GORIŠKI SLOVENEC
Izhaja vsako sredo in soboto.	Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnin«:
italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
liiifijeva okrožnica
V zadnji številki smo prinesli izvleček Nittijeve okrožnice, ki jo smatramo kot velik napredek k svobodi v zasedenem ozemlju in kot konec vojaške diktature. Polagoma kažejo znaki; da se skoraj povrnemo v normalne razmere in da se otvar-jajo zopet vrata neoviranemu razvoju prebivalstva na gospodarskem in kulturnem polju.
Vsekakor pa se ne udajemo iluzijam, da je naše slovensko prebivalstvo čitalo z navdušenostjo izvleček Nittijeve okrožnice, radi česar se nam zdi potrebno spregovoriti o njej par besedi in izraziti naše mnenje.
Dve točki ste posebno važni v tej okrožnici in sicer pred vsem zagotovilo, da se bodo spoštovalo deželno in občinsko avtonomijo in drugič, da se ne dopusti preplavljenja naše dežele z elementi, ki stremijo za tem, da se bi isti čim preje v-tisnilo pečat navadne italijanske provincije v nasprotju z zgodovinskim razvojem in značajem našega prebivalstva. Nitti nam obijubuje, da nas hoče obvarovati pred burokratično invazijo, koje začetek se je pri nas vže pojavljal. Toda današnje zagotovilo bi bilo tolmačiti v najslabšem slučaju, da ostanejo vsi naši uradniki na svojem mestu, in le kjer se bi pojavila izvanredna potreba, zasede mesto kak drugi
To v javnem življenju, bamo ob sebi je umevno, da bode obvarovanje nase dežele v kupcijskem pogledu dosti težavnejše, kajti obrt in kupčija ste prosti po celem svetu, :oda omejiti se bi dalo koncesije, kjer se bi pokazalo, da se spodriva domači element. Občinski zastopi bi si morali v tem pogledu vzeti k srcu Nittijeve besede in čuvati, da SO iste vestno izpolnujejo.
Kajti baš v današnjih razmerah, v kojih so odpovedale vse voditeljske moči, je sredotočje narodnega življenja občina. In naj se razvijejo bodoče razmere kakor hočejo, odslej bode igrala pri nas občina kot talca najvažnejšo vlogo. Za to je pa treba tudi hitro pobrati Nittijevo besedo o občinski avtonomiji in siliti na to, da se občinske avtonomije v polnem obsegu zopet vpostavijo. Vojaška diktatura nam je prinesla vojaško poslovanje, ki zasleduje seveda v prvi vrsti le cilj, da vzdrži red in zabrani vsako rovanje proti okupacijski oblAsti. Na slovenskem prebivalstvu leži sedaj, da dokaže, da so bile vse strogosti v očigled mirnemu značaju našega prebivalstva tako-rekoč odveč in da bi bilo najbolje, da se zopet oživijo ali stari občinski zastopi, ali pa vsaj razpišejo nove volitve za enkrat se po starem volilnem redu, dasi bi iz srca želeli, da bi kaka višja moč črez noč razveljavila anakronistični občinski in deželni volilni red, ki v 20. stoletju še ne pripoznavata vsakemu človeku enakih pravic, ampak le v sorazmerju z njegovim premoženjem ali poklicem.
Toda prenovitev naše politike nas čaka, kakor smo že omenili, na polju občinske avtonomije, ki jo je treba z velikansko skrbnostjo proučevati, da se jo zamore v javnem življenju do pičice izčrpati.
Stara deželna avtonomija, ki je takorekoČ nekaka deželna tradicija, nima daleko več v sebi one resnične samoodločbe, ki jo ima občina, v kolikor se gre za občinske stvari, kajti bivši avstrijski vladi se je posrečilo deželne zakonodajne skupščine popolnoma zasužnjiti in že več let pred vojno je bila dežela avtonomna le v «okvirnih» zakonih, ki jih je vlada takorekoč narekovala deželnim zastopom.
V javnih podjetjih je dežela «prispevala», v šolstvu ni imela nobene besede ali je ni hotela imeti, bol-
niške prehranitnine je narekovalo namestništvo in vse skupaj je izgledalo, kakor da je deželni zastop na razpolago vladi in ne ljudstvu.
Ako nam je danes dana možnost obnoviti tudi deželno avtonomijo, glejmo vsaj na to, da ne obnovimo starih grehov, ampak da pridemo zopet do vseh tistih pravic, ki jih nam je pričela »že krajšati bivša vlada.
Sedaj je najlepša priložnost, da se oglasijo tudi bivši politiki na Goriškem in zinejo kako besedo potem, ko so tako stanovitno molčali, češ, da jih ne «internirajo» (kakor da bi bil to opravičevalen razlog!).
