VIA CARLO ALBERTO 17 CIVIDALE MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi lordo MOJA BANKA O šolstvu Kritika prejšnim upraviteljem, ki so šoli dajali pretežno politično valenco Izkoristiti je treba bogastvo, ki ga nudi večjezični prostor v Nadiških dolinah Postavljen je bil prvi kamen Posvet o Šolstvu, ki ga je organizirala Gorska skupnost Nadiskih dolin prejšnjo soboto v Spetru, predstavlja mejnik v zgodovini Benečije, jasen zasuk v smer priznanja in volje po ovrednotenju nase slovenske jezikovne podobe. Pravzaprav Ze pobuda sama po sebi in naslov posveta “Sola, teritorij, skupnost” sta opozarjali na novo usmeritev krajevnih upraviteljev, ki jim je do tega da se prizna slovenska prisotnost v Nadiskih dolinah in da to stori v prvi vrsti Sola, ki naj je vraščena v okolje in ne vec nacionalistična, gluha do teri-torja in njegovih potreb, skratka dejavnik asimilacije in torej eden od ključnih momentov marginalizacije našega območja. Tako razmišljanje je bilo / lokvirjeno v evropsko vizijo, kjer se vse bolj uveljavlja pojem dvo- in večjezičnosti. V tem smislu sta spregovorila tako predsednik GS Firmino Marinig kot deželna odbornica za kulturo Alessandra Guerra, strokovno jc podkrepila njuno razmišljanje Se profesorica Schiavi Fachin. Posvet je bil uspeSen tudi zaradi velike udeležbe šolnikov, od učiteljev do ravnateljev, z vsega območja Nadi-Skih dolin in Čedada, ki so pokazali zanimanje za problematiko, voljo po sodelovanju in sami predlagali, Oaj se razprava nadaljuje in Poglobi. Sobotni posvet je OamreC razgrnil celotno paleto vprašanj od prevozov do vsebine pouka in izpopolnjevanja učnega osebja. Tretje, kar velja poudariti» je da je bila prvič obra-ynavana javno, s strani krajevnih upraviteljev in šolnikov dvojezična šola, ki ji je bila posredno priznana enakopravnost in je bila predstavljena celo kot model yvropske Sole, ki je s svojimi 'novativnimi prijemi vodilna na vsem območju. Seveda so ostala brez odgovora Pomembna vprašanja, kot recimo, vprašanje statusa Privatne dvojezične in njeno •ntegracijo z javno Solo. Toda prvi kamen skupne hiše Je bil postavljen. Sedaj je treba graditi naprej, (jn) Milan Kučan Sobotnega posveta v Spetru so se udeležili kvalificirani razpravljala (foto zgoraj). Solniki in upravitelji so se srečanja udeležili v velikem številu Spetrski posvet o Šolstvu, teritoriju in skupnosti, ki ga je pripravila gorska skupnost Nadiskih dolin, je ponudil celovit spekter te problematike v Benečiji in Skušal najti ustrezne odgovore na Številna odprta vprašanja. Upravitelji so se kritično izrekli o svojih predhodnikih, ki so na šolsko problematiko gledali predvsem v luci političnih interesov, kot je na posvetu podčrtal senator Darko Bratina, ki je pohvalil delo in uspehe Spetrskega dvojezičnega centra. Veliko število Solnikov in upraviteljev je dalo posvetu posebno dimenzijo in do- kazalo, da je ta problematika občutena. Ce nekako ocenimo različne posege in misli razpravljalcev lahko zatrdimo, da so se tudi v javnih upravah spremenili ljudje in njihovo razmišljanje. To kar je bilo do nedavnega skrb slovenskih organizacij, je postalo skupno tudi krajevnim upraviteljem, ki so enotno postavili zahtevo, naj bo slovenski jezik bolj prisoten v šolskih dimenzijah Benečije. Na posvetu je bilo slišati tudi nekaj neuglašenih not, predvsem v posegu videmskega Šolskega skrbnika, ki je sprožil nemalo kritičnih replik, (r.p.) Daržajmo se buj kupe Se ne moremo pohvalit, de je parvo srečanje z našimi ljudmi, ki žive dol po Laškem šlo dobro. Zbralo se nas je malo v nediejo popu-dan v liepem parku blizu narguors kandreje na svietu v Manzanu, Ceglih smo lahko sreCal nekatere parjatelje, ki jih nismo že dugo videl an tuole nas je pru razveselilo. Ries je, de so nasi ljudje vierni an puno jih je Slo na romanje s Skofam iz Čedada na Staro goro. Ries je tudi, de puno drugih se je sprehajalo po naših hribih an dolinah, saj je biu parvi dan ja-ge. Po Benečiji je bla tudi bandimica. Pa vseglih smo se trostal, de vic ljudi sprejme naSe vabilo, Ceglih pru-zapru niesmo viedel, ki se čakat. pa so lahko tisti, ki so parSli, ki so zastopil pomien telega srečanja an so videl, kaj ponujamo. Ce dober glas gre od clo-vieka do Clovieka pride v deveto vas. An viertami, v nediejo je bluo pru lepuo an veselo. Liepa ura, jasno ne-buo an sonce, liep zelen park, liep program. ZaCele so piet Beneške korenine, mladi puobje an CeCe, ki imajo radi naSe stare an nove slovienske pie-smi an jih pojejo ne samuo lepuo, an s sarcam. Potlè je imeu njega program Luciano Chiabudini, ki nam je po-kazu njega Čarovnije, ku tisti prestigiatori po televizjo-ne, zapieu je an par njega piesmi, kupe z Graziello pa še štorjo an piesam od Cele- Luciano Chiabudini na diete za pokazat njega čarovnije “čudeže Jasno je, de hlietu bo trie-ba ušafat še kako drugo pot za prit do naših Slovencu, posebno do tistih ki nieso nikdar videl našega teatra al pa poslušal kakega domačega zbora. NarbuojS reklama ste. Se je bluo za smejat. Ar glih takuo je bluo potlè s komedijo “Vsak minut je ’na palanka”. Lahko smo poslušal še moški pevski zbor Matajur iz Klenja. (jn) beri na strani 3 Produttori agricoli, c’é una nuova società E stata costituita a S. Pietro la Nuova APO “Abbiamo preferito voltare pagina, incominciare con una nuova società che abbia maggiore prospettive”. Così Licio Battaino, di Azzida, spiega la nascita della “N.A.P.O.”, la Nuova Associazione Produttori Ortofrutticoli delle Valli del Natisone che sostituisce l’Apo, messa in liquidazione. La data di costituzione della nuova società è il 27 marzo scorso, quindi non recentissima. Della cooperativa risultano soci, all’atto costitutivo, Licio Battaino, che ne é il presidente, Lorenzo Cemoia, Franco Cli-gnon, Danilo Dorbolò, Mario Manzini, Armando Ruc-chin, Michele Sibau, Francesco Sidar e Giuseppe Spe-cogna. (m.o.) leggi a pagina 2 Slovenija, 10. novembra parlamentarne volitve V Sloveniji bodo parlamentarne volitve v nedeljo, 10. novembra. Tako se je odločil predsednik države Milan Kučan, ki po ustavi ima nalogo, da določi datum sklica volilne preizkušnje. Za ta datum se je predsednik države odločil po dveh krogih pogovorov z vsemi predstavniki parlamentarnih strank in po samem postopku, ki ga narekuje zakon o volitvah. Večina strank je datum volitev sprejela pozi- tivno, z izjemo Janševih so cialdemokratov, ki so ospo ravali Kučanovi izbiri. Nt glede na poglede posarne znih strank, dejstvo je, da si je z objavo datuma tudi ura dno začela predvolilna kam panja, ki se obeta doka, ostra in naelektrena. Zadnjo besedo pa bode seveda imeli volilci, ki bode z glasom odločili, kakSni stranke bodo prišle v parlament in kakšna bo njihova reprezentančna moč. ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / št. 35 (827) • Čedad, Četrtek, 12. septembra 1996 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Pomembna izhodišča na posvetu, ki ga je pripravila Gorska skupnost Srečanje s Slovenci v Manzanu ftednik Slovencev videmske pokrajine novi mata jur Četrtek, 12. septembra 1996 2 Costituita lo scorso marzo a S. Pietro la Nuova Apo Produttori agricoli, una nuova società Aktualno segue dalla prima Una nuova Apo, dunque, prende il posto di quella vecchia, diventata, secondo le parole di Licio Battaino, “una cosa farraginosa, perché non si riusciva più a seguire l’attività dal punto di vista tecnico e finanziario”. La differenza tra la prima associazione di produttori ortofrutticoli delle Valli (per la quale le funzioni di liquidatore sono state affidate a Nino Ciccone) e quella nuova sembra rappresentata da uno “sfoltimento” del numero dei soci, anche perché la quota di i-scrizione alla società è relativamente alta (600 mila lire, ma “era necessario partire con un capitale alto” afferma il presidente Licio Battaino). 1 soci attuali sono una quindicina. Lo stesso Battaino afferma che “ci interessa una partecipazione più attiva e diretta dei soci alla vita sociale della cooperativa”, e inoltre “vorremmo collaborare con tutte le iniziative sul territorio, senza alcun pregiudizio o preclusione”. Secondo lo statuto la Nuova Apo “si propone di concorrere alla valorizzazione tecnico-economica delle produzioni agricole dei soci, alla tutela del mercato di tali produzioni, allo sviluppo tecnico-economico e sociale dell’agricoltura nelle Valli del Natisone e zone limitrofe...”