaj še govorila: »Poslušaj...« Povedala je, da se je pri njih ustavil vojaški voz, poln zabojev, vreč in nekaj vojakov, ki govorijo tudi po naše, in daje moj bratranec med zvonarji. Ko pa je zagledala pištolo, je strahoma zašepetala: »Kaj pa je to? Kaj pa..« »Sulkeja bom ustrelil, za Rjav-čka!» sem jezno kriknil. Ne vem, kako mi je to prišlo na misel. Stara mama je samo še nekaj zamomljala o nebesih in stekla v našo hišo. Z bratrancem sva se srečala na njihovem dvorišču, kamor se.n odšel po razgovoru z njegovo staro mamo. Ogledovala sva drug drugega in se oba nekako začudena odtujeno smehljala. Skoraj dve leti se nisva videla. To je dolga doba v času odraščanja, posebno dolga pa še med vojno. Spremenila sva se: jaz že v očetovem kožuhu, on pa že vojak. Vseeno pa sva bila še vedno enako neločljiva prijatelja. Kar naenkrat sva se zresnila, skočila drug drugemu v objem in se na glas razjokala. Tako sva jokala, ko sva pred leti pokopala Rjavčka. V tem času je vojaški voz že zapuščal dvorišče. Vojaki so se poslavljali in razhajali. Midva sva jih spremljala do ceste, od tam pa sva stekla na hrib. »Je res, kar mi je povedala stara mama?« je šepetaje vprašal. Izpod kožuha sem potegnil pištolo. »In bi res streljal Šulkeja?« »Ne bi...« Bratranec je pregledoval pištolo, prestavljal patrone in kriknil: »Pa ga bomo!« Spravil sem pištolo nazaj pod kožuh. »Kako? Saj jih ni več tukaj.« »So ostale pa uniforme. Veš, ko so spomladi brezglavo bežali, so odnesli samo to, kar so imeli na sebi. In jaz sem še pred prihodom naših pobral in skril nekaj uniform,, škornje in čelado. V eno bomo napravili Šulkeja.« Drugo jutro sem se zbudil ves objokan. Začuden sem ugotavljal, da ne ležim na slami zraven hrama, ampak na topli peči in ni vojaka, ki meje držal za roko, in ni Rjavčka, ki mi je prav zdaj brisal solze. Sanjalo se mi je... V sobijebilaže prižganaluč—nad mizo viseča trojna lampa. Teta, oblečena kot ob praznikih, je prižigala sveče. Nekaj sem zaslutil in zlezel s peči. Mame ni bilo, sestrina postelja je bila prazna. »Kje pa so, kaj pa...« Teta, vsa žareča od sreče, me je vprašala: »Zakaj si pa tako žalostno jokal?« Potem je pokazala na stopnišče — tam kurijo peč. V menije udarilo kot bomba: tam, v peči očetove sobe sem skrival svoj revolver! »Hudičeva moka, svinje!« sem se razjezil in stekel gor. Odbutnil sem vrata in obstal sredi sobe kot v zemljo zabit kol. Še vedno sanjam...? Pri postelji odprt kovček. Na postelji vreča in vojaški plašč. Sestra nalaga drva v peč. Na stolu pri mizi sedi mama, briše solze. Na mizi steklenica, kozarčki in moj nagan. In na drugem stolu sedi oče... Še sanjam? In res je bilo tako. Ko sem že sedel na očetovem kolenu in stiskal njegovo roko, sem se še vedno čudil, zakaj ni zraven Rjavčka. Tako sem začel in tako sem tudi zaključil prvo svetovno vojno s stiskom dobre, krepke roke vojaka. ANTON DAUGUL ZAHVALA V 82. letu starosti je ugasnilo življenje dragemu očetu, staremu očetu, stricu in botru JOŽETU MOJSTROVIČU iz Mokronoga 147 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in vence ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Jožica z možem, vnuki Boris, Mojca, Toni ter ostalo sorodstvo Ljubil si polje, družino svoj dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, stari ati, brat stric, tast in svak LEOPOLD KRANJČIČ iz Gor. Karteljevega 2. Ob tej kruti resnici se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in Zdravstvenega doma Novo mesto, še posebej pa osebju pljučnega oddelka za nego in lajšanje bolečin v zadnjih dnth življenja. Zahvaljujemo se tudi DO IMV-TOZD Tehnoservis, GG Novo mesto, KRKA, TOZD Izolacije, pljučnemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, KS in KO ZZB Bučna vas, Janezu Potočarju za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi Če bi solza mrtve obudila, ne bi Tebe, dragi, črna zemlja krila. ZAHVALA Nenadoma nas je po dolgi in mučni bolezni v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak ANTON BOLTEZ borec XV. divizije iz Gabrja 81 pod Gorjanci Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala DO Novoteks za venec, denarno pomoč in izrečeno sožalje, oddelku za intenzivno nego pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, ZB Gabrje, Brusnice, Smolenja vas, Grm in Majde Šilc, godbenikom iz Novega mesta, pevcem iz Gabrja za zapete žalostnike ter govornikoma Ivanki Boltes in Martinu Luzarju za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi Ne bom te jaz kropil, ljudem bom solze kril, na tihem pa po tebi do groba bom solzil! Gregorčič ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila naša draga mama NEŽKA MUHIČ roj. Šmajdek, iz Malega Podljubna pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo zasuli s cvetjem, se še zadnjič poslovili od nje na njenem domu in jo spremili k zadnjemu počitku. Hvala za številne izraze sožalja za spodbudne besede in vsestransko pomoč v težkih trenutkih ter gospodu kaplanu in pevcem za ganljiv obred. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju vis-ceralnega oddelka in oddelka za intenzivno nego, ki so z največjimi napori poskušali naši mami. vrniti zdravje. Vsi njeni ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata JURAJA VIKTOROVSKEGA iz Metlike, Župančičeva ulica 2, se iskreno zahvaljujemo Egonu Petriču, Dragu Hreljiču in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi družini Štubljar, sostanovalcem iz bloka Zupančičeva ulica 2, učiteljem in učencem 2. d razreda Srednje šole družboslovne in tehničnih usmeritev Črnomelj in 7. c razreda Osnovne šole XV. SNOUB — Belokranjske Metlika. Hvala tudi članom Kegljaškega kluba Metlika, delavcem Poljoprivredne zadruge Juro vski brod, delovni organizaciji Beti Metlika, mestni godbi Metlika in govornikom za poslovilne besede pri mrliški vežici in ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Zdenka, hčerki Romana in Jasmina, oče, mati, brata in sestra z družinami 26. oktobra zapustil si nas, srcu zadal bolečino, ki ne zaceli je niti čas, nisi utegnil se posloviti od nas, tako hiter je bil zadnji korak. V SPOMIN Z bolečino v srcih se spominjamo ob prvem letu usodnega 26. oktobra, ko so žalostno zapeli vaški zvonovi v slovo našemu dragemu možu, očetu, bratu in svaku EDITU GORJUPU iz Mrčnih sel 36 Težko seje sprijazniti z resnico, da te nikoli več ne bo med nami. Žena Gelca in sin Lado V TFM TFflNII UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V I CIVI I tunu VHO Z.MIMNVIM prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 22. oktobra — Zorislav Petek, 23. oktobra — Severin Sobota, 24. oktobra — Dan OZN Nedelja, 25. oktobra — Darinka Ponedeljek, 26. oktobra — Lucijan Torek, 27. oktobra — Sabina Sreda, 28. oktobra — Tadej Četrtek, 29. oktobra — Ida LUNINE MENE 1 22. oktobra ob 18.29 — mlaj 29. oktobra ob 18.11 — prvi krajec kino BREŽICE: 23.vin 24. 