Goriški Slovenci so po našem mnenju zanudili oziroma so vedoma prezrli že več ugodnih trenotkov za pričetek kulturnega in političnega življenja. Danes se jim zopet ponuja lepa priložnost in ako jo pograbijo, se jim ne bode kesali, kajti konečno ježe samo stremljenje po svobodnem življenju častno, nečastno pa je ždeti v kotu in Čakati, «kaj nam prinese osoda».
Temelj življenskega boja obstoja v tem, da si zna človek pomagati in obračati mlin na svojo vodo. Dosledno si Slovenci ne smejo tolmačiti Nittijevo okrožnice drugače kakor sebi v prilog. S tem si bodo v resnici koristili sebi in vstregli tudi izdajatelju okrožnice, ki je brez-dvomno hotel koristiti prebivalstvu v osvobojenih ozemljih in jim dati takorekoč zaščito neposredno .pri osrednji vladi.
Ni nam treba še posebej omenjati, da noče Nittijeva okrožnica nobene premembe v naši zakonodaji, ampak da zahteva od vseh činiteljev, kojim je poverjena uprava zasedenega o-zemlja, da se vestno drže pri nas v veljavi stoječih zakonov, kojih izbornost pripoznavajo italijanski državniki s tem, da jih hočejo deloma uveljaviti tudi v svojih upravah.
J. P.
Nekaj o jadranskem vprašanju.
Po dolgem času krožijo zopet po časopisih vesti, da je pričela parižka četvorica zopet načenjati jadransko vprašanje.
„Secolo“ piše o zadnjem delovanju parižke konference na sledeči način: -
Danes v pondeljek 4. t. m. je razpravljala četvorica položaj, ki je nastal na Ogerskem vsled padca Bele Kun in u-stanovitve sindakatske vlade. Clemenceau je čital neko brzojavno poročilo polkovnika Romaneilija ter izjavo nove Vlade. Razgovor se je nadalje sukal o-koli Vprašanja, ali se ima pustiti na O-gerskem rumunske čete ali ne. in se je končal s sklepom, da se sprejme zahtevo ogerske vlade, da se‘ ustanovi v Budimpešti zopet generalski svet. Ti odločajo kot delegati mirovne, konference, nadzorujejo demobilizacijo rudeče armade in izvršujejo poveljstvo nad rumun-sko armado. Vsak izmed zavezniških generalov bode imel pri sebi spremljevalne čete, najbrž po en polk.
Amerikanski komisar za prehrano je vže poročal glede prehranitnenskega položaja na Ogerskem. Obrazložil je težave, s kojimi se ima boriti Ogerska v slučaju nadalnega blokiranja, in je pov-darjai potrebo, da se podpira novo sindikalistično vlado, ki dela Vtis, da bode znala dobro voditi upravo in reorganizirati državo.
V smislu predlogov amerikanskega komisarja se je sklenilo naročiti generalu Esperey, da sporoči Ogerski, da se sicer dvigne blokada, toda le pod pogojem, da se ne pojavijo notranji nemiri. V tem smislu je bila obveščena tudi komisija za blokado in istodobno je bila tudi na-prošena jugoslovanska vlada, da dvigne prepoved izvoza blaga iz Banata. Sestanek se je zaključilo s poročilom generala Berds in francoskega polkovnika Mangina o traškem vprašanju.
Glede teh vprašanj^ menijo nekateri časopisi, da morejo že danes oznaniti svetu, da se je doseglo sporazum med prepirniki, toda ta vest se zdi prerana. Popolnoma prerana je tudi vest, da se je danes zjutraj (pondeljek 4.) dosegel, kakor trdi francoski časopis „Petit Journal“, sporazum v reškem vprašanju.
Po tem časopisu bi bil sprejel Tittoni v znak spravljivosti nekatere za obe stranki zadovoljive predloge. Reka bi dobila poseben statut, s čemer se bi zadostilo italijanski občutljivosti. Pristanišče, v kojem ne bi biio nikakega skupnega gospodarstva ali ločenega obrežja za vsako izmed dveh zainteresiranih velevlasti, bi moralo biti vrejeno tako, da zamore služiti ko. izhod Jugoslaviji v smislu Wilsor.ovega načrta.
Isti časopis, ki konstatuje z zadovoljstvom ta dogodek, poroča tudi, da se poda Tittoni sedaj, ko je dobil francosko pritrjenje temu dogovoru, v London, da doseže tudi Lloyd Georgevo priznanje. Toda Tittoni sploh ne odpotuje, kakor je bilo prošlo sredo sporočeno. Njegovo potovanje je odloženo za nekaj časa. Kot razlog za to se sicer ne navaja položaj na mirovni konferenci, marveč notranje razmere Anglije. Ni pa seveda izključeno, da se morajo nadaljevati pogajanja v Parizu z ozirom na poročilo, da se ni prišlo do sedaj še do kakega resnega dogovora.
