st. a, V Gorici, 31, januvarja 1890. Tedaj XX „Seea" isnajft vsak petek in velja popoitiprejeraana ali r Gorici na. 'If-m po§i!j»na: Vac leto ..... f. 4. Pol leta ..'...„«. Cctvrt leta ...... 1 Pri ozBttiiilih in tako tudi pri „yt. $'anicah" ae plafiuje z& n&vadpo trist«p. no yrsto: 8 kr, ifr se tiskn 1 kj.a 7 „ „ „ ,„ 2 , * >» .. m » 3 .. Zarafie e>k* po progtoru SOČA Posamezne Stcvilke ae dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah na Starem trgu in v Nunski ulici in t prodajalnioi a. Likaija v SeraeniJkih ulicah h. St. 10. Dopisi naj ae poniljajo Tradniitvu, naroSnina pa opravnika nSoce", *. g Andreju Tabaj-u Via Canonioa 3f. 8 v &, Roku r Gorici. j Rokopiaf se ne vracajo; dopUJ na «o blaRovoljiio franktijejo. — DeUrcen in driigim ncpn'tnotnini ta • narocnina tniia, akuH« ngluM pri opravniatvu. Sprava na Pemskem. Knrkoii smo vedeli in zoali, smo porocali o po-ravnavivh, ki so ae viSile loej losarsko vlado io laupnimi moztni obeh narodnosti na Pemskem. Vae, kar je priilo do zdaj v javnoat. j.', bilo veeinotna lo vgibanje, za. trdr.o ae ui vedelo, kaki m aklepi teh kouforeue, in pod katerimi pogoji bi so imet zopet povrnitt oa Perasko n.irodaostni mir ntej Netnci in Celt. Vverjeni smo, da bode tudi naee cltatelje vee ali rnnitj zanlmalo, o 6etn so se pri teb apravnih kou-feretuah vtlek'ieuci poavetovali in k;«J bo aklenili. Z¦%* to podtuno tukaj kratek poauetok iz vradnpga zapi-snika © epravnih poravnavab, kaker ga objavljajo Itfti obch strank: V Ititioajatih poavetovanjib, ki ao na povabllo grofa Taaffeja tmjala od 4. do 19. (. in. na Du-naji, bilo ho sklcojene naeleduje pogoilbe, katOtt* jo tudi vlada potrdila; al Glede aoitave du&tliiega §ol* •kpga *m% m Ceiko m mej drugim d«>io6ili, da mu je piedaedtiik eeaarskt nameitnik alt od njega dolo-ims mmcattiik, claoi pa so od deltslnega odbora h* V'ljoni pcatanci, in sicer trijo Cehi itt trije Numei. Delolot ioiskt avet aoatoji is dvch odaekov, ki saiuo-stojuo aklepata v srojim delokroga, odon o stvnroli v nomikib, drug! o ettarfh v S ikih SolHkili okrajib. V skuprnh poavetoranjih m bodo rtsovale akupuc xadeve vteh Sol oa Oeikem in ustanovitvo Sol zu i»a-nj.'ine. Gledo Sol m inuujStie ao doloc li, uko a > v Solskih obfcinah % nenjakitw in ieskim prcbivaktvom lo nemske nii 5eiko Ijudako Solo in ao pokaio po-troba pouka tndt v dragem doielnein je/.iku, u-itutio-vii m mora ja?aa ljudska lola s tern pou5n*m je/J-kom. Ob jedncm se je doloctly, kako u.tj se dolcci ta potreba. Deielni kulturni avet bode aestavijcn iz ccske in nem§ke aekc»je. V»aka sekcija obatoji iz izToljomh odpoalancer in eekcijskih odbornikov. 0 Iposlanco vo-lijo zaatopnlki gospodarakih drnStev po razmeri na-rcduosti v okraju Prcdsednika dezelncmti kultuincrau atetn izfoli ceaar; on predseduje v piezidijrtlnem zbo-ru za aknpno stvari, zbaiu odpoalaucev in sekcijsk ;ui cdbotom. Iz davdnih okrajev, ki ao v podrocji JiberSko in pra§ko trgovske zbornico, izlofii se potiobno §tevilo (luv6nih okrr.jt»v in na vztiodit Ceske natanovi ae no- LISTEK. Mn sifipo y Mi m\mi deatopoglavje. V tern se pripove-duje, kdaj jekrrarostegnoprvid pri-fi 1 o v naSe ceaaratro in kajje rganjalo za 6 a a a cesarice Marije Terozije in c e-a arj a J o zefa II. Povedal sera vze zadnji pot, da pred ato leti imo imeli krvavo ategno tudi v Gorici. >Ti pa troba mialiti, da je priato Je za kratek tea k nam, morda pokuSat briako rebulo ali kraSki teran, ne, ampak vgojezdilo ae je bUo vie prej na Dncaji in po drnzih meatih nsaeg* eesatatva; vedelo je namrec dobro; da Avatisja ima dosti kmha in vina, pa tudi doati aamostanov, doati bratov§cin ifed. To ne bo alabo — mislilo si je. In prislo je! Tarn nekjc na Onnaji §e iivi nLen mol, ime mn je BoStjaa Branner —• pred loti je bil tudi v Gorici in jaz scmga vide!. — T& moz" jc ailno dosti atarib knjig in listov pre»ka). Pri cesarjevih na Du-naji eo ma odprli stare omare, i« katerih je marai-kaj dozdaj zakopanega priaeael na avitlc. Tudi o kr-vavem btegnu jo biio tarn doati f4*v PoUtiSke doIinoattPl Da, prar tHf> Dotiao- ¦Ufa jo nakdaj dajal aasar. Zdaj M IT fee tfcko; imamo konititucijo. Pott*** P<»»e*s|ffo in •klaftuo t driavnam aboni ia calo cesaretvo, Tdeielnih zoo* rib sa posametne deiele. Cesarja jih dajo le pctrdtt. Postave se pa skJepejo po v e e i»t