Leto XIII. Štev. 51. IT Celju, dne 3. julija 1903. L iahaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franldrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plača|l I krono temeljne pristojbine ter od vsake pettt-vrete po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za cdo leto 8 kto^ za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Žalostni položaj koroških Slovencev. „Vom Tal bis an die Gletscherwand Ton deutsches Lied im Karntnerland." (Od dola pa do ledenikov naj se glasi nemška pesem po koroški deželi.) To je najnovejša parola naših zaveznikov, nemških katoličanov. „Nemška pesem po celi koroški deželi 0 , ta pa ta. Pri volitvah in kadar nas potrebujejo, tedaj vedo, da so na Koroškem še tudi Slovenci in kako dobro je tedaj tista gospoda okolu Škota poučena o krivicah, ki se gode koroškim Slo¬ vencem, a potem, ko so nas v svoje namene izkoristili, potem pa pozabijo vse in geslo jim je: „Koroško je bilo nemško, postati mora zopet nemško." In listi koroških nenških krščanskih sccijali8tov se kar skušajo z liberalnimi listi, kateri bo bolj udrihal po Slovencih, ter sploh po Slovanih. Glavni list nemških katoličanov „Karntner Zeitung 0 se pa kar v enomer baha, češ da je on najbolj nemški, ter predbaciva liberalnim listom, da ne gojijo prave nemščine, S \ Dolgo nismo vedeli, kaj naj o tem nemštvu sploh mislimo, a zdaj, ko je pisal njihov organ v Beljaku „Karntner Nachrichten 0 tak slavospev nemškonacijonalnim pevcem, kojih geslo je „Proč od Avstrije 0 , ter jim na čast kar celo številko ilustriral, pa že vemo s kom se imamo čast vezati. Dovolj žalostno je, da voditelji tega ne uvidijo — ali pa morda tudi nočejo uvideti — ali pa hočejo s prodajo slovenskega naroda slu žiti osebnim koristim. Poglejmo v tržaško okolico, kako se dela tam in poglejmo na Koroško, kako spimo tukaj. Tudi na Kranjskem se mnogo dela, prirejajo se shodi itd. ali ne v korist, temveč nesrečo naroda, da bo narod vsled nesrečnega razdora tako ! oslabel, da nikdar ne bo mogel priti na pomoč | izvenkranjskim Slovencem. To je gotovo geslo | kranjskih Sloveacev, ker drugače bi ne de¬ lali tako. V tržaški okolici se prirejajo dannadan shodi in ljudstvo se trdi v narodnem boju. Kak uspeh so imeli pri letošnjih volitvah, je itak vsemu svetu znano. Na Koroškem kjer smo pa še v večji nevarnosti, pa spimo, potem se pa čudimo, ako izgubimo posest za posestjo ter nas katoliški Nemci po njih časopisih že imeuujejo tatove, ako kaj pridobimo v čisto slovenskem okraju. Vzamimo za dokaz na primer jesenske de želnozborske volitve. Volili smo v jeseni prvi¬ krat v splošno kurijo. Volilcev je bilo za okraj Celovec-Velikovec okrog 26.000, od teh dobri dve tretjini Slovencev. Za ta Mandat se pa Slo¬ venci, ali bolje rečeno njih voditelji niso brigali. Še le četrti ali peti dan pred volitvijo so posta¬ vili kandidata, prej pa so priporočali — da se vzdržimo volitve v tej kuriji. In ta vzorna disci¬ plina je naredila, da ni prišlo 15.000 Slovencev na volišče. To je en dokaz delovanja naših vzornih (?) voditeljev. Pet dni pozneje so volile kmetske skupine. Okraj Pliberk-Železna kaplja je itak povsem slovenski. Tu smo tudi res sijajno zmagali, ker nemška stranka sploh ni postavila nasprotnega kandidata, ter je pristaš »Štajerca* Edelmann, imenovan libeliški advokat, kandidiral na svojo roko in poslal svojim volilcem volilni oklic, ki je pa bil tako modro sestavljen, da se mu je vse smejalo. Vse drugače pa je bilo tudi v čisto slo¬ venskem velikovškem okraju. Tu je kandidirala nemška ljudska stranka znanega odpadnika . Tempoharja, In z agitacijo, katero so razvili Nemci, ter z denarjem, katerega so imeli na razpolago, ni čuda, da so zmagali. Kaj pa je storila slovenska stranka? Sicer ne moremo reči, da bi se ne bilo delalo, ako pa pomislimo kako so delali Nemci vtem jim »čisto" tujem okraju, moramo pač priznati, da smo naravnost spali. Kandidat zaspan, narod zaspan. Koliko časa smo imeli na razpolago, pa kaj se je sto¬ rilo — zopet nič. Sklical se je dan pred volitvijo shod v Doberli vasi, pa še tega so nam tevtonski medvedi razgnali. Čuditi se pa moramo številu glasov, ki smo jih vzlic svoji lenobi dobili. Nemški kandidat je prodrl komaj z 19 glasovi. Ako pomislimo, kako lahkomiselno smo izgubili ta okraj, nam postanejo oči v resnici rosne. Ravno tako so spali Slovenci v drugih okrajih in čuditi se ni treba, ako ste čuli tudi izven- koroški Slovenci smrčanje spanje pravičnega spavajočih koroških Slovencev. Da, žalostna nam majka. Ta pritisk nemških liberalcev in še bolj lažnjivo delovanje nemških katolikov nam bo dalo, ako se precej ne vzdramimo, gotovo zadnji sunek. Vendar pa ne moremo trditi, da je to zlo napravil ves slovenski Korotan. 0 ne, gotovo ne! Poznamo jih naše vrle Korošce, ki gredo črez drn in strn za svoje pravice. Pa žalibog smo za vse premalo — odkritosrčno povem, da se skoraj sramujem povedati — razumni, kajti živimo namreč v avstrijski Hrvatski; šolske raz¬ mere so take, da bi se jih sramovali Culukafri. Časnikov, ki bi nas vzpodbujali ter učili, pa nimamo. »Mir" piše o vsem mogočem, samo tega ne, kar bi nas narodno in gospodarsko vzpodbujalo, ter je postal tako neprebavljiv, da se je uprlo vsakemu tudi nenaobraženemu člo¬ veku čitati le čenčarija. To čuti, mislim, „Mir“ že sam, ker ga naročniki vedno bolj zapuščajo. Voditelji pa paktirajo z nam tako sovražno stranko ter nas same ponižnosti napram našim sovragom pozabljajo. Žalostno je, ali žalibog le preveč resnično! LISTEK. „Nekad bilo “ M. Kožuh. 1 . Sam, samcat sem. Tukaj v samoti šele čutim, kako sem sam. V vrvenju življenja, sredi vesele, šumne družbe se nisem tega tako za¬ vedal. In vendar sem bil tndi tamkaj tako sam. Saj je bila šla sreča od mene, tista mlada, zorna sreča. Tako natihoma, neopazno je bila šla. In zdaj sem sam .... Svoje delo sem bil opravil, svoje skrbi sem bil za čas odslovil, in stal sem pred hišo in sem zrl tja proti zatonu. Pod mano so ležali tiho griči, holmci in dolinice v mračni senci, pred mano tam daleč pa so se vzdigali sinji vrhovi horizont objemajočih gora. Kakor bi bil slikar potegnil čez nje s svetlomodro barvo. Krvavordeči so ležali oblaki nad temi vrhovi, tupatam se je bliščal iz njih košček neba v oči mamečem zlatu zahajajočega solnca. Na de3ni nakopičeni oblaki so se izgubljali čim dalje proti levi nad mračnimi bregovi in njih barva se je polagoma izpreminjala v temnosivo. Višje nad horizontom pa se je njih sito-rdeča barva blažila in je po¬ jemala in prehajala v svetlejše nijanse, dokler ni prešla v srebrnosvetel pas na jasnem nebu, ki se je v svoji nežni modrini spenjalo nad mano.- Solnce je bilo zašlo za onimi vrhovi, in ves zamaknjen sem bil v ta prizor pred mano. In sedaj sem se nečesa spomnil in sem še željnejše zrl tja proti zatonu; bal sem se, da mi ta prizor izgine prekmalu. In moje misli so se po¬ tapljale. — »Nekad bilo.