*
„Era nuova“ dobiva od svojega poročevalca v Pariza sledečo vest:
„Namigovaje na že par dni krožeče vesti glede internacijonalizacije Reke, je dobil „Matin“ sledečo izjavo od italijanske delegacije: „Počakajmo z govoricami o reškerrr sporazumu, dokler ni definitivno, zaključen. Vemo iz žalostne skušnje, kako rahli so ti sporazumi do zadnje minute. Gotovo je, da preveva Italijo z ozirom na polno vpoštevanje njenih gospodarskih in političnih interesov močen duh spravljivosti.
Z veseljem smo ugotovili pri teh zadnjih pogajanjih, da ne obstoja med Italijo in Francijo nikako nesoglasje V vprašanjih, ki nas zadevajo. Ako bi imele odločevati le te dve velevlasti, bi bila rešena vsa vprašanja jako hitro“.
Romuni zasedli Budimpešto.
CURIH, 4. Neki brzojav iz Budimpešte, ki prihaja iz angleškega vira, opisuje položaj takole: Poveljnik Almeno je prejel minulo noč ukaz iz t anza, da ustavi svoj pohod na točki, kjer se sedaj nahaja. Toda čete so bile zelo izmučene, in on je želel, da bi prenočevale pod streho. Prebivalstvo je bilo Ves dan strašno razburjeno vsled prodiranja romunskih čet.
Vojni minister Hambrich je izjavil, da je mesto popolnoma mirno, in da bo on skrbel za red pod pogojem, da Romuni ne Vkorakajo v mesto, jn da se ne bodo vršili sploh nikakšni izgredi. Romuni so prišli popoldne do blizu Budimpešte. Brigada polkovnika Kostance se nahaja 15 km daleč od mesta, a konjeniški oddelek s 4 topovi in 7 strojnicami je vdrl v predmestje, kjer je izkopal postojanke. Vojaki so prevzeli železnice in brzojave. Minulo noč je imel neki časnikar inter-vijev z vojnim ministrom Hambrichom, ki mu je zagotavljal, da so Rumuni obljubili, da ostanejo izven mesta. On je pa ponudil v mestu stanovanja za dva konjeniška švadrona in nekaj topništva. Romunski vojaki' se lahko sprehajajo, toda brez orožja. Jutri zasedejo Budimpešto baje angleške in ameriške čete, da zagotove red, če bi biio treba.
CURIH, 4. Neka druga brzojavka iz Budimpešte javlja, da so romunske čete pripravljene, da izpopolnijo zmago z zasedbo Budimpešte. Glavna sila se nahaja okoli 20 milj južno od mesta. Neki konjeniški oddelek je že v mestu. Te Vesti potrjujejo tudi ameriška poročila.
BASEL, 5. iz Budimpešte poročajo: V ponedeljek popoldne so rumunske čete pod poveljstvom generalov Madarešuja in Holbarja vkorakale v Budimpešto.
BASEL, 5. Iz Budimpešte poročajo: Romunske čete, ki so vkorakale v ponedeljek popoldne v Budimpešto, so šle skozi glavne ulice in se ustavile na glavnih trgih. Povsod vlada red in mir. Romunske čete so zasedle obe brzojavni centrali in železniško postajo.
_Zasedba je bila izvršena pred nočjo. Ob 25: se je vršila seja, katere sta se udeležila poveljnika zasedbenih čet in vojni minister Hambrich. Sklepi te seje se pri-obče v torek potom proglasov. Ob 21. in pol morajo biti uiice prazne. Poveljnika romunskih čet sta generala Morda-rescu in Halban.
Mirovna konferenca.
PARIZ, 4. Vrhovni medzavezniški svet je na svoji popoldanski seji sklenil, da se udeleže načelniki zavezniških vojaških misij V Nemčiji seje, ki se bo vršila v Berolinu med nemškimi in poljskimi zastopniki. Na tej seji se določi po mirovni pogodbi prehod državne oblasti nad ozemljem, ki pripade Poljski, od Nemčije na Poljsko.
„ Vrhovni svet je zaslišal nato poročilo svedske delegacije, ki jo je predstavil svedski minister v Parizu, o alandskih otokih.
Odhod nemških delegatov iz Saint Germaina.
SAINT GERMA1N, 4. Avstrijski finančni in teritorijalni delegati odpotujejo nocoj na Dunaj. Kancelir Rener odpotuje v petek ob 18. Pričakuje se izročitev avstrijskih predlogov, ki se že tiskajo.
Skoraj vsi delegati spremijo Ren-nerja na Dunaj, kjer ostanejo 8 dni. Povrnejo se V Saint Germain okoli 18. avgusta. •
PARIZ. 5. Turkhan paša, predsednik začasne albanske vlade, je odložil pred-sedništvo albanske delegacije.
Nova delegacija bo takoie sestavljena : preds. Bunio, delegatje Garakupip, dr. Tourtoneli, Metbi beg, Fraskeri Lefnos, in Muhamed Beykomitza.
Angleži zapuste Murmansko.