glasov. KakSue bodo tadaj postave, j« odviioo le od teg*, aU je teems poslancev dobra all slab*. Kaj pa mini&triP Oni isvriajejo postave — dobra ali alabe. Seveda ao vstani postave tako raste-gavati io zavijati, da is dobrih naredijo slabe, » aU-bihpa dobre.Postava aa papirji jemrtva in gtbeoa kaker ilovioa, is kttere naredi toncar ali okorui lonec ali veaelo majoliko, kaker ae mu adi, da bo iazo pro-dal. Nikar pa mialiti, da ao miniatri tako samoavoji in trdoi kaker Bog t oebeaih. Tadi oni pridejo in odidejo — po vecioi drsavoega abora. Dobri ali slabi niniitri 10 tedaj vie spot odvisui od dobrih ali ala-bih poslancev. Kako vaiuo je tedaj dandanes, kakSne poalanee imamo v drzavnem io deieioem zboru! Poslanct vla-dajo evet, poalanci osrecojejo narode alt jib pa tadi — da ti goTorha bolj is area — onesrecujejo. Da moral placevati 50 aa sto naklade za Solo — nare-dili ae poalaoci, da ae zidajo gledali&a iz kmetovega iepa — narejajo poalanei; ko je Slo za to, ali bi ae zidala v Gorici noriSnica za ne vem koltko sto tiso6 — odvisno je bilo od poalaneev. Zadoati, da bi jib vetiua glasovala aa to, in tam na vapomlad bi vie dobi) ia davkarije natantno jzracunjeno — novo na-klado. So davkar ne more ti priti t hiso, ako ma niao prej poalanci dovolili! Ti presneti poalanci! ae boi rotil — in Bog vc, ali ne atiakai He pesti--------• Toda a to pestjo bi moral vdariti najprej — samega aebe. Kdo postlja loalanee v drzavni in dtielni zbor, kdo Toii stars-line? Ali ne ti Bam? Ne, za?rnil me boi, jaz nisem ie nikdar bil pri Yolitvah; jaz nisem za to, dragi i-majo cas za politiko! A ratno tokaj te primem, kaker zasluiiS, Naj-veii greh je ravno tTqja malomarnost in nebriinost za Yolitve. Ko osnani obfiinski alnga pred cerkvijo po ma8i dan za roliter r atareainstvo alt v zbor, zacneS majati z rameni: A, mi nismo ucen:. Naj naredi go-8poda, kaker hoLe! In pri tern ostane. Iakdoje veL-krat tiata gospoda, ki naredi pri volitvah, kar bote ? Kaki Iabkozivci, na pol pogospojeni, ki znajo le po-Htopati, a nikdar ne poakusijo, kako tezko je kopati. Taki imajo pri volitvah prvo bcaedo, rae obrnejo> kaker njim bolje ke2e — ti pa, poseatuik, zemljak da ga ni takega dalei okoli, ki odrajtujeS oeaarja po-fiteno viaoke davke, ki imai ainove na vojski — ti ae dal kaker bozji volek vprefii r jarem, da te goaijo je tadi njega satajilo. Sploh ono se ni nikdar pobri-galo, kaj kdo veruje in ali ne veraje. Posebno pa je rado tajilo poalednje reci — amrti sicer ne, ker ako-ravno je nad vae premeteno, vender ni ae moglo zoajti zdravtla proti amrti — pac pa: aodbo, pekel in nebeaa. Pekla in hndica — ako bi veljala njego-va — bi ne sn»9li dnhovni nikdar pridigati. Pa ie neksj, ker v2e govorimo o tem. Krvaro stegno ni tadi rado trpelo, da bi ae po vifth Solah n<5ila filozofija t. j. tista zoanost, ki udt dloveka prav mialiti. In zakaf ne ? Zato ker filozofija, kaker so reklt tie atari, pelje Llovega k Boga — in tega neie krvavo stegno. Sploh je sknSalo viaeSolce po Dunaji in druzih mes'ih preaiotiti, da ao opnacali vsako reano uLenje in tem pridnejie zahajali v loze, kjer jim je dajalo krvavo ategno podaka, kako se dela punt, kako se raauzdana zivi itd. Pa kaj, ie celo latinakega jezika ni krvavo ategno rado videlo po Solah. SkuSalo je ceiarja pre-govoriU, da latiniSioa ni toliko potrebna, kaker ao trdili menihi. Latioake none knjige je dajalo poeaai prelagati na nemSko, in tako je upaio, da se bo po-lagoma laMnaki jezik popolnoma apodrintl. Kaj ma je navdihnilo ard proti latinSiini? No, latinako je jezik av. cerkve, in ker krvavo ategno to aovraif, ae je zafielo zaganjati proti IatinScini. Mislilo ai je: ko odpravimo ?atinS5ino, ae bo brala masa na Dunaji nemSki, v Pariau francoski, v Rim laSki itd. Tako bo naatala zmeinjava v cerkvi, kaker nekdaj v Ba-bilona in tisti, ki bi ae 0 tem okoristil, bi bilo pred nem krvaro atef ao, P* ie Bekaj, Bad hi vedel, kaj I m kriipajo, kaker jim^ljabo. O kako draga je — ijeuinriost! Nikjer ps ne draia, kaker v eedanjt koo-SUtneijonalni driavi. Peaaal aem ga moiaka, kraeta. ki je s pridom obogatel, da bi vie davno odvagal akoraj dva vele-poaestnika. Plaeaval je davke in naklade vise in viae vaako leto, tako da ga je eel tedea gUva bolela, ko je priW is davkarijo. Ti preaaetl davek, ti presneta