Leto LUH. steuilka m.
u LjuMiani, u sređo 30. julija iez4.
Cena 150.
6
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemii nedelje In praznike. Inserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede i ns era to v naj se priloži znamka za odgovor.
G^ravnLUvo nSlov. Naroda1' in „Narodna tiskarna" KnaOova ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništvo „3lov. Naroda" Snailova ollca it. S, I. nadstropja
Telefon Sfer. 34. Dopise sprejemna le podpisane In zadostno frankovane-HfT  Rokopisov so no vrača,
IpV Posamezne Številke: ~*HB
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 lil vet 2 O. V Inozemstvu 4—6 str. 2 Om 8 In vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod41 velja:	V Ing osla vTJI t Ljubljani           po poi'A		V   j >ze»tt1t
12 mesecev ......	Din 240 —	Dln 240—	Din 360-—
6      • ......	. 120*—	. 120-—	. 180-—
	60*—	.     60 —	90*—
	. 20'-	, 20--	30 —
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   fisav- pG nakaznic!. Na s*»mo pismena naročila brez poslat ve denarja se nc moremo ozirati.
Nova vlada.
Vlado »zakona, reda in pravice« imenuje današnji »Slovenec s D a vi do v i-ćevo vlado in ji poje slavospeve. Ti slavospevf se lahko nanašajo samo na bodoče ukrepe nove vlade in na bodoče njeno delovanje, zato o resničnosti ali neresničnosti teh slavospevov danes ne moremo govoriti. Pač pa lahko izpregovorimo eno, dve o »zakonu, redu in pravici«, ki si io lasti nova vlada po »Siovenčevem« zatrdilu. V tem ozi-ru si ogledamo, v čem je obstojalo delovanje prejšnje vlade, tiste vlade,, ki je neomajno stalo za Vidovdansko ustavo in baš radi te ustave nakopala sovražnost vseh federalistov Jugoslavije.
Zakaj smo bili doslej »država brez zakona, reda in pravice«? In zakaj postajamo- naenkrat »država reda, pravice in zakona«, ker nastopa novi kabinet g. Davidovića in opozfcftonalnega bloka?
Odgovor na ti dve vprašanji je ve-lezanimiv. Doslej smo bili država brez zakona, reda in pravice, ker smo bili unitaristična in po Vidovdanski ustavi upravljena država. Radi tega principi-jelnega stališča dosedanjih vlad se je med nami pojavil pokret avtonomizma in federalizma ter so se borile federalistične stranke brez izjeme za iz preme m bo državnega reda in celo z i iz« premembo državne oblike. Radi tega načelnega nasprotja do Vidovdanske ustave in do državnega in narodnega edinstva, ki so ga branile dosedanje ustavozveste stranke, v prvi vrsti radikalna in samostalna demokratska stranka, se je v prvi vrsti rodila krilatica o brezzakonju, brezpravju in krivici.
Sedaj pa smo doživeli politični dogodek, ki je spravil včerajšnje federaliste in avtonomiste na državno krmilo. V enem samem trenotku so prenehala taraan;a o brezzakonju. brezpravju, krivici in slabosti Vidovdanske ustave in se je bojda pojavila »vlada zakona, reda in pravice«. Nova vlada ni mogoče vlada federalistične ustave, pač pa vlada, ki je prisegla na Vidovdansko ustavo ter se s prisego zavezila. da bo Vidovdansko ustavo btanila in Čuvala ter skrbela za to, da ^e spoštujejo pozitivni državni zakoni- Prej je bilo brez-^zakonfe in brezpravie posledica pristanka na Vidovdansko ustavo, sedaj je postalo zakonje in pravie odvisno od tega. ali je kedo na vladi in državnem krmilu!
To je eno.
Drugo se nanaša na osnovno stališče, ki ga mora vsaka vlada, odnosno stranka, ki vstopa v vlado in ki se z vstopom veže, da bo spoštovala državno ustavo. Stranke federalističnega
bloka niso nastale iz podrobnih diferenc do pozitivne zakonodaje, ampak iz osnovne diference do obstoječe Vidovdanske ustave. Avtonomizma SLS nI rodilo nasprotje do gospodarskih ali finančnih zakonov, pač pa ustavnopravna zahteva, da se zaokroži Slovenija v enoto in da se kot taka gospodarsko, socijalno in državnopolitično odcepi od Hrvatske in Srbije ter šele v neki megleni federalistični višji enoti združi s Hrvatsko in Srbijo v kraijevno Jugoslavijo. Tako je tudi s HRSS in tudi g. Davidović si je s svojo akcijo predstavljal take politične in državnopravne izpremembe v »naši državi, ki bi omogočale SLS in HRSS pozitivno sodelovanje v državi.
V teh dosedaj bistvenih točkah pa so vse stranke, ki so stopile v sedanjo vlado, odnehai^ in prevzele vlado brez pozitivnega Ustavnega programa. Ta mlačnost in nedcSočnost napram državnemu in narodnemu eđins'vu, kakor je zasnovano v Vidovdanski ustavi, je druga karakteristična ena sedanje v rade.
Tretja to5;a ?igvc vlade, nič manj opasna za njen obstoi, pa tvori praktično razmerje, kj ga bo morala zavzeti napisni g. RadiCu in njegovemu političnemu programu. G. Radić prispe prihodnji teden nacaj v Zagreb in bo tukaj počel svojo poživljeno akcijo za seljaško, samohrvatsko ter federativno republiko. Kako daiee se bo nova vlada napram Radiecv; propagandi zavedala vladnega položaja ter varnosti, ki jo je prisegla ustavi ia !traMu ter sedanjim pozitivnim zakonom? Na to vprašaje, ki bo odi* "čilo o nienem življenju in smrti, smo lahk-> radovedni.
Na eni strani bo brez dvorna morala braniti ustavo In orej ricijonalno politiko, ki cdsovaria ustavno predpisanemu držav ne mu in narodnemu edin-stvu. Na drugI stran? p^ oo morala delati g. Radiću koncesije, ki se ne bo pokoraval državii;jm i in narodnemu edin-stvu samo radi tega, ker so včerajšnji njegovi onoz :crR.nalni zavezniki danes na vladi. Radić bo gnal svojo republiko naprej in tudi svoje nove sovieiskoko-munistične obveze bo začef izvajati. Vprašanje je, kako se bo torej postavila nova vlada naprsni temu tistvanemu problemu naše notranja politike. Kakor hitro se vlada postavi proti Radiću, Ji ta odpove zavezništvo in vlada rnora pasti, ker ne bo imela več večine. Po drugi strani pa bo ^lada skrbela za svojo večino in se bo torej v prvi vrsti zatekala k g. Radiću in mu dajala Koncesije. Kako daleč in ' iko dolgo bc dovoljeno to licitiranje naših osnevni'i
Prvi koraki Oavidovićevega kabineta.
Novi ministri na delu. — Davidović o svoji vladi. — Radić nova vlada. — Kaj pravi »Samouprava« ?
m
~ Beograd. 29. julija. (Izv.) Z enako hitrostjo, kakor se je sestavila nova vlada, se je tekom včerajšnjega dne razvijala politična situacija. Ob 11. pred-poldne so novi ministri z izjemo ministra pravde, ki prispe šele danes v Beograd, prisegli ustavi in kralju ter že opoldne prevzemali ministrstva. Novemu ministrskemu predsedniku Ljubi Davidoviću je izročil ministrsko pred-sedništvo šef kabineta ministrskega predsednika, ker je bil Nikola Pašić zadržan. Pred dvorom in narodno skupščino ter pred poedinimi ministrstvi se je nabralo precej radovednega občinstva, kakor je ob takih prilikah navada. Popoldne od 16.—18. se je že vršila prva seja novega ministrstva, o kateri je bil izdan nastopni komunike: »Na seji ministrskega sveta z dne 28. t. m. je vlada sklenila:
1. da se skliče narodna skupščina;
2. da izdajo ministri okrožnice, v katerih zapovedujejo uradništvu, da vestno izpolnjuje zakone ter da spoštujejo red in mir v državi.
3. da ministri o prevzemu konsta-tirajo stanje poedinih resorov;
4. da se izvede revizija zakona o uradnikih in pripravi zakon za pobijanje in kaznovanje korupcije:
5. da minister pravde ukini sekvestre in revidira reparacije.
Na seji se je izvolil ukazni odbor, ki sestoja iz ministrov — Dr. Kulovca, dr. Behmena. Nastasa Petroviča in Pečica. Nadalje je ministrski svet razpravljal o saniranu privatnih kreditov.
— Beograd, 29. julija. (Izv.) Ko je Ljuba Davidović odhajal z dvora, je bil dobro razpoložen m je novinarjem na vprašanje o programu nove vlade odgovoril nastopno: Program vlade je program ož'ega bloka, ki se je že svo-ječasno objavil. S tem programom se bo sestavila deklaracija, ki se bo pre-čitala v narodni skupščini. Vlada bo skrbela, da se čimprej uzakoni zakon o invalidih,   zakon o zemljeradn'škm
kreditfli, zakon o pobijanju korupcije,
po vsej priliki tudi zakon o občinah in ostali nujni zakoni. Posebno skrb bo vlada posvetila izenačenju zakonov ter reviziji uradniškega zakona, Na vprašanje madžarskega novinarja o položaju nacijonalnih manjšin je Ljuba Davidović odgovoril, da je ta stvar popolnoma jasna. Tisti, ki so optirali za našo državo, dobe vse pravice in dolžnosti, ki jih uživajo ostali državljani. Zakon bodi vrhovna oblast v ti državi. Vse, kar je bilo storjeno proti zakonom, bo nova vlada popravila. Glede zunanje politike Je Davidović opozoril novinarje na novega zunanjega ministra dr. Marinkovića. Na vprašanja glede razmerja napram Radiću je Davidović zamahnil z roko ter umolknil v zadregi: »E, e, o tem bi Vi, kai-ne, hoteli mnogo izvedeti«.
— Beograd, 29. jul. (Izv.) Glede zasedanja Narodne skupščine se je včeraj popoldne vršila med min. predsednikom Ljubo Davidovićem, ministrom notranjih del Nastas Petrovičem in skupščinskim predsednikom Ljubo Jo-vanovićem konferenca, na kateri so razpravljali o sklicanju Narodne skupščine ter o skupščinskem predsedntšt-vu. Narodna skupščina se sestane že prihodnji teden v sredo 6. ali pa v četrtek 7. avgusta. Glede novega skupščinskega predsedništva se pojavljajo govorice, da ostane Ljuba Jovanovič še nadalje skupščinski predsednik, dočim se na drugi strani forsira na predsedniško mesto sedanji minister javnih del Dragutin Pečić. ki bi v tem slučaju odložil svoje mesto, odnosno demokrat Rafajlović. Na mesto prvega podpredsednika hoče blok kandidirati voditelja zemljoradniškega kluba Vojo Lazića. za drugega podpredsednika pa zastopnika klerikalne stranke.
— Beograd, 29. julija. (Izv.) Splošno se opažajo vrzeli v sestavi nove vlade.   Govori se, da se vlada rekon-
struira še pred sestankom Narodne skupščine in da bi v vlado vstopili na nezasedena mesta zastopniki zemljo-radnikov in celo zastopniki Radićeve stranke. V vladnih krogih se tudi govori, da bo nova vlada izpopolnila vsa mesta državnih podtajnikov. da si na ta način ustvari čimveč s i neku r za po-edine opozicijonalne skupine v parlamentu.
— Beograd, 29. julija. (Izv.) Današnja »Politika; prinaša razgovor svojega političnega sotrudnika s podpredsednikom Radićeve stranke dr. Mačkom, ki je izjavil o razmerju Radićeve stranke do nove vlade sledeče: »Povsod me vprašujejo, ali bomo podpirali novo vlado. Na vsak način! Saj smo se doslej borili zajedno. Naša dolžnost je, da sedaj, ko smo strmoglavili Pašić-Pribičevićev režim, preprečimo, da pride g. Pašić ponovno na vlado. Naš dosedanji sporazum je v glavnem zahteval borbo proti korupciji in pa delo za dosego bratskih odnošajev med Srbi, Hrvati in Slovenci. Razume se, da se današnje stanje ne more spremeniti v 24 urah in da počakamo 4 do 6 mesecev, da vidimo, ali bo izpolnila nova Dalje na drugI stran!.
državnih svetinj zaradi ljube vlatio-željnosti?
Iz tega izhaja, da je res !ila oddaja vlade novemu ministerstvu sila opasen eksperiment, ki ga ni mogoče zagovarjati prav z nobenim argumentom.
Na vsak način ni mogoča daHša vlada, ki se vzdržuje samo s koncesijami napram federalistični misli in ki torej licitira državno ustavo, da >e obdrži na vlasti.
Za to smo radovedni, kako se bo mogla nova vlada držati na krmilu in
kaj bo s tistim narodnim sporazumom, ki ga oznanja, da doseže z Radiće,ro stranko.
Ce se pa Radiću odnosno. ?e se novi vladi posreči sporazum s takim politikom in s takim federaUs+:Čn»m programom, kakoršnega oznanja Stepan Radie in sicer če se posreči sporazum v okvirju Vidovdanske ustave in v ti ustavi osnovanega državnega in narodnega edinstva, potem moramo reči, da .ie nova vlada izvršila kvadraturo kroga.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA
Dne 29. julija. — Sprejeto ob 13. uri.
Devize: Curih 15.4625—15.5625. Pariz 427.50—432.50, Praga 248.80—251.80, Newvork 8.1.55—84.55, London 369—372, Milan 362.75—365.75, Dunaj 0.1179—0.1199.
Valute: dolar 82.50—83.50.
Efekti: 7% invest. pos. 1921. ft5—• 65.50, 2£o'7£ drž. renta za ratnu štetu 120— 121, Ljubljanska kreditna 220. Centralna banka 3S—54. Hrv. esk. banka 128—124, Kreditna banka Zgb 12S—130. Hipotek banka 62—63 Jugobanka 112—114. Praštediona 915—020, Slavenska banka 108—110. Eks. ploataclja 110—114, šečerana. Osijek 990— 100O, isis, d. d. 71—73, Nihag 89, Outman 760—765, Slaveks 270—280, Slavonija 92— 93, Strojne tov. 150, Vevče 140.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 29. julija. Današnja borza: Beograd 6.40, Praga 16.18, Newyork 5.44, London 23.90, Pariz 27.60, Milan 23.53, Berlin 1.30. Dunaj 0.0076RA.
— Trst, 29. julija. Predborza: Beograd 27.475—27.50, London 101.65—101.75, Pariz 117.50—11«. Ncwyork 23.05—23.10, Curih 424.75—425.50, Dunaj 0.0326—0.0328, Praga 68.60—68.80.
— Dunaj, 29. julija. Devize: Beograd, 837—841.   London 312.000—313.000, Milan 3064—3076,   Newyork  70.935—71.185, Parie 3622—3638. Praga 2107—2117. Curib 13.055 —13.105.
Valute: dolar 70.460—70.8fi0, dinar S34—840, lira 3070—3090, češka krona 2100 —2116.
VLADIMIR LEVSTIK: 9
Mri na jeklu.
Takšno je bilo moje čuvstvo. In kaj sem počel?
Prevzel sem ji besedo, da sam ne vem kako. Toda motiš se, ako misliš, da je bil moj introibo vreden velike maše. Slišal sem sam svoj lastni glas, ki je govoril — oh, neumnosti zatelebanega gimnazijca! To nisem bil jaz, bilo je drugo bitje, ki je čakalo globoko v meni in vse dotlej ni smelo na beli dan . . . Kako sem sam in kako mi je težko živeti, je pripovedoval tisti glas; kako dobro čutim, da so moja pota kriva in jalova, in kako neznosno pust mi je svet brez višjega, blažilnega vpliva . • . Kdaj se mi je sanjalo vse to, mi je še danes uganka! In Jelva je pritrjevala, svetovala in tolažila, kakor da ne sluti ničesar; nagovarjala me je celo, naj se oženim ...
Pri studencu sva se oddahnila. Jelva je obstala in se ozrla name, vsa sveža od solnca in svobode; njene oči so sijale z mokrim, višnjevkastim bleskom in mehka rdečica ji je podlivala prozorno polt. Gledal sem jo kakor pijan.
»Jelva!« je udarilo iz mene. »Bogme, dosti sem jih videl križem sveta, ali vam enake — nobene! Da takšna ženska ni srečna, kakor bi morala biti! . . .«
Začudeno je dvignila obrvi. Nikoli je še nisem nazval z imenom in nikoli še nisem tako naravnost povedal, da vidim njeno gorje. Pomol* čala je v očividni zadregi, nato pa je menda sklenila smatrati moje besede za prazen poklon: zvonko se je zasmejala, odvrnila kaj vem kaj in urno krenila dalje. Poslej je govorila vse do skale, čeprav sem opazil, da obenem premišlja o mojem vzkliku. Enkrat je zardela, pokrila si oči z roko in trenila z rameni kakor od tajne groze. Vse to sem smatral za ugodno znamenje, češ postojanka je omajana!
Se en ovinek in pred nama se je vzpela goia, navpična stena. Ob njenem znožju je slonela pre* prosta klop in les pred njo je bil izsekan, tako da se je nudil očem baš najlepši pogled v dolino. Vsa pokrajina je žarela v solncu: gore, ravnina, reka, ki je tekla po nji, polja, sela in vrhovi dreves okoli naju — a meni se je zdelo, da ne sveti solnce z neba, ampak ona, ki stoji pred menoj; priroda dehti od nje, trava zeleni od njene bbžine in jaz živim, ker me ona vidi . . . Bila je ena tistih minut, ko je človeku vse eno, pa da bi se svet porušil nanj. Hej, bratec, zdaj ni bilo več pomi* sleka ne strahu, ki bi mi obrzdal jezik!