LONDON, 4-. General Ravlinson je s svojim višjim štabom odpotoval v Rusijo, da ukrene potrebne operacije za umik angleških čet iz Arhangelskega in Mur-manskega.
Obnovitev francoskega trgovskega brodovja.
PARIZ, 5. Ministrski svet je sklenil, da predloži parlamentu zakonski načrt, s katerim se določa 580 milijonov frankov za obnovitev francoskega brodovja.
Življenje v Budimpešti po padcu Ijoljševiske vlade.
BUDIMPEŠTA, 2. („Corriere della Sera“). Budimpešta je popolnoma zasedena z delavskimi bataljoni, ki so bili do včeraj v službi boljševiške vlade. Sedaj so se utaborili po ulicah, da ščitijo javni red pred morebitnimi ekstremističnimi poizkusi. O ekstremistih ni več sledu. Izginili so vsi. Sedaj je jasno, da je Madžarsko zadela nesreča boljševiškega poizkusa po Volji majhne manjšine. Tudi socijalni demokratje sami zagotavljajo, da ni bilo boljševikov nad 1500. Prebivalstvo je že improviziralo novo zastavo z narodnimi barvami, katerim je dodana še majhna rdeča črta.
Danes ponoči so ušli iz Budimpešte Bela Kun in boljševiška ministra Landier in Vago. Po dogovoru z dunajsko vlado bodo vsi trije internirani v Rosenauu.
Ušel je v avtomobilu tudi Szamuely, mlad komisar, zelo drzen organizator te-korističnih bataljonov. Prihaja sedaj vest, da je bil aretiran na meji. Imel je v avtomobilu 580.000 kron. Govori se, da se je hotel ubiti. Podrobnosti mankajo.
Družine boljševiških voditeljev, žene in otroci, so odpotovale nocoj z vlakom, pod zaščito italijanske misije.
Sedaj prihaja na dan grozno število natisnjenega denarja.
V	štirih mesecih je bolševiška vlada do-tiskala sedem milijard ponarejenih bankovcev, znane bele bankovce, ki jih ni hotel že zdavnaj nihče sprejemati, in ki jih je vlada vsiljevala. Zagotavlja se, da se rešijo preostali vložki in vrednostnice
V	bankah in pri privatnikih.
Tudi danes vlada mir, čeravno je me- j sto fantastiški živahno. Prodajalne se začenjajo po štirih mesecih zopet odpirati, toda za sedaj ni več nič notri.
Szamuely ustreljen ?
LONDON. 5. Kakor poroča Agencija Reuter iz Berolina, je bil baje bivši ljudski komisar Szamuely ustreljen.
Lenin se namerava pogajati z entent-nimi vladami.
„Agencija Radio“ objavlja pogovor, ki ga je imel Lenin z nekim dopisnikarjem newyorske „Upited Press“ potom brez žičnega brzojava :
„Časnikar je Vprašal: „Je-li bil preme-njen ali preustrojen program sovjetske vlade potem, ko se je vtrdila Vaša vlada ?
Lenin odgovarja: „Sovjetska vlada nima reformističnega ampak revolucijonarni program. Reforme pomenjajo popuste, ki jih je dosegla gospodujoča stranka, ki nadaljuje še vedno svoje gospodstvo. Iz tega izhaja, da vsebuje reformistični program vedno podrobna Vprašanja. Naš program sloni na edini točki in sicer otresti se jarma kapitalistov in posestnikov, da se jim iztrže vlado in osvobodi delavske sloje od njihovih izkoriščevalcev. Tega programa nismo nikdar pre-menili. Le kakšenkrat so se popravila gotova določila, ki zadevajo način vres-ničenja našega programa. Še le potem, ko so poskušali kapitalistični izkoriščevalci upirati se, smo se potrudili, da zlomimo odpor četudi s terorističnimi sredstvi. To je bil odgovor na rovanje meščanstva v zvezi z nemškimi, angleškimi, francoskimi, amerikanskimi in japonskimi kapitalisti da se bi zopet vspostavila v Rusiji vlada izkoriščevalcev. Isto meščanstvo je podpiralo Čeko-sloVake z angleškim denarjem, Mannerheima in Denikina z nemškim in francoskim denarjem. Zarota, ki je povzročila poojstritev naših vkrepov, je bila ona, ki je zasledovala načrt, da se bi nam iztrgalo Petrograd s pomočjo podkupovanja, ki so je izvrševali urad-
niki švicarskega poslaništva in drugi Rusi“.
Na to je zopet vprašal časnikar: „Kako je Vaše politično zadržanje na-pram Japonski in napram Zjedinjenim državam“ ?