Sola, aiednjic le ti presneta gospoda, ki toliko aaeif tako ae j* sliialo oaArenehcsaa iz njegovik nat. Ko so pa priSIe volicvo v vcleposaetvo, ai bil ie niti vpi-aan mej velepoaestaike, zato ker ni im^l nakdar toliko skrbi, da bi ao oil potntdil par nr djsle&vmestQ, tia bi se dal po*tava» vpisati v velepoaeatvo! In vender je tolikokrat od enrga aamega glaso odvisoo, kak fO*laaee pritle v drzavni xbor, in od Onega aa-mega peaUne*. kaka bo puatava, kaki bodo davki! T»ko je. Ntmarnoit v poUtiakih apravkib je ravno pri ti*t»h, ki ao stober driava, kt ^o in hoiejo bits dobri krlatijuni, neodpustljivat Pa rekli »ms da izv^vati pol;tiiko pravit!? jo dandanes dulznoat. No, k.iu pa teg* tte vt.liV Poglej-tnti li v oaao Avatriju. Ko in se vai katoHeaai voaftna vdelezVvali po*l»n»kih volit«*v, imeli bi ie zdaj kon-kordat, imeli bi au verako Sole, ne odtrati bi Ijudi po mestih iit deieli Jodje in skopuh% ved tiao6 kraetij bi ae bilo ohranilo: aploh Sio bt boljie za doao in telo. Izvrievati tedaj politic pravice, vdelei»vati ae volitev veleva. poatava b>zjrt, tiata postava, ki vka-zuje. da mora cEovek akibeti za ae in va avoje in svojifar btagoatauje, tiat.i {toita?a, kt noiaga. MariSero, da vzgojttjejo ottoke v atrabu Bozjera in po dnhu avete vera, ki zavezuje cloveka, da apozaava avojo vero ne le v arci, ampak tudi v dejanji. oc Ie za itirimi »ido»i, ampik tadi olitno pred svetom. Liberals, Jndje in vse iislit ki sovraiijo eerkev, kt bOcejo ob onem podjarmiti in izpttt kraeta in po* Stenega rokodclca, ne drzij'> krizem rok, ampak pi Sejo, govorijo, zijajo, da ai priborij> veemo |io zborih in btareSinat\ih ter tako vladajo; redo dobro, da srSnoat in pogum veljata nad vse. Poanemati jih moramo. ;Ako se oni toliko tru-dijo za fllabo atvar, bi ae morali mi tem vefi truditi za dobro. Viiatiiti ai p» moramo globoko v arce, da kdor dandanes zanemarja politiSke pravice ter daje oavrazoikom prosto roko, tak great proti dolznostitn, ki jih ima do Boga, do sebe in do svojega biizojega. Takega bo eodil Bog. Dtdznostim kristtjauovim prtSteva politiko tudi av. OcV papez v piamo, o katcrem amo zadnji5 go-vorili. Ucl namre6, da kjerkoli ni eerkev prepovedala vdeleievati se jevne vprave, tam mora jo verniki delati ca to, daaevolijo mozje poSteni, 0 kate-rihaeddupati, da bodo zagovarj ali a v. eerkev in njene pravice. Brezverce, liberake, samopridneSe moramo ravno s politiko, poaebno po volitvah, potisnitt v Kot, in ua Djib mesto postaviti raoze verne, poStene in var^ne, ki imajo sree za Boga in za cesurja f Shod pri Rebeku v PotoSah dne 26. tek. m. (izv. dop.) K temu ahoda so bili povabljeni gg. Tapani io podzupani Ajdovakega sodni§kega okraja po posebni bi ae zgodilo, ko bi ae daoes ali jutre srecala krvavo stegno in influeaca, katero pobaja zdaj po Evropi. loflueuca, ki ne zna drngega ia ne gori za drugo kaker za latinsko, bi grdo spako koj nagovorita: Cerbere, undo venia, quo vadis ? Krvavo ategno bi pri tem zlomila jeza in — clovek mis'.i at, kak prizor bi btl to ! Da bi pa krvavo ategao razgirilo mej ljudatvom svoj evaogelij, se je privaltlo v bravna droStva, sno-valo je Ijudrke lenjiinice, iz katerih |e izposojevalo alabe kojtge, pisalo je a?oje daanike itd. In da bi ae prikupilo vboznemn ljudatvu in delavcem, je veckrat nabiralo tudi miloS6ino in gostilo reveze. Fa vsaki-krat je vdarilo na veliki zvon, da je eel sret zv^del, kako radodarno in vamtfjeuo je krvavo stegtto. S tem pa ni drugega namerjalo kaker potegniti na avojo atran delavce in tezake, ker imajo krepko peat, ko bo treba udriti po bogatinih. Cesarja je krvavo stegao mocno hvalilo. In vbogi Jozef cesar, da ma je iz zacetka vac verjVl. Pa koga bi tako kteceplazje in obozavaoje ne pre-motilo! Seveda je apoznal tadi on, kako krtve prija-telje ma je vtinilo krvavo ategno. Pa bilo je pre-kasno. Vat vemo, kako dober, Ijabezojiv je bil ecsar Jozef. In vender se ma je godilo tako alabo I Vae to pa rail je akubalo krvavo stegno. „Slavu J >i> — tako ga je kadilo — kako velik ri, kako mod^r, ni tebi enakega in ne bo t* Seveda dokier je bozal krvavo ategno. Ko je pa izvohal, po 6em dial, ter mn atopil na rep, je zacvililo. S prva je je hotel le bolj osmeiiti pred svetom imennjo5 vse, kar je v-gaajalo, buialoat. Knr*?a ategao p» ma m aikdar okroznici, dragi pa