Kaj sem govoril, ne vem. Bruhnilo je kakor lava. To pomnim, da sem jo držal ~a roko in poljubljal njene drobcene prste kakor besen, naj jih je še tako odmikala ... in da me je že v prvem trenutku zagrabil daveči občutek, kakor bi se nekaj vrivalo ^med naju . . . Tiščal sem vanjo,
da bi jo objel, ne čuteč, kako me je pehala od sebe, in kvasil tem brezumne je, čim bolj me je zaklinjala, naj molčim. Sredi kolobocije pa mi je namah zastala beseda in pogum mi je upal. Ali me je iztreznil jezni pogled njenih oči? Obupni jok, ki ga je zagnala v svoji stiski? Ali sem le začutil, da delam in blebečem vse drugo, samo ne tistega, kar bi moral? Kaj vem! To pomnim, da sem telebnil na kolena, trepetal kakor pes, oklepal se njenih nog, poljubljal ji zaponke na čevljih in odnehal šele tedaj, ko sem začul njen glas in sem razumel, da me tolaži . . .
Vse končano, vse izgubljeno! Solze, tako ti novem, solze so drle po temle idiotskem obrazu. Ona pa mi je prigovarjala kakor sestra. Zvedel c;em, da je že davno slutila mojo ljubezen, a ,tega' se ni nadejala, nikakor ne. Imela me je za tako kremenitega moža, za toliko boljšega od moje donjuanske slave in za tako dobrega prijatelja — da bi jo vrag! Očividno je mislila, da ji bom nežno drugo val v njeni melanholiji in jo bom gledal kakor prikazen tja do sodnega dne. Simpatija med nama je bila namreč velika, tudi z njene strani, a to nagnjenje naj ostane za Boga čisto in nesebično, zakaj ona me ne sme ljubiti, še z besedo, še z mislijo ne. Brani ji nekaj straš« nega, tu notri, nekaj, kar je nemara velik greh . . . in kar jo vendar krepi, da more prenašati svojo usodo. Da, nesrečna je; a če bi se maščevala po zgledu drugih žena, bi s tem zavrgla svojo edino
uteho, vse bi se podrlo in moral bi obupati še tisti mah.
Vse to in še marsikaj je razlagala s histeričnim, hlipajočim zanosom. Besed je bilo mnogo in tako materinskih, da sem se nekoliko osvestil; a s tem ne pravim, da mi je odleglo. Dotlej sem mislil le nanjo, zdaj me je zaskelel poraz. Tepena niče= murnost je zaječala v meni in glava mi je kar zažarela od smešnosti položaja, v katerega sem* zabredel. Ponos, brate moj, naj bo upravičen ali ne, je vražja stvar in misel, da si v ljubavni jarosti razmazal svoje srce po tleh., malikinji pa je bilo za malo, da bi se odpočila na tej preprogi, je vendarle strašna, reci kar hočeš. Tako peklenska je, da časih baje namah vpepeli ljubezen kakor neveljaven papir in te napolni s studom do nje, ki si jo pravkar še molil! Meni se je zgodilo po* dobno. Zgorela sicer ljubezen ni. a vendar je nekako . . . omedlela v krču tiste minute. Toliko bolj je zbesnel moj pohlep. Nadzenaeljska luč okoli Jelvine glave se je utrnila" in zaznaval sem le še telo. njeno bajno telo, posodo nedosanjanih trepetov m nemogočih naslad- Bilo je ru, na klopi% dosegljivo mojim rokam, na milost in nemilost predano moji sili — samo vzeti ga je bilo trehal Klečal sem pred njo in se nisem upal vstati, ker me jc bilo samega sebe strah . . •
In ne bo moja! sem škrta! sam pri sebi. Ne bol Zaradi kaj vem kakšne babje muhe, ki rajši posluša njeno brenčanje, nego da bi mi dala za* igrati na širne orgle strasti!
ctran 2-
»SLOVCNSKl   NA RODi   dne 30. julija iS^4.
Stev. ]/?.
Mfe^a s*ofo oneSa***. Od iefea 80 odvisno naše nadaljnje staliiče. O vstop« v vlado borno govorili jutri ko dospe v Beograd podpredsednik naše stranke JVedavec. Gleda Radića prkSalcujemo, «?a se kmalu vrne, ker m — potodA, di N w sa zasledovalo*«
—1 Biograd, 29. julija. (Izv.) Dane« dopoldne je na posebno povabilo mini« ^trškega predsednika Ljube Davidovica 'dospel v eBograd podpredsednik HRSS (Jdr. Maček, ki je novinarjem podal sle* Sdeči interviav:
»Ali je kaj novega v stališču vate stranke?«
»Ničesar. Pravkar sem prispet v Beograd na povabilo Ljube Davidovidat, Jutri pa prispe še drugi podpredsednik rwtše stranke g. Predavač.«
»Kakšno stališde asjvscrosts do nove irlade?«
»Mi smo ss sa <teae oposicrje iarja* ,fvili. da bomo podpirali vsako akcijo, ki Fjjre xa to, da so strmoglavi PaJic-Pribi* JjjSevićev režim. »Vaeeizmo se torej* da je [prišlo do teg* in da se je krise končno redila na pravi pariamentaroi način. — fVlada  g. Davidovioa ima  nalogo, det p-kine korupcijo in da pripravi spora* i^TOTi t Radičevo stranko. Ako bo vlade [izpolnila svoje obljube. jo bomo trajno podpirali.   Mi ne pričakujemo, da se strrrjaciia spremeni naenkrat.«
»Kaj mislite o poskusih' oepftve vaee KrenkerV
»Iiahko vem reeVm, da so bili vsi ti
Basovi prasne izmišljuttne. Dr. Rudolf orvat je sioer ambicijosen človek, s Je deleč od tega. da bi cepil HRSS.« I    »Ari imate kakšne vesti o Radićevi
>BKXfiK
»Nimamo. Zadnjo vest snso prejeli Radiću iz Moskve 17. t. m. Mislim pa, |rda se v par dneh vrnem v Zagreb in jjda najdem nove vesti. Radić je dovršil fr Rusiji svojo misijo, ko bo pa 'zvedel, da se je sestavila nova vlada, bo sigur* no prispel v domovino.
— Beocnad, 39. jufij* '(Irv.1 Beo-ffradski tisk razdeljeno poroča o novi vladi Dosedanje orxmoUonalno časopisje pozdravlja vlado »nacUonalne sloge«, d očim zavzema ostalo časopisje Dsrjrsjn Davldovlćcverri |p|>ineta zelo aueislCrJO Stališč©.
— Beograd. 39, julija, (izvJI Današnja > Samouprava« prinaša đanek »Kabinet blokašev«, v katerem priznava, da je prišel popolnoma nepričakovano. Izročitev državne uprave federaH" stičnemu kabinetu pomeni s p°lltig»oga stališča strašen udarec za vse pristaše rajuičiiega narodnega ki državnega edmstva. Q. Davldović in prijatelji so si nakopali pred narodom ogromno odgovornost, ker so dovedfi v vlado ljudi, di, ki ne garantirajo za pravilni razvoj notranjega Življenja, za monarhijo in za državno in narodno edinstvo. Vlada g. DavMoviča je veHka pogreška. V vladi sedi tudi minister notr. del, Nastas Petrovič, Id ni čutil toliko časti v sebi ter značajnosti, da bi predhodno odložil mandat ter izstopil iz stranke. Dogodki sami bodo dokazal! kratkotrajnost nove vlade, ki bo ostala primer velike napake, Id bi se bila lahko odklonila.
— Beograd, 29. julija. (Izv.) Včeraj popoldne so posetifi tukajšnji diplomati m odpravniki poslov načelnika zun. ministra Panto Gavrilovića, kt jim je v uradni obliki sporočil fzpremebo v vfa-dl.
— Beograd, 29. julija. (Izv.)f Tekom ttattasnjega rdne se bo vršila v poslanskem klubu narodno-radikalne stranke konferenca, na kateri bodo razpravljali o energični akciji proti sedanji vladi meri narod cm. Poslane! bodo odšli v volilna okrožja in poročali narodu o razvoju m d razpletu sedanje krize. Bivši zrni. minister dr. Ninčić in šef stranke NRS Nikola Pašić odpotujeta prihodnje dni na odmor v domača ali pa inozemska letovišča.
Priprave za veliko parlamentarno borbo.
vlada bo podpirala uradništvo s tem, da bo izplačala bosanskim begom »hak« !
— Beograd, 19. jut (lav.) Danes so sc začele priprave za odločilno parlamentarno bitko, ki se bo bHa prihodnji teden o priliki izrednega zasedanja Narodne skupščine. Vse dopoldne so »e vršile med poslanci radikalne stranke m samostalne demokratske stranke m sodelovanjem obeh voditeljev. Pašića in Pribičevtća. konfarenoe sa posvetovanja, da se 2e sedaj pripravijo na od-JoSlmo brrko prihodnjega tedna. Ob 11. je Nfkofa Pašić prispel v Narodno sfcnp-SSHno. kjer ie s postanci NRS, ki se nahajajo v Beogradu, razpravljal o po-vo&aju ter o nadafjrri takflki postarrtSke-sa kluba. Takisto se je rasgovarjal Sv.
PrfbrSevifc s svojhra poslanci, da se nstanoviSo odločnejši argumenti
proti sedanji vlacfi ter že v prvih dneh novega aasedanja Narodne skupščine «vedejo najbolj energično akcijo proti sedanji vladi. NJkota PaŠSć je radi tega opustil svojo prvotno namene, da porine na odmor v inozemstvo. Oba vo-
ditelja sta polna borbenega duha. Enaka živahnost je zavladala po ostalih khibih. ZernJjoradnikl se niso še odločili da vstopijo v sedanjo vfado, ker jhn ne konvenira sestava, Nagiašaio, da so bosanski muslimani zavzeli vsa važnejša mesta in bo zlasti dr. Spaho uporabil finančno rninistrstvo, da takoj Jasplača na škodo bosanskih zem-Ijoradniških kmetov tamošnjim begom zaostali hak, to je tisto odkupnmo, za katero je bil svoj čas glasoval za Vi-dovdansko ustavo. Zaradi tega bo najbrž zemljoradniški klub odklonil vstop v novo vlado ter začasno ostal nevtralen ali pa le v prvih dneh skupščinskega zasedanja podpiral novo vlado rz starega nasprotstva do radikalne stranke. V političnih krogih se naglasa, da so nastala tudi v sami Radićevi stranki neke težkoče, ker se Radjčevcl branijo vstopiti v vlado in ker tudi ni gotovo, ali bodo vsi Radlčev* poslanci glasovak za vlado.
Vlada zakona in pravice...
Tzpremembe  med uradniŠtvom zunanjega ministrstva.
— Beograd, 29. julija. (Ixv.) Med 17. in 18. uro se je podal novi zunanji mi* luster dr. Marinković* v avdijenco h kralju, kateremu je predložil v podpis ukaz o i spremembah med di p romati č< nim u radništvom. Dosedanji pomočnik zunanjega ministra Parita Gavrflović m šef Presbiroja Ivković* se stavljate v pokoj. Šef albanskega oddelka, Branko Uazarević je premeščen kot odpravnik poslov v Bern. sef ministrskega predsed* nika Bosko Ristić k poslaništvu v Rim. Razventega se vpokojuje in premešča veliko število drugega uradništva v zak nanjem ministrstvu. Neki uradniki so že včeraj zvečer odpotovali rm svoja nova službena mesta.
ODMEV NOVE VLADE V DRŽAVI.
— Beograd, 29. julija. (Izv.) Nenad* ni pojav nove vlade je odjeknil v po* edinih krajih države povsem različno. Od prvih iznenadenj se je Beograd še tekom včerajšnjega popoldneva pomiril in življenje gre svojo normalno pot. Povsod prevladuje zaupanje v idejno moč in kompaktnost ter slogo med ra» dikalno stranko in Pribičevičcvimi de* mokrati. Splošno se veruje, da bo nova vlada zelo kratkočasnega značaja in da absolutno ne bo mogla premostiti tež* koč. ki se bodo pojavile z Radičevim prihodom v državo. V Sarajevu je vest o novi vladi vzbudila med tamošnjimi ae napol obupanimi muslimani ter med Radičevimi pristaši razumljivo veselje, takisto v blokaškem Zagrebu, kjer se nadajo, da bo sedaj smela Hanao samo* voljno terorizirati pristaše jugosloven* ske državne in nacijonalne ideje. Tudi tVojvodina je sprejela vest o novi vladi precej radostno, ker pričakujejo Nem* ci in Madžari^ da jim nov« vlada omiU
pogoje javnega delovanja ter zlasti Nemcem omogoči zopeino delovanje necijonalističnega »Kulturbunda«.
GENERAL BORDRERO PRI ZUNANJEM MINISTRU.
— Beograd, 29. juhja. (Izv.) Včeraj popoldne je novi zun. minister dr. Vo-ja Marinković sprejel zastopnika Italije, generala Bo dr era in se ž njim nagovarja] o tekočih zadevah. General Bodrero je zvečer večerjal na dvoru.
POŽAR V ROMUNSKIH TOBAČNIH TOVARNAH.
— Bukarešta, 29. Julija. (Izv.) Včeraj |e posar uničil tvornice romunske tobačne imije, ki se nahajajo v okolici Bukarešte, Skoda je velika. Požar so eanetm "komunisti.
RAZPUST ROMUNSKIH KOMUNISTIČNIH ORGANIZACIJ-
— Bukarešta, IS. julija, (ter. V V smislu proglasov tukajšnjega generala, ki je razglasil izjemno stanje nad Bukarešto, je polletja raspustila komunistične organlza.
cfje.
FRANCIJA IŠČE STIKS Z RUSIJO.
— Paru, ». julija, (ter.) Tukajšnji H. s ti poročajo, da je ministrski predsednik Herriot imenoval posebno komistj©, Id bo proučevala možnost gospodarskPi m ftnane. nfh stikov s sovjetsko Rusijo. T te svrbo se bo komisija podala v Lndon, da sttsl mnenja angleških privatnikov o svefflfe dosedanjih izkušnjah s uuijutSta Rusijo.
PRED ŠTRAJKOM V POLJ-SKBH PREMOGOVNIKIH.
— Vmriava, 38. julija. (Izv.) Komunisti so za včeraj napovedali velike demonstrss Sije, ker so državne oblasti src tirale tako* svane 21 »torice. Policija je demonstracije pre» prečila. Pač pa je postal položaj v gornje šlezijskih piemogovniklk kritičen. Delegati vseh strokovnih organizacij so sklenili, da proglasijo jutri. ▼ sredo, v vseh obratih ierajk, da na ta način protestirajo proti uvedbi deseturnika in znižanju mezd.
ITALIJANSKI KOMBATENTI ZA AVTONOMIJO SVOJE ORGANIZACIJE.
— A—M, ». juHJ«. (!*▼) Tu se je otvorfl v nedeljo kongres kombatentov iz vse drža« ve, ki bo trajal tri dni Na včerajšnji seji Je kom bate nt Bergman predlagal resolucijo, ▼ kateri sahteva. da se očuva popolna avto. notni j ti in neodvisnost organizacije napram vladi in vsem političnim strankam. Nadalje zahteva resolucija vzpostavitev zakonov in ravnopravnost vseh državljanov ter točno izpolnjevanje ustave. O resoluciji se je vne* la burna razprava, tekom katere so zmagali z ogromno večino pristaši neodvisnosti orgas nizacije. Pri tej priliki so se tudi odbili po. skusi bivšega šefa tiskovnega urada Cesarja Rossija, ki je zapleten v Mattcottijevo afero in ki je hotel organizacijo izrabiti v lastne in fasiatovske namene.
VELE ZBOR FAŠISTOVSKE STRANKE.
— Rim, 29. julija. (Izv.) Tiskovni urad fašitovske stranke objavlja, da se otvori napovedani zbor fašistovske stranke 3. avgusta ob 17. v palači Ve-nezla v Rimu. Zbora se bodo udeležili vsi provincijalni tajniki stranke ter poslanci in senatorji sedanjega rimskega parlamenta. Na zboru bo Mussolmi preči ta* velik govor.
POŽAR V STRUMICL Stromfca, 29. julija. (Izv.) Včeraj ob 15. je izbruhnil v sredini mesta na glavni ulici požar, k? je kmalu zajel sosedne hiše ter nato vpepelil skoraj vse mesto. Prebivalstvo se je rešilo v bližnjo okolico In vedri pod milim nebom.
Politične vesti.
RIMSKI PREFEKT PREPOVEDUJE OBJEKTIVNA POROČILA O MATTEOTTLIEVEM PROCESU.
— lUm. ». julij«. (Irr.) Prefekt j« Mat poeebn ukaz glede priobfierenj* ■ ueii o Met* procesu in preti s zaplembami listom, ki bi se pregrešili proti ukazu. Po vsi Italiji se Izvajajo naredbe fasistovskega de« Si
= Zgodovinski citat iz »Slovenca« z dne 39. julija, dan po sestavi kleri-kamo-biokaške vlade: »Delati za Slovenstvo sjrfob se nravi danes toliko, kakor delati za jugoslovenstvo, ki ne bo nikomur kratilo njegovih pravic in bo spoštovalo vse, kar kdo ima, ki bo to kar kdo ima, tudi lepo razvijalo v skupno korist.« Ko je bil »Slovenec« v opoziciji ni hotel slišati o jugoslovenst-to in o razvoju za skupno korist.
== Splošno se sodi, da so predstavnik! Slovencev ljudje, katerim zaupa vsa Evropa in vsi prijatelji v inozemstvu!. Tako današnji »Slovenec«! Kdo so pa ti Slovenci, katerim zaupa vsa Evropa in vsi prijatelji v inozemstvu? To sta zakotna profesorja Anton Sušnik in Vesenjak in poleg Korošca še Kulovec!! »Slovenec« pa ne štedi s temi poveličevanji. Tudi o Davidoviču pravi, da mu je beogradsko »ljudstvo* — poljubljalo roko (!) 5n obleko ter mu posipalo pot s cvetjem!« To ljudstvo je bila edina, v Beogradu dobro znana, glasovita Crnogorka — Mara!