. Tra gli altri scopi anche quello di “curare la raccolta, il trasporto, la lavorazione, la manipolazione, la conservazione, il confezionamento e la vendita sia all’ingrosso che al dettaglio delle produzioni agricole dei soci”. La cooperativa si propone anche di “gestire spacci o altri punti di vendita”, di “gestire attività di natura «agrituristica» finalizzate all’immissione ed al consumo dei prodotti delle aziende agricole dei soci” e infine di “organizzare e gestire servizi collettivi utili alle aziende agricole”. L’impegno della Nuova Apo è oggi rivolto alla realizzazione della Mostra mercato delle castagne e dei prodotti tipici locali, che i-nizierà la prima domenica di ottobre. Nel contesto della mostra mercato - organizzata dalla Comunità montana - si terranno anche due i-niziative di rilievo: una tavola rotonda sulla melicol-tura ed una mostra con assaggio di mele, (m.o.) “Faccetta nera...” Pred leti sem se mudil v ribiški vasici na Siciliji. Tam, kjer težaška dela opravljajo prišleki z druge, arabske obale. Zupan mi je razlagal, kakšna nadloga so, ti prišleki. Zanj so bili drugačni in primitivni, jaz pa sem se samo Čudil, saj jih na ulici v najboljši volji nisem mogel razlikovati med prav tako temnopoltimi, Črnolasimi, nizkimi in glasnimi domačini. Zavil sem še v gostilno, kjer so ponujali domaCo hrano: co-us-cous z ribami. Pozneje so mi še pojasnili izvor imena bližnje Maršale. Marsh Allah pomeni namreč “Božje pristanišče”. Cesa so se domačini bali, Ce že ne lastne preteklosti in izvora? Revnejši Arabci so jih spominjali na leta, ko so oni sami opravljali ista težaška dela in bili deležni istega prezira. In vendar je Sicilija biser Sredozemlja, kjer so se v letih njenega viška križale vse pomembne civilizacije: grška, normanska, arabska, španska. Bila so stoletja, ko se je tu, v tem -danes bi rekli - etnično raznolikem in medkulturnem kotlu rojevala italijanska kultura. Sredozemlje je bilo to, kar samo ime pove - osrCje sveta - prav zato, ker je dopuščalo stik in medsebojno kontaminacijo kultur. Povezovali so ga drzni mornarji in trgovci, od FeniCa-nov do Benečanov. Civilizacijske tokove je zaustavila samo Crna inkvizicija, ko je iz Španije pregnala Arabce in Jude. Obali Sredozemlja sta šli vsaka sebi. Po sili razmer Evropa (spet) postaja etnično pisana in celo barvita. Nekateri pa, kljub temu, pojmujejo evropsko združitev kot zavezništvo belopoltih proti vsem, ki so “zagoreli”: zamorcem ali kmetavzerjem iz vzhodnih slovanskih ravnin. Na vse to sem pomislil, ko so te dni sredi polemik izvolili temnopolto Denny za italijansko predstavnico na konkurzu za svetovno lepotico. Dekle ima v sebi polovico italijanske krvi, pa nic ne de, Ce je na jugu kdo temnejši od nje. Rasisti so zagnali vik in krik, hinavci pa se sprašujejo, kaj pa je tega treba bilo. In vendar so na Finskem še bolj bledi kot na petah apeninskega škornja, a so kljub temu izbrali za isti konkurz Olgo, ki je Crna kot dober premog. Prav tako iz mešanega zakona, a je količina materine melanine oCitno prevladala. Na Finskem se o umestnosti izbire sploh niso spraševali. Kaj bi se zgodilo, Ce bi v naši deželi na podobnem lepotnem konkurzu izbrali Slovenko? Stojan Spetič S. Pietro: posto di lavoro offresi L’Ambito socio-assisten-ziale di San Pietro al Natisone, nei programmi di attività per il 1996 ha potenziato le attività del servizio sociale di base migliorando la qualità di prestazioni offerte. A questo proposito il direttivo della Comunità montana ha conferito l’incarico semestrale ad un’assistente sociale, la signora Maela Manazzoni, a partire dal mese di luglio. Ha inoltre predisposto progetti per “lavori socialmente utili: 1) il progetto di “supporto amministrativo al servizio sociale di base”, la cui realizzazione è stata affidata a Sandra Cudrig; 2) il progetto “integrazione assistenza domiciliare” per cui sono state assegnate dalla sezione circoscrizionale per l’impiego di Cividale di 2 persone per il periodo di 4 mesi. In agosto ha preso servizio Sandra Macorig, rimane tuttora scoperto un posto di assistente domiciliare per il periodo di tre mesi e mezzo. Pertanto la Comunità montana “Valli del Natiosne” ha chiesto l’assegnazione di un’altra persona. Chi fosse interessato si rivolga alla Sezione circoscrizionale per l’impiego (Ufficio di collocamento) di Cividale - borgo di Ponte entro il 14 settembre. Questi i requisiti richiesti: titolo di studio - licenza media inferiore; professionalità - corso professionale per assistenti domiciliari, o corso Ota, oppure esperienza nel settore; patente B e possesso dell’automezzo proprio. Planinsko srečanje Na Krnu Planinska družina Benečije sporoča, da bo v nedeljo 15. septembra ob 11. uri na Krnu Planinsko srečanje, ki ga organizira Planinsko društvo iz Nove Gorice. Zbirališče za tiste, ki se ga želijo udeležiti, bo v Spetru (Belvedere) ob 6.45. uri. Slovenija: kdo pride na mesto škofa Šuštarja? Ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar se je predkratkim udeležil srečanja v Zabnicah Kdo bo nasledil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojziju Šuštarju, ki je lani, ob njegovem 75. rojstnem dnevu, kot je v navadi, ponudil papežu svoj odstop? Vprašanje je aktualno in v medijih se že govori, da bo do zamenjave prišlo enkrat prihodnje leto, po parlamentarnih volitvah in pred imenovanjem novega predsednika države. Da tako v Sloveniji kot tudi v Vatikanu teCejo priprave za zamenjavo glavarja slovenske Cerkve, lahko ugotovimo tudi iz dejstva, da je lansko poletje za apostolskega nuncija v Sloveniji bil imenovan msgr. Edmond Farhat. Ob naloženi skrbi, da je soorganiziral letošnji papeški obisk v Slovenijo, ima tudi nalogo, da koordinira zamenjavo na vrhu slovenske Cerkve. Postopek za imenovanje novega nadškofa je nekoliko zapleten. Slovenski škofje vsakih 5 let let izberejo tri imena, ki bi bila primerna za to mesto. Imena romajo v Vatikan, kjer sugestije slovenskih škofov lahko upoštevajo ali pa ne. V tem kontekstu odigra pomembno vlogo apostolski nuncij. Odločilno besedo ima posebna vatikanska komisija za imenovanje škofov, zadnjo besedo pa izreCe papež, ki škofa imenuje. Kot se ob takih pomembnih zamenjavah rado zgodi, že krožijo imena o morebitnih kandidatih za mesto slovenskega nadškofa, ki bo nasledil dosedanjim Antonu ÌÉI Ms* Bonaventuri JegliCu, Gregoriju Rožmanu, Antonu Vovku, Jožefu Pogačniku in Alojziju Šuštarju. V javnosti se največ sliši sedem imen. To so dr. France Rode, tajnik vatikanskega tajništva za neverne, dr ’ Anton Stres, doktor teoloških in filozofskih znanosti, profesor na teološki univerzi v Ljubljani in predsednik komisije Pravičnost in mir, Alojz Uran, ljubljanski pomožni škof, ki je vodil cerkveni odbor ob prihodu papeža v Slovenijo, dr. Franc Perko, nadškof v Beogradu, dr. Franc Kramberger, mariborski škof, Metod Pirih, koprski škof, ter dr. Borut Košir, doktor cerkvenega in civilnega prava ter direktor Zavoda sv. Stanislava. Težko je napovedati, kdo izmed omenjenih ima največ možnosti, da bo nasledil nadškofu Šuštarju. Zna sr f zgoditi, da se bodo med kandidati vrnila nova in javnosti manj znana imena. Cas bo pokazal, kakšne so izbire Vatikana in za katerega kandidata se bo odločil Sv. Sedež. Od osebnosti novega nadškofa, njegovega pogleda na slovensko stvarnost bo namreč odvisno, kako mislita Vatikan in slovenska Cerkev naravnati odnos z državo. Pri izbiri kandidata bodo svojo vlogo, Čeravno pristransko, vendarle imele tudi druge, laične sredine, katerim ni vseeno, kdo bo vodil slovensko Cerkev v uvodnem obdobju tretjega tisočletja. Rudi Pavšič Il Museo nazionale Sul Collio in Slovenia è iniziata la vendemmia che quest’anno si preannuncia abbastanza buona anche se in alcune zone la grandine ha provocato ingenti danni. Museo da festeggiare Il più vecchio museo sloveno, il Narodni muzej di Lubiana, compie 175 anni. Infatti fu nel 1821, e precisamente il 15 ottobre, che venne inaugurato l'allora Kranjski deželni muzej. L’idea di costituire un museo nacque già nel 