po Caaopisih. Zupaaatva so bi!a skoraj vaa zaatopaoa, drugega ob5instva pa je doSlo le malo, kar bi ae imelo temu pripisovati, da je bilo po cascpisih prepozno na t& shod opozorjeno. Sboda se je ndelezil tudi gusp. 0. k. okrajni komisar La-ieak, kot zastopnik poiitiSke vlade, In vsled vabila tudi dr2. poalaoee dr. Tonkli; drugih poshncev ni bilo. Okoli 2 Vi uri popoldne se za^ne zborovanje. Goap. Caaagrande iz AjdovSLine pozdravi dosto ob* ^inatvo, peedstavlja vladncga komiaarja in predlaga, naj ai izvoli predaednika. Z vaklikom je bil izvoljen za to mesto zupan Rifeuber§kit gosp. Andrej Robic, za perovculjo pa goap. podzupaa Rifeabei§ki Joief Pcrlka. Na to ae oglasi in dobi besedo goap. Caaagrande in razlaga v daljsem govoru potrebo in veliko vaznost ielesoidne proge iz Log tec 1 po vipavskt dolini do Goriee v trgovinakem, vbrtntjskem in poljedefckem oziru tec predlaga, naj bi shod aklenil, da ae aestavt in predloii v doaego te zeleznice edna peticija do trgovinakega mitiisteratvit, druga pa do drzavnega zbora, in naj bi ao pooblastila Lupanstva v AjdovS^ifii, av. KriSa in Lokavcu, da sestavijo ti peticiji, in da jo ona dajo v podpis yum 2upanatvom Ajdovakega okraja. tioapod Perozzi iz Dornberga naglaaa Se potrebo in vaznost zeleznico za doljni kraj Vipav-skega, posebno za Dorubarsko zupaaijo, katero pri-deluje izvrstnega viaa in sadja, ki ae pa le tozko prodaja zarad visoke voznine valed pomaojkaaja ze-lcznice, in predlagu, naj bi se peticiji poslali v pod-pU tudi iupanatvem goriSkega okraja po Vipavakem. Goap. Casagrande vabi pmotnoga drz. poslanca dr. Tonklija, naj bi tudi on svoje mneoje 0 tej Lelez-nic: izrekel in se izrazil, ali bo petieijo podpiral, Ta. poudarja v daljSem govoru vaznost ieiezuic za Go* riSko dezelo aploh in potrebo zeleznice iz Logitca po vipavaki dolini do Goriee Se posebno iz istih ruz-logov, ki so jib predgovomiki navajali; tudi naznani, da ae je on prepriCal ze v tisti dob;, kedar se je potezal za zgradbo predelske ielezntee, da je tej zad-tijt zelezuici nasprotno vojno ministerstvo, alt da je pa.spoznalo potrebo radijalnih zelcznic it srediSfia proti lalki mejt, in posebno one zeleznico od Logatca po vtpavtki dolini do GoJce, in pa drugo od lioko prek Idrijo po Idiijski dolini do sv. Lucijo in od tod caz Kobarid do laSke mejo pri Stupivu, Ali vlada je morahi iz strategifiuih ozirov pn>j skrbeti za zgradbtt bolj nujnih lek'zuic v Galiciji in tudi za nakupavanje novth puSk, ter odlofc.ti tia boljie oaao zgradbo Solez-nic na GoriSkem. Ker se pa nameravano zeleznice; v Galic>ji kmalo tzvrSe in je vojno miuiatoratvo si tudi vie preskrbelo potrebnih novih puSk, in ker so je tudi zboljaalo fioanSuo drzavno stanjc, meni govornik, da bo sedaj ono obracalo avojo pozornost na jug in zahtevalo zgradbo tudi zelcznic na GoriSkem, ia z.Uo smatra govornik kot umestno in korstno, da se tia-meravani peticiji tem preje tem bolje sestavijo, pod-piSejo in odpoSijejo, ter tadi obljubi, da ju bode^kar Ie mogoce, podpiral. Vai govori so bili s pobvalo in z odobravaojem sprejeti. &e marsik-ko zelje ao bile izrazene iu h koocu je bilo skionjefio soglasuo: shod priznava vaznost in potrebo, da se zgradi zoleznica od Logatca po vipavskt dolini lio Goriee: da ae v dosega tega tmati S2staviti peticiji, ena do trgoviuskega minister-atva, droga do drz. zbora; da ae tudi pooblastijo zu-panstva v AjdovSemt, av. Krizu in Lokovcu, da ae-aUvijo peticiji, jih podpisati dajo od vaeh Sapanstev se& odpasttlo. Od tistega casa ni Sla cesarju nobena red po steel Vdareo za vdarcem ga je zadel. Pa zvedelo ae je prav za prav Se le po amrti Jozefovi, kako je krvavo stegno pricopralo nad co-aftrja iisto nevlhto in to6o, kt je pobila vae njegove upe in ga vrgla v zgodnji gcob. Ovadil je je pa nekdo, ki je sam nekdaj mu aluzil. To je btl neki Ilofmaua, ki je spieal do cesarja Franca 11 tri leta po Jozefovi amrti spomenico, v kateri govori tako: 9Tur§ka vojaka je bilo delo skrivuih druatev (od kr-vavega ategna); to vojsko je osnoval neki Herzberg (minister prtsakega kralja Friderika II — pa ob enem tadi odkrvavega ategna). Zikladi avatrijskega cesarja naj bi ae po ti vojski zapravili, vojaki voicdi. Puat na Ogorskem ae je vie prej v lozi naertal in skle-nil* itd. In celo drugega kralja za Ogerako je krvavo stegno