== Uvertura za preganjanje poštarjev se je pričela od strani »Slovenca«. Še pred novo vlado je nakopičil v dveh člankih laži o teororju, ki ga izvaja podpisani ldub pod patronanco 'direktorja dr. Debelaka. Dasi nima »Slovenec« i a svoje trditve niti enega konkretnega dokaza, je nam grozil že v prvem članku z »edinstveno Macedoni-jo« in s tem dokumentiral vse svoje hrepenenje po premeščenju njemu neljubega uradništva. Da bi lažje nadaljeval svojo gonjo proti nam, si je izmislil oslarijo, da je nekdo ukradel »naslovnik vseh poštnih uslužbencev« in ga odnesel stranki, ki ga sedaj izrablja. Kakor bi bili naslovi naših tovarišev za nas skrivnost do katere ne moremo priti brez delikta! »Slovenec« od 29. julija pa kaže s svojim člankom o poštni upravi v Sloveniji čisto jasno tendenco, da nameravajo klerikalci pričeti s terorjem proti demokratskim poštarjem. Za to jim je potreben, kakor vse kaže, nov 'direktor. Proti sedanjemu direktorju nimajo sicer absolutno nobenih dokazov o kakih netorektnostih, zato pa mu podtikajo stvari, za koje smo odgovorni samo mL Namen je prozoren. Na njegovo mesto bi radi podstavtH svojega hlapca, k! tn* potem mahal po nas drugih. AH klerikalcem povemo to-le: Pošta je tako demokratska, da se vam bo vsak poskus, da bi preganja!! pri nas nacionalne ljudi, temeljito ponesrečil. Sam naS klub je za to dovolj velika garancija. In vsak udarec, ki ga boste zadali nam, bo padel s podvojeno silo nazaj! Kbro daiuoiualsaJh poštnih uslužbencev.
s O saninmjv privatnih kreditov se je »končno«, kakor poroča »Slovenec«, razpravljalo na prvi seji nove vlade. Alt so s tem morebiti mišljena pre-porrebna posojila in podpore, ki jih rabijo klerikalni zavodi v Sloveniji in prazne agitacijske blagajne Slovenske ljudske stranke? Ce je temu tako, potem je lepo od »Slovenca«, da detnan-Ora se y isti šsbvBU stoki hoinbastfčoo
naznaiio »vlade zakona, reda m pravice« z razpravo o »saniranju privatnih kreditov«!
= Nova žrtev Orjune v Zagrebu.
Pod tem naslovom prinaša današnji »Slovenec«, da na ta način podpira »vlado zakona, reda in pravice«. V tem poročilu trdi, da je zagrebški oriunaš ubil hanaovca Marka Zofka. Včerajšnji komunike zagrebške policije pa natančno ugotavlja, da so hanaovci imeli v soboto sestanke, na katerih so sklenili potrgati plakate Jugoslovenskega Sokola ter posamezno napadati orjunaše in da je Angjelinovič streljal v samoobrambi. Pa kaj! V interesu farbanja o svladi zakona, reda in pravice« leži. da se ščitijo premišljeni napadi in pro-tipostavnosti zagrebških hanaovcev!
== Nova vlada zakona, reda in pravice že kaže v današnjem »Slovencu*; svoje pravo lice. Od kapitana Vošnjaka, polkovnika Murkijevića preko poštnega ravnatelja Debeljaka in cele vrste poštnih uslužbencev prihaja zakon, red in pravica do ostale napredne slovenske javnosti, ki se ji predstavlja z besedami: Le potrpi te, gospodje, začetek je storjen! V interesu nepristranskega zakona in za vse državljane veljavnega reda in pravice svarimo novo vlado, naj nikar preveč ne eksperimentira s klerikalno strahovlado v Slovenji. Napredna javnost je potrpežljiva in bo mirno gledala, kako se vtihotaplja nasilje in kako se začenja pod pretvezo zakonitosti preganjanje političnih nasprotnikov. Toda vse ima svoje meje in prenapeta struna lahko poči. Iz »Slo-venčevega* namigavanja pa sklepamo, da namerava klerikalijzem prav kmalu prekoračiti to mejo. Nova vlada je v svojem programu svečano obljubila, da v državni službi ne bo trpela strankarskih eksponentov. Zanimali se bomo, v koliko ta obljuba praktično drži. Če pa gotovi temni elementi res mUlTjo, da bo mogoče pod pokroviteljstvom nove vlade nemoteno terorizirati napredne kroge v Sloveniji, se presneto motijo. Poznamo samo en zakon, pod katerim so enaki vsi državljani. VsakS zlorabi .ega zakona se bomo odločno uprli.
— Klerikalna nepoštenost. Današnji »Slovenec« piše, da mu ie tukajšnja telefonska centrala včeraj celi dopoldan ovirala telefonsko zvezo z Beogradom, dasi bi lahko govoril z Beogradom ponoči, ker izhaja zjutrai. Kljub temu pa pravi, da je posta namenoma ovirala njegovo telefonsko zvezo z Beogradom in sklepa iz tega, da bi se moral odstraniti tukajšnji direktor pošte. Mi pa mislimo, da bi bilo bolje, ako bi vlada poleg zakona o pobijanju korupcije vzakonila tudi zakon o pobHanjfu tistih, ki širijo glasove o fiktivni korupciji, ker je znano, da spada med take brezvestne tn moralno pokvarjene razširjevalce baš »Slovenec«, kakor dokazujemo vsaki dan in tudi v današnjem hstu kar na dveh mestih v zadevi zagrebškega incidenta med ta-mošnjo Orjuno in Hanao in tukajšnje pošte, ker tudi ^Slovenski Narod«, dasi izhaja popoldne in je bil torej bolj potreben svoje redne dopoldanske zveze z Beogradom, ni mogel dobiti te zveze, a je kljub temu na ustmeno zagotovilo opustil vsako sumničenje uradnice, ki vrši svojo službo v najtežavnejših okoliščinah. Klerikalci imajo v zakupu Boga, moralo in vse, samo ne spravijo niti toliko vesti, da bi bili v podrobnih stvareh vsakdanjega življenja čisti, pošteni in dosledni.
= Zveze med Švedsko m Finsko. Pred dnevi je posetila vsa švedska mornarica, močna 37 edinic, pod poveljstvom švedskega admirala Ribena, pristanišče v Helsingforsu. Politični pomen mornariškega poseta kot simptom skandinavske solidarnosti se je nagla-šal s tem, da so sicer posamni deli švedske mornarice Istočasno z nemškimi in angleškimi brodovi prišli poprej v Riga Reva! in k otokom Runa ali korporativno je prišla mornarica pred Sveaborg, kjer jo je oficijelno pozdravila finska obrežna obramba. Na dinć-ju so običajni slavnostni govori povdar-jali približevanje švedskega in finskega naroda s posebno toploto. Tu gre za največji oficijelni obisk, ki ga je izvršila švedska mornarica drugi deželi, odkar obstoji. Listi priofTčujejo članke, posvečene temu velikemu zgodovinskemu dogodku.
= Naša obrambna zveza s Francijo. Pred meseci sta se Francija in naša kraljevina pogajali radi sklenitve obrambne zveze med obema državama. Ta pogajanja so Že dozorela do načelnega sporazuma. Med tem pa je padla Pomcarejeva vlada in na krmilo je prišel Herriot O naši obrambni zvezi z Francijo se je razpravljalo že na konferenci Male antante v Pragi, pred par dnevi pa je o istem predmetu konferi-raJ naš poslanik dr. Spalajković z min. predsednikom Herriotom. Kakor vse kaže, bodo pogajanja v kratkem zaključena In na jesen se zveza slovesno podpiše. ^ f-1^?^
= Oboroževanje na morju. V avstralskem parlamentu je naznanil min. predsednik Bruce namen vlade, da zgradi dve kri žarki po 10.000 ton. —
Sklep nfeioeljujg s tem. da Položaj
Avstralije ogrožen, od kar je angleška pomorska moč poslabšana. Kckel je, da bi mogel priti celo čas, ko bi bila Anglija prisiljena braniti se na stroške varnosti domionov. \Yashingtonsk:* pogodba varuje svetovni    mir mnogo
manj, kakor se to ?ploh misli.
= Propadanje komunistične stranke v vzhodni Slovaški. Tausaihov pašalik, ko-lifika tupa m svojimi Krompahi !n Predorom, ne čisla več tako, kakor prejšnja čase svojega voditelja in vsled tega se bolj rn bolj krči število somišljenikov komunistične stranke. Poljedelsko delavstvo prestopa r krščansko.socijalno in ludaSki tabor, a tvorniškl delavci se polagoma na-gibljejo k socijalni demokraciji. Tako na pr. je padla zadnji čas tudi trdnjava Tau. ssikove tobačne tvornice. Neuspeh komn-nlstor je alasti pomanjkanje finančnih sredstev, kajti Moakva je te prenehala pošiljati denar. Vrhutega »o po treh letih irpregledali tudi naJTa5lepljenejši fanatiki in spoznali, kako so jih komunistični apostoli lokavo vodili za nos.
Separatizem v Alzaciji.
(Od našega pariškega dopisnika.)
V Parizu. 23. julija.
Prošlo nedeljo so priredili klerikalci veliko manifestacijo v Strasbur^ i, katere se je udeležilo nekaj alzask h p< -slancev in pri kateri so apelirali na »ve-soljnj svet« zoper načrte, ki jih ima baje brezverska francoska radikalna vlada, ki hoče vreči vero iz šole.
Deset tisoč ljudi je prišlo z dežele v nedeljskih oblekah in je korakalo v četverostopih. njqim na čelu župniki in zastave. Poslanci so na shodu KrmeJi soper »lajične zakone« in razkladali množici svojo visoko politiko, o kateri ta ni razumela besedice in je zevala v neznosni vročini poletnega popoldneva.
Ko jih je neki pariški časnikar vpraševal, kakega mnenja so. so mu dejali:
»Veste, mi smo dobri katoličan:. Sicer ne hodimo vsako nedeljo k maši. toda nočemo, da bi nam zaprli cerkve in nam prepovedali hoditi k službi božii in pošiljati otroke k veronauku. Tudi nočemo, da bi izgnati naše nune. Toda mi smo dobri Francozi in narodnostne vprašanje za nas ne obstoja.
Razen tega pa v naši vasi ni dosti zabave. Dali so nam priliko, da pridemo mak> med svet in. pri moji veri, porabili smo jo, predvsem, ker nas nič ne stane tn so nam plačali vožnjo.«
Takšna je torej v resnici velika manifestacija klerikalizma v Strasburgu: Množica je prišla v mesto, da vidi francosko kolonijalno razstavo, ki je res nekaj izrednega, da popije par vrčkov izbom ega strasburškega piva in se malo pozabava. Vožnjo pa so imeli vsi zastonj. Klerikalno prepričanje pri celi stvari ni igralo veKke uloge.
Na Strassburžane pa manifestacija tudi ni napravila dosti utiša. Reklo se je, da se je bo udeležilo 200 francoskih poslane-w prišP pa so samo štirje! Meščani so uvideli, da je to le precejšni polomija za ljudi, ki no^eie samo oh:a-niti svoifr klerikalnih zakonov, amosK oi jih spet raii uvedli v vsej Franciji.
Občudovati je treba >hrezvers»' franco/-o vlado, ki je J.*'a za to s ra-ratistič-") manifestacijo posebne 'lake na razpolago rn dovolila na državnih železnicah 40 odstotno znižanje za vse udeležence. Razen tega je skrbela, da se red ni kršil in tako pokazala, da ie res vsestransko tolerantna, kar je napravilo najboljši utis na udeležence, ki so spoznali, da pariška vlada le ni tako protikatoliška, kot so to skušali dokazati razni govorniki.
Da je g. Leon Daudet, vodja francoskih rojaiistov (privržencev stare kraljevske hiše), dal razdeljevati med udeležence rojalistične letake, je vzbudilo kvečjemu veselost.
Da se je nad njim občinstvo silno zabavalo, je razumljiva
To je bila torej »velikanska manifestacija verske misli.«
PROSLAVA PETLETNICE OSVOBOJEN JA PREKMURJA
Dne 12. avgusta 1919. je jugoslovanska vojska vkorakala v Preknaurje in zased1:* ozemlje, ki ga je Jugoslaviji bil prisodil vrhovni sret v Parizu. Letos 12. avgusta poteče od takrat 5 leto. Po tisočletnem na. rodnem robstvu je zasijalo solnce svobod« tudi r Madžarski kraljevini Živečim Sloven. cem, ki se poprej skoraj niso zavedali da so tudi oni eno in isto z brati Slovenci ta kraj Mure. Slovenski jezik, ki je bil poprej zasramoran. je prispel do svoje časti In reljave in danes ko se nagiba h konen 5 leto osvoboditve, danes se gospodujeta v Prekmurju sloven&čina ln slovenski žirelj. Prej hlapec, sedaj gospodar, gospod na svoji zemlji.
Spomin na dan, ko je naša slavna vojska zasedla Prekmurje. hočejo letos pro. slaviti prekmurski dobrovoljci, ki so se po prevrata pa do zasedbe Prekmurja z orožjem r roki borili za svobodo svoje ožje do, morine.
-i
Proslava se vrfti v nedeljo, dne 10. av_ gusta v Beltincih, narodno najbolj probud. nam kraju v Prekmurju.
Na predvečer, v soboto dne 9. avgusta pa se vrSi proslava v Murski Soboti, kjer leže na tamkajšnjem pokopalificn trupla 6 junakov.Hrvatov, ki so ob prvi zasedbi Prekmurja dne 3. januarja 1919 padli v Murski Soboti.
Kdaj in zakaj je začelo naše ljudstvo sovražiti Srbe?
(Dopis z dežele.)
Kdo se ne spominja, ■ kakšno vnemo
in zadoščenjem je sledilo nase ljudstvo zrna« gam in zmagonosnemu pohodu srbskega na* roda t času balkanske vojne? Navdušenje za Srbe je bilo takrat pri nas splošno. V tem nacijonalnem zanosu ni bilo nobene razlike med pristaši te ali one stranke. Pod imenom Srb si je predstavljalo naše priprosto Ijud* stvo neko dovršenost hrabrosti in požrtvo* volnega dela za narodno stvar. Tako je bilo pred in po balkanski vojni Malo pozneje pa je začelo to navdušenje za Srbe med slovcn* skhn ljudstvom pojemati. Zlasti je bilo opa* žati ta pojav med pristaši klerikalne stranke, ki so prišli pod vpliv protisrbske gonje in verske nestrpnosti klerikalnih listov. To pre* orijentacijo v mišljenju enegs dela slovenske javnosti  je  narekovala  takratna dunajska vlada, ki je bila zelo interesirana na tem, da se Slovenci čim bolj odtujimo Srbom. Na* ši klerikalci so videli in občudovali v dunaj* ski habsburški vladi personifikacijo svojih političnih teženj. To smo opažali takoj po balkanski vojni v klerikalnem časopisju, zla* sri pa med enim delom katoliške duhovščine. Klerikalci  so se začeli  previdno izogibati imena Srb, o katerem niso hoteli vedeti nič dobrega. In tako se je zgodilo, da je bil kle* rikalni del našega ljudstva na deželi ob iz« bruhu svetovne voine že popolnoma sovraŽ* no preorijentiran nanram Srbom. Umor Fer* đinanda,   ki je bil velika opora vesoljnega klerikalizma, so pripisovali z največjim so* vraštvom vsem Srhom. Srbsko ime je začel naš kmet pod klerikalnim vplivom izgovar* jati z največjim sovraštvom in zaničevanjem. Srbu   je   pripisoval vse najslabše lastnosti. Srb je postal v očeh slovenskega ljudstva po klerikaln zsslugi neksj, kar je treha za vsako ceno uničiti. Tako je mislila o Srbih večina našega podeželskega ljudstva z du* hovščino vred. Izjeme so bile redke, in še te so morale skrivsti svoje jugoslovensko prepričanje, ker so bili klerikalni denunci* jantie neprestano na delu.
Po ujedinjenju smo mislili, da se spre* meni ta antagonizem zopet v prejšnje brat* sko čustvo napram Srbom. Ljudstvo samo je bilo že na pravi poti, že so se čuli iz ust preprostega kmeta glasovi o bratski slogi in sodelovanju s Srbi, toda klerikalci na čelu z večino duhovščine, vzgojene v največji verski nestrpnosti, posebno napram na?i narodni pravoslavni cerkvi, za to niso bili vneti.