1809 ma a causa dell’invasione dei Franchi si dovettero attendere altri dodici anni per realizzare l’importante progetto. Funghi su misura Il 1. settembre, in Slovenia, è iniziata la stagione della raccolta dei funghi e con essa sono entrate in vigore le nuove normative che prevedono forti pene pecuniarie per i trasgressori. In base alle norme vigenti sono una settantina le specie di funghi che non si possono raccogliere e tra esse anche alcune molto comuni. Ogni cittadino sloveno può raccogliere al massimo 2 kg di funghi al giorno, eccezion fatta per i chiodini che possono arrivare a 5 kg. Inoltre è vietato “l’espatrio” dei funghi o la loro vendita. Le multe per i trasgressori vanno dalle 100 alle 500 mila lire. Incontro di lavoro La senatrice del Ppi Patrizia Toia, sottosegretario al ministero degli Esteri, è stata in visita alla comunità italiana d’Istria. A Capodistria si è incontrata con i rappresentanti della comu- nità in Slovenia. A Rovi-gno, invece, ha avuto una serie di incontri con i rappresentanti della comunità italiana in Croazia. Parcheggi della discordia La giunta comunale di Pirano rischia di saltare a causa della carenza dei parcheggi. Recentemente è nato infatti un comitato cittadino, formato in prevalenza da commercianti, esasperati del problema parcheggi che tarda a trovare una soluzione idonea. Kultura= novi mata j ur Tudi v Ameriki se učijo slovensko Slovenci živimo v vseh koncih sveta, Se precej močna in številna je slovenska skupnost v Združenih državah Amerike in v Kanadi, kjer je tudi dobro organizirana. Razvija celo vrsto dejavnosti družabne in kulturne narave med katerimi je Se posebno bogata publicistična in izdajateljska dejavnost. Velikega pomena je seveda tudi izobraževanje . otrok v slovenskem jeziku. Učitelji slovenščine iz Severne Amerike so v teh dneh na obisku in izpopolnjevalnem tečaju v Sloveniji. Ob tej priložnosti je skupina učiteljev prišla na obisk tudi v Na-diske doline in se seznanila s problematiko slovenske manjšine v Furlaniji. Obiskali so dvojezično solsko središče v Spetru, kjer so se zadrža- li v pogovoru z ravnateljico Živo Gruden in učiteljico Vilmo Marti-nig (na sliki). Tudi mi se srečujemo s podobnimi problemi, nam je zaupala ena od teh učiteljic, in zato je bilo to srečanje ne le zanimivo, pač pa tudi koristno. O drugih vprašanjih nase manjšine in Se posebno o vlogi slovenskih časopisov so se seznanili na uredništvu Novega Matajurja. Studijski izlet v Benečiji je predvideval tudi obiska groba msgr. Ivana Trinka na Tarčmunu, še prej pa so bili pri koči na Matajurju, odkoder se ponuja zelo lep pogled v NadiSke doline in furlansko ravnino. Obisk so slovenski učitelji sklenili s kratkim obiskom Čedada in njegovih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. V Beneški galeriji v Spetru razstavljata do 25. septembra Alessandra Bernardis in Herman Kosič Otvoritev razstave bo v petek ob 19. uri Dal 16 settembre sono aperte le iscrizioni all’UNIVERSI-TA’ DELLA TERZA ETÀ’ di Cividale per il prossimo anno accademico. La segreteria, in via IX agosto 12, è aperta tutti i giorni dalle 10 alle 12. Le attività (22 corsi e 15 seminari) avranno inizio il 28 ottobre. četrtek, 12. septembra 1996 Con una ricerca sociolinguistica di Diana Micelli 3 A Zurìgo sulla Val La biblioteca comunale di Resia si è arricchita, nella propria sezione dedicata alla valle, di un’altra pubblicazione. Si tratta del “Lavoro di licenza di linguistica italiana” con tema “La situazione sociolinguistica a Resia: un’area di parlata slovena nella provincia di Udine” ad opera di Diana Micelli, studentessa presso la Facoltà di lettere di Zurigo. Come si può intuire dal cognome, Diana Micelli che vive in Svizzera è originaria di Resia infatti il papà è di S. Giorgio dove lei stessa periodicamente trascorre periodi più o meno lunghi. Questo suo studio è scaturito dall’interesse che ha sempre avuto, così come si legge nella premessa, “per la vita, la lingua, la cultura e la società della valle... per la sua arcaicità e diversità rispetto all’ambiente in cui vivo”. Ad aumentare questo suo interesse è anche “la crescente attenzione che la nostra epoca manifesta per i popoli e le culture minoritari minacciati dall’estinzione... La sensazione che anche nella nostra valle siano in atto cambimenti in tal senso e la speranza di poter forse contribuire in qualche modo alla rivalutazione della lingua e cultura locale che sembra stiano rapidamente scomparendo mi hanno motivato ulteriormente alla scelta di questo argomento di lavoro”. Il lavoro si suddivide in quattro parti. Nella prima, l’introduzione, viene illustrata l’evoluzione storica del Friuli e degli sloveni in Friuli, la situazione geografica, storica, economica e sociale di Resia e infine la situazione sociolinguistica a Resia. Nella seconda parte viene illustrato il tipo di questionario usato per la ricerca sul campo ed il procedimento. Nel terzo capitolo invece sono illustrati i risultati: competenza del resiano, del friulano e dell’italiano, acquisizione del linguaggio, comportamento linguistico, aspetti sociocultu- rali e sociopsicologici. Il lavoro si conclude con il capitolo quarto, conclusione, la bibliografia, e le carte geografiche del Friuli e della Val Resia, alcune produzioni linguistiche in resiano e in friulano ed i facsimile del questionario e questionario per ragazzi. Una interessante ricerca questa che fotografa bene l’attuale situazione sociolinguistica della valle ed è i-noltre interessante vedere come anche la comunità si pone di fronte ai vari tentativi che si portano avanti in questi ultimi anni volti al mantenimento vivo della lingua: le varie pubblicazioni in resiano, le lezioni sulla cultura resiana nelle scuole, le trasmissioni radiofoniche in dialetto trasmesse dalla Rai, ecc. Un meritato plauso merita questo lavoro realizzato da una giovane resiana che speriamo possa offrire altri lavori per contribuire, come dice lei stessa, a mantenere sempre viva la nostra cultura. (N.L.) Il gruppo folkloristico Val Resia Za Dorica S strani Matajurja Včeraj, v sredo je bila v Spetru kulturna prireditev “S strani Matajurja”, s katero so se Slovenske organizacije videmske pokrajine želele pokloniti spominu Izidorja Predana - Dorica, mesec dni po njegovi smrti. Ko pišemo, seveda ne moremo Se poročati o dogodku, ki je pred nami. Vemo pa, da program predvideva najprej v Spetrski cerkvi mašo, ki jo bodo peli združeni pevski zbori Pod lipo, Rečan in Matajur. V občinski dvorani bo pa kulturna prireditev na kateri se bomo z besedo in s glasbo spomnili Doriča, njegovega ustvarjalnega dela in njegovega sporočila. Seveda so vabljene k sodelovanju vsa društva in skupine. Dorič je bil človek besede, slovenske besede, izgovorjene in pisane, in rdeča nit, želja je bila se ga spomniti in ga počastiti prav z njegovimi besedami, saj je bilo njegovo literarno in publicistično delo bogato in se nam samo ponuja v premislek in tudi v zabavo. Dorič, rad bi ti povedal Dragi Dorič, povedal bi ti rad kaj lepega, kaj pristno našega, da bi se skupaj raznežila ob glasu korenin, kakor se nama je tolikokrat zgodilo od tistih daljnjih časov pred več kot Štirideset leti, ko sva se spoznala v goriskem dijaškem domu, kamor si zahajal med obiski k profesorju Radu Bednaržiku, tvojemu učitelju in mentorju. Rad bi ti ponovno povedal tisto pesem o materi iz Benečije, ki je prišla obiskat sina v dijaški dom, povedal o materi, kako je molče in potrpežljivo čakala nanj, njega pa ni hotelo biti od nikoder... Mati iz Benečijeje sedela poleg mene. Pil sem kavo. In so konjska kopita topotala. Oči - globoke kakor zemlja samota, oči - podoba sinov s krampom v tujini, oči - pozabljena revščina ob reki Nadiži, oči motnoprozorne. ... rad bi ti ponovno povedal pesem, pesem o naši usodi tu na križišču, pesem upora in boja, pesem upanja, pesem zaverovanosti v narodovo duSo... Jaz sem en Slovenec na križišču, razparan, ki ga ziblje venec češenj, skal in morja, a ti, poljana mojih sanj, si videla to mater, smo, med jalovimi travniki zasuto s plazom pozabe, si videla ljudi, stoletni molk grobov, in krik, zadušen v nemih globinah? Ce si narod, zatuli svoj gnev, da bo vedel