vie izbralc, nekega Forgaca! Tabiimel vladati tam nameatb naSega oeaarja! Pa cioveku gre vie kri v glavo, ko premialjuje vse apletke in hadobije krvavega stegna. Lehko ae roce, da bi bilo vie takrat konee naSega eesarstva, da bi no btl zadojt hip na vojsko priSel junak Lav-don. Ta je Se le Turka pregnal in reSil naso cast. Pa kaj je pomagalo veC cesarja Jozefu. Obolel je bi 1 v*.e na amrfc in ves skesan se je pres.'lil v vedaost. Krvavo ategno pa ne da bi zanj raolilo, ampak vrh vsega se jo se rogtlo, kaker je zapisano v listinab, katere jo naael gospod Bostjan Brunner v atari Skri-nji na nekein grado. Ajdovskega in GoriSkega okr-aja v. aripavski dohm in potem predloiijo na dotiSnih dyeh mestih. Gosp. Casagrande predlaga Se, da se shod za-hvrtli gosp. vladneimi komisarju in drz. poslancu za Tdeleiitev shoda, tar je bilo sprejeto. Slednjid shod na predlog iupana Ajdovskega. gosp. Godina vsklikne stole presvetlemu cesarju tiikratni iiavduseoi 2ivijo in prediednik, zahvalivai se za skazauo mu cast, sklene shod ob 4. pop. H koncti le se izraziamo srfino zeljo, da bi imel shod tudi pravi vspeh in kaj pripoinogel k zgrodbi te, za Vipavo tako potrebue zelezaice. toj ffliili e ririciai uitgi kmeU, ia bko bi si an ialo ponagili i iMm • zatekel? 6e hoce kraota reSiti, naj mu poplaca dol-gove, naj se sama vkpj|2i ria njegovo posoatvo in naj ne jemlje vec ko 3 0/0 od nj8ga. Tako male obresti bi kmet lehko placeval; v kratkem bi s<>. scistil, z'.asti ra ko bi mu vlada z z>leznicami pomagala. Ce bo kmet propal, propala bo tudi drzava ! Tirej------------ Dopisi. (Glaaovi z dezele.) Belgija je ena unjmsujsih drzav v Evropi. Po-dobna je nekakemu vrtu; vsak koSSok zoralje je ob-delan. Prebivavcev ima v primerji z velikostjo deiele veL ko vsaka druga Evropska drzava. Belgija je vsa preprezena z 2eleznicarai; vsak pridelek proda kmet lehko in ga speca v donar. Kupcev ue m*njka; miilo jc %ecJh vasi, kjer bi ne bilo tudi zttleznicne potfcije. Kupec uakupi poljake pridoike in jib brez velikih stroikov po zelezniei v druge kraje poSljo. 2elezoice veliko pomorejo do blugostanja; to vidinio tie le f Betgiji, ampak tudi v drugih dria-ˇah, ki sfcrbe, da se gradijo 2eleznice. — Dandanes je kmetijski stan skoro popolnoma propal. Kje se najdejo ve6 kmetje, ki bi bill brez dolgov? Vee bogastvo se kupifii v rokab zidov in takib kristijanov, ki jib inienujemo oderuhe. Vgujezdi m t vasi kak pritepeoeo, ki zucenja posojali na obre-sti. Ne da bi se zadovoljil s 6 al 7 od sto, ni ga sram tirjati tudi po 20Q/0 iu vac. Phec teh vrst poena moie, ki je bit pied ieti (0 let ja.od tega) zu-pan v precejinji vasi na Krasa. Piisei je k njerau mo2 in ga prosil, naj mu posodi 50 for, Poaodil mu jib je, a s pogojem, da ma da od ajih vsaki mesoe 2 forinta ©bread. In iupao je bil ta 6luv*dc. — Ne-kateri trgovci (so tudi izjeme) posjiajo pa 15 do 200/0, in vbogi kmet mora pWatl. driven plaolla jim mora niMiti it irtienj, grusedja, in ilragtb atva-i v dftiv Keeiwot da iron kmet promozeojo, ki je UGOQ vrtfdn©. Naj pla5uji» davko? 80 fl,, in za avoj pride-lek naj vdobi 100 Li»tih. Navadno jmaju taki kmetje do 1000 f. dolga. Kako bo rerei ahajal, 6e mom 100 f. obresti pladAti. Prisiljen je Se dulje zadolliti se j premeieBje pa gr# Walje rakovo pat Ob lew silt (lttvktuija, navadno ne prav rahlo. Ooleko treOa poskrbeti za druimo, hlapca in deklo pludati a zraveu tega ima kmet ie veliko drugih atroakuv. Z i dolg te bodo siliH, prodati boi moral, kar je pri roki. Morda je iifina ah vido na po! zastonj, pa sila kola lomi. Dobil boS polovico vrednosti; odpravi! bos enoga tipnika, a vze te drogi tirjajo. Tako se aaa kmet gubi. Knietijskcgi proi>adanja niso pa krivi le oderuhi, ampak k temu je pripomogto Se nekaj drngega. Nekdaj je bilu dobro za ktneta. Prodal je mernik pseuice po 5 do 6 fr. Zivina je bila draga* vino je imelo visoko ccno. Kakor hitro so se zacele zidati in mnfiiti zeiezuice, padale so tudi ceno kmetskih ptidelkov. Kraji/ ki so bill poleg Meznictf so sieer lehko ape^ali svoje prideiko, «e ptkr m drago. Ne pa tako kraji oddaljtm od ielez-nie. Zrafen tega ae j© ia6el<> waiati od drugod raz-lidno bSago. Zito amerikan^ko in ruako si je vgladdo pot * Avstrijo inker so gavtliko imeli, so dali lehko ceue. NaS kra&ki in vipavski kmet sta pa