Lenin odgovarja: „Naš prvi cilj je zavrniti njihovo nesramno, zločinsko in roparsko invazijo v Rusijo, s kojo se hočejo njihovi kapitalisti le obogatiti. Večkrat vže smo tem državam svečano ponudili mir, toda dobili nismo niti odgovora, ampak nadaljujejo celo s podpiranjem Denikina in Kolčaka ter plenjenem po Murma-niji, Arhangelskem in vzhodni Siberiji, kjer se kmetje junaško zoperstavljajo kapitalističnim tolovajem iz Japonske in Amerike. Glede naših ciljev na gospodarskem in političnem polju, ki zadevajo vse narode, vstevši japonski in amerikanski, nam je omeniti, da stremijo po pobratimstvu vseh delavskih slojev na zemlji“.
Na vprašanje, pod kakim pogojem bi sklenil mir s Kolčakom in Denikinom, je odgovoril Lenin : „Ti pogoji so bili že davno priobčeni evropejskim velevlastim in tudi pismeno izročeni potom Bullit-a, ki vodi v imenu Zjedinjenih držav pogajanja v Moskvi. „Ni moja krivda“, je reke! Lenin, ..ako prikrivajo vlade svojim ljudstvom resnico in se ne upajo objaviti teh listin. Toda omeniti hočem temeljne pogoje: Plačilo naših dolgov napram Franciji in drugim državam pod pogojem, da se sklene resničen in zago-vljen mir z Anglijo, Francijo. Zjedinjenimi državami, Japonsko in Italijo“.
Temu sledi dolg zagovor sovjetske vlade, ki dopušča moč edino le delavskim slojem. Iz tega pogovora bi biio soditi, da se ruska sovjetska vlada niti daleko ne misli podati, ampak išče le priznanja od strani ostalih držav na svetu.
Kitajska je sklenila separatno pogodbo z Nemčijo.
PARIZ. 4 Dr. Čeng-Ting Wang, načelnik Kitajske delegacije na mirovni konferenci, je izjavil nekemu zastopniku . „New-York Heralda“, da bode prisiljena Kitajska k vojni proti Japonski, ki zaplete celi svet. ako ne bode šantunško vprašanje pravično rešeno. Toda možno je, da je ta vest pretirana.
Toda čudno je, da naznanja neki pekinški brzojav, ki ga je objavila francoska agentura „Havas“, da je glasovala poslanska zbornica neki zakon, ki Vpo-stavlja mirovni stan z Nemčijo, četudi ni Kitajska, kakor je znano, podpisala ver-sailske pogodbe. Mir bi bil potemtakem sklenjen brez versailske cerimonije. (Grd opomin za parižko konferenco! Op. Ur.)
Franko-amerikanski dogovor v nevarnosti.
Komisija za vnanje zadeve v’ ameri-kanskem senatu zaslišči ta teden državnega tajnika Lansinga in finančne delegate na parižki konferenci Thomasa, Lamanta in Normana Davisa. Vprašanja, ki se naslovijo na Lansinga zadevajo, kakor brzojavlja parižki dopisnik „Ma-tin-a“ iz Newyorka, opombe njegove, delegata Whiteja in generala Bliss-a pred mirovnim kongresom v šantuškem vprašanju. Glasom časopisa „World“ je mnenje merodajnih republikanskih činiteljev, da je franko-amerikanski dogovor v nevarnosti, da ga zavrne senat, kajti večina senatorjev ne odobruje na noben način, da bi bil ta dogovor v kakem stiku z zvezo narodov. Dogovor se opira namreč na čisto in enostavno vojaško moč in stopi v slučaju napada takoj V veljavo, ne da se bi, čakalo na „modus vivendi“ zveze narodov.
Kakor pri nas.
LIVERPOOL 4. V noči od sobote do nedelje so skupine vporih elementov pričele pleniti in razdirati prodajalne v delavskih okrajih mesta. Policija in vojaštvo, ki jo došlo na lice mesta, je razpršilo plenilce, toda le ti so po odhodu oborožene moči nadaljevali svoje delo. Vojaštvo in policija, ki se je vrnilo, je na to aretiralo plenilce, a ljudstvo je pričelo obsipati vojaštvo s kamenjem. Prišlo je do streljenja in eden izmed demonstrantov je bil ranjen. Dve sto demostrantov pa je romalo v zapor. Nemiri so se vsled tega nadaljevali. Policija je skušala razgnati uporno občinstvo s palicami in sprazniti ulice. Pri tem je prišlo do grdega meteža, v kojem je bilo dosti ranjenih.
Skoda, ki so jo povzročili ti nemiri je velikanska. Drhal je plen-ila največ po prodajalnih dragocenosti, oblek in živeža. Nemiri so imeli jako resno obliko, ker je isto dobno nastopila stavko policija. Več kot polovica „police-menov“ je odpovedalo pokorščino, radi česar je bilo krotenje upora jako težavno delo. Hladni krvi vojaštva se je zahvaliti, ako sta bila v teh izgredih le dva mrtva in kakih 100 ranjencev. Aretiranih pa je bilo približno 600 oseb. Napravljena škoda se ceni približno na 8 miljonov. Po zadnjih poročilih se širijo nemiri tudi na bližnja in ne prizanesejo najbrž tudi Lon-
GORIŠKI SLOVENEC»
PISMO PROTIČA
na jugoslovanskega regenta.