ves svet, kakšno smrt izigrava protest. In ko so konjska kopita topotala. ...rad bi Se enkrat doživel skupaj s teboj izliv tistih dveh solz na onemelem obrazu te neskončne matere, ko je zaslišala sinov glas iz veže... oj božime, oj božime... Mati iz Benečije je sedela poleg mene, dvoje solz ji zablestelo je v očeh. Tam v veži nekaj fantov je zapelo po slovensko. Kolikokrat se je dogajalo: vsakič ob najrazličnejših prilikah, ko smo se za zmeraj poslavljali od naših ljudi, vsakič, ko smo se zbirali in sanjali z govorjeno besedo, ki je bila tudi trda in ostra, a zmeraj ljubeča, s pisano besedo pesniške ustvarjalnosti in gledališke umentosti, tvojega Beneškega gledališča, tvojega Dneva emigranta, tvoje Kamenice, ko smo romali v svetišča mogočnikov oblasti, ko smo manifestirali - vsa tvoja Benečija tam na goriskem Travniku -ko smo se zbirali in sanjali... “Ivan Trinko”, “Rečan”, Novi Matajur in emigranti... emigranti... emigranti... in s trebuhom za kruhom. Rad bi ti povedal, a kaj, ko ta nas za zmeraj adijo gre zdaj tebi. Zunaj tod okoli pa naprej vršijo tvoje breze, naprej poganjajo tvoje korenine, naprej živijo tvoje sanje. Hvala, Dorič! Filibert Benedetič De bojo žive nit, ki nas vežejo muorli zapustit njih duom an od tistih, ki videjo njih vasi se praznit. Se narbuj močna pa je nit, ki parhaja iz sarca an je ljubezan, ki jo vsi imamo do svojega duoma, do svojih spominov an navad, tradicij an kulture an do tistega slovienskega jezika, ki se ga nismo učil v obedni Suoli ma na kolienah, v naruočju naših mam. An če bomo znal diet kupe tele niti bomo lahko v podpuoro adnim te drugim an nardmo vsi kupe kiek za de naSe doline na umarjejo. Tel je biu pomien an nami-en srečanja v Manzanu. Pa se vie vsak začetak je težak, hlietu se troStamo bo buojs. Na koncu se muormo zahvalit tistim, ki so parsi i, parjateljam iz Manzana, ki so nam puno pomagal an se posebno tistim, ki so sodeloval v kulturnem programu an so nam Senkal njih nedi-ejo popudan v imenu ljubezni do nase kulture an z Zeljo se srečat z nasimi.(jn) s prve strani Potlè smo pa vsi kupe na vičerji piel, Davide je godu kitaro, Marko je pa veselo nategavu njega ramoniko. Mi smo Sele prepričani, de je dobrà ideja se srečat med Slovenci, se stisnit roko med tistimi, ki žive Se po naših vaseh an dolinah an tistimi ki žive dol po Laškem. Je pru daržat žive tiste niti, ki nas vežejo an so narete od naše skupne življenjske poti, od diela an fadije, od žalosti tistih, ki so novi mata jur Četrtek, 12. septembra 1996 4 Scuola, tutti sul tappeto i problemi della Benecia Molti gli spunti offerti dal convegno organizzato dalla Comunità montana Aktualno Sono stati tanti i nodi venuti al pettine nel corso del convegno di sabato su “Scuola, territorio, comunità”. Figuriamoci: un’area degradata, i problemi dell’emigrazione, della denatalità, delle strutture, delle spese. Mettiamoci anche il bilinguismo, che non dovrebbe essere un problema ma in certi casi (ancora) lo è. Però proprio la presa di coscienza, da parte di molti, di queste questioni, e l’energia con la quale si vuole cercare una loro soluzione, si spera definitiva, hanno fatto di questo convegno - organizzato dalla Comunità montana, fortemente voluto dalla Commissione cultura presieduta da Vilma Martinig -un momento importante che dovrebbe essere ripetuto, a nostro avviso, almeno una volta all’anno. L’apertura con la Guerra Il convegno è stato aperto da un intervento dell’assessore regionale alla cultura Alessandra Guerra che ha parlato della necessità della tutela del patrimonio linguistico e culturale presente sul territorio, di un’idea di autonomia regionale anche per quanto riguarda la cultura e la scuola. Dopo che il presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig ha affrontato di petto la questione (anche linguistica, soprattutto linguistica) delle Valli, ricordando che la scuola del futuro «dovrà essere europea, prevedendo l’insegnamento di più lingue», il tema del bi- o plurilinguismo è stato affrontato da Silvana Schiavi Fachin, docente di Didattica moderna dell’Università di Udine. «E’ importante che il sistema scolastico si sia dato l’obiettivo di dare una lingua comune all’Italia - ha detto tra l’altro - ma sono state sbagliate le modalità con cui questo disegno è stato realizzato, con l’abbandono graduale della lingua della propria casa». In fondo «crescere con due o più lingue si può», e se è possibile «meglio le lingue più vicine a noi». Secondo il professor Paolo Ci-tran, presidente di un’associazione di insegnanti della Carnia, «il problema scolastico è legato al recupero dell’identità» e, a proposito di autonomia, essa potrebbe rappresentare «un pericolo per le zone marginali, perché un territorio povero rende la scuola povera, anche se poi ci sono dei meccanismi di compensazione». «Passaggio obbligato: l’autonomia» Invece il provveditore di lungo corso Valerio Giudeo ha auspicato «un passaggio obbligato: il riconoscimento dell'autonomia scolastica COMUNE SCUOLE Na ALUNNI S. Pietro MATERNE 35 elementari 59 MEDIE 107 Scuola bilingue 48+76 (mat.+el.) I S. Leonardo materne 29 ELEMENTARI 46 MEDIE 42 Pulfero MATERNE 22 ELEMENTARI 39 Savogna MATERNE 10 ELEMENTARI 14 Torreano MATERNE 42 ELEMENTARI 50 Prepotto MATERNE 20 ELEMENTARI 21 come primo vero segnale del cambiamento». Giudeo segue fido la scia del ministro Berlinguer, e forse farà anche bene. Ma quando i sindaci S. Leonardo e Stregna gli hanno espresso le proprie preoccupazioni per i problemi legati al trasporto degli alunni, quando una giovane mamma di Grimacco gli ha fatto presente che nel suo comune una scuola materna appena ristrutturata rimane vuota, il provveditore forse ha preso nota mentalmente (cioè ha preso nota di cose che sa già) ma non ha risposto. Un po di consolazione è Pilifero, don Pierino ha lasciato E’ durata meno di sei anni la permanenza nelle Valli del Natisone di don Pierino Del Fabbro, che tra sabato e domenica ha celebrato le ultime messe nella parrocchia di Pulfe-ro. Don Pierino da tempo aveva deciso di lasciare la nostra zona, con l’intenzione di dedicarsi nuovamente alla sua attività di missionario. La sua prossima meta potrebbe essere la Palestina. Al suo posto giungerà a Pulfero l’attuale cappellano di Cividale, don Federico Saracino, che però vivrà nella parrocchia di S. Pietro al Natisone. Sarà lui, assieme a monsignor Dionisio Mateucig, a celebrare le messe nel capoluogo e nelle frazioni del comune di Pulfero. Don Pierino, originario di Morte-gliano, era giunto nel dicembre del ’90 dopo 11 anni di missionariato in Brasile. “Sono stato accolto molto bene - aveva detto al suo arrivo - qui ho constatato che ci sono persone molto vivaci interiormente, in loro ripongo la mia speranza per il futuro”. arrivata con l’assessore provinciale all’istruzione Mauro Bigot, che tra l’altro ha rivelato l’esistenza di uno studio della Provincia secondo il quale dal prossimo anno il liceo classico Paolo Diacono, il convitto nazionale (che ospita il liceo scientifico) ed il liceo psicopedagogico di S. Pietro al Natisone potrebbero essere accorpate in un’unica presidenza. Il convegno è proseguito con un intervento dell’assessore alla cultura della Comunità montana Beppino Crisetig, che ha rimarcato la realtà consolidata della Obmejno srečanje v Ratečah V nedeljo je bilo na Tromeji nad RateCami, nedaleč od Trbiža, tradicionalno, 17. Srečanje treh dežel, ki se ga je udeležilo okoli deset tisoC ljudi. NajveC je bilo Avstrijcev, veliko pa je bilo tudi ljudi iz sosednje Kanalske doline in kranjskogorskega območja. SreCanje so organizirala turistična društva iz Podklo-štra, Trbiža, Rateč in Kranjske gore, sam spored pa je zadeval vrsto kultumo-zaba-vnih toCk ter ponudbo tradicionalnih jedi s tega območja. Med številnimi obiskovalci so bili tudi župani s tromeje in sicer Carlo Toni-utti s Trbiža, Erwin Steinle-hner iz Podkloštra ter Jože Kotnik iz Kranjske gore, ki so med slovesnostjo podčrtali pomembnost takih in podobnih srečanj pri utrjevanju prijateljstva in sodelovanja ob meji. Samo srečanje pa je potrdilo, da na tromeji obstajajo vsi pogoji, da bi tu vendarle prišlo do zimskih olimpijskih iger, ki bi za to območje