10. ameriški kriminalni film Šakali — ameriška pravda. 25. in 26. 10. ameriški akcijski film Zakon molčanja. 27. in 28. 10. Irapcoska komedija Maščevanje krilate kače. 29.10. francoska akcijska komedija As med asi. ČRNOMELJ: 22. in 25. 1(L ameriš-ki akcijsko-avanturistični film Črni mesec. 23. in 25.10. ameriški zabavni film Hana in njeni sestri. 27. 10. francoski erotični film Otok strasti. 29.10. ameriš- službo dobi SPREJMEMO KUHARICO, OD 25 starih milijonov, po dogovoru tudi stanovanje. Šifra: »PRIDNA«. (5519-SL^42) Potrebujemo kuharico in gospodinjsko pomočnico za nedoločen čas. Lahko je mlajša upokojenka. Stanovanje in hrana zagotovljena, plača po dogovoru. Gostišče PAVLIN, Novo mesto, tel. 22-308. -;P41-42MO) NUDIM prodajo atraktivnega artikla, lastni prevoz ni nujen. Ponudbe pod šifro »HAZARD«. (P41-40 MŽ) službo išče Iščem sebi primemo delo in prostor za bivanje. Tel. (068) 77-196 (Mojca), v P42-4MO) stanovanja Zaposleno mlado dekle išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Tel. 21-442. (5523-ST-42) V Krškem ali Brežicah iščem dvoposteljno sobo ali stanovanje. Tel. (068) 33-519, zvečer. (5551-ST-42) ODDAMO neopremljeno enosobno stanovanje (soba, kuhinja in mini kopalnica s straniščem) v starejši hiši v Regerči vasi 63. Prednost imajo dekleta. (5643-T-42) motorna vozila WV 1300, letnik 1968, registriran do julija 1988, prodam. Tel. 61-788, po 18. uri. (P42-6 MO) FIČKA, starejšega, registriranega do aprila 1988, poceni prodam. Tel. (068) 26-012. (5485-MV-42) MOTOR Lambretta (150 ccm) in moped tribrzinec prodam. Zvone, Prisojna pot 14, Novo mesto. (5487-MV-42) R 9 GTD, letnik 85, nujno prodam. ” Tel. 58-315. (5489-MV-42) FIAT 850, letnik 1970, ugodno prodam. Franc Smolič, Ul. Cankarjeve brigade 33, Trebnje. (5495-MV-42) MZ 150 in čelado Kiwi prodm. Košir, Dol. Straža 6, tel. 84-684. (5496-MV-42) FIAT 750 special prodam. Gubčeva 7, tel. 26-543. (P41-43 MO) AVTOMATIK, star tri mesece (smerokazi, lita platišča) in motorno žago Stihi 070 prodam. Tel. 52-336. (5498-MV-42) ZASTAVO 101 comfort, letnik 1981, malo voženo, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 26-409. (5504-MV-42) CITROEN GS 1,3 super, letnik 1980, registriran do junija 88, prodam. Branko Jabuka, Podbočje 28, po 15. uri. (5508-MV-42) ki erotični film Jolandina skrivnost. KRŠKO: 22. 10. (18.) risani film Sneguljčica ter (20.) ameriška komedija Fletch — maskirani detektiv. 23. 10. (20.) »Pajek« na obisku in še kaj! 24. (18.) in 25.10 (20.) domača ljubezenska drama Oficir z vrtnico, 24. 10. (ob 20,) mehiški avanturistični film Bogastvo Amazonke. 25.10. (18.) Ameriški akcijski film Srditi fant. 26.10. koncert. 27. 10. (17.) risanke in (20.) ameriška melodrama Ni malih ljubezni. 28. 10. ameriški karate film Nindja III. 29. 10. (18.) risani film Robin Hood ter (20.) francoska črna komedija Večerna ob- SEVNICA: 22. in 23. 10. nemški erotični film Orgije v carski vasi. 24. in 25.10. ameriški akcijski film Zaoka 11. 29. 10. ameriški akcijski film Komandos. TREBNJE: 24. in 25. 10. francoski pustolovski film Avanture Gwendo-line. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 22. 10. izraelska vojna drama izza rešetk. 23., 24. in 25.10. ameriška komedija Ne glej v tuja okna. 26. 10. ameriški film Cotton club (Klub banditov). GS, letnik 76, prodam. Kettejev drevored 51, Novo mesto, popoldan. (5526-MV-42) ZASTAVO 750, april 1977, dobro ohranjeno, prodam. Drago Tomše, Raka 37. (5524-MV-42) M 14, letnik 1986, prodam po ugodni ceni. Matjan Jakše, Hrastje 3, Šentjernej. (5527-MV-42) ZASTAVO 101 super konfort, letnik 1979, registrirana do septembra 1988, prodam. Tel. (068) 51-906 ali 52-305. (5586-MV-42) Z 101 konfort, letnik 80, 67.000 km, prodam za 250 SM. Tel. (068) 44-321, int. 322, dopoldan (Meserko). (P42-15 MO) Z 750, letnik 1978. prodam. Zagorc, Dol. Brezovica 20, Šentjernej. (5590-MV-42) ZASTAVO 750, letnik 84, prodam. Franc Judež, Vel. Orehek 29, Stopiče. (5593-MV-42) JUGO 45, letnik 1982, prodam. Pavel Cimermančič, Vinja vas 7, Novo mesto. (5592-MV-42) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Miro Hočevar, Močvirje 5, Bučka. (5592-MV-42) Z 750, letnik 82, prodam. Tel. 27-947, kličite proti večeru. (5591-MV-42)v Z 750, letnik 79, prodam. Jože Žagar, Groblje 49, Šentjernej. (5591-MV-42) R 5 TL, karamboliran, ugodno prodam. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. (5594-MV-42) ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno 8r odam. Korenič, Bela cerkev, tel. 84- 17. (5597-MV-42) Z 750 SC, generalno obnovljen, letnik 80, prodam. Sime, Črmošnjice pri Stopičah 6. (5599-MV-4h2 ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam. Matjan Grahek, tel. 52-540. (5604-MV-42) GOLF, letnik 78, prodam. Ogled, Breg 16. (5462-MV-42) ZASTAVO 101 GT 55/3V, letnik 1984, registrirano do avgusta 1988, prodam. Retelj, Ul. Stare pravde 59, Novo mesto, tel. 20-372. (5606-MV-42) KOMBI IMV1600, s kasonom (280 x 190 cm), prodam. Sintič, Dol. Toplice 122. (5563-MV-42) GOLF diesel, letnik 85, prodam ali zamenjam za Z 101 ali jugo. Stane Pekolj, Zagorica 7, Dobrnič. (P42-20 MO) DYANO, letnik 1979, prodam. Tel. 77-314. (P42-19 MO) Z 101, letnik 81, 55.000 km, prodam. Jože Krevelj, Bohoričeva 40, Senovo, tel. 79-434. (P42-17 MO) 126 P, letnik 80, 60.000 km, prodam. Tel. 71-801, dopoldan, ali 72-610, popoldan. (P42-13 MO) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITEL JI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krškp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (hovinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 400 din, naročnina za 2. polletje 7.000din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga vajuta v tej vrednosti) na leto. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 6.000 din, na prvi ali zadnji strani 12.000 din; za razpise, licitacije ipd. 6.500 din. Mali oglas do deset besed 3.000 din, vsaka nadaljnja beseda 300 din. NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1 /72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIČ, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. pol 2.1 R 4, letnik 1977, registriran do junija 88, prodam. Tel. 26-775. (5564-MV-42) ZASTAVO 101, letnik 80, prevoženih 42.000 km, prodam. Tel. 88-871. (5567-MV-42) ZASTAVO 1300, letnik 1978, v voznem stanju, registrirana do marca 1988, prodam. Julij Glavan, Vina gorica 20, Trebnje. (5570-MV-42) Z 750, letnik 76, prodam. Kocjan, Ra-tež 20. (5574-MV-42) 126 P, letnik 78, ugodno prodam. Miran Macedoni, Šmaijeta 27. (5579-MV-42) KADETT citi 1200, letnik 1979, prodam. Ogled v popoldanskem času. Jože Kus, Pristava ob Krki 6, Podbočje. (5580-MV-42) GOLF, letnik 78, prodam. Tel. 21-294, po 16. uri. (5581-MV-42) R 4 TL, prodam za 100 SM. Jože Šiško, Gmajna 5, tel. (068) 