Že ob prevratu in v dneh prvega navdu* šenia se je držala ts duhovščina hladno brez vsakega navdušenja, kaj še, da bi bila govo* rila ljudstvu o pomenu velikega zgodovin« skega dogodka. Hladno je opravila, kar ji je bilo naročeno od zgoraj. Klerikalcem ni 5lo v glavo, da bi vladal v novi državi pra* voslavni kralj. Skrivaj so si želeli, da bi se vrnil katoliški Hahsburžan. Navzlic temu ps hi stvar ne bila tako tragična. Če bi se bilo klerikalcem prepustilo vso oblast v vseh uradih in nad šolstvom. Če bi bil škof neod* visen od pravoslavnega kralja in vlade. Ker so pa spoznali in uvideli, da tega ne bo, so hitro pričeli borbo proti državi pod geslom avtonomije, kar pomeni v sedanjih razmerah toliko kot odcepitev od skupne države. Kle* rikalci so računali na sovraštvo enega dela našega kmetskega ljudstva proti Srbom pred in med vojno. To sovražno razpoloženje še ni popolnoma zamrlo, treba ga je bilo le vzbuditi in razpaliri. V svojem časopisju, po* sebro tistem, ki je namenjeno preprostemu politično nerazsodnemu ljudstvu so vporabili vse povojne gospodarske neprelike, dra* ginjo, vojaško službovanje in sploh vse. kar lahko vpliva na mase ter vzbuja v njih od* por proti državi in obstoječemu družabnemu redu. Med svojimi pristaši na deželi so vzbu* dili klerikalci sovraštvo do Srbov, ki so kmalu postali v očeh nagega kmeta največji sovražniki Slovencev. Seveda si niso upali odkrito nastopiti proti našim južnim br** tom, marveč so spravili svojo gonjo pod pre* tvezo, da napadejo in blatijo samo en del srbskega naroda, samo njegove politične vo* rlitelje. Toda naše ljudstvo v tem slučaju ne pozna razlike. Srb je Srh, si misli, in če nam neprestano trobijo na ušesa da so Srbi lopovi, so pač v resnici sami lopovi. Tako je polagoma prevladalo pri nas na deželi pre* pričanje, da so vse nesreče in vsega nereda v državi krivi Srbi. Če naš kmet ne more drago prodati svojih pridelkov, je kriv Srh, če mora sin k vojakom, je kriv Srb. če ni denarji sli posojila, je tudi Srh tisti, ki naj odgovarja. Skratka, vseh njegovih neprilik in vseh nezgod je kriv Srb.
Svojim političnim nasprotnikom si kle* rfkalci ne upajo pokazati vseh ki rt komur ps zsupsjo, ts lahko izve zs vse njihove skrite račune in naklepe. Odkrivajo mu dušo in polože na dlan vsa svoja čustva. In ta čustva, te misli so kaj žalostne, ker jasno kažejo, kako je klerikalizem naše ljudstvo zastrupil s sovraštvom do Srbov. Danes smo že tako daleč, da hi se naš kmet v slučaju nevarnosti rafSi boril na strani sovražnikov jugoslovenske misli proti Srbom, kakor ps v nacijonalnih vrstah za Jugoslavijo. To je žalostno, toda resnično. Da je pa tako. nI čudno. Kdor ima priliko opazovati politično življenje na deželi, lahko sporna, kdo ie to zakrivi!. Pred vsem je tu pretežna večina duhovščine, ki nosi največjo posredno in nc* posredno odgovornost. Posredno je krivi, ker zastruplja s pomočjo klerikalnega dema* goštva in lažnjivega časopisja ter demago* ških agitatorjev, ki po shodih v župniščih hujskaio fn podžigajo te sovražne strasti proti Srbom in Beogradu. DaMe posegajo vmes kot tovorniki posamni duhovniki tudi sami v podkrepitev taVfh hujskaških In so* vrsžnfh govorov. V društvih kakor so orlov* sk». da ne govorimo o raznih cerkvenih dru* štvih, se vzgaja vse prej kot čut liuheznf do bratov In sedanie naše države. Ni torej Čudo. da je klerikalni del nagega ljudstva navdahnjen sovraštva napram Srhom, v katerih vidi vse zlo In nesrečo. Neposredno je duhovščina rudi sama kot taka v svotem poklicu velika pospeševateljica tega sovra* štva. S kakšno vnemo je oznanjala s prižnie
in vabila k službi bolji, kadar je slo za proslavo kakega dogodka v Habsburški vladar« ski rodbini. Vsega tega zdaj ni. Suhoparno se oznani in pove ura službe božje ali pa še J to ne. O kaki agitaciji med ljudstvom za : državo in njeno dinastijo ni govora. Navad* I no prisostvujejo takim svečanostim samo ' orožniki in učiteljstvo a šolsko mladino, ki je pa tudi pod vplivom kateheta in kaj rada osrnne doma. Da bi prišel iupan in občinski odborniki, ki so še vedno povečini klerlksl* ni, o tem ni govora. Nimajo časa, pač pa imajo tudi sredi največjega dela dovolj Časa za gotove cerkvene slovesnosti. Prihod ško* fa, novega župnika ali blagoslovi j en je novih zvonov je vedno dogodek, ki privabi vse farane. Tudi tercijalke, ki drugače ne za» mude nobene maše. se državnih praznikov ue udeležujejo pod pretvezo, da kralj ni na* še vere.
Tako je mišljenje klerikalnega ljudstva na deželi. To ljudstvo je s protidržavnhn duhom zastrupljeno, da bolj biti ne more.
Kdor tega ne verjame, naj pride na de* želo. naj ne pokaže svojega morebitnega na* prednega mišljenja, naj se približa temu kle* rikalnemu ljudstvu m naj posluša njegovo mišljenje. Tako se lahko kmalu sam prepri* ča, kako Je zastrupljen s protidržavno gonjo klerikalni del našega podeželskega ljudstva in kdo so njegovi največji zastrupi j evolci.
Glasbeni vestnik.
TROSTOV KLAVIRSKI KONCERT V KAMNIKU.
V soboto 26. tm. je nas slovenski klavirski virtuoz Anton Trost priredil v kamni. 6kem »Društvenem Doma« koncert, ki je bil kot solistična prireditev za Kamnik prava
redkost Nekdaj tako živahnega, zlasti v poletnem času s letovISčarJI prenapolnjene, pa, sedaj tihega, lepega Kamnika se umetniška udruženja, zlasti pa posamezni umetniki priznanega slovesa radi, žal, v velikem loku ognejo Tem bolj smo bili v soboto hvaležni našemu največjemu klavirskemu nmetniku, da pe nas Je spomnil. Dvorana »Društvenega Doma« Je za koncerte opremljena s posebnim prenosnim odrom ob nasprotni steni običnega gledališkega odra z obrnjenimi sedeži. Vsled te zelo preproste, a Izredno posrečene spremembe se glas pevca aH klavirja ne Izgubi v razne odrske luknje, kulise in kote, temveč učinkuje kakor v koncertni dvorani, prejšnji oder pa služi kakor nalašč za galerijo. To imenitno Idejo izpremembe gledališke dvorane v koncertno bi priporočal za marsikatere dru_ štvene dvorane, kjer produkcije pevskih zborov ali solistov sicer ne pridejo do veljave.
G. Trost je odigral svoj program, obse. gajoč Ckopinovo b-molo sonato s pretresljivo žalno koračnico, N. Novfika Manfre-dom. Brahmesovo g.molo rapsodijo. LIsz tovim Petrarkovlm sonetom St. 104, Schu. mann-Lisztovo »Pomladno nočjo« ln bii. ljantno »Cajkovskl«-Pabstovo parafrazo is Evgenlja Onjegina z globokim čuvstvom, ne naglašajoč toliko svoje sijajne tehnike, kakor plemenitost In lepoto glasbenih misli, torej srca in duše posameznih skladb. Zlasti je tretji del Choplnove sonate globoko ganil In redko slišani kompoziciji Petrar. kov souvet in Pomladna noč. žal le, da sicer prav dobri Sadnikarjev kiavir nima angleške mehanike, kakršne je g. Trost vajen ln vsled tega vse luči in sence, vse nijanse njegove igre niso prišle do najpolnejše veljave. Užitek pa je bil navzlic temu prvovrsten In nepozaben Sicer hladni karani-čanje so se čimdalje bolj razvnemali in aplavz, četudi ne tako hrupen ln trajen, kakor ga je vajen g. umetnik, je prišel ,iz naj-nvaležnejših src. Poudarjati moram zlasti Izredno veliko množico poslušalcev meščanov ln letoviščarjev. ki so z obilnim pose. tom koncerta pokazali, da umejo ceniti Intimne glasbene prireditve In uvaževatl svoje umetnike. —C ★   ★ ★
— Pet moških zborov Je založil šentjakobski pevski zbor v Ljubljani in sicer: E. Adamič: »Naročilo« a Din 4.50, ter i. Pavčičeve: »Dekle v rdečih tulpah* a 3.50, »Kmečka balada« a Din 3.50, »Dekle med rožami« a Din 2.—, »Nagrobnlca« a Din 3, ! Zbori, o katerih se Je kritika prav pohval. J no izrekla, se dobe v Šentjakobski knjžnici v Ljubljani. Zunanji naročniki naj pošljejo denar naprej ter za porto 50 p.
Sokolstvo.
SIJAJEN SPREJEM OLIMPIJSKEGA Z MA GALCA ŠTUKLJA V NOVEM MESTU.
Kakor smo že poročali, se je Novomesto takoj ko je zaznalo o sijajni zmagi br. Stuklja odelo v zastave. Nestrpno je vse mesto pričakovalo prihoda olimpijskega šampijona In njegov povratek Je bil uprav triumfalen. Deputacija Sokolov iz Novega mesta Je prišla le pred dnevi v Ljubljano In čestitala svojemu rojaku na sijajnem uspehu V spremstvu deputacije se Je nato v nedeljo StukelJ odpeljal v svoje rodno mesto Povsod In na vseh postajah mu Je občinstvo prirejalo viharne ovacije. Sijajen Je bil zlasti sprejem v Trebnjem, kjer se Je na kolodvoru zbrala vsa sokolska župa z naraščajem vred. V Imenu sokolske lupe Trebnje Je zmagovalca pozdravil In mu če. stltal starosta V Tomic, članice pa so mu Izročile krasen šopek.
Sprejem v Novem mestu Je bil narav, nost triumfalen. Takoj po prihodu vlaka na postajo, ie na kolodvoru zbrana več ti. sočglava množira. prirejala zmagovalcu navdušene ovacije In ga ob?u!a s cvptjpm, Sor-cli ps so dvignili Stuklja na rame. Ko se Je vihar navdušenja nekoliko polegel je pozdravil olimpijskega prvaka namestnik ; staroste novomeškega Sokola br. Mozetič In v imenu Orjune predsednik mestnega odbora Malasek. Članice Sokola In Orjune so nato Izročile Stuklju Šopke cvetlic V mesto Je nato odšla povorka Sokoistva hi Orjune s godbo na čelu. Celo mesto Je bilo v zastavah hi sllajno razsvetljeno, s oken pa se Je na Sokole in na prvaka stuklja ,
neprestano vaipalo cvetje. Povorka Je odšla pred magistrat, kjer Je zmagovalca i Izbranimi besedami pozdravil župan dr. Rezek. StukelJ se je prisrčno zahvalil za svečan sprejem. Nato je sprevod krenil pred fitukljev rojstni dom, kjer so goreli na vrtu trije ognji. V pozdrav sta slavljencn deklamirala mal deček In deklica lično pozdravno pesmico. StukelJ se Je moral ponovno nato pokazati pri oknu, ker se navdušena množica nI hotela razr*1 V Narodnem domu Je bil zvečer pozdrav .1 večer, ki Je bil spojen z intimno sla vnos tj o.
★   ★ ★
— Sokoli Jezdeci se vabijo na važen se. stanek v petek dne 1. avgusta v Narodno kavarno Dnevni red: Zagreb ln Interno. ndeleZba obvezna. Zdravo!
— Sokolsko društvo v Laškem priredi v nedeljo dne 3. avgusta ti. ob 15. nrl javno telovadbo ▼ kopališkem parku ob SavL nI. Vabimo vsa bližnja društva naj se zleta udeleže. Vožnja Je polovična na progah LJubljana. Maribor, Celje Dravograd, Grobe! no. Rogatec. Zveza železnice Je vsestransko Jako ugodna, prihod z dopoldanskimi vlaki. Nekaterim društvom smo razposlali izkaznice za polovično vožnjo, ako Jih je premalo naj se oglase, društva, ki Jih niso dobila naj isto store. V splošnem veljajo savezne izkaznice. Sodeluje zagorska rudniška godba. Bližnja društva prosimo, naj ta datum upoštevajo. Gostom se nudi, da pri tej priliki obiščejo tudi naše Radio, termalno kopališče. — Zdravo! — Odbor.
Zsčetek sveiavnii vojne»Rusiji i E». JoslB lawgn(i(
3327c
Sladko Ime, sladka M,
jffirim čokolaža!
Turistika in sport.
— O gostovanju Ilirije v Celju poroča »Nova Doba«: SK. Ilirija : SK. Celje 9:1 polčas 3:1. SK Ilirija je nastopil v komplet, ni postavi in nam nudil ekshibicijsko igro, v kateri sta briljirala posebno napad in kriL ska vrsta z znanim internacijonaicem Ta v. Carjem. Odlikujejo se z lepo kombinacijo, hitrim startom in sigurnim igranjem z gla_ vo. SK. Celje je nastopil v Učnih novih dre. sah z novo napadalno vrsto, ki pa še nI vigrana in nima nobene skupnosti; zato je tudi odpovedala. Handicapirana je bila takoj po polzkem igrišču in se ni mogla znajti, medtem ko je tak teren Ilrijanom zelo prijal. Vratar je novinec, lovil Je bra. vnrozno, a 2 goala gresta na nlegov rovaš. Tri goale pa Imata sodnika na vesti — eno enajstmetrovko in 2 off.side. Sodila sta pr. vo polovico g. Bari, drugo pa g. Ochs; oba nesigurna. Publike je bilo lepo število — morda še nikoli toliko pri kakšni tekmi kar je za Celje nekaj Izvanrednega In se z veseljem beleži. Gledalci so prišli na svoj račun, saj Igra je bila pravi užitek. ZanL manje za sport se širi med vsemi sloji in to je prava zaslomba športnega razmaha.
SK. P u j : S K. Svoboda (Maribor) 4:0. I. S. S. K. Maribor : Vojna akademija 3:4. Zaslužena zmaga vojne akademije.
— Kako je bil Carpentier poražen? Pred inevi se je vršil v Newyorku pr^d 15.000 gledalci boks.matsch med Francozom Georgom Carpentierom ln Amerikancem Geene Tunnevem. Zmagal Je zadnji v 15 krogu ln sicer p,? točkah. O borbi poročajo listi: Boj se J*> vršil pred več tisoč gledal, cl v areni, sijajno razsvetljeni po več tL seč žarnicah Vreme je bilo lepo ne pre. vroče. Oba bokserja sta skoraj Iste teže, Francoz za po1 kg težji od Amerikanca. Takoj v pričetku boja je bila opažati lahna premoč Amerikanca, ki pa Je postajala očitna šele v tretjem krogu. V četrtem ln osnem krogu je zadal Carpentier AmerL kanca par svojih znanih nevarnih udarcev v obraz in Amerikanec se Je zdel precej izmučen. Od 10 kroga dalje pa Je bil Ame. rlkanec stalno v premoči. Carpentier, ki je dobil več krepkih udarcev v obraz Je moral večkrat k tlom. V tem krogu se Je dvignil po težkem udarcu šele, ko je sodnik naštel do sedem. V 11 krogu Je padel še večkrat, vendar se Je z nenavadno ener. gijo vedno dvignil. V 14 krogu je moral zopet k tlom, protestiral pa Je obenem, na. glasujoč, da je dobil prepovedan udarec. Del publike je protestiral z njim vred. Sodnik pa je protest zavrnil ln boj se Je nadaljeval. V 15 krogu se Je Carpentier opo. tekajoče dvignil ln je hotel navzlic svoji nesigurnosti boj nadaljevati. Sodnik Je nato borbo prekinil ln proglasil Tnnneva za zmagovalca. Nastal Je divji pretep, v kate. rega Je posegla tuđi policija. Stražnike pa Je pometal Carpentierjev menager Deecamp Iz arene, šele po trdi borbi Je bil vzpostavljen mir.
Društvene vesti.
— Politično In gospodarsko društvo za šentneterski - kolodvorski okra]
opozarja svoje somišljenike, da so od danes naprej razpoloženi volilni imeniki za X„ XI, XII. in XIII. voliSče v dru-štveni sobi gostilne g. BonČarja. Vpogled v popoldanskih urah do 8. zvečer. Prepričajte se, ako ste vpisani.
— OrjunaSU Vsi moški člani mestne »Orjune« Ljubljana se pozivajo na važen sestanek v torek 29. Julija ob pol 20. ari zvečer v areni »Narodnega doma«. Sestanek Izredno važen, zato udeležba strogo obvezna! Legitimacije je prinesti a seboj. Zdravo!
— J. a dr »Triglav«. Dne t. avg. 1924. se vrši v Celju zborovanje delegatov J. A. D. Tlrglava Zagreb ln njegovih podružnic. Pozivajo se tov delegati, da se zborovanja sigurno udeleže. Svoj prihod naj javijo na naslov Iv. Frhatič. teh. Celje. Tajništvo J. A- D. Triglav Zagreb.
Današnje prireditve ▼ Ljubljani.
Kino Tivoli: »Moč krvi«, L đeL (Lee Poxy).
Kine Ljubljanski dvor: »Dva zvesta tovariša« (Grete Hollmann).
(Povodom 10 letnice.)
Umor avstri.skega prestolonaslednika Frana Ferdinanda v Sarajevem ni vzbudil mnogo pozornosti v Rusiji, kjer je malokdo vpošteval dalekosežne posledice tega dogodka. Skoraj mesec dni je ostala ruska javnost mirna, dokler je ni avstrijski ultimatum Srbiji iznenadil ter ogorčiL Toda tudi potem so mislili mnogi, da je to samo prazno rožljanje z orožem. Kmalu pa je postalo jasno, da Nemčija ne le podpira, temveč tudi pritiska na Avstrijo, da ne sme pristati na posredovaJno akcijo, ki jo ie ponudila Anglija, kot država, ki se je avstro-ogrski konflikt neposredno ni tikal. Rusko javno mnenje je bile brez Izjeme na strani Srbije, ki je branila svojo suverenitet©. Rusi so videli v avstrijski akciji nevarnost za vse Slovane. Drugega mnenja je bil samo znani bolga-rofil profesor Miljukov in neki ožji krogi dvome aristokracije, ki so se sukali okrog grofice Kleinmihel. Nesreča za vse Slovane je bila ta, da je bil takratni ruski poslanik v Berlinu v neposrednih stikih s temi krogi in da je presojal položaj v Rusiji tako, kakor so nru ga slikali ti germanofilski politiki Šele tik pred izbruhom svetovne vojne, ko je bilo rusko javno mnenje že oč*ividno na strani Srbije in ko je začelo časopisje zahtevati, naj Rusija nastopi proti avstrijski agresivni politiki na Balkanu, je Purtales naznanil Vilhelmu II., da je Rusija pripravljena braniti Srbijo. Toda oholi cesar je bil gluh in slep. Nobena pametna beseda mu ni zalegla. 30. julija je bila v Rusiji napovedana splošna mobilizacija, ki je iznenadila vse, tudi vojaške kroge. Toda sprejeta je bila z zadoščenjem in velikim navdušenjem; vsi so začutili, da se začenja velika usodepolna borba, toda nihče ni mislil, da čez deset let Rusija še ne bo imela miru. Mobilizacija je bila zlasti težka za kmete, ker je bilo poljsko delo v polnem teku. Poljedelstvo je bilo težko prizadeto, ker je izgubilo sto in stotiso-če delavcev. Toda med ljudstvom ni bilo slišati nobenih pritožb. Vsi so se odzvali pozivu. Prostovoljcev se je Priglasilo na tisoče, tako da je v nekaterih pokrajinah število rekrutov daleč presegalo mobilizacijski načrt.