pomenile moCan impulz za turistično gospodarstvo, sama olimpijada pa bi ponudila model, kako lahko pride do konkretnega sodelovanja med tremi državami. scuola bilingue, e con un breve dibattito interrotto dal gong del senatore Darko Bratina, chiamato a trarre le conclusioni. Le conclusioni del senatore Bratina L’incontro, secondo il senatore dell’Ulivo, è stato «una riflessione serena e mirata a dare risposte alle e-sigenze di cui la comunità ha bisogno». Tra storia e sociologia, Bratina ha fatto un bilancio - dalla Prima guerra mondiale ad oggi -per le nostre zone, dove «le scuole e le lingue sono state usate come fatto politico: lo Stato è diventato ipernazio-nalista, usando la scuola come suo principale strumento». Risultato: «Oggi la scuola è del tutto inadeguata rispetto alle proprie esigenze». A proposito della scuola bilingue di S. Pietro: «E’ un caso esemplare dell’innovazione scolastica. Se la stessa cosa fosse fatta con l’inglese nel centro di Milano avrebbe già avuto mille riconoscimenti». Un esempio da seguire, se non altro «perché l’Europa è alle nostre porte». Conviene ricordarcelo anche per quanto riguarda la scuola, come si diceva una volta «la palestra del futuro». Michele Obit Sodelovali bomo odslej tudi na vojaškem polju V Bologni sta obrambna ministra Italije Beniamino Andreatta in Slovenije Jelko Kacin dodala novo poglavje v utrjevanju odnosov med sosednjima državama. Podpisala sta namreC sporazum o sodelovanju na obrambnem področju, ki predvideva široke oblike sodelovanja med oboroženimi silami. Sporazum iz Bologne pa ni pomemben samo z vidika utrjevanja dvostrankarskih odnosov, marveC predstavlja velik prispevek k evropski varnosti na tem predelu kontinenta. V ta okvir sodi tudi izmenjava vojaških atašejev in dogovor, da bodo v kratkem v tr-Zaško-koprskem zalivu pripravili skupne morske vojaške vaje. Tudi na tem sreCanju, predvsem med novinarsko konferenco, je prišlo na dan vprašanje fojb. Andreatta je podobno kot Dini ob sreCanju s Kračunom izjavil, da se o tem ukvarja mešana komisija in da to vprašanje ne vpliva na dogovarjanje in sodelovanje obeh držav. O fojbah je tekla beseda tudi na posvetu, ki ga je Slovenska skupnost pripravila v Trstu o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in o problematiki manjšin. Predsednik parlamentarne Gubanca naj vas spodbudi Videmska pokrajinska uprava, gorska skupnost Nadiških dolin in konzorcij za zašCito znamke “Gubana” bodo tudi letos organizirali mednarodno kulturno nagrado “Dar dolin” z namenom, da spodbudijo veCjo pozornost in boljše poznavanje zgodovinskih in kulturnih vrednot ter drugih vidikov ljudskega izročila v Nadiških dolinah in širše v alpskem in predalpskem prostoru. Mednarodna nagrada obenem omogoCa uveljavljanje za Nadiške doline značilne gubance, posebnega prizvoda krajevne obrti, in njeno zašCito pred poskusi konkurence in poneverbe. NateCaj ima torej dvojno promocijsko funkcijo, saj zadeva tako kulturno kot družbeno-go-spodarsko področje. Za organizacijo nagrade skrbi Furlanski študijski center “I. Nievo”, k pobudi pa so pristopili še Občina Speter, cedajska Ljudska banka in sekcija Lions kluba. Nagrada obsega dve sekciji. Prva je namenjena raziskavi o poljubni tematiki v zvezi z enim ali veC ono \£. uJBU’M J*remfo culturale lot II I erfhtoo« - S.Plat/v «J 16 novemfcrv 19fé naslednjih področji: kulturna zgodovina, gospodarska zgodovina, zgodovina urbane krajine, verska zgodovina, ljudsko izročilo in toponomastika. Druga sekcija pa je namenjena pesništvu in pripovedništvu na temo “Gubanca in njene doline”. Predstavijo se lahko tudi pesmi in pripovedi na prosto tematiko. Piše se lahko v italijanščini, fur-lanšCini, slovenščini in nemščini. Rok natečaja zapade 10. oktobra. Obrambni minister Kacin podkomisije za manjšinska vprašanja Lojze Peterle je bil mnenja, da je treba odpreti vse fojbe in ugotoviti identiteto mrtvih. Sicer o tem naj teCe razprava med zgodovinarji in ne med politiki. Posveta v Trstu se je udeležila tudi senatorka Patrizia Toia, podtajnica v zunanjem ministrstvu. V zvezi z vprašanjem naše manjšine je povedala, da italijanska vlada pripravlja zakonski predlog za organsko zašCito naše skupnosti. Povedala je, da bo šlo za nekakšen okvirni zakon, ki naj bi služil deželni upravi in samim občinam, ki bodo imele skrb uresničiti zaščitne normative. Dreka: na Solarjeh bo koča Sanje dreškega župana Maria Zufferli se bojo uresničile, piše videmski dnevnik. Kaj se je zgodilo? Dreški kamun je dau na apalt diela za zazidat kočo na Solarjeh, kjer naj bi lahko diel pod strieho spat kakih 40 ljudi. Pa ne samuo, blizu bo tudi pre-stor, napravjen an atrecan za otroke. S telim projektom pa po prepričanju dreškega aministracjona se bo puno premaknilo naprej za ekonomski razvoj telega ka-muna. Se posebno potlè, ki bo nareta ciesta iz Volč, za katero je dala finančni prispevek Evropa. Se buj bi se odparlo an vič perspektiv bi dreški kamun i-meu, če bi bil blok odpart cielo lieto, mislijo dreški aministratorji. Ki dost soudu pa bo po-triebnih za zazidat tolo kočo? Guori se an piše od 300 milijonu. Duo pa stoji za telim projektom? Tra-govinska zbornica iz Vidma, gorska skupnost Nadiških dolin, sam dreški kamun an Evropa z nje Interreg. Sindak Zufferli ima puno upanja v tel projekt, ki bi muoru bit spejan do konca že hlietu poliete. '’/vìfosfó rave.. DANGER MINESt STAYON THE R0AD To preteklo nediejo je biu an liep senjam v Manzane, kjer se je srecalo puno beneških Slovencu, ki živjo po Laškim, an seviede, v Benečiji. Zatuo nista mogla parmanjkat tudi Giovanin an njega sar-Cni parjateu Beput. Zvestuo sta poslušala PonedišCaka, gledališče, Beneške korani-ne an koro Matajur, pa kadar sonce jih je nomalo pogrielo sta se nicku pomaknila pruot kiošku, kjer so toCil freško pivo an sladko vince. Ankrat je plaCu Giovanin an ankrat Beput takuo, de kadar sonce je že zahajalo za brieg, sta začela piet: “Na badi, na badi, na badi... Ce naše žene nas bojo kregale.” Po pot sta se ustavla še tu kajšni oštariji, takuo de Beput ni mu vic iti sam da-mu. Giovanin ga je pa-rjeu po paško an ga pe-ju pred hišo, pa kadar je uzeu kjuC tu pest nie mu ušafat jame od kju-Caujnce an vickrat mu j’ padu kjuC uon s pest na tla. Za ga pobrat dol s tli, Beput se j’ takuo spregnu, de so mu se tam na rit bargeške arzsprale. Kadar Giovanin je cu tist “krak” je pogledu Beputa tam od zad, an mu jau: - Beput, imaš an taj tam na rit! - A vieš, ka’ ti povi-em Giovanin? Popiga ti, ker ist sem že previe pjan!!! novi matajjur Četrtek, 12. septembra 1996 nia è davvero bello. In Bosnia e in Serbia stanno ricostruendo case, palazzi, chiese, strade: tutto è andato distrutto durante la guerra. Devi stare molto attento alle strade da percorrere, ci sono ancora molte mine disseminate sul territorio. In Romania è miseria nera. Case fatte di fango e letame. Non consiglio di avventurarsi da soli, meglio in due o in tre e tenetevi stretta la roba. Arrivi a Bucarest e ti trovi di fronte a palazzoni immensi, per non parlare di quello di Ceausescu: lì puoi raccogliere la gente di Gri-macco, Drenchia, Stregua e ti avanza ancora posto. Immediatamente dietro ci sono le baracche. In città i bambini ti stringono d’assedio e fin che non dai loro qualcosa non ti lasciano in pace." Peccato che il tempo stringa, a casa ti aspetta il lavoro e di conseguenza per il ritorno devi prendere il treno. Comunque, non male ragazzi, 1.600 kilometri in dieci giorni. Non è da tutti. Un bravo se lo merita soprattutto Gianni, giovanotto dalla non più verdissima età, ma con forza e grinta da vendere. E il prossimo anno? Non ci resta che a-spettare. —= Kronaka--------------------- Moreno, Gianni an Michele so šli iz Oblice... quest’anno la destinazione era Costanza sul Mar Nero. Partito da Oblizza il 5 agosto assieme a Gianni Bledig - nativo di Oblizza, ma residente a Brescia, co- Z bicikleto do Čarnega muorja “Ce čež spoznat nove prestore, ljudi, navade tistega kraja, na stuoj iti, ka-mar gredo vsi turisti: atu boš videu, kar ti žele pokazat an ne kar je v resnici. An resnica kajšankrat more bit buj liepa, al pa buj garda, buj žalostna...” takuo nam je jau Moreno Dugaro - Rusacu iz Duzega. Moreno