75-687. (5582-MV-42) Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Ogled po 14. uri. Slavka Gruma 18, št. 7. (5584-MV-42) ZASTAVO 101, karambolirano na levi strani, prodam za 45 SM. Tel. 85-951. (5531-MV-42) JUGO 45 A in jugo 45 E, stara 7 in 8 mesecev, prodam. Tel. 24-979. (5535-MV-42) 126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 20-577. (5542-MV-42) GOLF diesel, letnik 1985, prodam. Tel. 56-301, od 18. do 20. ure. (5544-MV-42) TOMOS 14 M, star dva meseca, nujno prodam. Tel. 89-269, zvečer. (P42-9 MO) Z 750, letnik 1978, prodam. Ogled do-ildan. Anton Rudman, Vrh pri Ljubnu (5545-MV-42) ZASTAVO 750, letnik 1982, 23.000 km, odlično ohranjen/prodam. Kristanova 11, tel. 24-518 zvečer. (5550-MV-42) R 4 TL, letnik 1977, dobro ohranjen, ugodno prodam. Grobovšek, Levstikova 3, Novo mesto, tel. 27-776. (P42-10 MO) Z 101 confort, letnik 1982, prodam. Slavko Skinder, Gmajna 9, Raka. (P42-11 MO) Z126, letnik 79, prodam. Brdar, Birčna vas 66. (5552-MV-42) ZASTAVO 101, letnik 77, obnovljeno, prodam. Tel. 21-288. (5553-MV42) JUGO 45, letnik junij 1984, 39.000 km, ugodnho prodam. Ravnikar, Lutrško selo 32, Otočec, Tel. 85-055. (5554-MV-42) ŠKODO coupe, starejši letnik, prodam. Mačkovec 7, Novo mesto. (5561-MV-42) ZASTAVO_750 in večji kompletni akvarij prodam. Šega, Drejčetova pot 3, tel. 25-882. (5562-MV-42) LADO 1200, tovarniško novo, prodam. Tel. 65-391. (3613-MV-42) ZASTAVO 750, spredaj karambolirano, motor nov, v garanciji, prodam. Marijan Hočevar, Kristanova 24, tel. 24-784. (3612-MV-42) OPEL kadett 1,6 D, limuzina, letnik 85, prevoženih 22000 km, prodam. Tel. 24-614. (5627-MV-42) ZASTAVO 750 LE, letnik 81, prodam. Tone Blatnik, Dol. Grčevje 6, Otočec. (5631-MV-42) Menjalnik, šipe, vrata, blatnike za lado 1200, motorno kolo 15 SLC in trajno žarečo peč Gorenje prodam. Zupančič, Vel. Podljuben 29. (5633-MV-42) BMW 2002 ugodno prodam ali menjam za manjši avto. Konda, Skalickijeva 7, Novo mesto. (5629-MV-42) Z 750, letnik 1982, prodam. Tel. 23-487. (5637-MV-42) Z 850, letnik 1983, in avtomatik 3 MS, letnik 1986, prodam. Tomaž Barborič. Makovec 9, Novo mesto. (5636-MV-42) ŠKODO 120 L prodam. Potočar, Brš-ljin 50, tel. 21-021. (5638-MV-42) R18, letnik 1983,57.000 km, prodam. Ivan Murgelj, Ragovska 12, Novo mesto. (5635-MV-42) Z101 GTL 55/5, letnik 85, nujno prodam. Tel. 21-229. (5626-MV-42) R 18 TL ugodno prodam. Rezelj, C. kom. Staneta 34, Novo mesto. Tel. 28- 018. (5623-MV-42) 126 P, letnik 1979, neregistriran, vozen, ugodno prodam. Marko Luzar, Orešje 8, Smaiješke Toplice. (5624-MV-42) ZASTAVO 101, letnik 78, ugodno prodam. Matjana Slamar, Papirniška 13 a, Krško. (5642-MV42) JUGO 45, letnik 1983, bele barve, prodam. Andrej Kovačič, Vrh 10, Šentjernej. (5640-MV-42) Z101GT/3 V,letnik 1985, registriran do julija 1988, prodam. Tel. 23-939. (3611-MV-42) ZASTAVO 750, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Ivan Novak, Zajčji vrh 27, tel. (068) 43-712, popoldan. (3609-MV-42) SCHIROCCO, starejši letnik, in 126 P, karamboliran, prodam. Junc, Otočec 101. (5644-MV-42) R 18, letnik 1982, prodam. Tel. 27-135. (5608-MV-42) AVTOMATIC A 3 ML, star dve leti, prodam. Jože Vrščaj,-Otočec. (3615-MV-42) AVTOMATIC A3 ML, metalic modre barve, star dve leti, prodam. Robert Dule, Stranje 7, Šmarješke Toplice. (3616-MV-42) GOLF diesel — S paket, dobro ohranjen, prodam. Tel. 21-948. (P42-22 MO) AVTOMATIC A3 KL SG ugodno prodam. Tel. 27-335, od 13. do 15. ure. (5607-MV-42) Z 850, letnik 1984, v odličnem stanju, prodam. Albin Šral, Velika Dolina 3, Jesenice na Dolenjskem. (P 42-26 MO) Z 101 confort, 1981, menjam za jugo. Tel. 52-044. (po!-MV-42) SIMCO 1100, letnik 1979, firodam. Malči Rober, Kolodvorska 16, Ribnica. (P42-25 MO) GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Miro Gorenc, Zagrebška 14, Novo mesto, tel. 25-683. (5657-MV-42) VOLKSWAGEN, dobro ohranjen, in nekaj let rabljeno peč za centralno kurjavo prodam. Informacije med 19. in 20. uro. Tel. (068) 21-089. (5659-MV-42) ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Bradač, Soteska 6. (5647-MV-42) Z 101 confort, letnik 1979, prodam za 150 SM. Cankarjeva 3 a, št. 16, Krško. (P42-24 MO) prodam PRODAM prenosni radiokasetofon Hitachi 3 D Super Woofer 60 W, še v garanciji. Informacije na tel. 26-416 (popoldan). HLADILNIK Obodin (120 1), star tri leta, prodam za 10 SM. Levstikova 1, tel. 27-784. (5510-PR-42) BARVNI TELEVIZOR Iskra, prodam po ugodni ceni. Semiška 2, Črnomelj. (P42-7 MO) KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 4 leta, prodam. Janez Lukše, Koroška vas 16. (5521-PR-42) ŠTEDILNIK Iskra-corona (2 + 2), nov, še zapakiran, ugodno prodam. (5520-PR-42) PRALNI STROJ Gorenje prodam. Z. Simič, Bršhin 18. (5500-PR-42) GARAŽNA VRATA, dvižna, rabljena, prodam. Peterlin, Radovlja 38, Šmarješke Toplice. (5501-PR-42) SKRINJO (2101), dve leti staro, prodam. Tel. 26-600. (5484-PR-42) RADIO S KASETOFONOM Sharp 5757, skoraj nov, star tri mesece, prodam. Tomaž Jurak, Gor. Kamence 27, Novo mesto. (5494-PR-42) DVA PRAŠIČA, težka po 130 kg, prodam. Zupančič, Vel. Podljuben 29. (5480-PR-42) MIZARSKO krožno žago Alpendorf s pomičnim vozičkom, dolžine 25Q cm, in predrezilom prodam. Tel. (061) 641-075. (P42-5 MO) DIATONIČNO HARMONIKO (Ce, eF, Be), Železnik, Kromatično hramoniko in 2 zvočnika Solton prodam. Tel. 56-003. (5515-PR-42) OTROŠKO SOBO, belo-rdečo, z ležiščem in pralni stroj Candy prodam. Bučar, Muhaber 23, Novo mesto. (5514-PR-42) PRALNI STROJ, hladilnik, sesalec za prah in moped dvobrzinec prodam. Jože Turk, Gotna vas 57, stanujoč v domu starejših občanov v Šmihelu. (5512-PR-42) SOD (800 1) prodam. Jože Zagorc, Dol. Vrhpolje 36, Šentjernej. (5525-PR-42) KONJA, devet let starega, prodam. Jože Bregant, Dol. Grčevje 7, Otočec. (5516-PR-42) KOMPLETNE stroje za izdelavo lesenih žlic prodam. Jernej Virant, Pod hribom c. 11/32, Grosuplje, tel. (061) 772-501. (P40-39 MO) PRODAM čmo-beli TV, star 3 leta. Zadkovič, Cegelnica 69, Novo mesto. FISHER radiokasetofon (ločljiva zvočnika) prodam. Tel. (068) 22-650. (5649-PR-42) BARVNI televizor Gorenje, star sedem let, prodam. Tel. 85-443. (5639-PR-42) HLADILNO SKRINJO (2101), dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel. 26-573, popoldan. (5646-PR-12) KUHINJSKO OPREMO, malo rabljeno, prodam. Tel. 42-454, od 16. do 19. ure. (5645-PR-42) 300 kg koruze v zrnju in Iskrin sokov- nik AEG, nov, prodam 10% ceneje. Tel. T-PR - NOV ŠTEDILNIK Kiiperbusch ugod- 42-349. (5640-PR-42) ČRNO-BEU TELEVIZOR Gorenje prodam. Tomažin, Ragovo 6, Novo mesto. (5587-PR-42) RABLJENO PEČ za centralno ogrevanje Zrenjanin (25 kw) in zamrzovalno omaro prodam. Košale, Na tratah 3, Novo mesto. (5590-PR-42) BARVNI TELEVIZOR Nordmende in obnovljen veliki kavč prodam. Tel. 23-068. (5595-PR-42) ŠTEDILNIK in kuhinjske elemente prodam. Igor Robek, Šegova 