Bil sem takrat v vasi neke Čisto poljedelske pokrajine. Šel sem 31. julija skupaj z vojaki na železniško postajo. Med mobiliziranimi kmeti ni bilo nezadovoljnih, ne plašljivih. Zanimali so se le za razmerje Rusije do drugih držav in mnogi so me vpraševali, dali so naši zavezniki zanesljivi, ali pa bi nas utegnili izdati?
1. avgusta je napovedala vojno sama Nemčija. Avstrija je upala, da se izogne temu in je pridržala svojega poslanika v Rusiji kot opazovalca. Toda mož je bii kmalu izgnan. 2. avgusta je bila v Petrogradu veličastna manifestacija. Množica (nad 20 tisoč mož) se je zbrala okrog Zimskega dvorca (carjeva rezidenca), prepevala ie rusko himno in manifestirala za Srbijo; ko je car stopil na balkon, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Car je postal zoo*-t papularen. ker je tako odločno branil rusko Čast in bratski srbski narod.
Takoj prve dni se -e začelo živahno društveno delovanje za podporo vojne akcije. Opremljeno je bilo več tisoč novih bolnic za vojake. Mnogi so sprejemali ranjene in rekonvalescente v svoje hiše, pošiljali so denar in druge prispevke za armado. Po mestm so bila urejena zavetišča za vojaško deco, ženske so dobivale podporo od države.
Veliko je bilo v Rusiji navdušenje po prvih zmagah, po zavzetiu Lvova, in drugih uspehih na ru<;ko-nenjšKem bojišču. Tudi pozneje, 1. 1915, ko je začelo primanjkovati orožja in streljiva, ka se je ruska armada morala umakniti od Karpat, ko so Nemci navalili na Rusijo, zavzeli Vaišavo, Kovno, Vilno in so bili že na poti v Petrograd, ki so ga začeli Rusi evakuirati, ni bilo v pjski javnosti nobene bojazni ali strahu pred nemškim nasiljem. Vsi so bili prepričani, da je zmaga nemškega orožja samo prehodna. Nasprotno, čim večja je bila nevarnost tembolj je javnost zaupala ruski moči. Gospodarski krogi so začeli v nevarnosti ustanavljati »vojno-industrijske odbore«, ki so naperja!! vse moči ruske industrije za izdelovanje municije in vsega, kar je bilo potrebno za armado. Bil je trenutek pa-triotičnega navdušenja in ako bi se Nemci pomaknili daljše do Moskve, bi bili sprejeti tako, kakor Napolenon L 1812, ko so Rusi zažgali svoje hiše, da bi se jih ne polastili Francozi. Toda nemški val je bil v septembru L 1915 zadržan in že naslednjega leta je začel general Brusilov uspešno ofenzivo proti Avstriji. Za I. 1917 je bilo vse pripravljeno za končno ofenzivo in zmago. Ako bi ne bilo komunističnega prevrata, ki je preprečil ta načrt, bi bila vojna končana eno leto prej in sklenjen bi bil mir, ki bi priznal Rusiji vse izgubljene materialne in Človeške žrtve. Pa ttwti svetovni položaj bi ne bil tako la-b' * kakor je sedai. Ruska revolucija pomeni začetek poznejšega evropskega kaosa. N. J.
Danes ob 5. zjutraj je v Leonišču v najlepši moški dobi 40 let umrl gosp. dr. Josip Lavrenčič, odvetnik ▼ Ljubljani, sin bivšega slovenskega po* slanca v rimskem parlamentu g. Josipa Lavrenčiča v Postojni in svak g. drja. Gregorja Žerjava, ministra na raz* položenju.
Pokojnik jo končal svoje gimnazij* ske nauke v Ljubljani, na kar je odšel na Dunaj študirat pravo. Tu je tudi promovira!. Po končanih pravnih studi* jah se je posveti! odvetniškemu poklicu. Po svojem očetu je podedoval mravljin* sko delavnost in vztrajnost, jeklen zna* čaj in krepko, neomahljivo narodno in napredno prepričanje. Ko je izbruhnila vojna, je bil tudi on kot član Lavren* čičeve rodbine, ki je bi!i vsa osumljena redi srbofilstva, označen kot »p. v.« in moral zbog terja pri vojakih mnogo trpeti. Po vojni se je vrnil v Ljubljano in tu otvoril svojo odvetniško pisarno. Z vsem srcem in dušo se je oklenil ju* goslovenske misli in ji posvetil vse svo* je mo("i. Ni bil mož velikih besedi, pač pa mož vztrajnega, neumornega dela. Kamorkoli so ga postavili, povsodi je izpolnjeval svoje rn^sto, kakor malokdo drugi. Nobene naloge ni prevzel, ako ni mogel jimčiti, da bo prevzeto zada* čo tudi lahko izvedel. Najbolj pri srcu mu je bilo društvo »Slovenski Pravnik«. Že pred desetimi teti je prevzel posel društvenega blagajnika, ki ga je opra.v* ljal s tako vestnostjo in požrtvovalnostjo, na mu j- na letošnjem občnem zboru društveni predsednik dr. Danilo Aiajaron izrekel v imenu občnega zbora posebno zahvalo za njegovo nesebično in požrtvovalno delovanje. Saj pa Je bi! tudi dr. Lavrenčič*tisti, ki je spravil v red društvene fina^^ in s tem orno* gočil, da lahko sedaj društvo redno iz* daja svoje strokovno glasilo. Kakor pri »Slovenskem Pravniku«, tako je bil neumorno delaven tudi pri drugih dru* štvih in korporacijah. Bil je upravni od* bomik »Delniške tiskarne« in si je kot tak pridobil za podjetje nevenljivib zaslug.
Njegovo narodno in napredno pre* pričanje je bilo kot jeklo, toda v oseb* nem občevanju je bi! mehak kot vosek, koncilijanten tudi proti političnim na* sprotnikom. Zato so ga imeli vsi radi in ga visoko spoštovali, zlasti ker jo imet tudi blago in izredno plemenito srce. Nasproti narodnim društvom in pomoči iskajočim je imel vedno odprto, roke. Nihče se ni obrnil nanj zaman. Uživa] je zato povsodi odkrite simpa* ti je. Bil je značaj in poštenjak, kakršni so po vojni žal tudi med nami vedno redkejši.
Pokojnik  je   zelo  ljubil planinski; sport in je, kadarkoli mu je čas pripu* ščal, rad ronitel v gore. Pretekli teden se je s svojimi prijatelji napotil v Lo* garsko  dolino. V sredo se je preko j Okrešlja in Kamniškega sedla vrnil ▼ .' Ljubljano. Očividno se je na tej turi prehladih Napadla ga je huda pljučnica, ki jo je komplicirale* še krvno zastrup* ljenje na licu. Včeraj so ga prepeljali, v Leonišče, toda tudi zdravniška umet* nost ga ni mogla več rešiti. Danes zju* trai je izdihnil. Zapušča soprogo Ano, rojeno Žnidaršič in dvoje dece Marka in Ljerka.
Pogreb bo jutri, v sredo, 30. i, m. ob 17. is Leonišča na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu ohranjen trajen svetel spo* min, njegovi velespoštovani rodbini naše iskreno soŽaljel
Drobiž.
•n»h držov 6«v«r, ne Amerik«. Po najnovejšem Štetju znaSa prebivalstvo Zdruienlh držav Severne Ame. rlke 112 milijonov. Newyork Šteje nađ • milijonov. Cblcago skoraj 3 milijone ln VhL Udelphija 2 milijona prebivalcev.
• 25.COO vrećr sladkorja zgorelo. V Ottau w! je nastal v pristanišču ogromen požar, ki je uničil 25.000 vreo sladkorja ln povzročil Skot'e 3C0.000 dolarjev.
• Ghandl v Italiji. V MendolI v gornji AdižkI dolin' pripravljajo stanovanje ta znanega Indijskega nacljonallsta Ghandlja, ki hoče oa*atl tam dalje časa, da bi si utr. dil svoje zdravje. V Mendoli se zdravi todi. soproga egiptovskega kralja Fuada L
»Noblova mirovna nagrada za Macdo. nalda. Socijalnodemokratična stranka la* Kopenhagena je sklenila predlagati, da se_ letošnja Noblova mirovna nagrada podeli angleškemu ministrskemu predsedniku' Macđonalđu.
• Smrt slavnega angleSkega zdravnika specijalista. V Londonu je umrl te dni slav, nI specijalist za srčne bolezni sir Sldner Russel Wells. član angleške zbornice. Izdih, nll je na nagloma v svoji ordlnacljski sobi. Zadela ga Je kap. ko je vprav preiskoval srce enega svojih pacijentov.
— Proti naslovom In redom. Is Kopen. hagna poročajo, da ee Je danski ministrski piedsednik odločil predložiti kroni prošnjo, da se uvedejo pogajanja za odpravo naslou ▼ov ln redov. V vladnih krogih že Izdelujejo smernice xa ta načrL Znano Je, da so Bi Clanl zadnjega radikalnega kabineta, ki Je bil navezan na socljallstlčno podporo, za Čas svojega delovanja kratkomalo prepove*, dali razna odllVovanja, katera bi bili al« cer drugače dobiU.
stran 4
•SLOVENSKI  NAROD«  dne 80. julija 1^4
štev. 172
Dnevne vesti.
V Uubifant. dru
»Zakon, red In pravica I«
Blokaški listi bombastično trobijo ▼ svet, da je z Davidović-Koroščevim kabinetom prevzela v roke državno krmilo vlada zakona, reda in pravice. Toda to se mora Sele pokazati Treba je dejanj, fraze tu ne zadostujejo in naj so še tako blagodoneče. Poznamo predobro naše klerikalce, da bi jim na slepo verjeli, kar obljubu je jo. Nismo pa tudi Se pozabili na one čase, ko so bili klerikalci pod Avstrijo absolutni gospodarji v slovenskih pokrajinah. Takrat Je zakon veljal samo za klerikalce, tamo njim se je rezal kruh pravice, vsi drugI, zlasti pa naprednjak! so bili državljani druge vrste, ki so smeli pobirati samo drobtine, ki so padale z bogato obložene klerikalne mize.
Prav dobro vemo, kako je takrat izvrševal zakone in kako je delil pravico prosluli klerikalni deželni odbor. V preživem spominu so nam nasilstva proti mestni občini ljubljanski In proti drugim naprednim korpo racijam, krivično« ti, ki so jih izvajali klerikalci nad vsakomur, ki nI brezpogojno trobil v njih rog. da bi mogli verjeti, da so se sedaj, ko so zopet dobili vajeti v svoje roke, bistveno spremenili in res postati to, za kar se izdajajo, čuvarji zakona, reda in pravice.
Kako upravičeni so na5i dvomi, izpričuje najbolj klerikalno časopisje, ki v isti sapi ko označuje novo ministrstvo kot vlado zakona, reda in pravice, napoveduje brezobzirno persekucijo vseh onih, ki so se s svojim delovanjem zamerili klerikalnim mogotcem.
Tako napoveduje današnji »Slovenec« novo gonjo proti učiteljstvu, ki pač ne bo v ničemer zaostajala za ono v zloglasni Šušteršičevi eri, govori o ljubljanski pošti, ki jo proglaša za Av-gijev hlev, »ki ga bo treba z žveplom izkaditi«, in se priduša, da morajo iz uradov »izginiti« vsi, ki ne plešejo tako, kakor jim žvižga klerikalna gospoda, in ki niso hoteli opravljati za klerikalce vohunskih poslov, kakor so to delali marsikateri brezznačajniki v raznih civilnih in vojaških uradih, ki so se hlinili za oduševljene pristaše državnega in narodnega edinstva, v resnici pa so bili klerikalni špijoni, ki so opravljali ta svoj malo častni posel za gotove pare.
UvaŽujemo te »Siovenčeve« napo-vedbe in grožnje in jim verjamemo bolj, kakor vladnim zagotovilom, da se bo brezpogojno čuval zakon, varoval red in izvajala samo pravica in nič kakor pravica.
Slovenija je zopet postala klerikalni pašalik. Doba zasledovanja in preganjanja vseh naprednih elementov je zopet napočila. Tisti, ki jih je klerikalna stranka pred desetimi leti radi njihovega narodnega prepričanja in srbofil-stva spravila v avstrijske ječe, se zopet lahko pripravijo, da jim bodo znova v delež zapori radi istega njih prepričanja. Zgodovina se ponavlja! Nič za to! Pred desetimi leti je tudi triumfl-rala Avstrija, 1. 1918 pa je ležala strta na tleh. Kvišku srca!
Preje kakor sami pričakujemo, pride tudi »slom Korošec - Davidović-Radičevog fronta«!
★   ★ ★
— Kralj se vrne na Bled. Kakor poročajo iz Beograda, odpotuje Nj. Vel. kralj Aleksander na Bled jutri v sredo.
— Dr. Koroščeva prosveta. »Slovenec« je danes posebno hud, ker smo
se dotaknili dr. Korošca kot novega prosvetnega ministra. Priznamo mu, da je globoko in široko izobražen, toda taka zvezda na prosvetnem polju pa menda vendar ni, kakor ga slika njegovo glasilo. »Slovenec« pravi, da bo moral novi prosvetni minister vrniti šolo enostavno njenemu pravemu smotru. V čem pa tiči ta pravi smoter? Morda v tem, da nosi vsa Šolska mladina škapulirje, da hodi za procesijami in moli vsak dan devet rožnih vencev, morda v tem, da je katehet v šoli neomejeni gospodar in da mora učitelj plesati tako, kakor hoče dušni pastir, ki ima v popolni oblasti tudi vse ostalo ne versko nehanje mladine? Morda v tem, da bo od novim ministrom duhovščina nemoteno zastrupljala mlada srca s sovraštvom do klerikalnih poli-litičnih nasprotnikov, da bo držala naše ljudstvo v popolni duševni temi, ker mu ne bo dovolila svobodne izobrazbe In svobodnega duhovnega razvoja? Morda v tem, da bo lola odslej politična podružnica klerikalne stranke, kier bo duhovščina agitirala med mladino, naj vpliva na starše, da se ia ne izneverijo SLS? Za tako prosveto se lepo zahvalimo.
_ Nasilja se že začenjajo. Komaj
so novi ministri ogreli stolce beogradskih ministrstev, že javljajo zagrebške »Novosti«, da bo predložil novi notranji minister Nastas Petrovič min. svetu ukaz, s katerim bo trmlrovll vse velike župane v naši državi in na njihova mesta postavil blokaške ljudi. Nadalje bo posvetil posebno pažnjo »organizaciji uradniškega aparata na uglednih polo-
29. juti/a 1924.
iajih«. S temi Izrazi bo nemara kril protizakonite zahteve, ki jih bodo stavile nanj poedine stranke vladnega bloka? Umirovljenje velikih županov brez vsakega povoda pa se bo imenovala »vlada zakona, reda in pravice 1«
— Vesti o krvavita dogodkih v Zagreba. Danes dopoldne so b.le po mestu razširjena alarmante vesti o novih izgredih v Zagrebu, ki So se ršili sooči in tekom katerih je bil baje neki Orjunaš ubit Informirali smo se o tem v Zagrebu, kjer to vest demantuje Jo.
— Požar v subieevl ulici. Danes zjutraj okoli pol 1. Je Izbruhnil v malem poslopja na dvorišču bide itev. S t šublcevi ulici požar, ki bi Imel lahko nedogled ne po. ■ledice. Goreti Je začelo t podstrešju skla. dlsca tvrdke Mulec, ki Izdeluje tiskarsko Crnilo. K sreč! Je požar pravočasno opazil policijski nadzornik Pavlovlc, ki Je Imel dežurno službo v policijskem poslopju. Takoj Je avzlral gasilno druStvo, medtem pa so stražniki praznili skladišča, cljlh pod. itrefije je bilo le popolnoma t plamenih. Požar Je ogrožal tudi ? Isti hlžl Se naha. JaJoče skladišče, odnosno zalogo parfumov »La rieur de France«. Takoj po avlziranju je dospelo na lice mesta prostovoljno gra-sllno drufitro pod vodstvom načelnika g. Torka Is ravnatelja g. Barleta. Na kraj požara je med prvimi prispel tudi vladni komisar o a magistratu g. dr. V. Krejči. Gasilci so takoj pričeli z reševalno akcijo in posrečilo se Jim Je po skoraj enournem napornem gašenju ogenj popolnoma orne. Jltl. Skoda Je precej velika, vednar Je krita s zavarovalnino. Kako je požar nastal še ni ugotovljeno, zdi se pa, da je bil podtaknjen. Na podstrešju Je zgorelo med drugim nekaj pohištva ter več zabojev papirja last ome. njene francoske tvrdke. Vsekakor bi lahko nastala prava katastrofa, ker so se v skla. dišču nahajale večje zaloge špirita in baje tudi bencina.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni izkaz mesta LJubljane v času od 20. do 26. julija Izkazuje to.Ie statistiko: Umrlo Je 8 oseb. 4 moški In 4 ženske (tuj. cev 4). Smrtni vzroki: Jetika 3, zastrup. IJenje rane 1, srčna hiba bolezni žllja t, drugI naravni smrtni vzroki 3. Med tem časom se Je rodilo 12 otrok, 7 dečkov In 6 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: 2 slučaja škrlatlce.