je med tistimi, ki kar gre v kajšno novo deželo, Ce spoznat stvari takuo, ki so an nomalo za tuo, nomalo zak mu je všeC iti z bicikleto, je tudi lietos šu na počitnice takuo: z njega bicikleto po potieh, po vaseh, kamar na hodejo vsi. Parvo lieto je prevozu Avstrijo. Biu je sam. Lansko lieto je Su do “Capo Nord” an sta bla na dva, parluožu se mu je biu še Gianni Bledig iz Oblice. Lietos je šu do Čarnega muorja, an so bli na tarje: on, Gianni an še an parjateu Gianna, Michele, ki je iz Brescie, kjer živi tudi Gianni. Iz Oblice so odšli v pan-diejak 5. vošta. Skuoze Slovenijo, Hrvaško, Jugoslavijo (Serbija an Bosna) so paršli do Kostance, na Čarnem muorju, deset dni potlè: vsega kupe 1.600 kilometru! Tu pet minutu guorenja se na more poviedat deset dni “novega” življenja. Pa kiek smo zviedel vseglih. “V Sloveniji je ries le-puo, ni bluo obedne težave. Z ljudmi smo se poguarjal po sloviensko. Tudi na Hrvaškem ni bluo težkuo. V Bosni an Serbiji so vsi na diele za obnovo po uejski. Strojejo hiše, Suole, vse hrame, ki videš okuole, poti... tam je vse podarto, vse postreljeno. Se muoreš ahtat, zak so šele posajene mine nomalo povsierode. V Romaniji pa je obupno. Velika mizerija, hiše so na-rete z lužo an z gnuojam. Se muoreš ahtat, de ti na nesejo, kar imaš ta par sebè. Buojš iti na dva al na tri. Prideš v glavno miesto, v Bucarest, an videš tele velike hrame, kamar bi šli lahko živet vsi ljudje sri-enjskega, dreškega, garmi-škega kamuna kupe, ti se pari vse takuo bogato... an glih ta za njim videš pa barake. Otroc ti hodejo okuole an se jih na odtreseš, do-kjer jim na daš ki.” Takuo nam je med drugimi stvari poviedu Moreno. Za se varnit damu, so uzel treno. Ne zak so bli trudni, paC pa zak nie bluo vic cajta. Doma jih je Čakalo dielo. “Se vuoi conoscere la realtà di un paese sconosciuto, non devi andare dove c’è il turismo di massa: li vedi quello che vogliono farti vedere." Così dice Moreno Dugaro di Dughe. Un po’ per questo motivo, un po’ perchè gli piace andare in bicicletta, le sue ferie le trascorre così: alla scoperta di posti sconosciuti in sella alla sua bici attraverso paesi e città. Dopo l’esperienza in Austria due anni fa, lo scorso anno a Capo Nord, Pomagajmo sv. Lourancu Michele, Gianni an Moreno (s čeparne roke) pred Čarnim muorju me Michele, il terzo compagno di viaggio. Attraverso la Slovenia, la Croazia, la Bosnia, la Serbia e la Romania sono arrivati a Costanza dieci giorni dopo e dopo 1.600 kilometri in sella alla bicicletta. Dieci giorni vissuti così non si possono raccontare in cinque minuti di chiacchierata, ma qualcosa veniamo a sapere lo stesso: “In Slove- Kar družina poje ne morejo parmanjkat Čebudinovi bratje “Terežinko”. Giuseppe (Bepo), Luciano an Remo Chiabudini so imiel puno uspeha, suCeša. Skoda le de lietos ni bla ta par njih tudi sestra Ude, ki je piela an pieje kupe z njimi. Takuo, ki smo že pisal an druge lieta, na teli prireditvi pojejo družine: mama an tata, otroc, bratje... Lietos je bluo 22 družin iz cie-le Slovenije, adna je paršla iz Koroške, adna iz Madžarske an takuo, ki smo jal, adna tle z Benečije. Ka’ imamo reC? Zaries pridni so Čebudinovi bratje an upamo, de bomo imiel kako lepo parložnost jih poslušat tudi tle par nas. Bepo, Luciano an Remo na letošnji prireditvi “Družina poje” V Marsine imajo dvie cierkve, adno v dolenjim, drugo v gorenjim Marsine. Par sarcu pa jim posebno stoji tista, ki je posvečena svetemu Lourencu an je na liepem kraju, v gorenjim Marsine. Za prit do nje se uzame ’no stazico, ki peje po senožetih an njivah. Svet Louranac poCaso poCaso umiera. Vasnjani neCejo, da se pride do tega an študierajo, kakuo narest za jo postrojih So parpravljeni dat vsak kiek, an troštajo se, de parsko-Cejo na pomuoC an tisti Marsinci, ki žive dol po Laškem, po Italiji an tudi po sviete. Študierajo tudi se obarnit na kaki javni ustanovi. Ce se na začne hitro z dieli, cierkuca se poderè an bo ries velika škoda, ne samuo za Marsince, pa tudi za vse nas, ki živmo tle po dolinah sa’ naše cierkuca so med narguor-šimi bogatijami, tiste, ki pričajo našo kulturo, ki jih imamo še donas. So preživiele ujskam, potresu, cajtu... bi bluo Skoda, de bi se podarle zaradi malomarnosti vsieh nas. Ce so bli nomalo liet od tega organizoval tako ma-nifestacjon, paš ki naših družin je bluo šlo lahko piet. Piel so noni, tate an mama, strici, tetè an otroc kar so bandimal, kar so kostanj bral, kar so trosil an gra-bli... Seda po družinah se na pieje vic, po družinah se še malo guori, kje imamo cajt? An potlè je televižjon, ki nam ponuja vsega. Mah! Takuo na liepi prireditvi, ki so jo organizal že trinajsti krat v kraju Andraž na Stajarski v Sloveniji an ki se klice pru “Družina poje”, tle z naše Benečije so šli samuo Čebudinovi bratje iz Scigle. An ni parvi krat. Nastopali so že vic liet. Takuo an lietos njih lepe Stime so se kupe ujele an zapiele pred številno publiko “San vidu Marijanco”, “Oj fantič pridi h mene” an Minimatajur Livenka, l’ultima battaglia nel paese che non c’è - Epilogo 8 Olga Klevdarjova Usciti dalla sacca per gli alpini la campagna di Russia è finita I i m 4 Tempio di Cargnacco (Udine) -Terza ceramica Nikolajevka di Enore Pezzetta. Èia rievocazione della celebre battaglia. Sulla scena si vedono, al centro, gli alpini che si sorreggono mentre a fianco il generale Reverben sul carroarmato ordina l'assalto al terrapieno. Qua e là gruppi di alpini in diversi penosi atteggiamenti Nella Metafisica di Andrej Lukežov sul Don, trova luogo l’infinita Bontà del Creatore. Perfino il Ce-plieskin concede qui la sua attenzione. Eccone il succo: quando l’anima viene tratta a sè dai due Giocatori, a questa è concesso di recare con sè, nell’Aldilà, la cosa che nel corso della vita gli era stata più cara. In questo modo, se il Gioco è il fine di tutto, tutto può continuare lassù e nessuno si annoierà. La discussione scivola su questioni personali: cosa ciascuno dei tre porterebbe con sè nell’Aldilà? Il Lukežov è deciso, ma ugualmente combattuto fra il fucile da caccia e la fisarmonica. Unico dubbio: potrebbe usare ‘poi’ il fucile? In dubbio il Simanov. Vorrebbe portare la piccola Norina Jurjova dagli occhi neri, davanti alla cui finestra passava sempre mentre lei stava a cucire, per vederla, e lui non aveva mai tovato il coraggio, non dico di esporle il tumulto del suo cuore, ma di guardarla negli occhi di velluto. Si potrà, non si potrà? 2ef sta al gioco. Con una donna, ma neanche piccola e pura come la Norina Jurjova, lui si vedrebbe bene. O forse con un ‘kit’ completo per la distillazione di spiriti da impiantare lassù, dove non ci sarà la guardia di finanza. “Una vita come questa di noi tre - conclude Lukežov - merita pure un risarcimento”. Qualcuno ricorda l’altra lontana notte del 25 gennaio, quella del 1938. La Luna sta compiendo la ses-santaduesima rivoluzione attorno alla Tera dalla notte in cui il cielo della Be-necia sembrò di essersi infuocato inducendo i “nun-ci” a riflettere sul significato funesto di quelle vampate color sangue e a meditare sulla disgrazia che sicuramente stava per abbattersi sui loro paesi. Alla scadenza dei cinque anni dal terribile monito del cielo il giovane Lukežov collega la sua odierna sventura al messaggio che allora era stato lanciato con i colori dell’inferno dipinti nel cielo. La riproduzione di quella notte, per quanto ricorda il Lukežov, è perfetta. *** La cittadina sta laggiù, in fondo all’ampio avvalla- mento lungo il quale si snoda la ferrovia che conduce da Voronež a Valujki e di qui verso l’Ucraina. A Valujki la ferrovia si affianca al fiume Oskol che si snoda lento verso il Doneč. Valujki doveva essere il punto di confluenza delle divisioni alpine in ripiegamento dal Don. Dell’ordine che modificava quella meta, come abbiamo visto, potrà essere informata solo la divisione Tridentina. Ha piegato verso nord, tagliano di traverso i dossi ghiacciati, la depressione fra Zabskoje e Nikitovka e la penosa salita di Arnautovo, sopra la quale la notte del 25 gennaio i battaglioni sono stati lanciati nella fornace ardente. Ora la possibilità di u-scire dalla sacca verso la salvezza sta nella rottura dell’ultima barriera che i sovietici hanno