“ Da, bilo je, bilo; ah, tako lepo! Tudi je bilo solnce zašlo, tudi je bil tako krasen večer, a tam daleč, daleč za onimi vrhovi, in kakor tukaj, zrl sem tamkaj v tak bajni kras. A takrat še nisem bil sam. Bila je še sreča pri meni, tako mlada in nežna, in lica so ji žarela kakor oblaki v poslavljajočih se solnčnih žarkih. Stala sva skupaj in sva zrla tja v svetlo daljavo. Moja roka je v blaženstvu drhtela ob njenem pasu, a njena glavica je bila rahlo na¬ slonjena ob mojo ramo. Najine misli so plavale tam daleč in so se razširjale in se izgubljale tam v neizmernosti. In vendar so bile zopet tako blizu. Saj nisva mogla misliti nego drug na drugega. In nalahno sem ji privzdignil glavico in sem zrl v jasne oči svoje sreče. Tako je bila blizu moja sreča, tako sem jo strastno in trdno držal in sem mislil, da me tudi ona ne izpusti iz svojega objema, da ostane pri meni. . . , A vendar je šla od mene, tako natihoma, neopazno je šla- In zdaj sem sam! Sam stojim tu pred hišo, daleč od svoje sreče, sam se naslajam ob pogledu večernega neba, ki se poslavljajo od njega zlati solnčni žarki, in moje misli se po¬ tapljajo v one čase - »Nekad bilo, sad se spominjalo. 0 Tlakomer, prerok vremena. PoroCa inžener Ferdo Lupša. Že večkrat sem imel priložnost opazovati, kako se je naš kmetovalec znašal nad tlako¬ merom, zlasti sedaj ob seneni košnji, ko je vreme navadno jako nestalno, če mu orodje ni 302 Celjske in štajarske novice. (Ciril-Metodov kres) zažge »celjsko pevsko društvo* na Starem gradu v soboto, dne 4. t. m. točno ob 9 uri zvečer. Priprave so gotove in pričakujemo, da bode letošnje slavlje po svoji krasoti prekosilo ono vseh prejšnjih let. Priča¬ kujemo pa tudi, da se nam ta večer zasvetijo kresovi po vseh gorah, hribih in dolih naše lepe slovenske zemlje. Ponos naj bode vsaki vasi njen Ciril-Metodov kres, ker s tem znamenjem pokažejo naš kmet, naš obrtnik in naš delavec: tu je naša zemlja, na kateri hoče biti Slovenec svoj gospod. To naše prepričanje naj naznanjajo naši kresovi liki žareči jeziki v soboto v temno noč — našim nasprotnikom v pouk — a nam v vzpodbujo in ponos. (Veselica obeh celjskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda) katera se vrši po kresu v »Skalni kleti* pod Starim gradom bode, kakor vse kaže, ena izmed najzanimivejših in najvese lejših, kar smo jih kedaj v Celju doživeli. „Skalna klet* se otvori po sedanji lastnici, naši »delniški pivovarni 11 , popolnoma novo opravljena, in kdor pozna te prijetne prostore, ve, da so za take slavnosti kakor nalašč ustvarjeni. Dva vrta s košatim drevjem, lepe dvorane, dve kegljišči — vse to razsvetljeno po tisoč lampijonih, bakljah , in lučih — »narodna godba* pod vodstvom g Koruna z veselimi in resnimi točkami, šaljiva pošta, ples in še marsikaj drugega, kar pa ču vajo naše dame-prirediteljice kot uradno tajnost, čujemo celo o neki veliki tragikomični pantomimi, to nas navdaja z veselo nado, da bomo slavili po resni manifestaciji na Gradu tu doli praznik prave slovanske prisrčnosti in se bodemo bratski zabavali. Prihitite torej po kresu vsi v „Skalno klet*! (Še enkrat) opozarjamo slavno občinstvo iz Celja in okolice na izlet, ki ga priredi »De¬ lavsko podporno društvo* v nedeljo, dne 5. julija 1.1. Natančnejši spored med društvenim gibanjem. Na svidenje torej v nedeljo! (Iz obrtnih krogov) nam prihajajo pritožbe, da se slovensko občinstvo vkljub prizadevanju celjskega obrtnega društva in večkratnemu opo minu v našem listu trdovratno drži stare svoje navade, da smatra tuje vedno za boljše, kakor domače, da ima v nemški trgovini kupljeno blago za mnogo boljše, kakor ono v domačih trgovinah kupljeno, akoravno ]e večinoma razloček le v višji ceni nemškega trgovca, ne pa v kakovosti blaga. Ravnotako je z obrtniki. Kar ima in na¬ redi Nemec, je vse dobro, vse lepo, vse najfmejše, Slovenci so šušmarji, kateri »ne morejo ali ne znajo* ugoditi finemu okusu našega občinstva. Tako se torej dogaja, da uslužbenci neke emi nentno slovenske tvrdke skoraj izključno zahajajo v nemške brivnice in da kaka slovenska odlična rodbina rajši stopi po svoje potrebe v steklenini k nemškemu trgovcu, kakor pa Slovencu. Ni nam lahko pisati o takih stvareh, ker nam je predobro znana občutljivost našega občinstva, dobro prorokovalo, torej če mu je sprememba vremena napačno kazalo. »Tlakomer pada, deževalo bode* in »tlako¬ mer se dviga, lepo bo,“ tako ugibajo navadno danes še vsi, ki se tega orodja poslužujejo, vendar se tuintam lahko opazuje, da ta posle¬ dica ni resnična, kajti večkrat se dogodi, da imamo najlepše vreme, čeravno je tlakomer padal in nasprotno, da imamo deževje, ko se je tlakomer dvigal. »Ako je temu tako, tedaj ja to orodje tudi za nič in zakaj se nam torej še vedno priporoča,* bo tukaj marsikateri dejal. Toda ta moja raz¬ prava naj se ne razume napačno. V pojasnilo naj velja to: Tlakomer sploh vremena prav nič ne kaže, in ako kdo to trdi, je dokaz, da nima ne pojma o meteorologiji, marveč to orodje kaže le tlak zraka nad dotično pokrajino; torej utegne pri nizkem zračnem tlaku ravno tako deževati kakor pri visokem. Vreme namreč ni posledica krajevnega zračnega tlaka, ampak posledica občnega zrač nega tlaka čez obširne pokrajine. Čim bližje se nahaja kaka krajina z nižjim krajini z višjim tlakom, tem strmejši so zračni valovi, tem ne mirnejše je zračno morje, tem krepkejši in moč- kadar se graja kaka napaka, ali primorani smo, da povemo resnico. Sama hvala pač le razvadi, ne pa poboljša, kar vidimo vsak dan. Dolžnost našega občinstva je pač, da bi končno že samo izprevidelo, kaj mu nalaga narodna dolžnost, ne da bi morala stati vedno društva in časopisi za hrbtom in mu vselej s prstom pokazati, kaj naj stori. (Spomini na zborovanje „Gewerbebunda“.) V torek dopoldne se je nudil Celjanom za celjske razmere jako značilen prizor. Slovenskemu svetu najbrž še ni znano, kako je v Celju mogoče, da je na en sam migljaj očeta Julčeta kar naenkrat celo mesto v »frankfurtaricah*. 0 ne, niso naši nemčurski možici tako zatelebani, kakor bi člo¬ vek mislil in sodil na prvi pogled, ampak priznati se jim mera, da si znajo pomagati v stiski. Celjski magistrat namreč hrani v svojih shrambah frank- furtaric (zastave, ne klobasice!) kolikor je nem¬ ških oziroma nemčurskih hiš v Celju in še nekaj povrh. In kadar si izmisli papa Rakuž, da bi jih bilo treba malo presušiti, da jih molji ne snedo, pozove on kak »Bund* v Celje in obenem raz deli frankfurtarice onim strankam po mestu, katere si jih nočejo ali ne morejo »špogati* na svoj račun — in celjsko nemštvo je vsaj na zunaj rešeno. Zato je bilo res imenitno gledati prošli torek, kako so mestni delavci v spremstvu dveh »redarjev* pobirali in transportirali svojo dolžnost storivše magistratne frankfurtarice nazaj v magistratne shrambe. — Omenimo naj, da je kaj slab vtis napravilo na naše slovensko ljud¬ stvo dejstvo, da sta se oba celjska lekarnarja kar skušala, kateri bo daljšo vsenemško cunjo obesil nad vhod v svojo lekarno. Zadnji čas je že, da bi se naši vodilni krogi začeli nekoliko zanimati za pridobitev lekarne, ki bi bila v slo¬ venskih rokah. — Zastopnik Goessove pivovarne v Vodnjaški ulici ni imel sreče s svojo frank- | furtarico. Ne vemo, kaj je bilo pravzaprav vzrok, ali res je, da so jo njegovi hlapci štirikrat morali obesiti nazaj, ker se je štirikrat povaljala v prahu. Culi smo nekega starega moža, ki je opozarjal hlapce, da jim nemška zastava zato ne mara ostati na drogu, ker so jo slovenske roke obesile nanj in se zastava sama sramuje, ker se ljudje ne. — Nemški listi na dolgo in široko poročajo o »Gewerbebundovem“ zborovanju, ali števila i udeležencev pa vkljub natančnemu iskanju nismo mogli najti. Ostanemo torej pri številu trinajst in pol. (Nemški »svoji k svojim*.) Koliko