— Iz Rogaške Sla ine nam poročajo: Pretekli teden smo proslavili 60—45 In 40-letnfco, odkar pr hajajo kot stalni gosti v naše zdravilišče gg. Vatroslav JarkaŠ In Žiga S D 11 z e r, trgovca Iz Zagreba oziroma Krapine, ter g. Jean S c h r e y. podpredsednik »Trgovske zbornice «v LJubljani. Na predvečer slavja so prikorakala tukajšnja društva, na čelu Jim z bakljaml In lampilom" požarna bramba. Ob zvokih celokupne vojaške godbe, med grmenjem topičev In švl-ganjem raket Čez sijajno razsvetljeni Širni park pred bogato okra Seno stebrišče »Zdraviliškega doma«. Slavljence. ki lih Je vsa množica gostov In domačinov ves čas prisrčno pozdravljala. le z lepo prlgodnlco nagovorila mala Evlca. hčerka g. ravnatelja dr. §tera, na kar le tukajšnje nedavno ustanovljeno pevsko društvo pod vodstvom g. trgovca Conča odpelo dve učinkoviti pesmi. Koncert vojaškega orkestra In umetni ognji s pomembnimi številkami 60—45—40 so zaključili veličastno serenado. Na prisrčnem banketu, drugi dan opoldne, ki se ga je udeležilo okrog 50 povabljencev, se Je pokazala vrsta deloma resnih, deloma šaljivih napitnic kako tesne vezi družijo starejše In noveJSe Častilce naše slavne trojice »Tem-pla«, »llirje« In »Donata«.
— Smrtna kosa. V Kostanjevici Je preminul dne 25 tm. primorski rojak, trgovec Anton Lisjak lz Dornberga pri Gorici, ž nJim Je legel v grob Idealist In borec za narodno ujedinjenje. Kot dobrovoljec se Je boril na strani srbske armade kot častnik, nakar se J* nastanil v Kostajnici. Tam je vzbudil po dolgih letih vojne sokolskomlseL Z vztrajnostjo In neumorno požrtvovalnost, jo povzdignil kot načelnik sokolsko delo na visoko stopnjo. Na zadnji poti so ga spremili Sokoli lz Kostajevlce. Siska. Banjeluke Bos. Noveg** in drugih mest, ki so mu pri. redili veličasten pogreb. V cvetu mladosti, star komaj 28 let je zapustil žalujočo mater s rodbino, onkraj državne meje, ne da bi učakal, trenutka, ko bo dolgotrajno borbeno delo obrodilo sad — prineslo svobodo zasužnjenemu nardu, za katerega je žrtvo, val vso svojo mladenlfiko dušo. Naj mu bo bosanska zemlja lahka! Včeraj ob 16. Je po dolgi In mučni bolezni umrl v Ljubljani g. Alojzij Vadnal, viš. revident Južne žel. v pok. Pokojnik le bil nadvse vesten uradnik, dober tovariš in prepričan narodnjak. V krogu svojih znancev In prijateljev je užival sploSno spoštovanje, zaupanle in simpatije. ZapuSča soprogo Pepino in tri otroke. Pogreb bo v sredo 30. t m. ob 14. Iz Janez Trdinove ulice 8. na pokopališče k Sv. Križu. Bod? mu ohranjen blag spomin. — V Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici Je dne 28. t m. umrla ga. Ljudmila K r e g a u roj. Mašera, mati ondotne učiteljice gdč. Milice Kregau. Pogreb bo 30. t m. ob 17. na Cre5-njevsko pokopališče. Blagi JI spomin!
— Podražitev kruha v Zagrebu. Zagreb. Ika zadruga pekov Je sklenila svISatl ceno kilogramu kruha za 175 par.
— Se o ponarejenih poštnih zmankah. Poročali smo pred dnevi, da Je bi v avezi ■ ponarejenimi poštnimi znamkami v Su-botlcl, zaslišan v LJubljani numizmatik g. Nuber In da Je bila v njegovem stanovanju v Osijeku odrejena hišna preiskava, pri kateri so nalli klišeje snamk »Kralj Peter na bojišču«. — O. Nuber, ki Je znana kapaciteta na polju numizmatike in filatelije se je oglasil včeraj v našem uredništvo In podal sledeče pojasnilo glede njegovega zaslišanja In preiskave na njegovem posestvu v Osijeku: Klišeji, ki so se našli v njego-govem stanovanju, niso klišeji znamk »Kralj Peter na bojišču«, nego so popolno-
sna neuporabljiv klišeji znamk Is leta 1SSS —1905, ki so bOJ prodani na neki dražbi v Beogradu, kot stara kovina. Radi tega je vest o zaplenjenih kllšejlh in da je bil g. Nuber v sveal e subotlškiml ponarejevalci popolnoma neosnovana.
— Največji lepev Jugoslavije. V Stari Pagovi so orožniki prijeli Aleksandra A sodi ja. ki j« menda eden najpretkanejšlh lo. povov Jugoslavjs. Pred kratkim je osleparll nekega trgovca za 500.000 Din, dalje Je lz. vršil nebroj goljufij ▼ Beogradu, Zemunu, Zagrebu, Bubotlcl in dr. Sedaj so oblasti napravile konec njegovim pustolovščinam.
— Strahovit zločin se je odigral te dni t selu Slatlnlk, pri Brodu na Hrvatskem. Neznani storilci so vdrli ponoči v stanova, nje bivšega gostilničarja Vastle Koseka. Ustrelili so gostilničarja in nato mas&krlrall tega ženo In petmesečno dete. žena In mož sta bila takoj mrtva, d očim je dete še pri življenju. Ker storilci niso odnesli ničesar lz stanovanja, obstoja sum, da je bil to le čin maščevanja. Uvedena Je obširna preiskava, vendar doslej lopovom še niso na sleda.
— Predrzni tepsrjl Na kolodvorski po. staji v Zidanem mostu Je neznan žepar potegnil posestniku Antonu Mlakarju listnico s 80.000 Din Is žepa. O drsnem žeparju nI sledu.
— Nezgode. Delaven Josipu Mraku Is Škofje Loke je padel težak hlod na desno nogo ln mu Jo zlomil — Posestnlkovemu sinu Rudolfu Hribarju v Islakah se je sprožil samokres ln s*a je zadela krogi J a v desno peto. Oba poškodovanca sta morala v bolnico.
— Policijske prljsve. Tekom gadnjlh 24 ur so prispele sledeče ovadbe: radi jav. nega nasilja 1, goljufije S, kalj. nočnega miru 1, pasjega kontumaca 8. oestnopollc reda 1. prekor. polic, ure 1, radi napačnega prljavljenja 1, In radi nezgode 1.
— Navihan dečko. V slaščičarno Zalaz, nlk na Starem trgu je prišel neki 18 letni deček, ki je zahteval 80 komadov tort na račun branjevke Marije Zupančič. Deček je torte res dobil, sedaj pa javlja Zupančičeva, da nI nikogar poslala k Zalazni ku, da vzame torte na njen račun. Mlađega slad. koBnedeža lovi policija.
— Roparski napad. Včeraj zvečer se Je vračal Jernej Štrukelj. 62 letni posestnik lz Kresnic pri Litiji s sejma t Šmarju do. dov. Med potjo pa ga je napadel neznan storilec In ga udaril s kolom po glavi In mu odvzel listnico s 50 Dinarji, štruklja so težko ranjenega prepeljali v bolnico.
— Zloglasni odmetnik Cveten ubit. Ka. kor Javljajo Iz Beograda Je bil predvčerajšnjem na bolgarski meji ubit v boju s našimi orožniki zloglasni razbojnik Cveten, na čegar glavo je bilo razpisanih 60.000 dnarjev nagrade.
— Vremcntk anapoved. Večinoma Jasno In toplo. V severnih Alpah močni topil vetrovi. Pozneje se nebo zopet pooblači.
Nočno lekarniško službo imajo:
G. Plccoll. Dunajska cesta; A. Bakarčlč, Karlovska cesta.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška:  Breg 8/L Belgija: Urad Ljubljanskega veleseimt. Avstrija: Turjaški trg 4/II. Francijs: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33.
IZ CELJA. !
—c Letošnja slav. skupščina Dražbe sv. Ciril ln Metoda se bo vršila dne 7. ali 8. septembra v Celju v veliki dvorani Narodnega doma. Celjska moška CM podružnica je tozadevno v korespondenci z družbenim vodstvom. Radi vseh potrebnih predpriprav, da bo Celje primerno sprejelo našo Šolsko družbo, se vrši v bližnjih dneh sestanek obeh celjskih in gaberske CM podružnice.
—e Ogenj. V nedeljo proti 7. uri zvečer sta naznanila strela z bližnjega Miklavža, vega hriba ogenj v okolici. Pri posestniku Avguštinu na Polulah je pričelo goreti podstrešje, na katerem so se nahajale razne gorljive snovi kakor sveče, bencin, slama Itd. Na lice mesta so prišle požarne hram. be, katere so ogenj odužile ln s tem preprečile večjo nesrečo. Kako je ogenj nastal, nI znano.
—c Nogometna tekma, katera se Je v nedeljo vršila med SK Ilirijo lz Ljubljane ln Športnim klubom Celje na Glazljl, Je končala v razmerju 9:1 za Ljubljančane,
—c Promocija. 25. julija Je bil na gra-fikem vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Josip Kotnik, sin predsed. okrož. sodišča v Celju, dvor. svetnika g. dr. Kotnika.
IZ MARIBORA.
—m Žalostni izgledi za letošnjo trgatev.
Sprehod po vinorodnem delu Slovenskih goric nudi čim dalje bol] žalostno sliko, ki se le zadnje dni radi več ko čudnega vremena še poslabšala, že dolgo let nI bilo ob tem času opaziti toliko posu§enega listja, kakor letos. Poleg peronospore pa Je ples-noba, ki se letos že zgodaj pojavlja. V normalnih razmerah bi ti pojavi Imelj za vinogradnike vsai eno dobro, da bi Škodo na novi letini odtehtale cene starega vina. Zdaj pa, ko m* nobenega izvoza, pa tudi nobene prave domače kupčije, pa ni nobene nade. da bi cene starega vina Izravnale škoda ki Jo bodo vinogradniki imeli radi slabe letine.
—m Posledica dirjanja avtomobilov. —
Maribor postaja sicer vedno bolj siromašen, toda avtomobilov pa Ima razmeroma največ. In kljub opetovanim nesrečam dirjajo v polnem teku tudi po ulicah, ki bi sploh ne smele biti dovoljene za vožnjo z avtomobili (n. pr. del Slovenske ulice proti Gledališki ulici, kjer vozniki radi ostrega vogala sploh ne vidijo In ne slišijo drug drugega). V nedeljo se je pripetila nesreča na Grajskem trgu. Vojaški avto z rdečim križem Je trčil ob dva motocikla, ki sta prišla Po Aleksandrovi cesti. Pri trčenju se Je en motor popolnoma razbil, druge nesreče slučajno nI bilo. Tudi so posebno tovorni avtomobili pričeli vporabljati že ponovno prepovedani najslabši smrdljivi bencin, ki ode-va celo ulico z duSIJIvIm, skrajno nezdravimi oblaki dima, ki povzročajo tudi marsikatero nesrečo. Policijski komisarijat bo zopet nategnil vajeti tozadevnih predpisov.
—m Nesrečni padec 15 letni mizarski vajenec Rihard Jerešlč le v nedeljo v Krčevini padel In si Prt tem zlomil laket na levi roki.
—m Prihodnja občinska seja. V petek dne 1. avgusta se vrši seja mestnega obč. sveta z novim dnevnim redom.
—m Čudno vreme. »Vroče, kakor ob sv. Jakobu«. Ta izrek, ki Je bil dosedaj velja-
ven za označbo viška poletne vročine, se le letos temeljito Izjalovil. Ravno v teh dneh. ko bi morali imeli največjo vročino, smo imeli temperaturo meseca februarja. V petek zvečer 10 C, v soboto zgodaj zjutraj celo samo -h 5 C. Največja temperatura cb solnčnem vremenu opoldne komaj 20 C. Pri tem pa že več dn; nenavadno oster vzhodni vetr ln deževje ko barometri kažejo — lepo vreme.
—m Zdravstveno stanje. Kak^r Je letos sicer vse narobe v Mariboru, vendar glede zdravstvenega stanja v nalezljivih boleznih smemo biti zelo zadovoljni. Zadnji uradni tedenski izkaz omenja samo še en slučaj griže, ki pa ie ostal 5e od prele, nnvih slučajev ni. čeprav smo že v dobi prvega sadja m — kumare
— Sr°lno cerkev v PnU katera Je, kakor znano, močno poškodovana po požara, prično popravljati prihodnji mesec. Nabrali so v to svrho nekaj denarja ln papež Je dal 50.000 Ur. Prihodnjo Jesen bodo dela končana ln glavna cerkev bo zopet odprta vernikom — ako dotlč ne odidejo fe vsi s trebuhom za kruhom po svetu. Bede !n lakote Je vedno več. odpomoči pa nobene. Rim le prepustil Pulo poginu.
Julijska Krajina.
— Nogometni klub »Primorje« se
Je ustanovil v Gorici. Doslej šteje 27 članov. Trainingi se vrše točno trikrat na teden.
— Mrtvega so našli pod Krnom na pašniku pod Slemenom posestnika Andreja Rakuščeka. Bil Je ves osmo jen po glavi. Po tleh okoli njega je bfl razsut smodnik. Kako se Je Rakušček pravzaprav ponesrečil, se še ne ve.
— Vlak povozil delavca. Na juž. nem kolodvoru v Trstu je vlak, prihajajoč z Reke, povozil delavca Ivana Rufona. Lokomotiva sra je vrgla na tla ln mu razbila črepinjo.
Izpred sodišča.
— če deca dobi denar. Bilo Je pet Cev. Uarčkov v starosti od 13—15 let tam gori v tržlškem okraju. Njihov torarift Je naftol 3250 Din katere Je Izgubila neka Helena Poljančeva. Pravijo ln res je tudi. da Im.jjo kramarji sejem, če imajo otroci denar. M.v lo drugače ae Je zgodilo v tem slučaju. Fant je zbral pet svojih lahkomiselnih tovarišev in Jih peljal v gostilno. Ko so se tovariši napili in so videli, da Ima njihov gostitelj večjo vsoto denarja, so mu v dob. ri veri, da ga nI zaslužil, denar vzeli In si ga med sabo razdelili. Cela zadeva se Je seveda kmalu razkrila in lahkomiselne f.m_ taline Je spravilo drfavno pravdnlBtvo n obtožno klop. — Po daljši razpravi so ne sodniki prepričali, da to ne gre za Izrazito tatvino In so dečke za enkrat oprostili s temeljitim poukom ln pretnjo, da so prvič ln zadnjič ufili zasluzeni kazni.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Darujte za sokolski Tabor!
Brez posebnega naznanila.
Sir**
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 29. t. m. ob 4. uri zjutraj, v 40. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, preminul v Leonišču naš presrčnoljub-ljeni, predobri In skrbni soprog, oče, ozir. sin, brat, gospod
dr. Josip Lavrenči
odvetnik v
ania
Pogreb predragega nam pokojnika se vrši v sredo, dne 30. Julija 1924, ob 5. uri pop. iz sanatorija „Leonišče" na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki so pokojnika poznali, ga priporočamo v blag spomin! V LJUBLJANI, dne 29. julija 1924.
Ana Lavrenčič roj Znideriič, soproga. —Marko In L jer ka, otroka,— Josip in Marija Lavrenčič, starši. — Stanko Lavrenčič, brat — Milena Žerjav roj. Lavrenčič, Mica Žila roj. Lavrenčič, sestri. —
Vsi ostali sorodniki.
štev. 172.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 30. juliji 1924.
Stran 5
Gospodarstvo.
Inž. agr. Benedikt VVenko:
Ribarski zakon.
Z finančnim takonom, ki je stopil t rel j sto dne 1. aprila ti. se je razširil kranjski ribarski zakon na celo Slovenijo. S tem je ustvarjen ra ribarstvo v mariborski oblasti, kjer dosedaj ni bilo razdelitve v ri. barske okraje, docela nov položaj. Zato bo morda ustreženo Čitateljem »Slov. Narodac, če podamo v nastopnem glavne smernice azkona:
Glavne določbe ribarskoga zakona Določbe novega zakona    so dvojnega značaja:
1. ) Upravičenost do ribarenja.
2. ) Način izvrševanja te upravičenosti. V prvem oziru ne vsebuje zakon bistvenih frprememb.
Upravičnost do ribarenja ostane prej. koslej zasebnopravnega ran čaja. V zadevnih sporih 'ma odločitev sodna oblast. Upravičenost do ribarenja ostane torej pri. držana dosedanjim lastnikom. (Po svojem zgodovinskem razvoju je v glavnem fev_ dainega značaja.) Samo v nekaterih slučajih, ki jih našteva § 39 zakona je dopustno razveljavljenje obstoječih ribarskih pravic proti primerni odškodnini ln sicer na za. ntevo ribarskega okrajnega odbora. — Važen pa je novi zakon tudi glede upravičenosti ribarenja v toliko, da odredi zabeteibo teh pravic z upeijavo ribarskega katastra.