6. (5596-PR-42) BARVNI TELEVIZOR Gorenje in otroško stajico prodam. Srečko Udovč, Slavka Gruma 8, tel. 26-232. (5602-PR-42) Nov dvojni kasetofon JVC TD-W 20 prodam. Tel. (068) 65-210. (5603-PR-42) MOTORNO ŽAGO 0,41, dobro ohranjeno, grablje za kosilnico Gorenje Muta, rabljene eno sezono, prodam. Pristava 23, popoldan. (5605-PR-42) NOV BARVNI TV SPREJEMNIK, ekran 36, prodam. Tel. 84-926, od 11. do 12. ure ali od 21. do 22. ure. (5607-PR-42) OSTREŠJE HIŠE (16x9) hrast, plohe, kombi plošče (50 m2,5 cm) ter zastavo 750 prodam. Rus, Meniška vas, Dol. Toplice, tel. 65-496. (3614-PR-42) Novo peč termiku ugodno prodam. Tel. 26-447, do 12. ure. (5518-PR-42) Malo rabljen gumi voz 16 col. (4 t) in novo prikolico (31), prodam. Anton Šta-rič, Vinja vas 43. Novo mesto. (3619-PR-42) PRALNI STROJ Gorenje, še nerabljen, ugodno prodam. Tel. 81-557. (P42-16 MO) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2,5 kw) in pralni stroj Candy prodam ugodno. Kotaijeva ul. 6, stanovanje 4, Novo mesto, tel. 27-368. (P42-14 MO) COMMODORE, hišni računalnik s kasetofonom, igralno palico, programi in literaturo ugodno prodam. Primeren za učenje, igro in poslovno uporabo! Tel. (068) 22-552. (5588-PR-42) kmetijski stroji no prodam. Ogled po 19. uri. Becele, Kettejev drevored 39, Novo mesto. (5641-PR-42) OTROŠKO POSTELJICO prodam. Tel. 27-781. (5634-PR^2) SUHE HRASTOVE DESKE, plohe, različnih dimenzij, prodam. Nagelj, Smo-lenja vas 22, tel. 27-807. (5628-PR-42) BARVNI TELEVIZOR Gorenje prodam. Durič A., Šmarieške Toplice 184. (5625-PR-42) SPALNICO, rabljeno, starejšega tipa, prodam. Tel. 23-651. (5537-PR-42) JOPIČE, krznene in usnjene, prodam. Tel. 21-912. (5538-PR-42) Dobro prikolico za luksuzni avto prodam. Tel. (068) 51-837. (5547-PR-42) 12 t krompirja (igor) prodam. Naslov v upravi lista. (5548-PR-42) KOVAŠKI MEH, dobro ohranjen, prodam. Franc Markovič, Gor. Gradišče 5, Dol. Toplice. (5560-PR-42) KRAVO, brejo 8 mesecev, in plug Batuje, primeren za vsak traktor, prodam. Branko Levičar, Cesta 2, Krško, tel. (068) 33-500. (5565-PR-42) VIDEOREKORDER-goldstar, v garanciji, prodam. Tel. 84-595. (5566-PR-42) Žensko usnjeno in krzneno jakno št. 42, videorekorder Orion ter televizor Blaupunkt (42) prodam. Tel. 84-059, v soboto. (5568-PR-42) COMMODORE 116, kasetnik in kasete, prodam. Tel. 44-790. (5569-PR-42) KRAVO, z drugim teletom, prodam. Julij Glavan, Vina gorica 20, Trebnje. (5570-PR-42) KOBILO, staro 28 mesecev, prodam ali zamenjam za kravo. Dečja vas 15, Trebnje. (5572-PR-42) KOMPLETNO SPALNICO prodam. Tel. 23-636, od 15. do 20. ure. (5573-PR-42) HI-FI stereo, gramofon-kasetofon-ra-dio Gerard (2 x 130 W) in harmoniko Melodija (60 basov) ugodno prodam. Tel. (068) 24-390, od 15. ure dalje. (5575-PR-42) STREŠNO OPEKO, rabljeno, 2000 komadov, prodam. Ivan Komes, Doljno Gradišče 16, Šentjernej. (5576-PR-42) ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje (210 1), rabljeno, prodam. Alojz Hočevar, Dule 3, Bučka. (5538-PR-42) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (3 kw), prodam. Ogled po 19. uri. Red-ling, Zagrebška 12, Novo mesto. (5585-PR-42) PARCELO za vinograd 25 a, elektrika, asfalt,, prodam. Parcela je na Vinjem vrhu pri Šmarjeških Toplicah. Tel. (068) 27-393. (3620-PO-42) V Novem mestu prodam hišo (9x11) in renault 4. Tel. (068) 27-739. (5632-PO-42) Manjšo domačijo v Črešnjicah pri cerkljah in štiri leta star vinograd na Trški gori pri Krškem, s 700 trtami in vso dokumentacijo, prodam. Do parcele je asfalt. Franc Horžen, Črešnjice 73, tel. v službi 61-422. (5648-PO-42) PARCELO, komunalno urejeno, z lokacijskim dovoljenjem, prodam na relaciji Novo mesto—Straža. Pod Trško goro 38, tel. 21-104, zvečer, (ček 87) razno Najlepše se zahvaljujemo vsem prisotnim gasilcem in poklicnim gasilcem za pomoč pri požaru. Hvala vsem sovaščanom in sorodnikom za denarno pomoč in pomoč, ko so nam dali les za novo ostrešje. BRANE GORŠE, Meniška vas. (5513-RA-42) SEMINARSKE NALOGE in podobna dela družboslovne smeri sestavljam. Tel. 23-367 v torek in četrtek od 17. do 18. ure. (Ček 125) V Krškem prodam lokal (159 m2), C. K. Ž. 36. Franc Vodopivec, 21. maja 28, Brežice. (P42-18 MO) ZETOR 5911, 1700 ur, prodam. Ida Stušek, Tržišče. (5507-KS-42) TRAKTOR Štore 502, gumi voz (14 col) in cirkular za BCS prodam. Tel. 56- 003. (5515-KS-42) NOVO SAMONAKLADALNO prikolico NRP 25 in rabljeno Pionir 17 prodam. Vladimir Barbič, Šutna 12, podboč-je. (5540-KS-42) TRAKTOR universal 455,180 delovnih ur, ugodno prodam. Turk, Veliki Slat-nik 7. (5543-KS-42) Universal 340 DT, nov, s koso in zetor 47-12, 2300 ur, s koso, prodam. Stjepan Mihelič, Jarčeva 3, Metlika, tel. (068) 58-714. (5549-KS-42) TRAKTOR Valpando, 24 KM, letnik 73, prodam. Štefan Jakše, Vranoviči 10. (P42-12 MO) ROTACIJSKO 135 in kiperico prodam. Zajc, Poljane 9, Škocjan. (5555-KS-42) SEJALNICO za koruzo, dvoredno, prodam. Klemenčič, Goriška vas 15. (5557-KS-42) TRAKTOR Ursus 360, 500 ur, prodam. Slavko Hočevar, Grmovlje 21. (5559-KS-42) UNIVERŽAL DTC 550 (hidravlični volan) prodam. Tel. (068) 58-319. (5571-KS-42) TRAKTOR MF in fiat 132 prodam. Dobruška vas 22, Škocjan. (3610-KS-42) TRAKTOR Tomo Vinkovič 30, skoraj nov, prodam. Tel. (068) 58-690. (3618-KS-42) kupim Kupim 3—4 leta star 126 P ali 4—5 let star R 4. Ponudbe na tel. 22-711 int. 426, dopoldan (Veselič). (P42-8 MO) KUPIM manjši sadovnjak ali starinov bližnji okolici Novega mesta. Tel. 26-416 popoldan). (P42-27-MO) preklici ANTON SKUBIC in FRANČIŠKA GERDENC, Šolska ul. 8, Novo mesto, prepovedujeva vsako uporabo poti na najini parceli na Trški gori, pare. št. 1430/2, katastrska občina Ždinja vas, ker je to samo najina last. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. (5528-PK-42) JANEZ KOBE iz Dol. Straže preklicujem klevete, ki sem jih izrekel tovarišem borcem NOB: Rudiju Faleskinu iz Gor. Straže 68, Ivanu Virantu iz Gor. Straže 30 in Štefanu Kovaču iz Vavte vasi 38, ker so neresnične, izmišljene in zlonamerne. S tem se jim opravičujem. (5558-PK-42) čestitke Dragi mami in babici URŠKI JURŠIČ z Dolža in pravnukinji URŠKI želijo za god vse najboljše vsi njuni. (5529-ČS-42) obvestila Obveščamo vse Belokranjce, da bo povatek letala DC-3 z Jupitra dne 23.10. 