krika in vika stori med našimi sosedi, ako tupatam opozorimo naše občinstvo, da naj kupuje pri do mačih ljudeh, ali ako oni sami udarijo na veliki boben bojkota, onda se ne zmeni nihče. In tudi sicer postopajo naši nasprotniki vse drugače, kakor naši ljudje Gostilničar v »Narodnem domu* ; jemlje meso pri nemškem mesarju. Ali je torej čudno, da pride ta mesar parkrat v »Narodni - dom*, da se pogovori z gostilničarjem in morda izpije četrt vina? Nam se pač ne zdi čudno, da d& zaslužiti mesar gostilničarju par vinarjev, ako nejši so vetrovi, ki so za poravnavo razlik v zračnem tlaku neobhodno potrebni. Čim moč¬ nejše pa je to zračno gibanje, ki se često vrši visoko nad zemeljskim površjem, tem prej uteg¬ nejo tudi z vodnimi sopari nasičene zračne plasti trčiti ob mrzle vetrove in tem vztrajnejši in večji bo zračni pritisk vsled prehitrega ohla jenja in zgoščenja teh soparov. To n pr. mi lahko Cesto opazujemo, če piha jug močno po nekaj dni: tlakomer se vzdiguje, toda deževati šele jame tedaj, ko pritisne burja, ker so se razlike zračnega tlaka po nastopu najvišjega tlaka poostrile. Če torej tlakomeri v kaki zelo veliki po krajini, recimo po celem Slovenskem, enako merno in enočasno padajo, tedaj vreme lahko še ostane lepo, mirno in tiho, ker se v ozračju tlaki ne pojavljajo različno. Pravilno se v naših pokrajinah napoveduje s padanjem tlakomera nastop vremenske izpre- membe združen z vetrom in dežjem, ker to pa danje kaže, da se nam bliža najnižji tlak, s ka¬ terim so pri nas večji del v zvezi vzhodni in južni vetrovi, ko zračni tlak začne zopet rasti, tedaj se jame dvigati tudi tlakomer, na kar začno pihati zahodni in severni vetrovi, ki so gostilničar vzame pri njem za toliko in toliko sto kron mesa. Ali glejte, kaj se je zgodilo me- sarju. Dajal je tudi meso za »Stadt Wien“, ko so ga pa videli parkrat prestopiti prag »Narodnega doma*, mu je hitro odpovedal hotel »Stadt Wien« odjemanje mesa. Tako delajo Nemci! Kako pa delajo naši ljudje? Ravno nasprotno. Našim do¬ mačim trgovcem in obrtnikom bi kaj hitro za¬ merili, ako bi jih videli zahajati v nemško družbo, kupovat pa letamo k našim nasprotnikom. To j® pač slovenski »svoji k svojim* ! (Še nekaj o nemških zastavah v Celju o priliki »nemške komedije* na praznik sv. Petra in Pavla.) Kakor znano, je vseh udel e . žencev nemškega obrtnega shoda bilo 13 celih, dočim je 14 bil šepav. Vse drugo je brez po- mena, izrazimo pa mimogrede svoje začudenje, da je ob tej priliki visela »pruska* zastava raz hiše, v kateri je nastavljeno c. kr. državno pravd- ništvo, in da je tudi ni manjkalo na hiši, v ka¬ teri je naseljeno c. kr. okrajno sodišče. Zopet dokaz, da je pod sedanjo »ponemčujočo* vlado v Celju ostala pravica slepa. (»Slovenski Narod*) zagnal se je vsled zadnje naše notice, ki je prišla v naš list brez vednosti g. lastmka lista in kateri takrat v Celju niti navzoč ni bil ter od januarja meseca t. 1. pri uredništvu več ne sodeluje, s tako sirovostjo, da smo strmeli v Celju, da je kaj takega mo¬ goče v beli Ljubljani. »Domovina* je resen in naroden list zato pa na izrečno željo g. Dragotin Hribarja ne bo odgovbrila na sirovosti in osebne napade, ki niso dostojni političnega lista. (Koncert »Celjskega pevskega društva 11 ) dne 12. julija t. I Na lepakih je naznanjen ta koncert kot »veliki*. To res nikakor ni preti¬ rano, kajti »Celjsko pevsko društvo* morda še ni nikdar nastopilo z impozantnim številom 70 pevk in pevcev, kakor bode letos. In to so same domače celjske moči. Pa nam še recite, da ni¬ mamo inteligence! — Vendar bi mi ne polagali glavne važnosti na velikost tega koncerta, temufi v prvi vrsti na dovršenost istega. Tu pa ome¬ nimo samo to, da je vodja g. Anton Lajovic za¬ dovoljen s svojimi pevci. In če je g. Lajovic, ki ne pozna, kjer se gre za umetnost, nobenih ozirov in obzirov, zadovoljen, smemo pač bita uverjeni, da se bode pri tem koncertu pouspelo pevsko društvo do viška prave umetniške do¬ vršenosti in se skazalo vrednega svojega ne¬ umorno delujočega vodje-umetnika. (Koncert »Celjskega pevskega društva*) bode obsegal vse skozi samo točke resnega, strogo umetniškega značaja. Narodna godba pod vodstvom g. Koruna otvori koncert z A. W. Mo¬ zartovo overturo iz »Figarove svatbe* — in igra koncem istega Strausovo »Rusko koračnico*. Mešani zbor pel bode F. S. Vilharjeve »Proljetne zvuke*, dr. A. Schtvabovo »Slanico*, A. Lajovičevi skladbi: »Studenček* in »Bolest kovač* in St. Mokranjčev »Rukovet srbskih narodnih pjesama*. Ženski zbor poje pesmi »Prstan* in »Beg* iz dr. A. Dvorakovih moravskih dvospevov. na naši, t. j. na severni zemeljski polovici vsikdar na zahodni strani najnižjega zračnega tlaka, sedaj pa vsled trčenja mrzlih in toplih vetrov deževje često precej dolgo traja — dasiravno se tlakomer vedno dviga — tako dolgo namreč, dokler severni mrzli m suhi vetrovi ne odrinejo vodenih soparov. Najboljši znak, da ostane vreme lepo je. Če tlakomer stanovitno mirno stoji, kajti to kaže, da je tlak nad obširnimi pokrajinami enako¬ merno razdeljen. Iz tega sledi, da navadno posamezen opa- zovalec ne more reči, da padanje ali dviganje tlakomera pomeni slabo ali lepo vreme. Z večjo gotovostjo zamorejo reči to le oni, katerim so znane enočasne izpremembe zračnega tlaka ob širnejših pokrajin (sporočene jim brzojavno), in to so takozvane »osredne postaje*. Od teb iz¬ dana vremenska poročila kažejo razmere vsak- danjega zračnega tlaka, in če te karte primer¬ jamo s stanjem krajevnega tlaka še le tedaj za- moremo napovedati vreme z večjo gotovostjo po tlakomeru. 303 Go8pica Jarmila Gerbičeva bode nastopila z arijo iz opere „Prodana nevesta" (B. Smetana) in pesmimi „Sanje“ (A. Dvorak) „0či“ (Nedbal) in ^Sklepala roke si“ (Gerbič). Baritonist g. dr. Gvidon Sernec poje dva samospeva: L6we „Div“ in F. S. Vilhar: B Ukazi“. (Operna pevka g. Jaromila Gerbičeva) je izšla iz svetovnoznane šole praškega konserva¬ torija. Vzlic svojim mladim letom se je povzpela v svoji stroki do velike dovršenosti in takoj po prvih njenih nastopih pred odličnim češkim ob¬ činstvom so prinesli veliki praški dnevniki in strokovni listi o njej jako laskave ocene. Veselimo se, da bodemo imeli priliko slišati mlado slo¬ vensko umetnico, katere ime je v naši glasbeni literaturi po njenem očetu tako dobro znano, ob priliki koncerta dne 12. t. m. tudi v Celju. (Z občnim zanimanjem) pričakujejo po¬ sebno celjski narodni krogi nastop sina naše odlične obitelji Sernečeve, g. dr. Gvidona Serneca pri koncertu dne 12. t. m. Kdor je imel priliko slišati njegovo petje v ožjem rodbinskem krogu in kdor pozna sodbe njegovih učiteljev-mojstrov, pričakuje opravičeno, da bode njegov prvi javni nastop umetniški dogodek, ki bode zadovoljil tudi najstrožji kritiki. (Na c. kr samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju) se vpisujejo učenci v prvi razred za prihodnje šolsko leto 15 julija ob 10 uri dopoldne in 16. septembra od 8. do 10. ure. Sprejemni izpiti se začnejo dne 15. julija in 16. septembra ob 11. uri dopoldne. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih staršev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska spričevala. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Te¬ harje in okolico) se je prostovoljno razpustila. (Teharski „ nemški" župan Gorišek ob¬ sojen). Preteklo sredo je sedel pri celjskem okrajnem sodišču na zatožni klopi znani teharski „ nemški" župan Gorišek. Tožil ga je eden izmed slovenskih občanov, katerega je ta v zadnjih letih B nemški" mož na njegovi časti kruto raz¬ žalil. Sodnik je moral Gorišeka, dasiravno „Nemca“, obsoditi zaradi zmerjanja vrlega slovenskega ob čana Gruberja z besedami: „Prokleta duša hu¬ dičeva" in „Proklete lape" ! Iz govora tožniko¬ vega zastopnika dr. Kukovca se je podala ob¬ činstvu žalostna slika, kakšne razmere žalibog vladajo na Teharjih zadnji dve leti, odkar je na krmilu nemčurska stranka, in odkar je župan .Nemec" Gorišek. Teharčani, taki ljudje, ki se morajo obsoditi zaradi tako neolikanega vedenja, pač ne smejo nadalje voditi usode vaše lepe, slovenske občine. Vzdramite se in pripravite se, da pri prihodnjih volitvah za zmiraj strmogla vite nemčursko komando! (Pozor na Dobrno!) Vse nemške sile se zadnji čas napenjajo, da bi ponemčurile to lepo slovensko občino. Ob priliki zadnjega nemškega tuljenja na shodu nemških požarnikov na Dobrni se je iztočilo 70 sodčekov s pruskim denarjem kupljenega piva, da bi se z istim potopila in zalila narodna zavest manj izobraženih ljudskih vrst med tamošnjimi Slovenci. Oklenite se torej vsi malega števila neustrašenih narodnih boril¬ cev na Dobrni, in uprite se nemškemu podkup- ljevanju in popačevanju! Dobrna je bila in mora biti slovenska! (Vsem slovenskim rodoljubom!) Znano je tudi širjemu slovenskemu svetu, kako resen in nevaren je narodni položaj Slovencev na Dobrni pri Celju. Različna sredstva narodnih nasprotni¬ kov ovirajo skoraj vsak napredek Slovenstva na Dobrni. Le z naj večjo težavo se vzdržuje narodni živelj, in velikih žrtev je treba, da ne obnemaga. Gotovo storijo narodni krogi na Dobrni vse, kar je mogoče, da slovenska stvar ne trpi škode, a vkljub vsem naporom nevarnost potujčenja ni odpravljena. Glavna opora, na katero se naslanja narodna stvar na Dobrni, je .Bralno društvo", zato je pa tudi trn v peti verskim in narodnim nasprotnikom slovenskega ljudstva. Da društvo ložje dosega svoj namen, preosnovalo se je le¬ tošnje leto na širji podlagi. V § 5 svojih pravil ima tudi pravico omisliti si društveno zastavo. Društvo se hoče resno lotiti dela, da pridobi po¬ trebnih sredstev nabaviti si zastavo, okolu katere hoče zbirati vse, kar še ima na Dobrni čut za vero in narodnost. Mnogo žrtev so doprinesli že dobrnski Slovenci za svoje narodne svetinje, zato niso v stanu iz lastne moči napraviti si svoje društvene zastave Društveni odbor se zato obrača s ponižno prošnjo do vseh slovenskih rodoljubov, da mu pri tem delu priskočijo na pomoč. Velik je sicer narodni davek slovenskih narodnih krogov, a vendar še upajo tudi Slovenci na Dobrni, da bodo našli odprta srca in odprte roke pri svojem prizadevanju. Društvo si želi mnogo ustanovnikov — ustanovnina znaša en¬ krat za vselej 20 K ali v dveh obrokih po 10 K — in podpornih udov — najmanj 2 K na leto — sicer se bo pa vsak tudi najmanjši dar za za¬ stavo hvaležno sprejel in ob koncu izkazal v slovenskih časopisih. Darovi se lahko pošiljajo na društvenega blagajnika vlč. g. Frica Kukoviča, župnika na Dobrni pri Celju, ali naravnost na .Bralno društvo". Odbor .Bral. društva" na Dobrni pri Celju. (Kresovi na planinah.) Savinska podruž¬ nica .S P. D." bode pri ugodnem vremenu zaž¬ gala na Menini planini, na Medvedjaku itd. kresove v čast sv. Cirila in Metoda v soboto ob 9. uri zvečer. (Za hmeljarje 1) Zadnje dni bila sta po slanca Kittel in Kliemann pri poljedelskem mi nistru in pri sekcijskem šefu Becku zavoljo nove postave v prid hmeljarjem. Minister je bil zelo prijazen ter obljubil vse storiti, da ugodi želji posestnikov hmeljišč. Do jeseni se bode predlo¬ žila postava, katera bo, ako se sprejme, za hme¬ ljarje velike koristi. (Shod v Šoštanju.) V Šoštanju bodo pri¬ hodnjo nedeljo govorili gg. dr. Vladimir Sernec iz Maribora, urednik Anton Korošec in poslanec Vošnjak. Udeležba obeta biti velika. Shodu že¬ limo najlepšega uspeha. Slovenci se gibljemo. (Narodno gibanje v Konjicah.) Z veseljem opazujemo, da se je zadnji čas tudi v Konjicah, tem do sedaj nemčurskem gnjezdu, začelo ži¬ vahno narodno gibanje. Na drugem mestu spo¬ ročamo o veselici tamošnjega novega bralnega društva, katera se bode vršila prihodnjo nadeljo. Omenjamo, da bode ob tej priliki govoril o našem gospodarstvenem položaju dr. Vekoslav Kukovec iz Celja. Pričakujemo, da bodo ta dan Slovenci iz Konjic in okolice s svojo ogromno udeležbo jasno dokazali svojo narodno čilost in žilavost. (Slovenci iz Konjic in okolice!) Novousta¬ novljeno društvo za konjiški okraj priredi v nedeljo, dne 5. julija 1903 veliko ljudsko veselico in slavnostno otvoritev na dvoru .Narodnega doma" v Konjicah. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 vin. Dolžnost vsakega Slovenca iz Konjic in okolice je, se udeležiti te ustanovne slavnosti in pokazati mlademu društvu, da mu želimo najboljših uspehov pri njegovem delovanju. Novo bralno društvo, h kateremu lahko vsak pristopi vsled zelo nizkih prispevkov, se je ustanovilo kot izobraževalno društvo v pravem pomenu besede. Svojim članom potom časopisov in knjižnice ne le koristnega berila, ampak ono hoče s poljudnimi predavanji iz go¬ spodarske stroke, iz zgodovine naravoslovja itd., z govori o važnejših vprašanjih Slovencev svoje člane izobraževati ter obuditi v njih narodno zavest in narodni ponos. A ne le izobrazbe, ka¬ tera bo vsakemu članu zelo koristila, ker se bo vsak naučil marsikaj glede na izboljšanje svo¬ jega gospodarstva, ker bo vsak spoznaval raz¬ mere, v katerih živimo, zakaj so dandanašnji tako žalostne razmere in kako je mogoče te zboljšati, ne le izobrazbe bo nudilo društvo, ampak tudi poštene zabave, katere bo združe¬ valo z predavanji in govori, kakor veselice s petjem in godbo, gledališke igre itd., tako, da bo vsak imel dvojni dobiček: naučil se bo mar¬ sikaj za življenje koristnega, obenem pa se tudi razvedril pri pošteni zabavi po napornem delu. Društvo misli tudi prirejati izlete, spojene s predavanji in veselicami v okolici in tako pri¬ pomoči istim, katerim ni mogoče se v Konjicah udeležiti društvenih prireditev, istim doma pri- sostovati. Lep program si je začrtalo bralno društvo in ta program je tudi zastopan na usta¬ novni slavnosti; poleg govorov in deklamacij se bo vsak razveseljeval ob petju, godbi, ob dobit¬ kih srečolova in šalah, katere povzroči šaljiva pošta. Društvo, katero ima tako lepe cilje in katero si je izbralo edino prava sredstva za dosego svojih ciljev, mora vsak zaveden Slove¬ nec, bodisi kmet ali izobraženec, gmotno in du¬ ševno podpirati. Vsak, kdor ve, kako je potrebno tako društvo za Konjice in okolco, bo gotovo pohitel v nedeljo v .Narodni dom", kjer se mu bo nudilo koristnega s prijetnim, kjer bomo po¬ kazali našim nasprotnikom, da S ovenci nasto¬ pamo složno, brez razlike stanov in mnogošte¬ vilno pod okriljem društva, katerega program iz¬ raža geslo: „V slogi je moč, v delu je rešitev (slovenskega naroda)!" Na veselo svidenje v nedeljo v Konjicah! (Nemškutarstvo v Loki pri Zidanem mo¬ stu ) Pred nekaj meseci smo objavili bridko pri¬ tožbo zoper sramotno nemškutarjenje pri požarni brambi v Loki pri Zidanem mostu Obžalovanja vredni, od nemčurjev zapeljani načelnik Gamšek, bode menda rajši pretrpel, da se ga bodo vsi pošteni ljudje začeli