Iz turinske „Stampe“ posnemamo sledeče zanimivo poročilo :
„Jugoslovanska ministerska kriza se Vidno poojstruje. Narodna skupščina je prekinila vsako delo, dokler se krize ne reši. Regent je poskušal pregovoriti sedanje ministerstvo, da naj bi ostalo na svojem mestu vsaj, dokler niso rešena na mirovni konferenci jugoslovanska v-prašanja, toda Protič mu je odgovoril, da je to nemogoče, ker postaja konflikt med radikalci in demokrati vedno hujši. Le-ti zadnji štejejo izmed 282 članov narodne skupščine 114 glav močno skupino proti 80tim radikalcem skupine Pa-šić-Protić, kojim je še došteti 12 poslancev iz Cernegore, osem macedonskih in banatskih, ki se iz verskih razlogov nagibajo proti Protičevi skupini. Ker pa nimajo le-ti zagotovljene večine, se pogajajo tudi z drugimi strankami, posebno s socijalisti, kojih klub šteje 14 poslancev, in z narodnim hrvaškim klubom, ki ga tvori 28 poslancev. S pomočjo teh bi zamogel Protič doseči večino, toda demokrati ga na divji način pobijajo, ker hočejo priti do večine v ministerstvu. V najskrajnejši sili so sicer vsi srbski parlamentarci za to, da se združijo v svrho, da ne pridejo vsaj glavni portefelji, kakor ministersko predsedništvo, notranje ministerstvo, finančno in vojno ministerstvo v oblast Hrvatov ali Slovencev. Krizo, ki bo trajala najbrž dolgo, smatrajo vsi kot politično. Ako ne zadosti rešitev krize željam radikalcev kakor tudi demokratov, zamore kriza delovanje narodne skupščine onemogočiti in napraviti zmešnjavo V deželi. Radi tega svetuje regent kakor tudi resnejši politiki, da bi se na vsak način v ogin večjega zla vstvariio koncentracijsko ministerstvo, v kojem bi bile zastopane vse stranke.
„Uradna gazeta“ v Belgradu objavlja pismo ministerskega predsednika Protiča, naslovljeno na regenta, iz kojega pisma je razvideti razloge, ki so povzročili težko krizo in ki se glasi: „Visokost! Vso-jam si podati svojo ostavko in ostalih ministerstev kojim načelujem. Razlogi, ki me silijo k temu težkemu koraku so V glavnem sledeči: 1. Med menoj, kot ministerskim predsednikom in ministrom za notranje zadeve vlada že delj časa globoko nesoglasje v vprašanjih, ki zadevajo notranjo politiko. Vsi moji poskusi, da bi se te razlike poravnalo ali vsaj pokrilo. so bili brezvspešni. 2. Odnošaji med menoj in ministrom za notranje zadeve ne slone na medsebojnem zaupanju, kar je v veliko kvar naše naloge in državi sami. 5. Prometna kriza ni bila še, odkar je sklenjeno premirje, odpravljena ali Vsaj toliko ublažena, kolikor je mogoče storiti in to kljubu temu, da sem se močno in osebno zavzel za to stvar. Tak položaj učinkuje slabo na prebivalstvo, na aprovizacijo in tudi na politične razmere. 4, Moja načela glede a-grarne reforme in načina, kako se ima ista izvesti, ne odgovarjajo vid.kom notranjega ministerstva, ki se ima brigati za agrarno reformo. 5. RazVen tega je položaj, ki vlada danes v državnem svetu, neznosen. 6. Imam vtis, da želi preustrojitev ministerstva tudi demokratična stranka, kakor izhaja iz člankov „Riječi S. H S.", ki zastopa to idejo z mečem v roki. 7. dejstvo, da je nastala kriza in moja ostavka v dobi pailamentarnih počitnic, je tolmačiti na sledeči način: „Pred nekaj dnevi in sicer 23. tekočega meseca, se je imelo razpravljati v kabinetu imenovanje škofa za djakovarsko škofijo.
Proti mojim in Vašim namenom je prišlo to vprašanje na prav netaktičen in nedopustljiv način v javnost tako, da so nastale še istega dne, ko se je o tem vprašanju razpravljalo, po zaključku seje nezadovoljnosti in spori glede korakov, ki bi bili storiti pri Sv. Stolici. Časopis „Demokratija“ je prinesel popolno poročilo o tej seji. To dejstvo me je tako presenečilo, da še sedaj ne morem znebiti tega mučnega vtisa. Poročilo je služilo kot poluradna vest za tiskovne sovražnosti proti Sv. Stolici in proti ško-fovstvu, ki je hotelo izvajati nekak pritisk na papeža in na škofa. Boj je otvorila „Riječ S. H. S.“ in „Demokratija“. Moja navodila glede našega položaja, naše notranje in vnanje politike se ne morejo nikakor prilagoditi taki politični smeri V tako kočljivem vprašanju, ki zadeva naše življenske koristi notri in izven države. Zahvaljuje Vašo kr. Visokost za dose-daj izkazano zaupanje napram meni in mojim tovarišem, prosim da blagovolite sprejeti izraz mojega najglobokejšega spoštovanja. Podpisan Stojan Protič.