malo pri« delala in Se tkto moralo se je prodati na pol za-atonj. Dokler ni bilo ieieznic, je bilo tezko naSo de* Lete preplaviti s tujimi pridelki. Stroski Zi pot so bilt preveliki; pridelki tujik dezel, ko bi si jih bil hotel kdo nakupitiT bi ga bill draze stali ko doir.aCi. Zato se je lehko prodalo domaLe prtdelke. Da zato-rej kmetu spet pripomoramu do boljsegi stanja nam ne oatane drugega kaktr da njegovim pridelkom od-premo pot iz deiele z zeleznicatui, kaker so po ie-iezuicah taji pridelki domtco uazaj potiatiiU. V nasih krajih se vender pridela mnogo sadja, z.'aati creSenj, inatd.c in sliv, o dobrih letinah pa vioa; gore redijo «val. Kdor brce kaj oddati, mora v Tiat, v Gorico. Poe pa stane voliko, zraveo tega se zapravi navaduo lep del denara, ki se ga dobi za sadje na potu do-moT, Ko bi pa imeli zeleznico usko. Oena nasih pridelkov bo takoj po zgradenji zele^suo poskodira; kmet ae bo lo2e otresel dolgjv. Kaj pa ko bi vlada napravila tudi drLavno okrajoe posojiloice, h katerim naj bi so kmet w »ii okiisu hri-jtvno poti irtiinskimi, SO J(8i O in? ;?r^spi- Supaal ia ve* trajno obrai5;vli r bi as Br^^in V GOfiCi, 28. jamurja. Mir in sprava! taz-lega se po Oeskem Soss bribe iu doline. Mir in sprava! to bi'Bpde najdejo pa tudi zuaaj 6eskega UBo5er odmov v pi sib. v.iakoga pravegu Avstrijca. Miru ne-beskega, kdo bi ga ne zelel ? Tudi mi po njera hre-penimo po trimeHeonem vrodem boji. Teden za ted-nom pridakujejo naii peijatelji na de2oli, da jim v2e skoro naznanimo veselo novieo: mir je sklenjen. K niir je drag, do miru a& te2ko pride, veliko teze, kakor se ga je skalilo. Vender pa — toliko tsmemo reol — vvldeva se, da fitauje zadnjega 2aia je neztiosno; prodira pre* priLanje, kateremu se jo gotovo zafela vklanjati vie tudi volja, prepridaiije, da se mora temu Btimju n.irediti kouoo. Vsuj upaino, da nosprotja se ne bodo se bolj zostrila, kaker do sodaj; ne, preprifiani smo, da so zaceuja, ali sd je v^o zafolo cbra<5ati k bolj* semi:. Naglica ni nikdar prid«. Tako tudi pri skle-panji miru ne. DanoB odloiiti oroije, in vie danea stiskati si roko, objomiti so, bi no bilo naravno, vsaj dlovesko ne; ker jutre bi ho znali le se bolj I strastuo napasti, da bi strelo flvigilo na vso strani. Ne, ktf je so vrofia, dajmo ji par tednov, da se ohladi, Pied mirom so sklene piomiijo, Bodi za zclaj premirje tudi pri um. Za (ami premirja se pa pro- roiSljuje, kako bi se zgotovil stalen mir. Mouimo pa, da tak mir mcj Slovene! nn Goriikem ni .poviflin noiuogoc, dasi bi imeli morda tudi ve6 politiCnih strank ali listov. Da se vtrdi in olirani mir, jt prad vsem neobhodno potrobno dobio lojiti inoj javium iivljonjom in zasobaim. To j^ vender tameljuo vo- dilo SuBiiifltvu, kateremu se klmijajo (Siisnikarji injpo- Iitiki po vsem svetu, d(i v SasoiSke pmdalo ne spada privateti moi Tu se le vprasa in sodi, kaj je kdo Javno pisal, j avno govoril, ja vno delal, kako javno se vedel, ue pa, kaj je meat alt tebi rake) oa itiri oci. Drugi2 bt si m >rali drug drugemu pri* znati pravioo, katoro ima vsak drzavljan, da javno razpi'avlja javno zadj all kasneje zbli2att, ako s»no dosledni v vpotrebljanji njenih uaukov ua politiko in javno zivljunje nase. Te stavke tedaj miru) vsak piemisljuj za 6asa premirja, in ko so bomo dali od njih presiniti, si. bo-mo segli v roko, in sprava bo mej nami dovrSeuo delo. Kdor bi pa hotel postaviti se na stalificSe zunaj katoliske vere, tak vedi, da ni vntani {sluziti sloven-hkemu narodu niti povspescv;iti njegovoga blagra, ta-krga bomo zdru&'oi odgnali od dumadega jognjilca ; tak ni nas. Katolisko uacdo ho6emo v:\rovati neo-skru:'jeno, celo, tudi v politiki, tudi v fosopisji 1 Zato je resuiino poparil nase najlepSe uadc pied dncvi „Slovenski Narod" se svojim vvodtiim elaakom. Ni nam toliko radi osobe, .katcro je napadel, nekaj drugega obialujeino. BNarod** je pred dasom prisegel na geslo: „vse za vero". Zdaj se pa vie kesa, da je Bogu toliko obljubil Postavil je „uarod»ost cez vse", katoro moramo ljubiti nfanati6no", ljubiti „ab^olutno*. Kdor stavi Boga nad naroiuost, razfiirja po njegovem mneoji mla6oost glede narodnoati; takega bi se moralo streti, kaker gada, tudi fl6e bi tak prorok nosil duhovsko o b 1 e k o, ali pa So celo p n r p u r prelata*! Vas bdlo v oci v2e dahovski ojlekal? Ima to via spet voljali kakemo skofu ? aNarodM ! ? — Slovenci GoiiSki, bodito od stare ali novo „S6cea, odini Bte gotovo v tem, da od t a k i h liboralcev so moramo lo6iti. Prav. Locima se, odkriiajmo so jih — in sozimo si ˇ roke, v novi slogi bomo mocni, nepremagljivi. Kdor bi pa hotel na GoriSkem 8e na-gibati se «a tako radikaiao stran, ostani osamljen, osramofien! ________ vgaja po temp«raturi bolj gopam" bovcem in kraHj<:eini p» Vra4jiC! lahke in kratM ki bi v»2^ "* cerklj. ia kraojski mi gis poti 6ez Plare. !