ogibati vsled podpiranja nemškutarstva z njegove strani, nego da bi izprevidel svojo zmoto in nemudoma šel kot nepoboljšljiv častilec propadajočega nemštva v davno zasluženi pokoj. Vrli slovenski možje in mladeniči iz lepe narodne Loke postavite se na lastne noge, zahtevajte izstop vaše požarne brambe iz nemške zaveze in pristop k zavezi slovenskih požarnih bramb! Kdor pravi, da bo¬ dete imeli vsled tega le samo en krajcar škode, ta laže, vi pa, če bodete postali zopet zvesti narodnjaki, bodete obenem rešili narodno čast nekdaj narodno tako zavedne slovenske Loke. (Trbovlje in Hrastnik.) Prihajajo nam ve¬ sele novice, da sta se znamenita rudniška kraja Trbovlje in Hrastnik v zadnjem času v narod¬ nem oziru popolnoma prenovila. Slovensko de¬ lavstvo se začenja z navdušenjem zavedati svoje narodnosti, in se krepko bori za zmago slovenskih pravic nasproti nemčurskim deloda¬ jalcem in drugim narodnim nasprotnikom. V Hrastniku je ob priliki zadnjega velikega sloven¬ skega shoda ravnatelj nekega nemškega podjetja iz službe odpustil tri slovenske delavce, ker so razobesili slovenske trobojnice. Še isti dan prišlo je pa 300 slovenskih tovarišev teh treh odpušče¬ nih delavcev k nemškemu ravnatelju ter odločno zahtevalo, da takoj sprejme nazaj vse tri odpu¬ ščene delavce, ker v nasprotnem slučaju vsi za¬ pustijo delo. In nemški ravnatelj se je premislil ter jim — takoj ugodil. Tako se nastopa! Čast slovenskemu delavstvu v Hrastniku in Trbovljah (Sv. Lenart v Slov. gor) Naše zdravstvene razmere. Naš trg je v zdravstvenem oziru na nizki stopinji. Kanalizacija zloglasnega Mravlaka je tako nedostatna, da moraš včasih bežati, ako nočeš, da te ne zaduši smrad. Lahko opaziš v trgu polno nepokrito greznico in sicer tik ceste. — V trgu je samo eden javni studenec, ki daje vodo skoro vsem tržanom Grozno ostudno in gabljivo je, ko vidiš velike in male pse se poditi vsaki dan okolu studenca, ki proti stu¬ dencu vzdigajo noge. Včasih stoji pri vodnjaku veliko vprežene živine — ko odidejo vozovi, vidiš mlake. Ni menda treba omeniti, kam ta voda odteče. Naša sicer zelo občutljiva občina ne zgane niti prsta v odstranitev zdravju škod¬ ljivih razmer. Glavni kanal našega trga se izliva po jako zanemarjeni strugi v potok Velka ravno ' pri mostu. — Tu pere celi trg, stranišče pri zgornjem mlinu je v Velko napeljano, pri mostu stoji vedno voda ker je nekaj korakov spodaj jez. Ne daleč od mosta je celo leto veliki kup Sedminekovega gnoja. O dežju pošlje ta gnoj svoje smrdljive in strupene snovi v Velko. A čujte in strmite. Ravno pri mostu je medar Aubl jemal led za svojo medico, katero pripelje na vsak sejem in na vsako cerkveno slavnost po vseh Slov. goricah. Vprašamo sl. mariborsko glavarstvo, jeli medica, ki se hladi s takim ledom zdrava pijača osobito za otroke? Škandal. (Okrajna posojilnica v Ljutomeru) je z letom 1902 dovršila svoje 31. uoravno leto. Pre¬ jemki v tem letu so znašali K 370.677 14 izdatki pa K 35610310 toraj celi promet K 726.780 24, tedaj K 148.755.79 več kakor leta 1901. Članov je pristopilo 60, izstopilo pa 53 in je ostalo kon¬ cem leta 1902 tedaj 817 zadružnikov. Deležev se je vplačalo K 5063 02, izplačalo pa K 7094 42 in so znašali koncem leta 1902 zadružni deleži 304 K 547 311*71. — Zadružnikom se je izposoddo K 122.280'—, povrnilo pa se je K 76 248'—, ter so znašala koncem leta 1902 posojila K 595 863'—. Čisti dobiček je znašal K 6026 28, od katerega se je vsled sklepa občnega zbora djal v meščansko- šolaki ustanovni fond znesek K 3000’—, ostanek K 3026 28 pa se pridene rezervnemu zakladu, kateri je znašal koncem leta 1902 K 82657 12 in je narastel tedaj na K 85.68340. Posebna rezerva je znašala koncem leta 1902 K 3211*31, meščahsko-šolski ustanovni fond pa K 2409 81 in znaša z dotacijo iz lanskega čistega dobička skupaj sedaj K 5409 81. Posojilnica je član „Zveze“ slovenskih posojilnic v Celju. (»Ringove" razglednice.) —Trije pogrebi —. V meglenem jutru se pomika čuden sprevod proti pokopališču za ubožce. Bosonog deček s križem gre spredaj in drugi z gorečo svetilko stopa mraza se tresoč poleg prvega. Dva nedorasla mladeniča nosita iz sirovih desk zbito krsto in in za njima sledi brezglasno pet ali šest žalostnih človeških postav, mož in žensk v delavski ob¬ leki. — Od zgodnjega jutra se sliši zvonenje z Miklavškega hriba v mesto in ob 3 uri popoldne se oglase zvonovi vseh cerkva in cerkvic in spremljajo z žalobnimi glasovi celo reko ljudstva, ki se vije po graški cesti skozi Gaberje na slo¬ vensko pokopališče. Za krsto stopa opat z infulo, v sredi vse svetne in samostanske duhovščine. Odlični rojaki v meščanski obleki in moleče množice v ljudski noši zaključujejo sprevod Tako pokopljejo bogatega ali uglednega Slovenca. — Ob petih zvečer se oglasi v molu zvonenje nemške cerkve, ki se malo težko združi z durovimi akordi stolnice. Preko glavnega trga med množico gledalcev se pelje spremljan z glasovi godbe, z venci in črno-rdeče-rumenimi trakovi ozaljšani mrtvaški voz proti »Ringstrasse", a slede mu gospodje v črnini in elegantne dame. Pred že¬ lezniškim viaduktom čakajo vozovi za žalujoče, ki so bili umrlemu najbližji, da jih popeljejo na pokopališče v Čretu, medtem ko se drugi vračajo domov. Tako pokopujejo Nemce. Turistična pisma. i. Turistika ali hribolastvo je pri nas Slovencih še v povojih. Zadnja desetleja se je sicer marsi¬ kaj storilo, da se taisto v naših pokrajinah povzdigne na višjo stopinjo, in moramo reči, da se je doseglo precej. Tiho a vztrajno deluje „SIovensko planin¬ sko društvo", kateremu se imamo mnogo zahva¬ liti; ono je razkrilo turističnemu svetu naravne krasote našega milega domovja, ono je po svojih skromnih močeh olajšalo potovanje po naših gorah ter je privabljalo tujce-popotnike v naše planine in s tem gospodarsko ojačevalo prebival¬ stvo planinskih krajev. Sicer bi to velevažno društvo še marsikaj storilo v ravnokar označenem zmisiu, ako bi bilo gmotno bolje podprto. Lahko je n. pr. »D. u. Oe. A. V." delovati, ker ima na razpolago na ti¬ soče in tisoče kron. Leta 1902 je to veliko dru¬ štvo, katerega podružnice so povsod, kjer se govori nemščina, imelo dohodkov 367.160 81 mark, v tem, ko so bili dohodki »S. P. D.“ samo 27 014*02 K. Kolika razlika! Toda pustimo te šte¬ vilke na stran, čeravno so zelo poučne, ter si oglejmo nekoliko narodno - gospodarsko važnost planinskih društev. Pripoznati mora vsakdo, da čimveč tujcev pride v kak kraj — bodisi, da je bivanje v istem daljše ali krajše dobe — je to za prebivalce kraja v gmotnem oziru koristno. Vsakdo pusti več ali manj denarja v kraju, kjer je bival. To spozna¬ vajo zlasti naši sosedi, ki se trudijo na vse mo¬ goče načine, privabljati v svoja bivališča tujce, naj so ti turisti, izletniki ali letoviščarji. Pri nas pa se ta stroka zelo, zelo zanemarja, kar nam je v veliko izgubo na narodno - gospodarskem polju. Po listih vseh mogočih jezikov delajo Nemci reklamo za svoje pokrajine in mi Slovenci spimo ter čakamo, če se slučajno zglasi ta ali oni malodenaren meščan, ki bi hotel bivati v naših sicer prekrasnih krajih. Bogatini pa, kateri bi marsikak Srebrnjak lahko izpustili izpod palca, ti pa se ne brigajo za naše pokrajine, ker nimamo moderno urejenih letovišč — in kar je glavni vzrok — ker ne vedo za lepe naše kraje. Reklame ni! V pesmih, v spisih in člankih hvalimo