1987 na letališču Otok. ODBOR. (5598-OB-42) CANDY servis. Janez Močnik, K Roku 17, tel.22-668. (P42-23 MO) VODOINSTALATERSKA DELA, opravljam hitro in poceni. Mario Valek, Sela 110, Dobova, tel. (068) 67-085. (P42-1 MO) GOSPODINJE, tri leta garancije za menjavo izolacije na zamrzovalnikih, ki točijo, rosijo, od zunaj ledenijo! Tel. (062) 413-606 vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Viktor Pajek. (4826-OB-35) SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdeluje, po potrebi tudi montira OBRTNA DELAVNICA, DANE MIŽIGOJ, Krško p.p. 26, tel. (068) 71-513. (P37-15MO) ŽAGAM DRVA v Novem mestu in okolici. Tel. 21-360. (5023-OB-39) posest NEDOGRAJENO HIŠO v izmeri (8 x 8) z 2000 m2 zemljišča v bližini Kostanjevice na Krki prodam. Ponudbe in informacije na tel. (068) 60-219, zvečer. (5502-PO-42), NOVO HISO s 4210 m2 zemlje prodam v bližini Semiča. Naslov v upravi lista. (5503-PO-42) HIŠO v 3. gradbeni fazi, telefon, elektrika, voda, primerno za gostinski lokal ali motel, na zelo lepem kraju v Semiču v Beli krajini ugodno prodam. Grajena je na prometni točki 0,5 km iz centra mesta. Klet (60 m2) in pritličje (150 m2), primerno za lokal, nadstropje v mansardi (150 m2), primemo za tujske sobe ali stanovanje. Informacije nalel. (061) 441-714 od 19. ure dalje. (P42-2 MO) V Krškem ali bližnji okolici kupim manjšo hišo, manjše posestvo ali eno etažo hiše. V skrajnem slučaju tudi zamenjam svoje enosobno stanovanje s telefonom v Ljubljani. Tel. (068) 33-929. (pol-PO-41) POSESTVO, veliko 15 ha, lepi pogoji za zimski in kmečki turizem ali živinorejo, blizu Radeč, prodam. Na posesti je cesta, voda, elektrika, telefon in zimska vlečnica. T el. (0601) 21 -287, od torka do petka, od 8. do 11. ure in od 16. do 18. ure. (P42-21 MO) VINOGRAD pri Starem gradu (881 m2) prodam. Dostop z avtom na parcelo. Danijela Prešern, tel. 85-040. (5589-PO-42) VINOGRAD na Kiri pri Cerovem logu, star 5 let, prodam. Bratkovič, Gornja Brezovica 26, Šentjernej. (5530-PO-42) CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA IMAM ZOPET NA ZALOGI: 1. naravno jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa, sinusov, pljučnih bolezni in prehladov 2. mazilo proti sklepni revmi in ožilju 3. mazilo proti glivičnim ekce-mom 4. pravo šentjanževo olivno olje za zdravljenje ran, opeklin in drugih bolezni 5. šentjanžev čaj proti živčnim, želodčnim, ledvičnim in črevesnim boleznim. Pošljem po povzetju! Navodila so priložena. STANISLAV ERJAVEC Pokljukarjeva 57/a 61111 LJUBLJANA Tel. (061) 264-900 (5522-OB-42) SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, Trebnje, Slakova 13, tel. 44-940! — popravila hladilnih skrinj in hladilnikov — popravila pralnih strojev, ter generalna popravila — popravila ostalih električnih aparatov! Naročila sprejemam vsak dan od 7. do 9. ure. Se priporočam! (5517-OB-42) SKUPNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA PLAN IN MENJAVO DELA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 807/42 Počitniška skupnost Krško objavlja javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. traktor IMT 58, neregistriran, IC 2,000.000 din, 2. nakladalec za traktor IMT 58, IC 500.000 din, 3. greder za traktor IMT 58 m, IC 300.000 din Licitacija bo dne 23.10.1987 ob 10. uri v garažah skupnosti v Krškem. Ogled prodajanih osnovnih sredstev bo isti dan kakor licitacija dve uri prej. Interesenti morajo pred licitacijo vplačati varščino 10% izklicne cene, ki se vrne vsem, ki na licitaciji ne bodo uspeli. Kupljena osnovna sredstva morajo biti plačana v 10 dneh po licitaciji, sicer kupcem vplačana varščina zapade. Sistem prodaje: ogledano-kupljeno. 810/42 Te dni mineva že leto dni, kar med nami več Te ni, s cvetjem Ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, a v srcu je polno bolečin. V S P O MI N i VALENTINI KASTELIC z Vinje vasi Hvala vsem, ki se spominjate naše drage mame, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni Trpljenje si prestal, zdaj boš brez bolečin v grobu mimo spaL ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je 86. letu starosti zapustil naš oče, stari oče in stric JOŽE HOČEVAR iz Stare vasi pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku Slavku Sutaiju ter g. župniku za opravljen obred in sosedom za pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Z AH V A L A Ob težki izgubi našega dragega moža, strica in svaka KARLA KRENA z Drganjih sel 11 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni organizaciji ZB za venec in tople poslovilnebesede, Novolesovi godbi gospodu župniku, sovaščanom ter družini Boh za vsestransko pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža JOŽETA PLAVCA se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali, posebno zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, tovarišem za poslovilne ^esede ob odprtem grobu, za podarjene vence, ZB Straža in sindikatu ZTP Novo mesto ter godbi iz Novega mesta. Žalujoča žena Slavka in ostalo sorodstvo V SPOMIN 15. oktobra mineva 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož in oče ALOJZ CEMIČ z Brega 5 pri Vinici Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Ljubil si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustil si dom. ZAHVALA V 44. letu starosti nam je neizprosna usoda na krut način iztrgala dragega sina, očeta in dedka FRANCA KOVAČIČA iz Križa pri Čatežu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter OOS Stična za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo g. duhovniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči' mama Frančiška, hčerki Andreja in Branka z družino ter ostalo sorodstvo V SPOMIN FRANCU PAVLINU Petelinjek 44 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, nosite na njegov . grob cvetje in prižigate svečke. Vsi njegovi Te dni mineva leto dni, odkar Te več med nami ni; s cvetjem Ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, a v srcih je polno bolečin. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo Te imeli Prerano zapustil si nas, srcu zadal bolečino, ki ne zaceli je čas. Nisi utegnil se posloviti od nas, tako hiter je bil Tvoj zadnji korak. ZAHVALA Nenadoma in prezgodaj je odšel od nas dragi mož, ata in stan ata TONE RAVBAR z Uršnih sel 53 a Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, kolektivoma Zdravstvenega doma-otroški dispanzer Novo mesto in Novoteksu Novo mesto. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo tudi sosedom Sobarjevim, Erpetovim, Povšetovim, Blatnikovim in Žagarjevim, g. župniku za lepo opravljeni obred, GD Uršna sela in Dobindol ter govornikoma Jožetu Fonu in Marjanu Klobučarju za ganljive besede, šmihelskim pevcem pa za zapete žalostnike. Njegovi: žena Lojzka, sin Dušan in hčerka Joži z družinama, bratje in sestre z družinami Kje si zdaj, naš dragi mož in oči Ti kje je tvoj nasmejan obraz, kje so Tvoje tople roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v komaj 47. letu starosti zapustil naš dragi mož, oči, stari ata, sin, brat, boter in stric JANEZ KRALJ s Sel pri Zajčjem vrhu 7 Ob nepričakovani izgubi našega moža in očija se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, sosedom ter sodelavcem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tovarni zdravil KRKA-TOZD Zelišča za častni pozdrav na domu ter ganljive besede ob odprtem grobu, TOZD TPP Novo-les Gotna vas, IMV TA proizvodnja IQI, tovarni Labod —TOZD Ločna, OS Stopiče ter učencem 5. a razreda in razredničarki za denarno pomoč. Lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat hvalavsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angelca, sin Janez, hčerke Darinka z družino, Angelca z Vinkom, Dragica z Martinom ter mala Martina, oče, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, atka, brata in strica FRANCETA KAMINA iz Češnjcvka 13 a pri Trebnjem se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nesebično pomagali. Prisrčna hvala za vence in cvetje ter izraženo sožalje. Posebna zahvala podjetju ŽTO-TOZD Promet Ljubljana, Labodu iz Trebnjega ter Tovarni obutve iz Novega mesta. Hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred in pevcem. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Justina, hčerka Justi, sin Andrej in Tine ter ostalo sorodstvo Prerano zapustil si nas, srcu zadal bolečino, ki ne zaceli je čas. Nisi utegnil se posloviti od nas, tako hiter je bil tvoj zadnji korak. ZAHVALA V 52. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in dedek DANILO KOBE iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni delovnim organizacijam: Tovarni Gorenje iz Črnomlja za pomoč, Iskri Semič, SDK Metlika, Veletekstilu Črnomelj in TP Dolenjka. Zahvaljujemo se tov. Maleriču in tov. Skoliberu za ganljive besede, pevskemu zboru za lepe pesmi, godbi na pihala za žalostinke ter vsem sosedom za izkazano pomoč. Žalujoči: vsi njegovi s * * j DARKO K Ni naključje, da je bila 14. konferenca Jugoslovanske zveze društev vzdrževalcev v Krškem in da je bila pokroviteljica tega srečanja Tovarna celuloze in papirja Dju-ro Salaj. Moštvo 400 vzdrževalcev iz tovarne celoloze in papirja je namreč eno izmed najboljših v Jugoslaviji Na čelu tega moštva ^ je že več kot 10 let dipl inž. stroj-N ništva Darko Kolšek. Zanjpravi-? jo, da je mož dejanj. Od svojih r........................ i i vzdrževalcev zahteva, da so vedno pripravljeni za delo. Zato delo vzdrževalca, ki že dolgo ni več samo ključavničar ali strugar, ampak visoko usposobljen tehnik, ni samo stvar stroke. »To delo temelji na disciplini zavesti,« meni Kolšek. Zato seveda ni čudno, da vzdrževalci navzven delujejo kot enovit kolektiv, ki mu ne manjka družabnih srečanj in priložnosti za zabave. Le skozi skupno delo in skupno preživljanje prostega časa se kolektiv krepi » Vse življenje sem že vzdrževalec. Pa drugače tudi ni moglo biti, saj je že oče delal kot vzdrževalec v predvojni tovarni papirja tu v Krškem. Zato seveda ni bilo težav z odločitvijo za smer študija Pc končani gimnaziji v Brežicah sem diplomiral na strojni fakulteti Vendar pa mi humanistična izobrazba zelo prav pride. Ne samo zaradi tega ker lažje spremljam dogajanje po svetit, ampak tudi zaradi tega ker delam z ljudmi Te ljudi pa je potrebno za delo motivirati Vse industrijske na- prave v Sloveniji so tako rekoč odpisane. Prav tako je tudi v tovarni celuloze in papirja v Krškem. Toda s stroji ki bi morali že zdavnaj med staro železo, dosegamo količine in kakovost papirja kot bi bili stroji še novi Med nami so visoko usposobljeni strokovnjaki ki so sposobni odpraviti domala vse napake. Med njimi so strojniki elektrotehniki elektroniki Vzdržujemo zahtevno tehnologijo oziroma tehniko, ki deluje tako rekoč noč in dan, v petek in svetek. Bojim pa se za prihodnost, kajti iz današnjih šol prihajajo mladi, ki ne obvladajo svoje stroke. Najhujše pomanjkanje bomo občutili pri rokodelcih,«pripoveduje Kolšek. Včasih so pri nas menili da ie vzdrževalec nujno zlo. V obrambo vzdrževalcev so vodilni govorili delavcem, naj bodo veseli kadar vzdrževalci počivajo. To naj bi bilo znamenje, da so stroji v redu in lahko proizvodnja normalno teče. Danes pa je tudi v vzdrževanju drugače. Vzdrževalci so zaposleni tako rekoč ves dan in njihovo delo se iz odpravljanja napak preusmerja v diagnostiko. Preprosta orodja, ki so seveda še vedno nujno potrebna, sedaj večkrat zamenja računalniška oprema. Zato je cilj slovenskih vzdrževalcev, katerih društvo je bilo v preteklem obdobju med najbolj dejavnimi da bi bilo računalniške opreme še več. Vzdrževanje postaja visoko strokovna tehnična disciplina, ki ima vse večji pomen tudi pri projektiranju industrijskih naprav. Na vprašanje, kakšen ugled imajo vzdrževalci v njegovi delovni organizaciji Kolšek odgovarja, da si morajo vzdrževalci pridobiti ugled z delom in ne s propagando. In če je tako, potem tudi ni težav z delitvijo dohodka znotraj delovne organizacije, čeprav vzdrževalci delujejo v svojem tozdu. Nasploh meni Kolšek, da za vse težave, s katerimi se ubadamo pri nas, ni krivo samoupravljanje. To potrjujejo vzdrževalci s svojim osebnim zgledom. Kolšek ni izjema Kljub obilici dela na vodilnem delovnem mestu je še vedno toliko doma v stroki, da se lahko spopade s povsem konkretnim problemom. To je dokazala tudi zgledna organizacija 14. srečanja jugoslovanskih vzdrževalcev prejšnji teden v Krškem. J. SIMČIČ 5 5 5 i * 5 i * I \ \ S s \ s MLADI KIPARILI ZA BANKO — Temeljna dolenjska banka Novo mesto je v soboto v Pionirjevem tozdu Keramika v Bršljinu pripravila 3. srečanje mladih likovnikov-kipaijev na temo »Živali, človekove prijteljice«. Kiparjenja se je udeležilo kar 42 učencev in njihovih mentorjev iz 16 osnovnih šol dolenjske regije. Kiparski izdelki mladih umetnikov bodo ostali last banke in bodo krasili njihove prostore. (Foto: J. Pavlin) KATV na pohodu v N. mestu in Krškem Včeraj seje v Novem mestu iztekel drugi rok za vplačila naročil za priključke na kabelsko TV omrežje po ceni 440.000 dinarjev. Ofenziva je tokrat tekla predvsem v petih krajevnih skupnostih na desnem bregu Krke, vendar v torek dopoldne, ko to pišemo, število prijavljencev še ni bilo dokončno. Za priključek seje seveda moč prijaviti še do konca leta, ko bo gradbeni odbor moral ugotoviti, v katerih soseskah je prijav dovolj, in kje premalo. V Krškem so do torka zbrali več kot 2000 prijav od 3000, kolikor bi jih želeli imeti. Tudi sprejemno anteno in opremo nemške firme Kathrein za vozlišče so že kupili. Za prispevek 530.000 dinarjev bodo Krčani gledali vse zemeljske in osem satelitskih programov. Rok za vrnitev pogodb je 20. november, računajo pa, da bo omrežje začelo delovati do konca junija M. MOŠKON 1988. Prej pokopališče, zdaj park Pred 20 leti opuščeno kpčevsko pokopališče na Trati spremenili v park— Obno- vili se 460 let staro cerkvico in dve kapeli — Razstava cerkvi KOČEVJE -— 17. oktobra so v Kočevju svečano odprli v spominski park preurejeno mestno pokopališče na Trati, kije bilo opuščeno že leta 1966. Sestavni del tega parka so: 460 let stara cerkev z baročnim oltarjem, kapelica božjega groba, kapelica zadnje postaje križevega pota, v park spremenjeno pokopališče (prvič omenjeno v zapisih iz leta 1669) in nekdanje grobišče padlih borcev v drugi svetovni vojni. Svečanost je začel