Mnogo važnejše pa so določitve zakona t drugem oziru. zadevajoči način izvreeva. »Ja ribarske pravice. Podlaga v tem oziru tvori raz:>litev v?eh tekočih voda v takozvane ribarske okraje. Ribarski okraj mo. ra obsezatl takino nepretrgano vodno progo, ki dopušča 1.) stanovito gojo svojstvu vode prmernih rib 2.) pravilno oskrbova. p je okraja.
Ribarski okraji se delijo v a) samosvoje okraje, o) zakupne okraje. Postopek pri razdelitvi vodnih prog v ribarske okraje je zamišljen tako, da se najprej določijo oni deli glede katerih je dopustna ustanovitev samosvojega revirja (okraja). Preostali deli vodnih prog se delijo v zakupne okraje primerne velikosti.
Samosvoji okraji.
Zakon Jfh definira tako:
Vodno progo, glede katere obstoja s a. mo ena ribarska pravica (ne glede na to. Je li ta pravica v posesti ene same pravne osebe ali pa nerazdeljena v posesti več oseb) in ki se ujema v tehničnem oziru z zahtevami zakona (glej gori) je priznati, ako ribo rak I upravičenci to zahtevajo, za samo. svoj okraj. V takem okraju pripada izvrševanje ribarenja upravičencu samemu. Taka vodna proga se po zahtevi upravičenca lahko deli v več okrajev, če je zato primerna. Lahko se ji pa dodeli tndi tiste sosedne ribje vode, ki niti ne morejo tvoriti samosvoj okraj niti del zloženega zakupne, ga okraja. Samosvoj revir se sme dati v zakup le nerazdeljen in za dobo najmanj 10 let. Samosvoj okraj, ki je last kakšne ob. Sine ali vasi se ne sme prepustiti svobodne, mu ribarenju občanov.
Zakupni okraji. Iz vodnih prog, ki 1) niso primerne za samosvoje okraje ali 2.) glede katerih se ni zahtevalo pripoznanje za taktne, se tvorijo zloženi ali zakupni okraji tako, da odgovarjajo gorej omenjenim zahtevam v teh ničnem oziru. Take okraje da pristojna politična oblast nerazdeljene na javni dražbi v zakup. Zakupna doba traja 10 let in se lahko pod gotovimi pogoji enkrat podaljša brz dražbe. Kot varščino mora zakupnik položiti pri politični okrajni oblasti znesek dveletne zakupnine. Tak zakupni okraj se lahko da tudi v podzakup, toda nedeljen in za celo oziroma za vso ostalo zakupno dobo. Oddajo v podzakup je prijaviti tekom enega meseca pri pol. okr. oblastvu. Zakupnina pripada lastnikom ribarske pravice do. Učnega okraja po razsežnosti njih v okraj
prevzetih ribjih veda. Glede določitve dele. Zev prihaja v poštev 1) prostovoljna pogodba med upravičenci, 2) polakzts polit, okr. oblastva k odgovoru, S) sodna pot.
Okrajna taksa.
Vsak posestnik samosvojega revirja in vsak zakupnik zakupnega revirja mora plačati letno okrajno takso. Ta taksa znaša
15% zakupnine za samosvoje okraje pa do. leča takso pol. okr. oblast tako, da znaša 15^- one zakupnine, ki bi se verjetno dosegla ob prodaji okraja. To takso pobira ribarski okrajni odbor.
Ribarski odbor. Ribarski odbor ima nalogo opraviti ona skupna opravila in gospodarske odredbe, ki izvirajo iz zveze ribarskih okrajev. Poli. tlčna deželna oblast (Veliki župan) postavi za vsako porečje posebej ali pa za več po. rečlj skupaj po en ribarski okrajni odbor. V ta namen zasliši predhodno odlične zft* barje dotlčnega povodja. Ob enem je dole. čfti sedel odbora, število članov in namest. nlkov. člani odbora se volijo na podlagi pismenega glasovanja za dobo 10 let. Volitev Izvršuje Veliki župan takoj po izvršeni razdelitvi v okraje. Volilno pravico imajo vsi plačevalci okrajne takse in sicer za vsak okraj po en glas.
Naloge ribarskega odbora so: 1) evidenca v ribarskem katastru, 2) pobiranje ribarskih taks in njih upravljanje, 3) varovanje vseh skupnih interesov ribarstva v območju, 4) ogledovanje okrajnih vod. — Letni obračun se mora predložiti v odobre, nje Velikemu županu. Odbor ima izdelati načrt opravilnega reda, ki ga odobri ^sliki župan. Dolžnosti okr. ribarskega odbora lahko izroči Veliki župan načelstvu kak. inega zakonitega ribarskega društva, ako je v to pripravljeno in se za to izreečjo z nadpolovično večino volilni upravičenci. Ta prenos dolžnosti velja za dobo 10 let.
Postopek pri  ustanavljanju okrajev.
Zato velja v smislu § 31 zakona poseben pravilnik, ki je Izšel dns 9. junija 1890. (Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem št. 1473/pr., dež. zak. 8t. 18, o napravi ribarskih okrajev. (Po Velikem županu izvršena razmejitev okrajev je ro do_ vriitvl za vsako porečje z razdelitvjo v samosvoje in zakupne okraje r?.:glasiti v Uradnem listu in nabiti v obrežnih občinah z d ostavkom, da se smejo vložiti pritožbe tekom 60 dni pri poL okr. oblasti. Te pritožbe je predložiti v razsodbo Ministarstvu poljoprivrede i voda.
Uredba ribarenja po stoječih vodah.
Uredba ribarenja po stoječih vodah je prepuščena ribarskim upravičencem v mejah rlbarsko-pollcljsklh in drugih zadevnih predpisov.
Nada!jne določbe zakona.
Zakon vsebuje še obširne druge, predvsem ribarsko-policijske določbe. Vendar zaenkrat te določbe niso tako važne ker rte tvorijo popoln novum kakor '-azde-lltev v ribarske okraje.
Take določbe bo sledeča poglavja v za. konu:
VI. poglavje: Odnosaj ribarstva k drugim pravicam.
VII. poglavje: Ribarsko policij tki pred.
pisi.
VIII. poglavje: Uredi pristojnost obla. ste v in postopanje razen kazenskih slučajev. Med drugim đoloča: izvrše vanjo zakona je v splošnem naloga političnih oblasti; kadar gre za strokovna vprašanja se imajo zaslišati strokovnjaki.
IX. poglavje: Prestopki in kazni. Zvu panstva, orožništvo in rečne policije so dolžni paziti, da se izpolnjujejo določila te. ga zakona. Prestopke kaznuje pol. okr. oblast z denarno kaznijo 10 do 100 K, v ponovnem slučaju pa do 200 K. Globe se stekajo v blagajno okr. rib. odbora.
Izvršitvene določbe ribarsko .policijskega značaja vsebuje ukaz c. kr. dež. preds. na -Kranjskem z dne 9. junija 1890 št. 147S
pr., dež. zak- it. 17. in poznejše odredbe tudi od strani pokrajinske uprave v Ljub. Ijani.
*  * *
—g Novosadska blagovna borza 29. julija. Na produktni borzi notirajo: PSeaica ba&ka 396—«05, koruza Ž70—175, moka baza »0« 590—«00. otrobi 190—300. Celokupni promet 148 vag. Tendenca čvrsta.
—g Ustanovitev agencije Ljubljanske kreditne banke v Logatcu. Ustrezajoč želji tamošnjih interesentov otvorila bo Ljubljanska kreditna banka dne L. avgusta ti. v Logatcu agencijo, ki se bo nahajala, tik kolodvora v hiši g. Serinija in se bo bavila z vsemi v bančno stroko »padajočimi posli.
—g Obveznice 7% driavnsga posojila Iz leta 1921 in dri. obveznica o vojni škodi. Ministrstvo za notranje zadeve je pod TJ. br. 23272 s dne S. julija 1924 sporočilo, da so imele obveznice 7% državnega posojila Iz leta 1921 in državne obveznice o vojni škodi naslednji tečaj: 6. junija 1924: vojna škoda 145 50—147.— Din. državno posojilo 66.25—66.50, 13. junija 1924: vojna škoda 143.50—144.—, državno posojilo 66.50—67.—, 20. junija 1924— vojna škoda 140—141, dr. žavno posojilo 66.50.
—g Zaloge sladkorja na Kubi. Na Knbi je danes za pol milijona ton zalog sladkorja več, kakor ob istem času lanskega leta. Zaloge v pristaniščih so sicer večje samo za 100.000 ton, toda toliko ogromnejše množine sladkorja se neahajajo v notranjosti Kube ali se še izdelujejo. Zaloge, ki so na razpolago za eksport, so večje za 447.000 ton. Zadnje tedne je izvoz zelo velik.
—g Aktivnost ameriške trgovske bilance. V Washingtonn objavljene številke o razvoju ameriške zunanje trgovine od 1. julija 1923. do 31. maja ti. kažejo, da tiči aktivnost ameriške trgovske bilance izključ. no v večjem izvozu v Ameriko. Izvoz v Evropo znaša 1075 milijonov dolarjev in tvori izravnavo za pasivnost ameriške trgovske bilance napram Južni Ameriki ln Aziji z izvoznim zneskom 725 milijonov dolarjev.
—g Fordovi avtomobili v Evropi. Ford pošlje v kratkem 20.000 avtomobilov v ham. burško pristanišče kot bazo za raz peč a vanje na evropskih trgih. Tudi druge tvrdke hočejo ustanoviti enake depote v evropskih pristaniščih. Fordove tovarne začno v kratkem izdelovati letala v ogromnem številu.
—g Ameriška kmetijska študijska komi siJs je prispela te dni v Švico iz Nemčije in odpotuje lz Švice v Francijo. Komi. sja obiskuje raznovrstne kmetijske zavode, tvornice ln posestva, da si nabere naukov za povzdigo ameriškega kmetijstva,
—g KHza v kovinski industriji v Avstriji. Na zborovanju avstrijske kovinsko, delavske zveze kovinarjev na Dunaju se je poročalo, da Je od 180.000 kovinskih delavcev v Avstriji sedaj brez dela 30.000. Od 85.000 kovinskih delavcev na Dunaju je brez dela 15.000.
—g Dobave. Dobava smirkovih plošč. Pri ravnateljstvu drž. železni« v Sarajevu se bo vršila dne 13. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave smirkovih plošč. — Dobava surove osovine za vagone. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajeva se bo vršila dne 20. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave- 100 komadov surove osovine sa vagone iz Martin-Jekla. — Dobava pisalnega in risalnega materiala. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu se bo vršila dne 20. avgusta ti. ofertalna licitaci. ja glede dobave raznega pisalnega in risalnega materijala. — Dobava sode. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 21. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave 30.000 kg amonlakove sode in 5000 kg kavstične sode. — Dobava clna. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 21. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg čistega angleške, ga clna. — Dobava manesmanovlh cevi. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu se bo vršila dne 21. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave manesmanovlh cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljanei interesentom na vpogled.
To in ono.
Kako je bilo v Beogradu ob izbruhu vojne.
Novinar Mihael Levai se je nahajal ob izbruh« vojne v Beogradu. Svoje spomine opisuje sedaj ob lOletnici v listu »Neues Wiener Journal« nastopno:
Ko se je v Beogradu izvedelo, da je Rusija pripravljena svojim ponižanim plemenskim sorodnikom z orožjem pomagati, so bile vse mobilizacijske odredbe tekom nekaj minut izvedene. Kakor precizno delujoč električni aparat, tako je pričelo od enega konca kraljestva do drugega gibati vse, ko je dospela dotična petrogradska brzojavka. Beograd je dokončal šele pred pol letom balkansko vojno, je bil deloma še vedno pod orožjem in je izvršil, Izrabljajoč preizkušnje let 1912/13, celo vrsto vojnotehničnih novosti.
Monarhija je imela samo iz poročil polkovnika Csicserisza, ki Je bil v rusko - japonski vojni, in iz izvestja vojaških atašejev v balkanski vojni, katerega pa na »pristojnem mestu« še niso bili proučili, idejo o tem. kakšna je moderna vojna, kako se vodi boj proti strelskemu jarku, znanje, katerega je bil deležen v Srbiji vsak otrok.
Ko se je poslanik Avstro-Ogrske baron Giesl v spremstvu avstrijskih in ogrskih novinarjev vozil na kolodvor, je bilo že vse v polnem teku. Iz hiš so drveli možje v civilu, z vojaško kapo na glavi, puško v roki po ulicah dol. V vojašnici so klicale trobente. Velik prostor pred kolodvorom je bil natlačen vojaštva in vzdolž brega od Kalimeg-dana so prihajale vedno znova čete. Osebni promet je bil ukinjen, odhajajoči vlaki so imeli prevažati samo vojake.
V vozovih tretjega razreda se je odpeljal Giesl z vsem svojim spremstvom.
V vsakem vozu sta bila dva vojaka, spremljevalni častnik je naročil odhajajočim, da na srbski strani ne smejo gledati skozi okna. Sredi savskega mosta se je ustavil vlak, odstopil je častnik z vojaki, vlak je privozil v Zemun neovirano. Hitro so šli k telefonu in klicali Budimpešto z naznanilom, da je vojna izbruhnila. Prvotno ni hotel nihče verjeti.
Zvečer je bila v Zemunu v hotelu »Krona« velika pojedina. Predsedoval je baron Giesl. Vse polno Častnikov, načelnikov oblasti in novinarjev, vojaška godba je igrala Radeckega koračnico, princ Cvgenovo, Rakoczijevo, potem avstrijsko in madžarsko himno in še »Die Wacht am Rhein«. V mestu ni gorela nobena svetilka. Tema je vladala v Zemunu, tam na oni strani v Beogradu pa je bilo svetlo in živahno. Mladi pijani avstro - ogrski častniki so šli po zemunski temi do brega Save. kjer so junaško kričali, stiskali pesti in grozili tja proti Beogradu. Eden med njimi je zakričal: »Z eno kompanijo in z godbo v štirih tednih!«... Prišlo pa je čisto drugače.
*  * *
* Lepa deddščtna. V Rimu je umrla pred dnevi vojvodina Marijs Ferrari, stara 85 let, kakor znano mati knjeginje Borbe, se, ki je zapustila nad 100 milijonov zlatih, frankov. Kneginja dobi denar brez odteglia. Ja, ker v Italiji nI davščin na dedščine v di. rektni Uniji.
Kako je Putni!: premagal Potioreka.
Tri tedne po sarajevskem atentatu se je mudil v štajerskem kopališču Glei-chenberg vojvoda Putnik, šef srbskega generalnega štaba. Pri sosedni mizi sta se menila dva oiicirja. neki polkovnik in neki major, o položaju in o grozeči vojni. Polkovnik je menil, da treba u dreti v Srbijo in nagloma prodirati, da se vsa ta reč konča prej, predno izvrši Rusija svojo mobilizacijo. Putnik je poslušal oficirje in si zapomnil njuno mnenje. Ko se je Putnik vračal v Beoprad, so ga prijeli v Budimpešti, toda na ukaz z Dunaja nemudoma pustili dalje potovati.
Pet mesecev kasneje. Potiorek je v vseh svojih dnevnih poveljih klical: Naprej! Samo neumorno prodiranje nam prinese gotovo zmago! Njegovi vojaki so prodirali v notranjost srbske dežele. Začetkom decembra je vzkliknil Potiorek: Samo še en napor in odločilna zmaga je dobljena! In čete so se borile, gladne in trudne na srbskih tleh z nasprotnikom, ki je bil izborno šolan na bojišču, skoro neviden v svoji, zemlji enaki barvi, ki se je izogibal bajonetnih napadov, streljal pa izborno iz skrivališč in zased. Južno Valieva in ob Gorenji Moravi je nastopil za generala Potioreka čisto nepričakovano vojvoda Putnik s svojo povsem svežo neutruje-no armado. S treh strani se je vrgel s koncentričnim napadom na popolnoma izmučene, do kosti izstradane avstro-ogrske upadnike. Cele regimente je zajel in jih pognal v Savo in Drino. Prvi teden decembra 1914 nI bilo nobenega Avstrijca več na srbski zemlji.
Putnik ie pozneje v pogovoru s srbskim novinarjem Lelićem povedal, da je dobro poznal dogmo nemškega stratega von Schlieffena in doktrino Av-< strijca Conrada von riotzendorffa. ki oba skoro enako v svojih učnih knjigah propovedujeta brezobzirno ofenzivo do zadnjega diha moža in konja. On pa je imel izdelan vojni načrt na misli, da ne odsfoni niti pedi zemlje sovražnikom. Samo slučaj ga je spravil na drugo idejo. To je bil v Gleichenbergu oni pogovor med avstrijskim polkovnikom in maojrjem. Ta dva sta predstavljala prodiranje v Srbijo kot taktiko najvišjega vodstva, ki se razume sama po sebi. Takrat mu je šinila v glavo misel, kako lahko se bo dal tak prodirajoči nasprotnik izvabiti v notranjost dežele, potem pa izvrše nanj protinapad naše izpočite in z vsemi bojnimi sredstvi opremljene rezerve. Kar se je posrečilo francoskemu generalu Joffru začetkom septembra ob Mami sredi Francije, ravno isto se je posrečilo Putniku začetkom decembra ob Moravi v notranjosti Srbije...
i
5i* ***>ȣ
W
Miran Jarc:
Oton Zupančič: Veronika (Jeseniška.
Tragedija v petih dejanjih. — V Ljubljani 1924- — Natisnila in založila Zvez-tiskarna in knjigarna.
Leta rdeče groze so divjala preko teles in src človeštva in pri vseh mejnikih še stoje črne straže: smrt, blaznost, glad, obsedenost in sovraštvo, čakajoče, kedaj jim da Višja volja znamenje, da znova zaplešo svoj apokaliptični ples in znova škrlatno razorjejo krvavo zemljo.