krasoto zemlje slovenske in se navdu šujemo za isto, a o tem tujcem, t. j. narodom nemškemu, angleškemu, francoskemu, laškemu itd. ne pride na uho. Dandanes pa ideali nimajo več tiste privlačne sile, kakor so jo imeli v dobrih starih časih, treba je praktičnosti. Marsikdo bo znabiti dejal, kaj nam treba tujcev, saj tako tudi živimo brez njih. Dobro, prijatelj, toda tujci prinašajo v kraje, kjer bivajo, denar in s tem zboljšanje blagostanja, če bi naše planinske krasote imeli Tirolci ali Švicarji, bi si iz njih kovali rumenjake, a mi —! Žalostna primera! Leta 1899 bilo je na Švicarskem na deželi 1896 hotelov za tujce, od katerih je bila dobra polovica otvorjene le v sezoni t. j. v mesecih julij, avgust in september. Tujcev je prišlo isto leto čez 2 in pol milijona, t. j. približno toliko, kolikor šteje vsa Švica prebivalcev. Pustili so pa ti ljudje najmanj 200 (dvesto) milijonov frankov v deželi. Ali ni to lepa vsota? Švica živi od tujcev. Ako bi se za naše pokrajine delala ziste matična reklama, bi se pa tudi mi lahko pona¬ šali z velikim prometom tujcev in marsikatera krona več bi žvenkljala v žepu prebivalcev slo¬ venskih planin. Samo tarnanje ne pomaga nič treba je delati! —ij— Druge slovenske novice. (Pravniški izlet v Devin.) Dne 28. in 29. junija t. 1 se je vršil v Devinu ob veliki udeležbi shod slovenskih pravnikov. Društvo »Pravnik" je lahko res zadovoljno s svojimi vsakoletnimi izleti. Izmed celjskih pravnikov sta se izleta udeležila gg. poslanca dr. Dečko in dr. Hrašovec. (Izpiti na goriški gimnaziji.) Na goriški gimnaziji so bili v letošnjem letu učni uspehi zelo žalostni. Izmed 481 dijakov je bilo 247 Slo¬ vencev, 23% vseh dijakov je propadlo. Ker jih je mnogo med letom izstopilo, računi se da 38% vseh dijakov ni izdelalo to leto svojih študij. To je zelo žalosten uspeh. Pravijo, da je deloma vzrok prevelika strogost profesorjev, zlasti slo venskih. Na nemških gimnazijah pa nemški pro¬ fesorji stlačijo vse kretene do osme šole in ti preplavljajo potem kot uradniki naše slovenske dežele. (Prešernova slavnost) Dne 5 julija t. 1. se bo vršila v Ljubljani veselica v korist spome¬ niku največjega slovenskega pesnika Prešerna. Slovenci iz vseh dežel se udeleže tega veličast¬ nega praznika. (Slovenski porotniki v Gorici.) Tudi v Gorici se kršijo pravice slovenskega jezika pri porotnih sodiščih. Toda tamošnji Slovenci so odločnejši možje nego naši popustljivi Štajarci v Celju in v Mariboru, ki kot porotniki kakor ovce mirno delajo nepotrebne poklone nemškemu jeziku. Goriški porotniki so sklenili odstraniti se od obravnav, če se ne bode ž njimi kot Slovenci človeško postopalo. Društveno gibanje. (»Delavsko podporno društvo v Celju") vabi na ljudsko veselico ki jo priredi o priliki izleta v Šmartno v Rožni dolini v nedeljo, dne 5. julija s sodelovanjem celjske narodne godbe in .Rožnodolskega pevskega zbora'. Spored: 1. Skupni odhod iz »Narodnega doma" ob 2, uri popoldne. 2. Koncert na prostem pri gostilni g Črepinšeka, po domače »pri Poharcu", ob 4. uri popoldne'; sodelujeta pevski zbor »Rožnodolskega pevskega društva in pevski zbor »Delavskega podpornega društva . 3 Prosta zabava z raznimi ljudskimi igrami. 4. Ples. Vstopnina prosta. V slučaju ne¬ ugodnega vremena se preloži izlet na dan 19. julija. Dopisi. Dobrna. Gotovo dovolite, g. urednik, da Vam kot tin in nepristransk opazovalec dobrn- skih razmer popišem par zanimivosti iz Dobrne. Večkrat sem že bil v dobrnskih topl:cah i a znane so mi ondotne narodnostne razmere do dobrega. Veseli me napredek slovenskega ljudstva sploh, posebno pa še v tako nevarnosti potuj, čenja izpostavljenem kraju kakor je Dobrna V zadnjem času je bilo dvoje veselic ra Dobrni. Dne 7 junija t. 1. so imele nemške po žarne brgmbe celjskega okraja svoj »Feueiwehr- bezirkstag", teden dni pozneje pa je »Bralno društvo" imelo svojo slavnost s petjem, govori in gledališko igro. Zanimalo me je in pogledal sem si oboje, da si tako ložje napravim svojo sodbo. Zanimal bo pa morebiti tudi druge raz¬ loček med obema, zato ga hočem popisati. Dne 7. junija je frankfurtarska zastava pa¬ čila pogled po Dobrni, s plav cami in hrastovim perjem okrašeni nemški požarniki so se pozdrav¬ ljali z glasnim „bajl“, dvojna godba je igrala praznim prostorom, izdajalska, protiavstrijska pesem »Wacht am Rhein" se je razlegala po Dobrni. Vaje so bile med strašnim dež em. Nočem si prisojati pravice kakega sodnika, a to že lahko rečem, da sem vidi) že boljše Poznalo se je dobrnskim požarnikom, da ne sodelujejo z veseljem, ampak s prikrito nevoljo. Da je še nazadnje načelnik dobrnskih požarnikov padel s konja, bodi omenjeno mimogrede. Konec vsemu pa je bilo nepopisljivo in nepretrgano hajlanje v nemškem hotelu „Styria“. Kratko rečeno: po rodu in krvi slovenski možje in fantje — ne samo iz Dobrne, ampak tudi od drug d — v senci frankfurtarske zastave, pod geslom „Wacht am Rhein" bili so za lestvo, po kateri je dne 7. junija nemštvo plezalo na kvišku, služili so v to, da pomagajo povzdigniti veljavo črvivega nemškutarstva na Dobrni. Kako vse drugače se je postavila teden dni pozneje slovenska narodna Dobrna. Mirno, do¬ stojno in olikano se je obnašalo slovensko ljud¬ stvo, da ga je bilo veselje gledati. Bil sem sicer tudi lani enkrat pri neki slovenski veselici na Dobrni, a s posebnim zadovoljstvom moram pov- darjati velik napredek od lanskega leta. Kako živahno, s kakim veseljem, s kako gotovostjo se je pelo in igralo, se da ložje gledati kakor po¬ pisovati. Bil je občni zbor »Dekliške zveze" ob enem, zato tudi razven slavnostnega govornika ni nihče javno nastopil razven domačih deklet. Dekleta imela so svoj dan in nihče jim ne za¬ meri, če so ponosne nanj. Z zanimanjem je vse poslušalo zastopnico deklet, ko je govorila o na menu dekliške zveze, o njenih bojih in zmagah. Tako govori prepričano narodno srce slovenskega dekleta. Vsa čast ji! Ljubke pesmice — letos že troglasno — povedale so nam, da se tukaj zabava slovenski rod, zakaj tako mično se gla¬ sijo samo slovenske pesmi. In igra »Lurška pa- starica"! Marsikatero oko se je solzilo pri po¬ gledu krasne igre in dovršene predstave. Da mi ne bo nihče očital pristranosti, navedem rajši sodbo Nemca-topličarja, ki je videl gledališča v Gradcu, na Dunaju in drugod, in ki zna toliko hrvatski in slovenski, da je glavne reči razumel. Rekel mi je: »Nikdar bi ne verjel, ko bi ne videl na lastne oči, da to zmorejo navadna dekleta; bila je pred leti v dobrnskih toplicah nemška gledal, družba, a visoko jo nadkriljujejo ta kmetska dekleta". — Slavnostni govornik je v vznešenih besedah govoril o velikem pomenu pravih na¬ rodnih slavnosti. Tudi nasprotniki so slišali mar sikatero resnično. — Sklepam: Slovencem je častitati na izvrstnem uspehu. Pokazali so, kaj zmore veselje in navdušenje za narodno stvar, med tem, ko se je videlo pri požarnikih, da jim stvar ne gre od srca. Kako tudi! Slovenska vest 80 jim je oglašala, ko so videli, kako morajo po magati pri^ tem, da se pokaže nemška moč na Spodnjem Štajarskem. Žalostna resnica' Kedaj zasije nekaterim luč spoznanja?! Opazovalec. Iz Hrastnika. Mi vstajamo.... Izlet trboveljskega tamburaškega društva pod vodst¬ vom g Fr. Pauliča se je izpremenil v lepo narodno slavlje. Okrog 1500 ljudi se je zbralo, da počaste j P r >čakovane goste. Prostori v gostilni g. Roša