Povedka.
(1) o k o n z h a n a p r a v d a). H nekda jniinu kralju, Teodoriku po imenu, pride neka vdova vfa shaloftna in objokana, ponishno proti kralja in tako govori: „Mogozh en kralj! vdova fim in vafha podlosli-na; imela lim dofti premoshenja, kteriga mi je moj rajnki mosh sapuftil, de bi otroke lepo uzhila in jih s vtim prefkerbela; tode shlahla mojiga rajnkiga moshami je she veliko vsela,in fhe to, kar imam, mi bodo pobrali, tako, de bom s otrozi vred mogla revfhino m pomanjkanje terpeti, in od vfiga hudiga konez jemati; toshujemo in pravdamo le savoljo tega she tri leta, in ne ftori fe mi pravize, nizh niras-ibjeniga flte, torej nizh ne dobim; ob vfe fim she, fhe otrozhizhkov ne bom s zhim preshiveti imela. Dolgo zhafa she je moja pravda med dohtarji, in s viimi profhnjami nilim v ftanu dofezhi, de bi fe mi praviza sgodila. Prolim tedaj mogozhen kralj ! pomagajte mi, de fe moja pravda dokonzha, in de fe meni praviza ftori.44
Kralj vdovi prijasno rezhe : „Ljuba moja vdova, vidim, de fe ti ref kriviza godi, zhe je pa le tako, kakor mi pripovedujefh? Povej mi nar pred, ktera Ita tifta dva pravdarja, ktera imata v rokah tvojo in tvoje shlahte pravdo, obljubim ti, kmalo bo ras-fojeno, in kar ti gre po pravizi, gotovo bof h dobila."  Vdova mu pove imena obeh pravdarjev.
Drugi dan prezej ukaslie kralj obema prav-darjama, ktera fta imenovano pravdo v rokah imela, hitro dokonzhati jo in vdovi pravizo ftoriti 3 zhe ji praviza gre, in rasfodbo kralju prinefti sa poterje-nje. Befednika le pripi^avita to pravdo isdelovati, in fta jo tudi v treh dneh h konzu dognala, ktero nefeta po prijetimu ukasu kralju podpifat in poterdit. Kralj ju vprafha: „§ta dokonzhaia pravdo vboge vdove, kakor fim vama ukasal?" „„Dokonzhana je, ravno jo pernefeva podpifat in poterdit.a" „Kako je Iteklo sa vdovo , ju kralj vpraf ha, ali je dobila ali sgubila?" S enim glafam otlgovorita befednika: „„Do-bila je vdova, faj drugazhi fe ne more rasfoditi, po pravizi ji gre vfe premoshenje."" Kralj na to vefel pravi: prav je. Kralj vpraf ha sdaj: „Povejta mi prav refnizhno, koliko zhafa fta potrebovala, to pravdo popolnama dokonzhati?'4 „„Ne ravno veliko, mu pravdarja odgovorita, v t r e h dne h je bilo lahko vfe narejeno."" Kralj pravi na to: „D6bro je; le dajta meni pifma, de jih vdovi isrozhim, vidva pa grefta prezej v jezho, pripravita fe, oba bofta jutri obefhena." Vojaki fo bili she perpravljeni, jih v jezho peljati.
Na to fe pravdarja grosno preftrafhita, od fmert-niga ftrahii trepetata, prolita, jokata, vpijeta, de naj jima kralj persanefe; faj nifta tako ftrafhne kasni (fhtrafmge) saflushila, ker fta svefto kraljevo sa-poved dopolnila, in pravdo dokonzhaia po kraljevim ukasu. Kralj jima ferdito odgovori: ^Hudobnesha! Nifim ukasal vaji obelit sa td^ ki fta hitro pravdo dokonzhaia, ampak le sa tri, ki fta f e s nj o žele tri leta mudila, kar bi bila v treh dneh lahko ftorila!
Kralj ju k fmerti obfodi, vender njima je po tem persanefel in ju per shivljenju puftil. — Gotovo
nifta nobene pravde vezh potem tako na dolgo vlekla.
_________                     v—i.
176