organizzato proprio laggiù, nel lungo abitato dominato dalla chiesa con il campanile a cupola. Davanti sta il terrapieno della ferrovia e l’edificio della stazione. Se uno cercasse sulla carta il nome di quella piccola città lo troverebbe solo sulle carte di guerra italiane e tedesche. Ci sono decine di villaggi e cittadine più o meno grandi in quella regione che portano il nome Nikolajevka. Quella, affondata nella valle lungo la ferrovia, non c’è. Al suo posto c’è Livenka, che ha quel nome forse perchè piove sempre. Liven’ significa intatti acquazzone. Ma per gli italiani ed i tedeschi la cittadina è diventata, per sempre, Nikolajevka. Nei discorsi celebrativi quella di Livenka - Nikolajevka è la battaglia simbolo del valore e dell’eroismo, perfino della vittoria, degli italiani in Russia. Fu invece, soprattutto, la battaglia della disperazione, l’estrema sintesi degli orrori di quella guerra. L’angoscioso dilemma è questo: la cattura e la prigio- nia in Siberia oppure la sventagliata del mitra partigiano, o la carta estrema dell’assalto disperato oltre il quale c’è un tetto per la notte, e l’uscita dall’ultima trappola di ferro e di fuoco. E sono decine di migliaia gli uomini per i quali, oltre l’ultimo ostacolo, non stanno certo la vitto- ria, la gloria o l’onore, ma la prospettiva - sfocata come un miraggio lontano -della casa, del focolare, della famiglia. Sul costone ghiacciato stanno i reparti superstiti della divisione Tridentina. Aspettano quelli che ancora si battono ad Arnautovo. Stanno i pochi superstiti i- solati della Julia e della Cuneense che hanno conservato il fucile e qualche bomba a mano. Stanno soprattutto, instupiditi dalla fatica, dal freddo, dalla fame, gli sbandati che formano ormai una massa informe e grigia di venti-trentamila uomini. Hanno gettato le armi, ormai scariche e ingombranti. A-spettano, come sempre, che i combattenti rompano la barriera di fuoco, per slanciarsi sul villaggio ed arrivare per primi alle case. Qui, sul ciglione, se la Tridentina non passerà, stanotte ci saranno migliaia di statue di ghiaccio. Laggiù i soldati rossi tengono Livenka con carri, cannoni, mortai, armi automatiche e abbondanti munizioni. Hanno l’ordine di annientare l’invasore e distruggerne per sempre qualsiasi capacità di azione, ma guardano con inquietudine l’enorme massa radunatasi sopra il ciglione. Allora i cannoni rivolgono il fuoco distruttivo sulle colonne dei reparti armati e sulla massa degli sbandati; alcuni aerei con la stella rossa sorvolano bassi la massa dei fuggiaschi mitragliando e lanciando spezzoni. Saltano in aria, come in una macabra danza, gli alpini a pezzi, i muli a pezzi, le slitte con i feriti a pezzi. I vuoti sono paurosi. A stento gli ufficiali dei reparti organici si sono fatti strada nella massa amorfa degli sbandati avvolti nelle coperte e tremanti di freddo. Gli ufficiali vogliono tentare il tutto per tutto. Ordinano l’attacco aprendo i plotoni a ventaglio. Gli alpini calano lungo la china esposti al tiro diretto. Il generale Martinat, capo di stato maggiore del corpo alpino, si getta in a-vanti impugnando un moschetto; è colpito e muore. Gli alpini risalgono il terrapieno e conquistano le prime case. L’azione è convulsa, e gli alpini non possono tenere la posizio- ne perchè hanno esaurito le munizioni. La manovra di ripiegamento è sanguinosa e la neve è diventata un orribile impasto di sangue e uomini a pezzi. Sta calando la notte. La temperatura comincia a scendere implacabilmente sotto i trenta gradi sottozero. Il generale Reverberi sa che quella notte all’addiaccio per la Tridentina e per gli sbandati sarà fatale. Sono arrivati quelli di Arnautovo. Il generale, allora, ordina l’attacco. Sale su un carro armato tedesco, ordina ai carristi di andare a-vanti e, impugnata con disperata determinazione la pistola, urla: “Tridentina avanti!” La Tridentina va all’attacco, con i fucili, le bombe a mano e le baionette. Quasi per istinto, improvvisamente, con un u-nico urlo disumano, si mette in movimento la massa degli sbandati. La scena è apocalittica: decine di migliaia di uomini, disarmati, stracciati, disperati - mentre i russi sparano a zero su quell’immenso brulicare di larve umane - prendono la corsa, rotolano, inciampano, arrancano lungho la china, con le slitte, i feriti, i muli, i moribondi, i mutilati, i congelati, gli zoppi, i malati, tutti all’assalto delle città, dentro l’abitato, dentro le case. I russi comprendono il rischio di essere fisica-mente travolti dalla massa urlante e lasciano perdere ritirandosi. A loro giudizio, inoltre, il loro compito è assolto. La via della fuga è ancora lunga e il gelo, e lo sfinimento e la fame completeranno la distruzione dell’armata italiana. Si è scritto di più di 5.000 caduti in dieci ore: il fiore della gioventù italiana - ragazzi pieni di vita, giovani ufficiali, comandanti coraggiosi - è così stritolato dai sogni del dittatore. II colonnello Signorini, comandante del 6. reggimento alpini, sconvolto per l’ecatombe, si accascia e muore d’infarto davanti al generale Nasci. Il corpo alpino è liquidato e non potrà più essere impiegato in terra di Russia. Spaventosamente decimato tornerà (si dirà vittorioso) in Italia, dove i gerarchi si affanneranno a nascondere la tragedia. M.P. (segue) Dve roki sta nekoč bili prijateljici in v vsem enaki, zato sta živeli v meru in dolgočasju Desna in leva roka Dve roki, desna in leva, sta bili prijateljici. Obe sta bili zmeraj obrnjeni v isto smer, delali sta iste gibe, Ce je imel prstanec leve roke prstan, ga je imel tudi desni prstanec, in to popolnoma enakega. Tako sta živeli v miru in dolgočasju dolgo Casa. Pa se je zgodilo, da se je po naključju samo desna roka globoko urezala v prst. Desnica je zavpila od bolečine, leva pa se je na tihem oddahnila, ker se nesreča ni pripetila njej. Desnica je pogledala levico in rekla: - Čakam. - Na kaj pa? se je delala nevedno levica. - Na kaj neki? Da se tudi ti zrežeš, ne? Saj sva sestri. Ureži se Se ti, da bova enaki. Levica je v zadregi migala s prsti, urezati pa se ni hotela. - Nisem jaz kriva, Ce si ti nerodna, je sitno dejala, zakaj pa ne paziš? To je desnico ujezilo: - Sram te bodi, levica! Slaba sestra si, da ves! Levica pa je bila Se toliko predrzna, da ji je zabrusila: - Ce nisi zadovoljna z menoj, pa si poisci drugo sesti o! Tako nerodno in neumno, kot si sama! Zdaj je desnica poble-dela in se stisnila v pest. Levica se je brž umaknila za hrbet in zavpila: - Kaj, udariti me hoCeS? - Ne samo udariti, je zapihala desnica in pograbila nož, odrezala ti bom vse prste! Levica se je zgrozila, ko je videla, da desnica misli resno, in je ostala v varni razdalji. Desnica jo je lovila spredaj in zadaj, a levica je bila zmeraj hitrejša. Nazadnje se je desnica pomirila in spustila nož. Levici je bilo kar malo žal, da se je tako grobo obnašala in je desnico plaho pobožala. Desnica ni bila vec jezna - užaljena je bila pa Se zmerom. In je rekla: - Živeti bova morali skupaj, Ce nama je prav ali ne, zato nima nobenega smisla, da se prepirava in si groziva. Ampak nekaj ti povem: odslej bom jaz vse naredila hitreje in bolje od tebe. Ti boš zmeraj za mano. Jaz bom trgala rože, z mano bodo jedli, pisali in risali, se Cesali in tudi klofute bom delila jaz. Ti bos zmeraj samo v rezervi in veljalo bo: naj ne ve levica, kaj dela desnica. In ubogo levico je to tako potrlo, da je postajala vsak dan okorna in počasna. Se danes je taka. Nekateri ljudje so pa v tem primeru dali prav levici! To so levičarji! Svetlana Makarovič (Iz “Rodne grude”) Sport novi matajur 7 Četrtek, 12. septembra 1996 L’attaccante prelevato da! Sevegliano decide la gara della Valnatisone in coppa Regione Giovanili, le avversarie dei valligiani Mancano solo due settimane al fi- schio d’inizio ai campionati Giovanili di calcio della FIGC, che ha diramato la composizione dei gironi. Nel Girone A del campionato Allievi la Valnatisone si batterà con Cividalese, Lestizza, Buonacquisto, Bertiolo, Bressa, Cussi-gnacco, Faedis, Fortissimi Udine, Nati-sone S. Giovanni, Pagnacco, Pozzuolo, S. Gottardo, 7 Spighe e Sangiorgina U-dine. E’ stato tolto a causa della scarsa partecipazione, in questa categoria, il girone Provinciale. 