Resite? reškega vprašanja po francoskih časopisih.
Glasom francoskega časopisa „Avenir“ bi bilo rešeno reško vprašanje na sledeči način: Mesto Reka ostane kaliji; Sušak in njegovo ozadje dobi Jugoslavija. Pristanišče pride pod VpraVo zveze narodov. Otoki strategične vrednosti se prisodijo Italiji s Zadrom, Šibenikom in Splitom, dočim dobi obrežje Jugoslavija, ako ne pridejo še imenovana tri mesta pod upravo zveze narodov, da se sporazum še bolj vtrdi.
Po poročilih omenjenega časopisa so bili ti temelji sporazuma začrtani od Francije in Tittonija, ki se pripravlja, da obvesti o tem tudi angleški kabinet.
(Tudi ta vest le uradno dementirana Op. Ur.).
Domače vesti
Šolski podatki iz goriškega okraja. Poizvedovali smo radi posebnega zanimanja pri stvari še nadalje o šolskih stvareh. Pri šolskem uradu za goriško okolico lahko vsakdo ugotovi, da je nakazala italijanska vlada za šolsko opravo znesek 260.713:06 lir. Seveda ni še naročena o-prava povsod na svojem mestu, toda začetkom prihodnjega šolskega leta morajo biti po navodilih tržaškega gubernatorata vse slovenske šole odprte.
Zanimivo je tudi vedeti, da so vspo-stavili Avstrijci po zopetni zavzetvi Gorice v celem okraju 32 ljudskih šol. Italijanske oblasti so dostavile temu številu še 29 šol tako, da jih je bilo koncem zadnjega šolskega leta otvorjenih skupno 62 šol. Vseh šol v goriškem šolskem o-kraju pa je 95. Potemtakem se mora do srede septembra vspostaViti še manjkajočih 33 šol, ki se dosedaj se niso še mogle otvoriti bodisi radi poškodovanja, bodisi radi pomanjkanja učiteljskih moči. Vpoštevati je namreč, da je odkurilo iz dežele nič manj nego 70 učiteljskih moči, tako da morajo danes italijanske oblasti iskati slovenske učitelje.
Razven tega so se ustanovili vkrepče-valnice v Kojskem, Prvačini, Cerovem, Čepovanu, Aidovščina, Dornbergu, Šte-verjanu in Šempetru.
Posamezne šole so bile opremljene s potrebnimi učnimi predmeti, kojih vrednost znaša v dvorazrednicah po 600 lir, večjih pa po približno 1000 lir.
Oplenjena čevljarnica. V noči prvega avgusta so do sedaj neznani tatovi o-plenili prodajalno Jakoba Peric v ulici via Ponte nuovo št. 11, v kojo so udrli skozi sprednje okno. Pobrali so deset parov čevljev v vrednosti 40 lir par in druge drobnine v skupni vrednosti 430 lir. Zlikovci so ostali dosedaj neznani.
Aretirana propagandistinja. Josipino Furlan, 17 let staro deklico, doma iz Doberdoba in stanujočo pri S. Roku v Gorici so aretirali karabinerji in odvedli v zapor, ker se je bajč izkazalo, da prenaša dopise s krivimi političnimi vestmi.
Padel iz barake 19 let stari Stefanutti Evgen, je padel pri delu na neki baraki na Solkanski cesti tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Zdravi se v bolnišnici vsmiljenih bratov.
Ponočni razgrajači. 30 letni Ivan Grin iz Gradišča in 32 letni Medeo Rinaldi iz Podgore sta bila aretirana, ker sta v noči 3. t. m. razgrajala po goriškem korzu in motila speče ljudi.
Civilno stanje prebivalstva. Mestni fi-zikat goriški poroča, da je znašalo število prebivalstva v dobi od 1. do 5, avgusta 10820 oseb. Umrlo je osem oseb, rojenih je bilo 5, zakona 2.
OKROŽNICA učiteljstvu tega okraja.
Namen kr. Governatorata za Julijsko Benečijo je, nuditi priliko slov. učiteljstvu, da se nauči italijanščine oziroma se v nji izpopolni V enem mestu Toskane, kjer se bo nudila tudi prilika spoznavati umetniška dela in zgodovino Italije.
Obiskovalci tega tečaja dobe poleg proste vožnje primerno odškodnino V gotovini v kritje troškov, ki jih bodo imeli vsled bivanja za kak mesec od doma.
Ob zaključku tečaja, dobi vsak obiskovalec izpričevalo o posečanju, ki bode veljalo kot študijski dokument pri bodo-
Akcija za dosego vojne odškodnine.