so | bili prenapolnjeni; zunaj je stala velikanska j množica vrlih premogarjev. Z neizrekljivim nav¬ dušenjem, z burnimi »živio"-klici je pozdravljalo ljudstvo prihajajoče Dolauce. Na treh vozovih, 305 ki ao bili okrašeni z nebrojnimi narodnimi zastavicami, so se pripeljali Na prvem voza pa je plapolala nad narodnjaki velika troboj¬ nica_ Gledali smo ta prizor z rastočo radostjo, ki nam je napolnjevala prsi z upi v boljšo bo¬ dočnost. Če se prično po drugih krajih zavedati tako kakor v Hrastniku, tedaj nam je pričako¬ vati sigurno lepših časov, srečnejše dobe. Smelo smemo zreti v bližnjo prihodnjost in razmere nas ne dobe nepripravljenih. Gledal sem že narodne veselice ob mejah in v srcu naše domovine, videl sem navdušenje za našo stvar, a nikjer nisem zapazil take zavednosti med preprostim ljudstvom. Tamburaši so udarjali krepko narodne pesmi, katerim je ljudstvo glasno pritrjevalo. Pevci so peli naše himne in rudarji so jih slušali odkriti. V mraku pa je zapel ves narod .Hej Slovani", in zvoki te himne so se razlegali izpod zelene lipe tja do vrta, kjer so imeli naši nemčurji svojo .velikansko veselico", ki pa je b la bolj podobna sedmini. Zbralo se jih je — 21 Med njimi smo zapazili i našega madžarskega zdravnika dr. Marcius a, kojemu najnujneje svetujemo, da naj miruje. Isto si naj zapomni tudi neka gospa učiteljica. Na druge, kakor so Kitajec z dolgimi brki, Jur in Dolfek, se niti ne oziramo, ker niso tega vredni. Sramota jim! No, malo število 21 jih je rešilo. Da bi se jih zbralo več, da bi prišli kaki Celjani, bi se razpršili koj, to jim rečemo 1 Toda slovenska veselica je bila v resnici impozantna, Vsa čast rudarjem, katerim kličemo: na svidenje v kratkem! Naj ne opuste sedanjega nastopanja in pred vsem ne dajte se terori¬ zirati! Svojim sodrugom, godcem, pa povejte, da ni prav, da so se dali premotiti. Slišimo, da se že govori o novem pevskem društvu in g. učitelj M. Roš je obljubil prevzeti vodstvo. Bodite pa pri tem vztrajni! Ustanovite si i bralno društvo v Hrastniku, nabavite si časo¬ pisov ter glejte, da bodo tudi nas domače tam¬ burice spominjale na naše nesrečne brate Hr¬ vate ... O vsem prašajte za svet župana, ki vam bo gotovo prav svetoval. Mir se splošno ni kalil, izvzemši, da so bili iz nekaterih gostiln .Nemci" vrženi. Rudarji, drugo nedeljo imate shod v narodni Roševi gostilni. Pridite vsi še v večjem številu, vsaj nas posetijo ob ti priliki radeški tamburaši. Torej vsi na shod z narodnimi znaki! V soboto se žge na Mrzlici kres in umeta- len ogenj na čast slovanskima apostoloma sv. Ci¬ rilu in Metodu. Zabava bo prijetna! Na ta dan razobesite raz hiš po vsem Hrastniku trobojnice! Hočemo paziti, kje se to ne zgodi! # Zaključujem: Živeli vrli narodni rudarji, proč s takimi posili -nemci, kakršni so vaši uradniki v večini! Proč s samonemškimi napisi pti premogokopu in tovarnah! .Nemci", vi se pa le čuvajte. Mi vstajamo in vas je — strah... Gradec. (Izkaz daril, došlih .Pod pornemu društvu za slovenske visoko- šolce v Gradcu".) — V šolskem letu 1902/3 so do začetka II. semestra poslali imenovanemu društvu podpore: Slavna hranilnica in posojilnica v Celju 1660 K; sl. hranilno in posojilno društvo na Ptuju 1196 K, neimenovani Nemec v Gradca 60 K, sl. posojilnica v Mariboru 80 K in slavna posojilnica v Brežicah 60 K; g. Ivan Vavpotič, slikar v Novem mestu (kot donesek veselice in razstave njegovih slik 55 K; slavna kmetijska posojilnica na Vrhniki 50 K; g. dr. Josip Stare, c kr, finančni konc, v Ljubljani (prvo polovico nstanovnine) 50 K; g. Anton pl. Sušič, c kr. pol kovnik v p. v Celju, 40 K; g. dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik na Dunaju, 40 K; slavna posojilnica v Ormožu 30 K; slavna posojilnica v Radovljici 25 K; g. Aleks. Hudovernik, c. kr, notar v Kostanjevici, 20 K; g. dr. Josip Georg c. kr. odvetnik v Šmarju pri Jelšah, 20 K; slav. mestni občinski urad v Idriji 20 K; g Oton Ploj c. kr. notar v Gor. Radgoni, 20 K; nadalje so darovale po 20 K: slavna posojilnica v Dolu pri Hrastniku, v Framu, v Konjicah, v Ormožu, v Gor. Radgoni, v Ribnici in na Vranskem; dalje so poslali gg. f Simon Rutar, c. kr gimnazijski profesor v Ljubljani, dr. Karol Schmidinger, c. kr. notar v Ljubljani in dr. J. Stergar, c. in kr. n^dštabni zdravnik v Gradcu, vsak po 20 K; prevzvišeni g. dr. Mihael Napotnik, knez in škof v Mariboru, 15 K; g. Josip Rotner, c. kr. dež. sodni svetnik na Vranskem, 15 K. (Konec prih.) Narodno-gospodarske novice. Naše skušnje v sadjereji. (Konec.) Dalje so tudi različna mnenja, na kateri strani drevesa naj se vsadi kol, ki naj pomaga drevo ravno pokencu držati. Nekateri pravijo, da naj bo od vetra nasprotni strani, da veter drevesa ne trga od kola, temuč ga le pritiska k njemu. Drugi trde, da naj bode kol na oni strani drevesa, odkoder solnce in veter najhuje pritiskata, kar povzroča bolezen, »pereči ogenj" imenovano. Nekateri svetujejo kol nizek, da seže le do krone drevesa, drugi pa so prepričani, da ob koncu in privezi takega kola sneg in veter drevo najpogosteje ulomita, zato priporočajo kol močan in dolg, da seže nad vrh drevesa, ter je pri kroni močno, više gori pa vrh še nekoliko slabeje privezan. Za privezovanje služi najbolje kakšen motvoz, vrvica ali trta nista na mestu, še boljši od motvoza pa je lipovo ličje, katero naj bi bilo tudi v prodajalnah za dobiti. Vendar to le mimogrede. Sedaj pa še zopet nekaj besed o prej imenovanem izbiranju sadnega drevja. Da se v tem ne more našemu kmetu šteti kaj v greh lahko dokažemo. Kadar je on šel svoje »divjake" cepit, vzel je navadno cepič z bližnjega drevesa, ker tudi ni znal za drugega, meneč ako velja to drevo, bo še ono. Tako se j je zarejalo pred kakimi 30 in še več leti le po ' par vrst sadnega drevja. Sčasoma so ljudje za- j čeli poskušati dobivati plemenitejše vrste drevja I od kakih graščin, istotako cepiče, katere so včasih celo ukradli, samo da so si drevje zbolj¬ šali. Pozneje se je šele pozvedelo, kje in kako dobiti raznih dreves, o vrsti kakšne so, se še pa ni nič govorilo. Šele pred kakimi 20 leti so jeli posamezni dobivati drevesa, nekaj od »Ces. Rudolfovega sadjerejskega društva" v Šentjurju nekaj pa od slav. »Kmetijske družbe" v Ljub¬ ljani. Da bi od naše kmetijske družbe iz Gradca ali morda iz drevesnice »sadjerejske šole" v Ma¬ riboru kdo kaj dobil, nam ni znano, pač pa smo slišali od drugih, da je ondi že bila cena kaj visoka, niti se je kaj pozvedelo, ali, kedaj in kakšnih dreves bi bilo za dobiti. Vsaj v slo¬ venskih listih nam ni bilo znano kakšno tako oznanilo. Kar se tiče izbiranja raznih vrst drevja, naj povem še sledečo izkušnjo. Ko smo naroče¬ vali prej imenovana drevesa iz Št. Jurja in Ljub ljane, prosili smo vselej za nekaj hrušek moštnic ali tudi tepk zraven. Pa teh dobili smo le malo, ker se nam je odgovorilo, da jih ni več za od¬ dati. Prosili smo s prepričanjem, ako naša zena ljišča radostno zasadimo s plemenitim moštnatim drevjem, da smo storili sebi in svojim za poznejše čase kaj dobro delo, ker smo poskrbeli svoji družini za pijačo, katera našega kmeta skoraj vsako leto veliko stane. Toda ker se pri najboljši volji to ni dalo storiti, morali smo se zadovoljiti s tem, kar smo dobili. Glede jablan pa se nam je navadno poslalo, kakor smo se prepričali, kaj izbranih vrst, katere smo in bomo pridno raz¬ širjali. To vse smo hoteli razjasniti z ozirom na na predavanje g. B,, katero se nam je zdelo strogo z ozirom na nevednost naših sadjarjev, prav enostransko pa z ozirom na grajo našega delovanja od one strani, od katere mi pohorski kmetje še prav nič nismo dobili. Ko bi slavni deželni odbor in kmet. družba naša nas že kedaj obdarovala s kakšno uslugo ali podporo, kar je gotovo njen delokrog, radi prenesemo tudi kaj graje, ako smo je vsledtega vredni. Tako smo pa že od nekdaj morali hoditi lastno samotežno pot, brez uka, brez sodelovanja, torej za sedaj odklanjamo tudi vsako trpko besedo. G. učitelj B. obljubil nam je tudi, da nas bo od sedaj pogosteje obiskal. Srčno ga pozdrav Ijamo! Toda če tudi nam je ljub že samo s po¬ ukom, stokrat ljubši bi nam še bil, ako bi k pouku mogel nam pomagati tudi z dejanjem, 1 kar bi se zgodilo, ko bi slavna c. kr. kmetijska družba ga tudi podprla s sredstvi, po katerih se bi njegova teorija dala v najkrajšem času uresničiti. Oskrbela naj bi nam po ceni zaželje- nega sadnega drevja, da bi ga z malimi stroški mogli že koj prihodnjo spomlad dobiti, potem pa še zraven natančen navod, kje in kako ga saditi in oskrbovati, pa bo to več zaleglo, nego sto predavanj med štirimi stenami, katerim be¬ sedam pa manjka podlage — dejanj. Pohorski sadjerejec. Politični pregled. (Na Dunaju) se maje stolec ministrskega predsednika dr. pl. Korberja. Upamo, da se kmalu iznebimo tega Nemcem prodanega ministrstva. (V Budapešti) je zasedel ministrski pred¬ sedniški stol znani Khuen Hedervary. Ljudje, katere bi drugod zaprli v temnico, postajajo v Avstriji predsedniki ministrstev. (Na Hrvatskem) so zdaj brez bana. Govori se o treh možeh, ki bi utegnili biti nasledniki v banstvu in sicer Erdojy, Pejačev ; d in Krajčevic. Vsi so nasprotniki Hrvatov, samo o tem še na odločilnih mestih niso na jasnem, kateri bode bolj zvesto stopical za prešnjim lopovskim banom Khuenom. (V Srbiji) se razmere jasnijo. Novi kralj je nastopil vlado. Ljudstvo mu zaupa in želeti je, da se bode začela za Srbijo pod njegovo vlado srečnejša doba. wri»rv»rvtrr«rn» w Zahvala. Povodom mojega odlikovanja po Nj. Veličanstvu mi od bližnjih in daljnih krajev toliko častitk dohaja, da se ne morem za vse sedaj zahvaljevati; torej začasno to tem potom storim. Na Laškem, dne 2. julija 1903. (286) 1 ŽUZA. rrm ■ ■ ■ • >■ ■ mmiiiiii ■ 1i ■ ititut iiniinu mi nTm min . . n i ■ i m iiinurm n i m i n im mm «s&, jKStK asa. as*. jsta. mtk ttitk asa. osa ^la. Posestvo na P roda j 10 minut izven mesta Celja, katero obstoji iz: a) stavišč, hiše in gospodarskih poslopij, obsegajočih 8 a 35 m 2 b) njiv 2 ha 23 » 76 » c) travnikov 26 » 4 » d) vinogradov 15 „ 65 „ e) pašnikov 29 „ 28 » f) gozdov 1 „ 99 „ 1 » skupaj 5 ha 2 a 9 m 2 s čistim iznosom po 124 K 34 v. Blizu tretjina kupnine sme ostati na posestvu vknjižsna. Natančneje pri Janezu Bovhi, solicita- toriu v pisarni g dr, Ivana Dsčkota, odvetnika v Celju. (285) 1 Deček 14 in pol leta star, zdrav in močan, kateri je obiskoval 5 razredno šolo v Brežicah z dobrim uspehom, želi vstopiti v večjo trgovino z mešanim blagom kot učenec. Ponudbe sprejme IG. POLANJŠEK v Brežicah. ( 280 ) i Naznanilo in priporočilo. Podpisani se pri odhodu iz Celja zahvaljujem vsem svojim častitim odjemalcem, kateri so mojo obrt zvesto podpirali in priporočam svojega brata Josipa. Volavšeka kateri je v Gosposki u.lici ravno isto obrt začel in bode ravno tako točno in dobro postregel. Z velespoštovanjem J284) 1 Ivan Volavšek krojač v Poljčanah. 306 Najboljše vrste grumi za cepljenje vinskih trt dobi v trgovini Dragotin Hribarja v Celju. Naprodaj je Trgovina mešanega blaga Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško naznanja slavnemu občinstvu, i da je dne 25. t. m. otvorila . v svojih prostorih v Celju par v Rotovški ulici *”W ; prodajo piva v steklenicah (279) 3—2 na drobno. ■ = Prodajalna je odprta od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Med tem časom se lahko naznanijo obenem vsa naročila, vprašanja | in pripombe glede celjske zaloge. Naprodaj je zemljišče, obstoječe iz travnika in njive v obsegu dveh oralov. Proda se tudi razko¬ sano za stavbinske prostore. — Več se izve pri gospej Antoniji Altziebler (277) 3-2 v Gaberjih. večjem icraju. na deželi se pod ugod¬ nimi pogoji proda ali pa v najem da. Ponudbe na uprav, ništvo Usta ,Domo- vlne 1 pod naslovom ,HERMES £ . "1 (274) 2-2 (265) 3-3 lepa hiša na Spodnjem Stajarskem, ob glavni cesti, blizu župne cerkve O s trgovino mešanega blaga O in vso trgovsko opravo po jako ugodnimi pogoji za 1200 gld. Na¬ slov pove upravništvo „Domovine“. Naj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg-New-York (233) 96 | e 6 dlli. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. Giril-JVIetodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti biškoti so najboljši. Naročila spre¬ jema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu. Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante. NA ZNANI LO! Podpisana s tem slavnemu p. n. občinstvu in gospodom popotnikom najuljudneje naznanja, da je s 1. junijem t. 1 prevzela znani hotel ,k jagnji v ZAGREBU, na vogalu Nikoličeve in Gajeve ulice, ki je popolnoma prenovljen ter ima sobe z najprimernejšim komfortom. Za dosedanjo naklonjenost in obisk v hotelu ,Liebald ; se lepo zahvaljujem in obenem obljub¬ ljam, v sedanjem hotelu z izvrstno kuhinjo, naj¬ boljšim vinom ter budjeviškim pivom po zmerni ceni in najtočnejši postrežbi cenjenim gostom ustrezati. Z velespoštovanjem udana Dolj, (264) 10-3 an prej hotel ,Liebald‘. (269) Cena vžigalic: 13 ~ 2 1. orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48'— franko Ljubljana, 2 % popusta. tu C tu cu 13 VŽIG ALIČE družbe s>v. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani SUSm ' Te vžigalic e sov prid družbi sv.. Cirila in Metoda * ' vLJUBLJ ANI. >'"• 1. orig zaboj s 500 zavitki (Flaming) K 52'— franko Ljubljana, 2 °/ 0 popusta. C3ME3M&itaiS33.osti mcar „pri jelenu priporoča svojo dobro vpeljano gostilno. jVlrzla in topla k i it linja $ 0 »5 »S S« 0 $ 0 0 vedno na razpolago Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE Graška cesta št. 4 4*4 CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. Postrežba točna in solidnaI Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan mi. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom -v- Celju, (nasproti Narodnemu domu) P r '.P?I?^ a svo j° veliko zalogo vedno svežega blaga po najmzjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc -»sr— trgovec 5 špecerijskim^ blagom, deželnimi pridelki, sadjem^ in perutnino = = \f GELJU = = V ,J\Jarodnem domu 1 in ,pri kroni 1 . Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEO|\l krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba! Cene nizke Slavnemu občinstvu da sem prevzel vljudno naznanjam # gostilno 0 v ,Narodnem domu 1 v Celju kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo, pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo po nizkih cenah. j j ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar C c I c i C c c c e c c C C C c l c c § # ! C l i 1 1 s c c I l I —... .... ........... ... 11 'i 1111 n 111111 ii 1111111111111111 n 1111111111 ii i; ii [i 1111 ii 1111 ii 111111 li«li ii n mn * ^ _ j Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.