>a>i ( <5ila ni sliSati. 2atoroJ 1) Ali bi &e bilo^ ljaki zdruSili in xdiuL pozornost na to toiko I = ___ ne odprla pot fafc ?%iSS^Z^ 2) Ali bi ae bilo jalw(ii""fli~W- »»i r viaorodnih Brdih osnovnlo vicnr«jjkt0d*-u5t-vo? Itos, dla j« briSko vino fliroko poziiama - lii ?ae man priparofia ^- tender tako ilm&tvo Br<3oa bi nefeilo na kv»r, V Dora* bergu na Yiptaviikoiut n- pr. so vino veduo drn^.pfo-daja, kaker v drugita vaeHi -wipa.v»kib, dali bi no mogel trditi, <)« bi v-so >|no v D»rijb,Brgtt. ysako l^to bilo boljse od vim vims-ill -obot nftli* i kotnp pri pa da zasluga, da se veode* 1^ a ta loo (Into prodaja P Edino le viDorej^k°feiiii druitrd •/ Domicilii, To druitvo, uasUrljctao u tmoyitojiili ponoifenlkov, U-itavlja vsako leto s7«ja via* la pi»«iy)j« utrokovnjsko is kmatifikih &ol, *U r^*oj*jo, ltasaodbe aeMi^JQ r raznih nlov. in it*!. 5(U*j)i«i !i inae take javn| pozornost poaebno valnajn na Somborg, To 4fui>vo' al trebii dh je douti udov, dovolj do dv^ot trdtiili poaoitnlkaf In taklh je tudi otuinlilo iv/oj "rlf>-ogr^d, udov, dovolj do dlvdj^ot trl«l». , iraamo se hv«la i)t>gii v I*«9pib. Brdili. 8tr&*kovLj» IZ BPd, 29. janvuarji. (B e s e d a 5 u p a n o m, s t u r e 3 \ n a ra i n v e 1 i a k o m b r I ft k i m). % Pot bnskemu vieu je v Italije zaprta. Drugih poti ni. Grtio. je §uaym ti^wkflwa via*. Balk* ww sila malo — a ti bi 10 tiic^rat povrnill pri iro^aji vsega briSko«a vitin p(\ «3iu4oia knpu, Pa tudi vlada podpira zdatiio in pr«v rada tok* dru^fra,' N. '(>r. vinorejskemu dmSwi r S'tijolu tin Krasu jo dak pred B Ieti, fo m iita inoilr*j 4€0H fr. %t kloi In da bi vlada Brdom v-iii()*oJr*|in ^wkla podpoca! I I-, Toroj vi voljiikj, Jcntoe-i ite p-oitavljonl, da akr-blte za bolje utaujn i?r«oiom)^ v«m Ijudstva, ppgo* vorite m ia pojvatujte »*eb>iia akad eiaijc z nAnosti in umetnosti; ia. njeno vstanovi t$v j^ bil v2e pred par l€ti nfekdo, Id ni hotel in no6e imenovan biti, dUrovat 2CJ0.C0& gld, Pokrovite-ljcm akademije je od ce^nrja imenovan naclvoj-voda Karol liKiovik Dve nar»diai str-auI(i ua Pomskem sti se tedaj sp or «z*jni cli. Ka dmgem mestu danafinjega lisU niij|j dajale povod narodnost-nemu boju. Toliko Staro^Sehti, kak«r tuiii N«nici in obe stranki velikr-egA- p««sestva so v svojih klubih soglasiid 0Qtobfili> kar so sklenili njihovi zaupni mozje in v*lad*( tt Bllado5ebi ae Se obo-tavljajo, ter so telrflali iz svoje srede' josebtie poroCevavce, ki iitaajo* r teku osuiib dni sBubu porofiati o r*Hiili mUh. sprave in.potem bodo oni so le oddali stoj gl«tfl» ali sprejidejij^orav. navo ali ne, Ne s**»o vso aystrijsko,l ampak tudi inostrarasko 6uas*jislc se bavi s to srcCno dognano poravnavc* ter |o swatra kot veliko pa-trijotidno delo, ki b»ilc ue samo 5«§ki kronovini, ampak celi Avstriji «> 'toriat, prospeh hi slavo. Tu naj le §e omeuiiiKo, ^a jc k tej paravnavi, kaker porofiajo dairnM listi, vfiliko pripomogel tudi vpliv od zwuaj, in da j6 prav N«mdlja bila, ki je silila k tej &pr%vi. Kekateri peiiiski Neaaci namre6 so bili 2»eelt zr^ji^as, ktf-i* divjai ta narodnosti lioj, $kil$ti: «ez a-vstrijskc mejo v Nemfiijo, ali ta ko>t ^v^ijska zavemica ,tega ni mogla cdobrovati; ali d* bi pri*vsem tem s6a-som vender na niasMla ka*a mr^nja mej obe-ina zaveznima di**fAm»» mto je bilo tudi Nem-«iji mnogo tia terci l^e5e, da so narodnosti na Pemskem puraauanet^ i» ovedaIi avoje mnenje «ea. aameatntko. Mesec januvar i. 1800 ni pokazal vf splcga obrsza, kaj't tiolexen, neaeda in smrt ao jiko go ¦podarile. Inflneoca ae je razitrila »ko aj jo v>i Lv. ropi, nekftj gledaiiic je pjg>relor v2e prvi tlna nam je naznanil z ognjem v gtitiu Liekeoa ia kmalu potem cghuila ae je zmrt, ki je obiskila nekaj cesar akih in kraljev^kih dvorov in pokoitla nekaj iincait-nib oseb. DneT.januvarjast* o&,w