predstavnik območnega odbora KS Kočevje-mesto Feliks Žagar, o opravljenem delu in bodočih nalogah pa je govoril predsednik gradbenega odbora Rajko Jenko. Za obnovo je bilo zbranih blizu 7 milijonov din prispevkov občanov, SIS za komunalno in cestno dejavnost je prispevala 19 milijonov din, krajani in obrtniki so vložili za obnovo prek 3.700 prostovoljnih delovnih ur. Predračun za to investicijo, ki pa še ni popolnoma zaključena, je znašal 50 milijonov din. Na govorniškem odru (to je bila pravzaprav prižnica, postavljena pred cerkvijo) pa sta se zvrstila še podpredsednik gradbenega odbora dekan Božidar Me- RAZSTAVA V LAŠČAH VELIKE LAŠČE — Društvo za rejo malih pasemskih živali iz Velikih Lašč šteje že blizu 100 članov. Pred kratkim je pripravilo razstavo, na kateri je 50 članov iz Kočevja, Ribnice, Sodražice, Grosuplja, Dobrepolja in Velikih Lašč predstavilo svoje male pasemske živali. Posebna komisija je prikazane živali tudi ocenjevala. M. G—6 telko in sekretar OK SZDL občine Kočevje Alojz Šešek. Za to priložnost je bila v cerkvi odprta fotografska razstava, kije prikazova- POKOPALIŠČE — SPOMINSKI PARK — Glavni govornik Rajko Jenko je poudaril, daje ta spominski park dokaz, kaj vse se da narediti, £e je volja in če je zbrani denar porabljen za tisto, za kar so ga občani darovali. A Srečanje nekdanjih brezdomcev Leta 1954 sta se v šmihelskem internatu ločila Niko Mayer, ki je odpotoval k ma-_____mi v Nemčijo, in Ivan Brudar — Srečala sta se po 33 letih KOČEVJE, NOVO MESTO — Po 33 letih sta se te dni srečala v Kočevju Niko Mayer iz okolice Heidelberga v Zahodni Nemčiji in Ivan Brudar iz Kočevja. Oba sta v povojnih letih živela tja do leta 1954 kot brezdomca in otroka brez staršev v takratnem internatu v Šmihelu pri Novem mestu. Niko Mayer je vojvodinski Nemec. Njegova rojstna vas se je včasih imenovala Sekič, danes pa Lovčenac. Pravi, da so jo tako poimenovali v povojnih časih, ko seje tam naselilo prebivalstvo iz južnih krajev Jugoslavije. Ob koncu vojne, kije za Jugoslovane pomenil osvoboditev, se je za vojvodinske Nemce križev pot šele začel. Niko je bil takrat še majhen in se ne spominja vsega natančno. Ve pa, da so osvoboditelji, Rusi, najprej odbrali mlajše ženske — tudi njegovo mamo — in jih poslali na delo v Sibirijo. Starejše in otroke so internirali. V internaciji sta umrli tudi njegovi teta in stara mama. Leta 1946 so otroke vzeli iz internacije in jih razposlali v internate: fante v Slovenijo, dekleta pa v Hrvaško in Srbijo. Tako je Niko Mayer prišel še z dvema mladima vojvodinskima Nemcema najprej v internat v Novo mesto, nato pa v šmihelski internat. Spominja se, da so jih večkrat popisovali in vpraševali " ti, kdaj so rojeni. Noben Nemček ni vedel svojega rojstnega datuma. Zaseje Niko trdil, da je bil rojen leta 1938, kasneje pa je zvedel, da je njegovo rojstno leto 1934. Po nekaj letih se je njegova mama vrnila z dela v Sovjetski zveži in se nastanila najprej v Vzhodni, nato pa v Zahodni Nemčiji. Preko Rdečega križa je začela poizvedovati za njim. Leta 1954 je zvedela, da je v Novem mestu, in mu je pisala, seveda v nemščini. Mamina pisma mu je prevajal v slovenščino avgust Pleničar, kije bil takrat hišnik v internatu. Še isto leto seje Niko preselil v Nemčijo k mami, kjer živi še danes. Zdaj, po 33 letih, seje vrnil in obiskal Vojvodino, Novo mesto in Ivana Bru-darja v Kočevju. O Novem mestu pravi, da kaže videz zanemarjenosti in neurejenosti, po njegovem najbrž zaradi industrijskega razvoja mesta in naseljevanje ljudi, ki so jim mestne navade neznane. Ivan Brudar, kije bil takrat, po vojni, brez staršev in sprejet v šmihelski internat, se dobro spominja Nika Mayerja in drugih. Med gojenci je bilo takrat, kot se spominja, le 8 popolnih brezdomcev, ki so bili v internatu vse leto, tudi med počitnicami. Od Slovencev sta bila tam Martin Matko iz Gaberja in on, Ivan Brudar, iz Novega mesta. Iz Bosne pa sta bila Jelka Petkovič in Dušan Gojkovič. »Mislim, da nisem nikogar pozabil,« pravi Ivan Brudar. »Če pa sem, bi morda ta seznam lahko dopolnili takratni vodja tabornikov Tone Gošnik, saj smo z njim pogosto taborili, ali pa naši sošolci.« Dodal je, da bi natančnejši seznam potrebovali tudi zato, ker bi se takratni brezdomci radi srečali. Tako srečanje gojencev, ki so bili v letih od 1946 do 1954 vsaj po nekaj let stalno v tem internatu, nameravajo pripraviti že prihodnje leto. JOŽE PRIMC HENČKOV DOM VABI DOBRAVA — Henčkov dom kljub svoji edinstveni legi s pogledom na novomeško kotlino ne more privabiti zadostnega števila obiskovalcev. Sedanji najemnik tega lokala poskuša s plesi. Vsak petek in sobota zvečer igrata ansambla Spomin in Iskra, pripravljen pa je sprejeti tudi večje skupine po naročilu. »Od ženske ostale samo kosti!« Strah ima velike oči KOČEVJE, STRUGE, ŽVIR-ČE —V Suhi krajini, predvsem okoli Žvirč in v struški dolini je strah pred medvedom, kije umoril žensko med nabiranjem gob, še vedno močno prisoten. Ljudje vedo povedati vedno nove in nove zgodbe o napadalnih medvedih, o uvoženih medvedih itd. Ne pomagajo nobena pojasnila in zanikanja lovskih strokovnjakov. Gotovo je strah pred medvedi zaslužen za zgodbo, ki te dni kroži med ljudmi na tem območju. Po teh govoricah naj bi bila prišla v Kočevje na obisk neka Kočevarica, ki živi v Nemčiji. Nekega dne seje odločila, da bo šla v povsem opuščeno vas Kukovo, kjer bo fotografirala ruševine svoje rojstne hiše in sploh svojo porušeno in opuščeno rojstno vas. Ker pa se ženska po 19 dneh ni vrnila v Nemčijo so svojci iz tujine vprašali v Kočevje, kaj je z njo. V Kočevju, kjer so bili prepričani, daje odpotovala domov, so zdaj začeli izginulo žensko iskati. V grmovju pri Kukovem so najprej našli, avto, nato pa malo dalje v gozdu kupček kosti, kar naj bi bilo edino, kar je še ostalo od nesrečne Kočevarice. Govorice so prišle tudi do postaje milice v Kočevju. Komandir Peter Kolšek je povedal, da so zadevo preverjali in ugotovili, da so govorice iz trte zvite. J. P. la, kako zanemarjeno je bilo pokopališče in objekti na njem pred obnovo, potek obnovitvenih del in današnje stanje spominskega parka. Fotografije za razstavo so delo Mihe Briškega, Marije Jelenovič in Janeza Gomboca, izdelavo barvnih povečav pa so omogočile nekatere kočevske delovne organizacije. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja, nonet Rog iz Željn in domača mladina. J. PRIMC PLEZALI SO V METEORIH NOVO MESTO — Turistično in alpinistično zanimive stolpe Meteorov so od 4. do 8. oktobra obiskali 3 člani dolenjskih alpinističnih odsekov: Arnold Koštomaj iz alpinističnega odseka Novo mesto in Hinko Uršič ter Miran Pribožič iz M. V. Planinskega društva Bohor. V Meteorih so plezali pet smeri od peje težavnostne stopnje do minus sedme. Še posebej se je izkazal Arnold Koštomaj, ki je prosto preplezal smer Sudostwand z oceno VII, v navezi pa sta bila tudi oba člana bohor-skega kluba. Stolpi Meteorov so iz konglomerata, zato je tudi tehnika plezanja nekoliko drugačna kot na apnenčastih skalah. Dolenjskim alpinistom je še večje uspehe prekrižalo slabo vreme in so se morali zaradi dežja vrniti domov. SPUST NA SAVI KRŠKO — Blizu 60 tekmovalcev iz osmih klubov Slovenije in Hrvatske seje pomerilo pred časom na 2. memorialnem spustu Prvih krških borcev na Savi, ki so ga vozili od Brestanice do krškegi mostu. Ekipni zmagovalec prireditve, ki jo je organiziral Kajak klub Krško, je postal Končar, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci Škofje Loke. priporočamo cepljenje proti gripi To je edini ukrep, ki nudi bolniku določeno stopnjo zaščite Gripa ali influenca je nalezljiva virusna bolezen, ki razsaja predvsem v jesensko-zimskem času. Javlja se v obliki epidemij in pandemij. V letu 1986 je v naši regiji zbolelo za gripo preko 7300 krajanov. Kot za vse ostale viruse bolezni tudi proti gripi ni zdravila. Obolenje poteka z visoko temperaturo, z nahodom, kašljanjem, bolečim grlom ter z bo-lečinami v mišicah in sklepih. Dokaj pogosta komplikacija je pljučnica. Gripa je še posebno nevarna za starejše ljudi in za kronične bolnike (kronična oboljenja srca, dihal, sladkorna). Dosedanje izkušnje po svetu in tudi v Sloveniji kažejo, daje cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo individualne in kolektivne zaščite. Cepljenje ima poleg zdravstvenega še ekonomski pomen — zmanjša odsotnost z dela. Na zaščito pred gripo vpliva tudi odstotek cepljenih proti njej: kolikor višji je, toliko večja je zaščita (kolektivi!). Cepi se z mrtvim cepivom proti gripi, cepivo se da pod kožo nadlahti. Popolna zaščita je iz dveh doz, drugo se da mesec po prvi. Cepljenje je neobvezno. Priporoča se starejšim osebam, vsem kroničnim bolnikom in delovnim kolektivom. Vse zainteresirane obveščamo, da se proti gripi lahko cepijo na Zavodu za socialno medicino in higieno vsak delovni dan od 8. do 10. ure in v vseh zdravstvenih domovih. V primeru, da bo v kakem kolektivu večje število zainteresiranih, se bo možno dogovoriti o drugačnem načinu izvedbe. Dodatne informacije dobite na Zavodu ali po telefonu 068 21-253. Dr. DUŠAN HARLANDER ANSAMBLI V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — Jutri, 23. oktobra, bo živahno v kulturnem domu v Črnomlju. Ob 19. uri se bo pričelo namreč 1. srečanje belokranjskih ansamblov. Prijavilo se jih je devet, med njimi največ narodnozabavnih, nekaj pa je tudi zabavnih in rockov-skih. Pa jih naštejmo: La grande Britanya, Toni Verderber, Belokranjci, Orhideja, Novi odmevi, Mavrica, Concord, Zaija in Akord. Vsak izmed njih bo zaigral dve skladbi, razveseljivo pa je, da gre večinoma za lastne skladbe. Zanimiv večer, ki bo popestren z video spoti in mladinskim šankom, kjer bo mogoče dobiti osvežilne in druge pijače, pripravljata Glasbena mladina Bele krajine in občinska konferenca ZSMS. Večer bosta povezovala kar dva napovedovalca: Silvester Mihelčič in Andrej Kavšek, izvirno sceno pa je pripravil Robert Lozar. Po vstopnice, ki bodo veljale 1500 dinarjev, bo treba priti verjetno dovolj zgodaj. T. G. DISKOTEKA OTOCtC f; ilhJi mKmm V zadnjem času žreb izbira nagrajence bolj v okolici Novega mesta. Tako je ta teden izbral NEVENKO KLOBUČAR iz Stopič, dobila bo majico z znakom Diskoteke Otočec. Na lestvici sta tokrat kar dve novosti. Med izbrano deseterico sta prišla Michael Jackson, ki ima tako na lestvici že svoj drugi hit, in Tina Charles. Zaenkrat sta novosti na zadnjem oziroma predzadnjem mestu, vendar imata vso možnost, da se pomakneta ob vaši pomoči nekaj klinov po lestvici navzgor, le glasovati je treba zanju. Seveda lahko vsakdo daje svoje predloge. Pošlje naj jih na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA. Vsak teden je žrebanje. Lestvica pa je ta teden takšna: 1. La Bamba — LOS LOBOS 2. Never gonna give you up — RICK ASTLEY 3. Just can’t stop loving you — M. JACKSON 4. Personal touch — ERROC BROWN 5. Luka — S. VEGA 6. Nothing gonna stop me now — S. FOX 7. Fanky town — PSEUDO ECHO 8. Who’s that girl — MADONNA 9. Bad - M. JACKSON (novost) 10. 1 love to love — T. CHARLES (novost) REGATA TO NEDELJO KOSTANJEVICA — ŠD Partizan Kostanjevica organizira 25. oktobra 4. regato okoli kostanjeviškega otoka. Prireditev so pripravljali za 18. oktober, vendar so jo odpovedali zaradi izredno slabega vremena. Regata se bo začela ob 10.30, kot je bilo rečeno že zadnjič. T udi tekmovalna pravila ostajajo nespremenjena. SREČANJE PO 33 LETIH — Niko Mayer in Ivan Brudar sta se prav za praznik občine Kočevje po 33 letih ponovno srečala. —kozerija —————————— KER ŽAU NAŠE Za zapahe so spravili novinarja Zapoznelega glasu. V časopisje napisal daljši članek o krajah, prevarah in drugih barabijah v našem gospodarstvu. Zapečatili so ga z obrazložitvijo, da žali naše pridobitve... Pred dnevi seje zagovarjal na re-piškem sodišču pijanček, ki ga pozna vsa Repičevina. Javni tožilec je dokazal poroti in drugim prisotnim, da je vinjeni krajan pripovedoval vice na račun vodčlnežev v Repiče-vi dragi. Štosi so govorili o razhajanju besed in dejanj, o prčsvajanju družbene imovine, o vozičkanju naokoli na družbene stroške, o vilah ob morju in v planinah, o jadr- nicah in velikih avtomobilih, ki da jih imajo repiški velemožje. Prepiti Repičan bo šel v keho, ker je s svojim trobezljanjem žalil naše pridobitve... Skozi rešetke bo nekaj časa gledala tudi Mara Repiška. Na svatbi svoje hčerke je pri polni zavesti izjavila: — Smo v riti. Za milijon prinesem robo v žepu, v Italiji pa me zabrišejo skozi prva vrata, če samo zinem, da sem Repičanka. Nekdo jo je odtipkal, vdani režimu prijavil in gOvori se, da je Mara Repiška grobo žalila naše pridobitve... Podobna usoda čaka tudi mla-degr pesnika Peresnika. V nekem smojem umotvoru je zmezel stihe, ki kritično pripovedujejo o Repiče-vini: o njeni zadolženosti v trdni valuti, o nemorali, o podkupovanju, o hinavščini, o rodbinskih in drugih zvezah najvišjih Repičanov, o štu-diranju otrok funkcionarjev čez mejo, o kožuhih premožnih žena, na drugi strani pa o revščini tistih, ki ne morejo preživeti meseca z delom svojih rok, nog in možgan. Govori se, daje pesnik Peresnik grobo žalil naše pridobitve... Ne nazadnje se repiški človek vpraša, kje in kaj so te pridobitve. Te tako žaljene pridobitve. Je morda to stopetdesetodstotna letna inflacija? Je to vedno večja odtujenost ljudi? So to: šovinizem, iredenta, levica, desnica? Borba za oblast? Repičani se sprašujejo, brez zlobe in ironije: so te pridobitve nerešeno kmečko stanje, izgube v zdravstvu, nizke plače učiteljev, glavoboli otroškega vrrstva, ubo-božana exltura, podkupljiv nogomet, zbiranje denarja za smučarje, zastrupljene reke, zrak, zemlja? TONI GAŠPER1Č