Zastopniki goriških činiteljev in zveznega kreditnega zavoda za oživljenje Be-nečij so se sestali danes, dne 3. avgusta 1919, in oziraje se na vest, da nekateri strokovnjaki v goriški deželi kojim so poverili oškodovanci sestavo in opremo prošenj za vojne odškodnine, radi računajo previsoke nagrade, z ozirom dalje na dejstvo, da nastaja iz umljivih moralnih, družabnih in gospodarskih razlogov dolžnost zagotoviti vojnim odškodovan-cem potrebna sredstva v dosego pojasnil in pomoči v katerem koli si bodi stanju vložene prošnje,
vpoštevaje, da se smatra radi tega za potrebno, ustanoviti na inicijativo in s sodelovanjem vseh gospodarskih, upravnih. in bančnih činiteljev v goriški deželi posebne urade po enotnih načelih in navodilih ter
Vpoštevaje tudi možnost, da se oškodovanci obranijo pred previsokim zahtevami, ako se opozore na bližnjo ustanovitev takih uradov, so
SKLENILI
ustanoviti ljudske pomožne in informativne urade ter objavo pričujočega sklepa, predložiti Nj. Ekscelenci glavnemu civilnemu komisarju Julijske Benečije u-dano in iskreno prošnjo, da bi podpiral obudo in razvoj teh VeieVažnih pripomočkov v prilog vojnih oškodovancev.
Dr. Franc Marani
predsednik deželnega hipotečnega zavoda.
Jurij Bombig	Maks. Ravä
pre- sednik kreditnrgaodbo- predsednik zveznega kredit-ra pri zaveznem kreditnem nega zavoda za oživljenje zavodu.	Benečij.
Zobozdravnici atelje
Dr. Herkukj Pernecher
edLni medicinski zobozdravnik v Gorici
Gorso Vitt. Em. III. št. 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
S S S S S S S S S S S S S S S S */ /S S S S S S S S S '* s~
se dobi v papirni trgovini
ANTONA PERTOT
GORICA - Via Municipio k - GORICA filjalka, Via Teatro 18, ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorici
(Largo Nicold Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov
Maksimiljan Poberaj
arhitekt.
CORSO <5. VERDI 38.
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogataga zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a s barv i. t. d. ■ ■
SLOVENSKE KNJIGE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-B vence" sp V. Bandelj. B Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Slo-a a venska postrežba a e

cm službenih razpisih. Kurzi pričnejo okoli 15. t. m. v Florenci. Kdor se ni še prijavil, lahko to	i §g| i LHJ
še stori v prihodnjih dneh. Tozadevne prošnje je nasloviti na šolski urad pri civilnem komisarijatu v Gorici.	
Civilni komisar	m m
GOTTARDI	M M
Civilni komisarijat političnega okraja Gorica	a a
1
!BAZAR!
Ha Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
o B B
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
B B O
Prodaja se «se aadrobaoioaa debelo Edioa zalega papirja „Abadie“
B B B
S cenami ne more nihče konkurirati.
SIGON JOSIP
Gorica, Ulica Rasteilo 8
B Velika zaloga vsakovrst-
■ nih ur, verižic in zlatenin
a	’
B sur Naj nižje cene
iS
: Leopold Zakrajšek:
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
ZHERNE CENE
lil.


m
NAZNANJA:
Z ozirom na pomanjkanje slovenskih učiteljev in da se da prilika kandidatom in kanditatinjam učitelišč položiti izpit zrelosti, je generalno tajništvo določilo zasedanje izpitov vsled dovoljenja, katera se bodo polagala najbrže v prvi polovici sept. t. I. na učiteljišča v Go-rick
Županstva se vabijo da opozore kandidate bivajoče V občini na te izpite.
Za pristop k izpitom, morajo kandidati Vložiti na tukajšnji Komisarijat — šolski oddelek — prošnjo opremljeno s krstnim listom in zadnjim izpričevalom, ki so ga prejeli na učiteljišču.
Dovoljen pa je pristop k izpitom tudi takim dijakom, ki so dovršili kako gimnazijo ali realko.
Civilni komisar GOTTARDI
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik: Karol JušR.
Tiskarna G. Judi V Gorici.
TEDENSKI KOLES3A»
Avgusta Sobota, Roma, Ofra.
to.	Nedelja, 9. pob., Lavrencij.
u- I	Pondeljek, Tiburdji, Suzana.
12. „	Torek, Klara, Hilarij.
13.	„	Sreda, Ipolit.
14.	„	Četrtek, Alfred.
15.	„	Petek, Vnebohod Dev. Mar,
GENTILU & ROSSflTI
tvrdka za stavbeni materijal v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
ZASTOPSTVO v Sv. Luciji in Tolminu
ima Alojz Slamic
Bogata zaloga vsakovrstne-ga stavbenega materijala
Med tem tudi Cem«nt PORTLAND
BHB
m m ®