v Bcrolinu rt»r po-bero craarieo Avguwto, m.tter ueinik g* ce- »rj;t; kntaln potem trka na rrata tnladegi 3pa»j>»kegko, kjer po^rabi dne 13. t. ra. kraljevega br»ta, princa Amadej* majtestsi dobi. Ko ie je navelicuta kraJj^rsksb oa'b obiakala, in 1 pograbila je nekaj imoattaih u5. nib moZ: Auenperg* v Fragi, dnlgo d»i je tskala na vrata ne»re6tega OolHngerja, da bi se spokortl Vaoj v zadnjem tre-nutku, in slodnjic pograbi mej drugitni bav^rskim katolt^aiiom znaCajntga Frankenstem-a, katot.ski c«r-kvi pa alavnegi apologeta Hettingerja. V na§t o.OH.ir-bki bisi se ui ogla«ita neizprosna zmrt, ali Se skeli buda rana, kater> je zadala naii cesar.-,ki h&i in ar-Btrijakim naiodom vcVt'aj leto 30. Jan. 1889, ko je pograbila presv. cesarju edinega aina, ccaarjevida Rudolfa. RazpiSMXO je mesto zoduika, (VIII plac. v<\z-red,) pri c. k. okrajnem zodici v Korminu. ProSnje naj se posiljajo do 4. febr. na prodsedniitvo c. k. okroS. BodiSio v Gorici. Influenca ne davi Ie ljud:, ampak tudi iivali, zlasti konje, pse, macke. V Farizu jepocrknito mnogo madk in tudi v Gorici, so pritczujejo, da jim poce-pajo. V Fojani, kaker se nam pi§e, blizo la§ke meje, priredijo Brief dne 9. februarja ob 4 % nrah poiteno veaelico s petjem, gorori in igro; in to v gosp. Hrenovi drorani. Plesa ne bo. V Fojani, kaker se nam spet piSe* bodo imeli ravno tisto nedeljo 9. februarja — shod briSki tre-tjeredniki.... Denarja ni. Bade moral blti. Duhovni Pastir. 3 sodelovanjem ve6 duhov-nov vrejuje Anton KiiiS. V Ljabljani. Prina&a cerk-vene govore za nedelje in praznike ceiega tela. Om«-niti moramo tudi homileti6au zrna, ki ae dajo prav lepo porabiti. Na zadnjih atraneh se nabiija navadno npogied na zlovatvo*. Kot prilogo prinaSa tetos ta Hat nzbIrko lepib zglciov", p& katerih bo ieljno aegel yaak dnhoven. Kot dtugo prilogo dobivajo na-roiniki ,govoreu iz apretnega pereaa veleznaoega zlovstvenika naSega dr. Lampeta. Govori, kaker kaze, ne bodo cerkveni, ampak, kaker jib imenuje pisatelj aam: obrambni. Zeljno jib pri6aknjemo. ^ Bodi torej ta list, ki se vrejujejo 8 toliko aprfit-noatjo in poirtvoyalnostjn, gnrko pripo/occn cestitim gg. duhovnom. Cena 4 for. .KatoliSka bukvarna" v Ljisbljaai. „Rimskega Katolika" prva itevilka za leto 1890 izide ae Ie pribodnji teden, ker zarad influence niao mog-i atavci v tiskarni JokoD^iti dela za 6 tsa. Obseg prvega zvezka pa bodo naslednji: Vera in lju-bczeu. — Kratko prtjasnjeuje Bocijalnega vpraSanja a jiuaebnim ozirom an Slovenes. — Sloveniki kafoli-aki shod: Sola. — Sm«»j> tudi duhovni politikovati ? In celo kaplaniP — Puma bresvereu. — Goothe-jov nJ?*a»t* pa Dtntejevit „Divina Commedia". — Crt:co o ruaki c«'rkvi. — Sv. Pavel o raznih politiifcih in nepolitiikih vprasanjib. Ojoziku, — Ruaki libemlec. — Liatek: Akudemija 19. voka. — Ahaaverua, vucoi Jud, prid<: ptvic na Slovcnsko. — JozeQuuvee all go-ap»d Luka od Volkov. — Storatro: Sobeinigg: Nu-rodne peani koroSkih SloviMicev. — Itaznoteroati. Zaupnice. — „R mski Katolik" ao naroea v Ljabljani; ^Katoliika bukvarua.a Pva goldinarja z& ceii letnik, Za Gorico (mostn) de narodu pri vredniatvu ali pa pri: „$kert in Coppug** na Travaiku. Kdor ho6e imeti lepe, f'ebele in gosto rastode Sparglje, naj ne ztbi se ta meneo politi gred z gnojnico iz strain^. Ako Se aneg left, polij gnojnico po njem, d'tigafo pa jo z vodo razredci in puati nekaj dni ua zraku in potem polivaj. „Novie.eM. Sadna drevesca liru&ke, jabolka, marelice, breskve in 6esiplje najplemenitiSih vrst ap«-€»«aa\a»J«» po velikosti drevesca po 15 do 45 novcev Josip Steepler oslcrbiiik v SI. Petru pri Gorici. St. 863. Razpis aciteljske sluzbe. V tem okraju sc s torn razpisuje mesto nadacitclja — voditelj«a dvorazrednice v Volcali. Prosilci mcrajo biti sposobni uSiti tudi verstvo. Dohodki 30 III. pla^ilne vrste s sta-novanjem; Icpiosilci tega okraja, ako so zdaj v I. alt II. pla&lni vrsti, ostanejo pri podelitvi te sluzbe v sedanji pladilni vrsti. Prosnje s postavnimi sprtfevali naj so vio^e pri podpisanem v dobi 6 tednov po raz-gla§enji v (Sasniku „Osservatore Triestino po predstavljenih oblastnijah. C. k. okrajni Solski svet v Tominu dne 18. jaauarja 1890. < Prvosednik: MARENZI. VI1TO I lastnega pridelka od leta 1888 in 1889 V SIGFRID GIRONCOIiI R Šent- Peter pri Gorici H& ViUa Netty. K