V teh časih, ko je — kot morda nikoli še v zgodovini — blizu velika Beseda Vtelešenega Boga, se je začel človek izpovedovati in pri nas, Slovencih, je bil samo eden tak človek, ki si je v imenu ČloveČanstva in Duha razgre-bel srce: Ivan Cankar v »Podobah iz sanj«, brez oklevanja, brez strahu in sramu, dasi zavedajoč se, da roma v čudne kraje, odkoder ni povratka.
Potem smo čakali... Bil je še nekdo. Oton Župančič, pesnik »Mesečine« (»Kdo, kdo si, Duh — zankar na sredi vsemirja?«). pesnik »Slapa« (»tam sam sredi samotnih sten... slap pada, pada, pada...«), Zupančič, ki je pred leti snoval »Jeralo« filozofsko pesnitev.. mislil bi, da bo svoj vrh kronal s fau-stovsko simfonijo o »biti in ne biti«, s claudelsko globokoumnostjo, s hamlet-sko blaznostjo umetnine, ki bi kruto in neizprosno klicala iz našega časa proti nebu, izražajoča pretresljivo bolest neprestanih spoznavanj, prav s duha Go-
etheja, ki je umetniku napisal L 1818. tole
»Suche VVurzel dort zu schlagen, wo die ew'gen Menschheitsfragen sich im Gottlichen verbinden und dir mvstiseh VVahrheit kunden.« Toda, čisto tiho se je zagonetni kipar slovenske besede, umaknil v davnino mogočnih sanj in nas je, v burji in požarih plešoče, stoječe na tlečih ruševinah in plakajoče za zvezdami Duha, presenetil s tragedijo »Veroniko De-seniško«...
Po prvem vtisu je nastal molk, ki mu je sledilo nekaj oduševljenih odmevov v dnevnem časopisju, kritiki še čakajo in govoril bo tudi še oder...
Žaloigra ima za ozadje življenje celjskih grofov, za vsebino pa boj med osebnim hotenjem in hrepenenjem po zemski sreči, pa med dolžnostjo, ki jo nalaga zapoved: ohrani in razmahni svoj rod.
To dolžnost vteleša stari grof Herman, sijajni tip takega egocentričnega vlastelina, mojstersko označen:
»Celje je sen visok iz roda v rod. Jaz sem ga moral sanjati na tleh, na gručastj, uporni raskavinl, kjer se korist zadeva ob korist in tarejo trdo stvari svetal Niti na tleh ga nisem Se dosanjal*
(143)
Herman je pazljivo, b'deče oko, usmerjeno samo nazven, prežeče na svoje potomce, da se ne bi izneverili »visokemu snu«:
»Jaz vas imam pretehtane do
grama,
natanko vas imam pretipane, tepe In Hermana In Ulrika...
Lehak si, Friderik...« Da, njegov sin Friderik, poročen z Jelisavo Frankopanko, je zanj »lehak«, ker ni povzel snovanja visokih načrtov: razširitve celjske slave:
•»Kdor tega sna ne sanja, ni
Celjan.
Vsapokolenja so v njem dihala, le tebe, Friderik, je sen preskočil.« Friderika je sen preskočil, ker se je v njem vzbudil — individuum, ne pa več »rod«. Njegovega »jaza« mu je vzbudila Veronika. Tu se začne konflikt.
(O, da bi se v Frideriku »budil ne njegov »jaz«, temveč — »On«, vekoviti romar na poti v Večnost, — kako resnična sedanja, moderna in obenem večna bi bila taka tragedija, kakor je vsi — mladi želimo!)
Ta konflikt je naznačen že v prvem dejanju, ki je čudovito lirična pesem, v dialogu med Friderikom tn Veroniko, kjer si, erotična zamaknjena, odpevata v simetričnih metaforah, in klikneta v spoznanju:
»Plamenu v sebi nihče ne ubeži, dokler ne strne z dragim se pla-plamenom.« (Friderik 29.)
»O, plamen kfiee plamen... vroče vem.
Ođ srca se mi trsa1 proti tebi... Kaj? Kdo nareka mi besede te, ki niso moje, da posili vrv iz mojih ust?      (Vernica, 39.)
»Da naju ni združilo jutro to, bi hrepenela čez neskončnosti m vmirala... zdaj pa ni več fo-msm* (Friderik 30.)
Bistvo tragičnosti je tu torej meje zakonitosti prestopajoč — erotizem. In potem se razraste groza zapletajočih se plamenov, ki jih ogroža ledeni veter neizprosne in dosledne volje Celjana Hermana, v golgoti tretjega dejanja, kjer se odigrava silna, dramatično zgoščena scena med Jelisavo in Veroniko. Življenje treh ljudi drvi v brezdno. Vmes pa stopa kot senca mereč in teh-tač, žid Bonaventura (kipna podoba), ponujajoč svoj talisman, stekleničico s strupom.
Jelisava izgine z pozorišča. Pot bi bila gladka, toda Hermanovo oko bdi. Četrto dejanje: neizprosen boj med očetom in sinom, med »rodom« in »jazom«. In, ko stari Herman roti svojega sina, spominjajoč ga vzvišene dolžnosti (ki pa je, kajpak Ie robat, povečan egoizem, mu Friderik odvrne:
»Celjan sem oče, da naj bom i človek.« (184.)
Ta »človek« se je Frideriku vzbudil Šele ob pojavu ženskega bitja kot je — Veronika. »Rod« pa ne pozna prizorov. Nasilstvo je njegov zakon in na-silstvo njegova začasna obramba in rešitev. Peto dejanje: Bonaventuro prisilijo, da naj zastrupi njo, ki je na potu nedosanjanemu snu Celjanov.
Veronika v ječi! Njen monolog je morda najlepši, najsilnejše učinkujoči del te velike pesnitve. V tem monologu zraste Veronika v živ izraz najvišje odpovedi, ki se strne s slastjo žrtvovanja in ji je nova molitev tolažbe angel v trpljenju, ki se v njem vije njeno telo, njeno srce:
»... tako se vse gubi v temo in
molk.
ah, okrog mene, v meni vse zamira ...
in bolest išče novih misli-luči. pravih luči, ki ogrevajo tudi v samoti mraza in v temi ječe in tožbo prehaja v čudovito molitev, v svetotajstvo obhajila.
^Gospod, glej nisem vredna, a
prosim te, prosim, gospod, pridi pod mojo
streho,
pridi pod mojo streho... Amen,
amen.«
In telo medli v prosojnosti, prehaja, prehaja v poveličanje, v slavospev rešilni vsemoči darovanja.
Vse je končano. Strašan je krik, čeprav pritajen in zamolkel, ki se izvije strmečemu, v blazen obup pognanemu Frideriku: »A tu, mene je brezna v sebi strah.«
Da, »brezdno v sebi,« ... v tem kriku je Župančič najelementarnejši. Ali n ebi baŠ iz te črne groze spoznanja utegnila zrasti nova drama, pesnitev o osvobojenju Samega sebe?
Klasična tragedija v klasično lepem slovenskem jeziku. Carodejna je moč tega velikega oblikovalca besede, veličastno mirna je zaokroženost te velike igre človeških strasti. Toda idejno me ne uteši povsem. Ne sega čisto do dna onih krajev, ki vejejo iz »Slapa«. Ne sili k razmišljanju, ki bi imelo za posledice veliko dožgvetje Sebe... in vendar jo je napisal Župančič — pesnik »Slapa«, »Mesečine« in nedoseja-nega »Jeralo«..
Stran 6.
»SlOVENSKl  NAROD«  dne 30. julija !»4
štev 172
+
Potrti gioboke žalosti javljamo rožno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 15. po dolgi, mučni bolezni preminul rraš nadvse ljubljeni soprog, oče* oziroma srn, brat, svak, in stric, gospod
Hlogzji Uadnal
Pogreb- predragega pokojnika bo v sredo, 30. juBja ob 14. iz hiše žalosti, Janez Trdinova trtica 8, na pokopafisče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. julija 1924.
Popisa Vadnai, soproga. — Slavko? srn. Verica in Cvetka, hčerki.
Vsi ostali sorodniki. 4843
3tev. 11TI/J924.
4835
Mestno županstvo Kočevje
razpisuje shržbo
obratouodje
na mestni elektrarni in vodovodu.
Obratovodja mora biti zmožen vseh elektro-tehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem in od-montiranjem električnih napeljav. Iznčen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se viši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji m akumulatorno baterijo. Vešč m upoznan mora bitLz vsemi administrativnimi posli, ki se tičejo elektrarne.
Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let.
Plača po načinu državnih nameščencev. Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta.
Prošnje je vlagati do IS. avgusta 1924, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference.
Aranžer
z večletno prakso, ki aranžira tudi na sieduaiednih velesejmfti, Issee aranžeivka rte t a n IV.
Ljub. vel o sejni. Cen}, ponudbe pod .Perfektni aranžer— 4827* na opravo Slov. Narod?.
r-r-
Ciril Marvr Dora Mayr roj. Nagli
poročena
Kranj, dne 27. julija 1924. Sv. Jakob ob Savi
28. julija 1924. Župan: Ivan Novak« L r.
IfiHLI OGLHSI
ta malih oglaiou vsaka beseda
so pi
Najmanj«
Izurjena šivilja
gre šivat na dom- — W— slov pove uprava »Sov. Naroda«. 4837
Išče se v finem kuhanju izurjena
kuharica
k boljši rodbini. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 4845
Strojnik*
popolnoma samostojen m trezen, po možnosti sam* ski — se sprejme za ta* kojšnji nastop k lokomo* bili v parni žagi na deželi. — Pojasnila daje tovarna parket: Ivan Šiška, Ljub* ljana, Metelkova ulica 4.
4838
Boljšo gospodično
Cki govori tudi nemško) išče s 1. avgustom kot •oporo zakonska dvojica brez otrok. — Ponudbe r. zahtevki na: H. Nagel, Zaereb. Laščinšćak št. 16 I. nadstr. vila Arko. 4825
Muzika   Potiske Divizij* ske   Oblasti.   Novi Sad, potrebuje
I. kl. muzičare
za vojaški orkester, ruti« nirane za gledališče, sim* fonfje, opere, salonski or* •kester itd. in to: 4 T. violi* niste, 2 čeli sta, 3 kontra* basiste. 1 T. flauti sta, 1 I. oboista, 1 I. fagotista, 1. in ITT. hornista, 1 (solo) Eufonista. 1 (solo) Bas* flugelbonirsta. 3 (Kom* T>lct=Schla g werker je). — Prednost imajo konserva* toristi in kateri svirajo polc<? teh Se druge inštru* men te. — Privatnega za* slirirka dovolj. — Ofcrte je poslali na: Hmko Mar* šinec, kapelnik boj. mu* zike. Novi Sad. 4S21
Služba občinskega tajnika
je razpisana v občini št. Vid na Cerknico. Kdor želi prevzeti to mesto, naj se oglasi v tamkajšnji pisarni, in sicer najkasne* je do 10. avgusta t. 1. — Plača po dogovoru. 4834
Lep postranski
zaslužek
se nudi potnikom in krajevnim zastopa nikom, ki bi hoteli pre* vzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrd= ke. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja m z natanč* no na vedno, katere tvrd*
ke in stroke sedaj zasto» pa jo, je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Lep postranski zaslužek
Suka bukova drva
prodam 1 vagon — zelo poceni. — Grčič, Ljublia* na. Tobačna ulica 5. 4812
Osebni avto,
štirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška ulica Št. 22._4802
P r odam    več dobro
ohranjene
damske obleke
in čevljev.
Naslov pove uprava »SI.
12 hrastovih, dobro ohranjenih
vinskih sodov
so vsled opustitve vinske trgovine proda po zmerni ceni. — Cen j. ponudbe na Rudolf Ziherl, trgovec. Škofja Loka. 4833
JleiireaKnins |
Kupiti ali prodati
vile, stanovanjske, trgov* ske in obrtne hiše, kmetska posestva, gra* ščine, žage, mline, stavb« ne parcele itd. — OD* DATI ALI NAJETI sta* novanje. sobe. trgovske in obrtne lokale — za* morete najuspešneje le potom
»Posest«,
Realitetne pisarne d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. 3770
2 meblovani sobi
se od daste s 1 avgustom boljšemu gospodu. Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 4790
Na stanovanje
in hrano se sprejme go* spod — takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4823
Trgovska hiša
v lepem trgu Slovenije —   takoj   naprodaj. —
4^07« na upravo *Sk>v. Naroda«.
Naroda«.
4782
Fabrikantje,
trgovci. veleposestniki 1 Nudi se Vam prilika, da kupite amerikanskega čistokrvnega psa za ču* vaja ali osebno obrambo. Pes je 14 mesecev star, visok, izvanredno hud in zvest ter deloma tudi dresiran. — Cen j. ponud* be pod »Radi preselitve 4752« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanj J
Stanovanje
v sredini mesta, obstoje* če iz dveh sob, kuhinje m pritiklin — zamenjam za večje. — Ponudbe na na* slov: »Zamenjava /4824« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Lepo meblovano mesečno sobo
s posebnim vhodom, po možnosti kopalnico na razpolago, kakor tudi s celo preskrbo in dobro hrano — išče ločen samo* stalen trgovec in posest* nik. — Cena postranska stvar. — Tozadevne po* nudbe pod »I. M./4800« na upravo »SI Naroda«.
Posojilo
200.000 Din proti vknjižbi na hiše — se išče. — Po« nudbe pod Posojilo'4775 na upravo »Slov. Nar.«.
L
£okali
I
Trgovski lokal
s stanovanjem se radi preselitve takoj odda. —• Ponudbe pod »Ugodno 4826« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Kazno
s
Ivan Seliškar,
strokovni urar Lfabijana, Tržaška c. 8.
4808
Suha drva
odrezke od parketov, bo* kova m hrastova — pro* da j a po znižani ceni. Pri odjema vsaj enega voza dostavim iste na dom. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga. Ljubljana, Metelkova uli* ca štev. 4.
Kupi se tudi
vsaka množina hrastovih in bttkovih hlodov za žago po najvišjih dnevnih cenah. — Ponudbe z označbo cene, kvalitete in množine franko vatjo u.
4660
pa Din 5
30 % ceneje
radi prešle sezone izdelu* jem plašče, kostume ter toalete po najelegantnej* Šib. krojih. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 4S2S
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* talki na Bledu — Naročila je poslati na »Atelje ročnih del t — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774
Prostovoljna
javna dražba
se vrši dne 6. avgusta t. 1. ob devetih predpoldne v
Ljubljani. Zvnnarska uli* ca št_ 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motocikl je v) novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montiranje na navadna kolesa. 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje, 3 pi* salni stroji, več otro«kih vozičkov, 4 avtomobili. 2 stružnice za železo, pri* pravne za male mehanike. 2 električna motorja itd. 4783
I Dopisovanj I
Dopisovanje
žcE ločen samostojen tr* govec in posestnik — z vdovo aH ločeno ženo od 30 do 35 let staro. Tozadevni dopisi s sliko pod »Murček/4801« na upravo »Slov. Naroda«.
Vdova inženjerja
arednje dobe. simp. vrsta na kućanica, ugodna dru* žica, traži mjesto k stari* jem otmenom gospodinu, gdje bi u radu i dužnosti* ma našla zaborav. — Po* nudbe pod »Jedan dom 4833« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
mestnega zastopnika,
ki je pri tozadevnih odjemalcih t. j. lekarnarjih, drogistih, optikih in bandažistih najbolje uveden za fiksno plačo in provizijo, za mesta Osijek, Ljubljano, Sombor, Sarajevo in Split. — Ponudbe s sliko, navedbo dosedanjega delokroga, z referencami, naj se pošljejo naravnost na naš
naslov:
Batcan Internationale Commerce Company Zentrala Novi Sad. Palača Srpske Zadružne banke.
Brzojavi« Bico, Novi Sad. Telefon 5—42.
T
m
4340
4830
naznanja, da bo otvorila dne
1. avgusta 1924
v Logatcu tik kolodvora v hiši g. Serinija agencijo pod
naslovom:
Ljuljonska kreditnu banka
Asencila v Logatca
ter priporoča isto za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Potrtim srcem javljam tužno vest, da je moja ljuba mamica, gospa
Ljudmila Kregau
roj. Maiera
danes, dne 28. julija ob 19. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo dne 30. t. m. ob T7. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
V Črešnjevcu pri Slov. Bistrici, 28. juHja 1924.
Žalujoča hčerka Nlilioa.
NAZNANILO.
Podpisani vfjodno naznanjam p. a. odjemalcem kakor cen J. občinstva, da sem prevzel od gospoda Filipa Pocfbevška, Sv. Petra ceetS 33
trgovino z delikaitesami In slaščičarno.
Zagotavljam p. n. odjemalcem m eenj. občinstvu, da bodera imel vedno sveže m najbolje blago, postrežbo točno m solidne cene.
Najvljudneje se priporočani za naklonjenost 484! F R A m   S A R K ,   Sv. Petra ceste 33.
+
Sokolsko društvo v K ostaj rti o f javlja Žalostno vest da se je njegov načelnik, brat
Jftiton lisjak
v 28. leta svoje starost!, danes ob 12. umno preseli'
v večnost.
Zemeljski ostanki se bodo predali materi zemlji jutri v petek, dne 25. t m. ob 5. popoldne na pokopališču Sv. Roka.
Mir njegovim ostankom!
V Kostanjevici, dne     jaKJa 1924. 4827 Sokolsko ateuaivo v Kostajnici-
Upravni svet Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani sporoča tužno vest o nenadni smrti svojega predsednika, gospoda
dr. Josipa Lavrenčiča
odvetnika v Ljubljani.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 30. julija 1924, ob 5. popoldne iz sanatorija Leonišče na Zaloški cesti na pokopališče k Sm. Križu. ^
jani, dne 29. julija 1924.
LiHstnma io tisk »Narodne tiikarrkfvtv