NOVE POSTNE IN BRZOJAVNE PRISTOJBINE, Na podlagi iilena 3. zakona o pošti, brzojavu in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in a toglasjem predsednika ministrskega ¦veta sklenil, da se spodaj naveden poštne in brzojavne pristojbioe takole izpremenc: V TUZEMSKEM PROMETU. 1. Pisma. A) V krajevnem prometu do 20 gr 1 Diu, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr 1.50 Din, nad 20 do 50 gr 2 Din, nad 50 do 250 gr 3.50 Din, nad 250 do 500 gr 5 Din, nad 500 do 1000 gr 10 Din. 2. Dopisnice, odprte, komad 75 par. 3. Priporočene pošiljke. A) Pristojbina za priporoŁenje v lokalnem prometu 2 Din. — B) Pristojbine *a priporočenje v medkrajevnem prometu 3 Din. 4. Pisma z označeno vrednostjo. A) Po teži (kakor za priporočeoa piama). B) Po vrednosti, dosedanje pristojbine. 5. Zavoji (pnketi). A) Po teži, do 1 kg 3 Din, nad 1 kg do 5 kg 8 Din, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 Din. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi pas 22 Din, tretji pas 36 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. B) Po vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma i označeno vrednostjo. 6. Nakazaice. A) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. — B) Pristajbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika eamo za nakaznice iz inozemstva in za fekovne nakaznice, znaša: do 50 Din 0.5 Din, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din. 7. Brzojavna elužba. A) Pristojbina za besedo 0.60 Din. B) Priatojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 be•edanii, V MEDNARODNEM PROMETU. Priporočena pisma. Pristojbina za priroročenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine oslanejo le nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor dozdaj. Vse nove pristojbine etopijo t reljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo t veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava polte izdelala vse potrebno za določevanje pasor. J. V. Deblo drevesa, ki mu pripada prenos redilnih snovi med koreninami in drevesno krono ter obratno, spada k najvažnejšim delom drevesa. Dovaja redilne snovi zemlje od sesalnih koreni- nic k brstju in \>opju, a odvaja vse v listju drevesa \ otom solnčnih žarkov nabrane snovi h korerunam. Da zamore deblo drevesa to svojo nalogo brezhibno rešiti, je vsckakor potrebno, da ga ohranimo v vsakem o^iru delazmožno. Predvsem je potrebno, da je skorja čim gladkejša, da se nebroj malih luknjic, ki predstavljajo dihalne organe, ne zamaši. Žalosten je pogled H_ sadno drevje, posebno na razmeroma še mlado, katerega debla so pokrita z mahom in lišaji. Opozoril bi pri tej priliki posebno na drevje ob raznih našiH' cestah, ki napravi na ljubitelja sadnega drevja naravnost porazen vtis. Skorja je zgrbančeaa, suha rkorja visi v ocllomkih z debel, mah in lišaj si je pripravil najboljšo podlago za razvoj — drevje ne poganja več, polagoma odmira ali pa dobiva starikavo lice. Tako drevje ne more dihati ter je mnogo bolj sprejemljivo za razne bolezni ter posebno še za razr.e škodljivce, ki jim pomenja zanemarjeno drevje pravi raj in najboljše pribežališčc za čim uspešnejše razmnoževanje. Brezsrčno bi bilo, ako takemu drevju no bi pomagali in skrbeli za to, da mu omogočimo pravilen razvoj. Od- sHranitev lubja in razkave skorje je neolbhodno potrebna, istotako radikalno čjščenje mabu in lišaja, ako hočemo od drevja zahtevati, da nam sploh kaj rodi, in ako rodi, da je sad tudi zdrav, lepo razvit in brez škodljivcev, ki ga napadajo. Vsakoletno škropljenje, oziroma mazanje debla in debelejših vej baš na jesen bo pripomoglo, da dobiva drevje, oziroma debla gladkejšo skorjo in da postane odpornejše napram raznim škodljivcem, oziroma zajedalcem. O jesenskem škropljenju drevja, oziroma mazanju debla in dcbelejših vej smo se že v enem prejšnjih člankov podrobneje bavili, ponovno hočemo le naglasiti, da imamo na razpolago nebroj izbornih in preizkušenih sredstev, katera lahko pridenemo k apnu in ilovici in s  to brozgo dobro namažemo vsa debla in debelejše veje kolikor mogoče visoko. Kot izboren pridatek pri mazanju debel se je izkazal »Garkon«, ki se izdeluje v Celju. Z mazanjem samim pa ne obvarujemo samo posebno mlajše drevje pred pozebo, ampak dosežemo še poleg tega gladko in zdravo kožokar je baš za deblo najvažnejše. Često zrastejo iz debla poganjki, ki Jih je treba na vsak način odstraniti, ker odvzemajo radi ugodne lege preveč soka in se vsled tega bujno razra_lejo. Za pravilno rast mladega drevja je velike važnosti nadalje, da ga prpvilno privežemo h kolu. Ne privezujmo mladega drevja morda z žico, ki se hitro zaj* v deblo in povzroča zastoj v prevajanju snovi, oziroma ne privezujmo debla tako, da onemogoča vez enakomerni razvoj debeline debla. Pripomočki za privezanje mlaclega debla h kolu naj bodo nekoliko elastični in se naj po potrebi obnovijo. Najcenejše je vsekakor vezanje z vrbovjem, samo da Je življenjska doba istega kratka. Pri drevju na eksponiranih mestih, kakor cestah, travnikih itd. je potrebno, da se debla zavarujejo, kar napra- dmo na ta način, da jih obdamo s količki, ki jih povežemo zgoraj in v sredini med seboj. V zadnjem času se vporabljajo tudi že izgotovljene žične ograje v višini 1 do 1 in pol metra, katere je mogoče prav hitro sklopiti. (Dalje sledi.)