1 Giovanissimi dell’Audace giocheranno con Astra 92, Buonacquisto, UNION 91 0 VALNATISONE 2 Valnatisone: Venica, Chiabai (Moreale), Segalina, Daniele Specogna, Mul-loni, Sturam, David Specogna (Mlinz), Mottes, Iacuzzi (Bergnach), Scidà, Trusgna-ch (Campanella). Percoto, 8 settembre - Si sono visti dei progressi, nel gioco della Valnatisone, in attesa del via al campionato previsto per domenica 22 settembre con l’incontro casalingo con il Vesna. In settimana la società azzurra ha rilevato dal Sevegliano l’attaccante Gianni Iacuzzi che ha dimostrato subito il suo valore andando a segno e propiziando la seconda rete nel match di coppa Regione contro l’Union 91. Quest’ultima è, assieme alla Cividalese, una delle squadre favorite alla vittoria Iacuzzi, acquisto azzeccato Nella trasferta contro Y Union 91 gli azzurri si fanno pericolosi nel primo tempo con Trusgnach e David Specogna - Nella ripresa la gara si decide con un tiro da fuori ed un guizzo di Mottes del girone di Prima categoria. La formazione allenata da Coppetti ha dovuto fare a meno dei difensori Rossi, Valentinuzzi e Lancerotto e del centrocampista Masarot-ti. Ma i sostituti sono stati all’altezza della situazione. La cronaca della gara inizia al 6’ quando Trusgnach viene atterrato a qualche metro dalla linea di porta, ma l’arbitro fa continuare il gioco. E’ il turno di David Specogna, con un tiro dalla lunga distanza che impegna severamente il portiere Tuniz, che si salva in due tempi. Due grosse opportunità per Luca Mottes Trusgnach al 28’ ed al 30’ terminano a lato. Al 40’ Ve- Davide Duriavig, Giovanissimi dell’Audace Biauzzo, Gemonese, Bressa, Cassacco, Cussignacco, Maianese, Ragogna, Rive d’Arcano, Sangiorgina Udine e Sa-vorgnanese. Gli Esordienti, per i quali non è stata ancora stabilita la data di i-nizio, sono tra i favoriti al vertice del proprio girone (anche se per loro non c’é classifica). Giocheranno ad armi pari con Buonacquisto, Azzurra, Faedis, Gagliane-se, Manzanese, Natisone, Serenissima, Union 91/B e Torreanese. Per concludere, i Pulcini saranno impegnati in un torneo con poche gare con i coetanei di Azzurra, Buonacquisto, Buttrio, Moimacco, Natisone S. Giovanni e Torreanese. Gli allenamenti degli Esordienti e dei Pulcini sono già iniziati. L’Audace invita i ragazzi dagli 8 agli 11 anni che desiderano iniziare a giocare, a presentarsi nei giorni feriali dalle ore 17 alle 19 al campo di Scrutto. Amatori, il via in ottobre nica in uscita sui piedi di Petrello evita la rete. Allo scadere Tuniz riesce con la punta delle dita a deviare il pallone calciato da Iacuzzi. Trusgnach riprende la sfera, ma da buona posizione la manda alta. La ripresa vede al 2’ Iacuzzi farsi ribattere due conclusioni dai difensori locali. Due minuti più tardi il risul- tato si sblocca grazie ad una conclusione da fuori area di Iacuzzi che supera l’incolpevole Tuniz. Dopo alcuni brividi per la difesa azzurra, al 28’ giunge la rete della sicurezza per la Valnatisone, ottenuta a seguito di una respinta del portiere avversario su punizione di Iacuzzi. Mottes da due passi ha messo in rete. Paolo Caffi A meno di un mese dall’inizio del campionato Amatori -previsto per il primo week-end di ottobre - la Lega Friuli Collinare ha diramato l’elenco delle società iscritte (nella stagione che prenderà il via ad ottobre sono oltre 250) con i rispettivi gironi di appartenenza. Nel campionato di Eccellenza sarà ancora protagonista il Reai Pulfero che ha cambiato denominazione (potere dello sponsor!) in Reai Filpa Pulfero. I rosanero si misureranno con Pantianicco, Invillino, Manzano, Mereto Capitolo, Tolmezzo, Chiasiellis, Faga-gna, S. Daniele, Tarcento, Chiopris e gli udinesi dei War-riors per conquistare i play-off sfuggiti nella finale della stagione scorsa e qualificarsi alle finali nazionali. La neopromossa Valli del Natisone affronterà nel girone B di 1. Categoria le compagini di Rubignacco, Cividale, Trep-po Grande, Gemona, Pers, Racchiuso, Reai Buia, Monte-gnacco, Vacile, Buia ed Amaro. Come si può constatare gli Skrati saranno impegnati in trasferte che spaziano dal vicino cividalese alla Camia ed al Pordenonese. La squadra del Drenchia-Grimacco sarà impegnata nel Girone B di 2. Categoria. I violanero avranno la possibilità di ottenere la promozione sfuggita nel finale del campionato scorso. A tentare di sbarrare lo- non sono riusciti fino ad oggi ad effettuarlo. In questo campionato avranno quali rivali Cavalicco, Povo-letto, Moruzzo, S Margherita, Vides, Xavier, Sedilis, Sammar-denchia, Buttrio, Campeglio e La formazione amatoriale del Grimacco, vicecampione regionale di calcetto ro la strada saranno Ziracco, A-dorgnano, Rojalese, Savorgna-no, Povoletto, Grigioneri Sa-vorgnano, Piaino, Tavagnacco, Amatori Ziracco, S. Lorenzo Manzano e Remanzacco. La Polisportiva Valnatisone continuerà il suo cammino nel Girone B di 3. Categoria. I ducali hanno cercato già dal primo anno di attività il salto di categoria, ma per varie cause Fandango Pasian di Prato. Nel campionato Over 35 il Bar Campanile Polisportiva Valnatisone di Cividale cercherà di ripetere i buoni risultati ottenuti lo scorso anno. Infine nel campionato di Calcio a 5 (calcetto) i vice campioni regionali del Grimacco partono alla carica per conquistare il titolo soffiato loro dal Tolmezzo. Rampre in Srebornik nastopili med mladinkami Tenis, velik uspeh v ZDA Prejšnjo soboto so številni ljubitelji atletike sledili finalu Grand prixa v Milanu, ki je pomenil nekakšno ponovitev olimpijade, saj so se med seboj pomerili skoraj vsi najboljši atleti sveta. V tej zbrani eliti je bila tudi Slovenka Brigita Bukovec, ki je na olimpijadi le za stotinko sekunde zaostala za zmagovalko in si prislužila srebrno medaljo. Dober nastop Bukovčeve bi pomenil tudi uvrstitev na posebni lestvici najbolj uspešnih atletov sveta. To pa se ni zgodilo, saj je tekačica na 100 z ovirami bila komaj Sesta, kar je razočaralo njene številne privržence. Iz New Yorka pa prihaja povsem razveseljiva novica. Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA sta v mladinski konkurenci slovenski teniski igralki Petra Rampre in Katarina Srebornik prišli do velikega finala, kjer sta klonili južnoafriški dvojici. Ze dejstvo, da sta se slovenski igralki povzpeli tako visoko kaže, da ima Slovenija dvojni adut, da bo v prihodnjem laho računala na kakovostno tenisko prisotnost v mednarodnih arenah, (r.p.) A Bertolo il titolo nel Tiro al cinghiale Anche la 18“ edizione della gara di Tiro al cinghiale corrente e 63 edizione della gara tra le riserve di caccia della regione, organizzata dalla Federcaccia provinciale in collaborazione con la sezione di tiro cividalese, hanno conseguito un lusinghiero risultato. Lo sottolineano i numeri: 45 le riserve di caccia presenti e 188 i concorrenti che si sono cimentati con bravura, competenza e correttezza di comportamento. La gara si è svolta sulla distanza di 45 metri. Primo assoluto è risultato Alberto Bertolo, di Ruda, (66 punti su 80) che si è imposto su Moreno Poiana di Reman- te cacciatore in gara zacco, Ivan Noacco di Manzano e Danilo Tonino di Artegna. Quinto è giunto Romano Golles di Savo-gna. Tra le donne ha prevalso Marilena Zampa di Tavagnacco (36 su 80), mentre terza è giunta Gemma Floram di Pulfero. Delle 45 riserve di caccia la prima classificata è stata quella di Cividale (Golles, Callegher, Snida-ro) con 170 punti, seguita da Drenchia (Picotti, Beu-zer, Rodaro) e S. Pietro al Natisone (Corredig, Vo-grig, Zufferli). Kronaka SVET LENART Ušiuca - Remanzag Dobrojutro Daniele Anthony Dugaro iz Ušiu-ce an njega žena Daniela Coniglio iz Remanzaga sta ratala tata an mama. V srie-do 4. setemberja se jim je rodiu puobiC. Daniele, takuo so mu diel ime, je njih parvi otrok an je pamesu puno veseja vsi žla-hti an parjateljam. Veselijo se tudi tle par nas tode, sa’ čeglih Anthony odkar se je oženu živi v Remanzage pogostu parhaja v rojstne kraje. Igru je na balon v Valnatisone, v Real Pulfero an od lietos bo alenator te malih od “Audace”. Danielnu želmo veselo an srečno življenje. SPETER Novici V saboto 31. voSta se je v cierkvi v Spietre oženila Nadia Coren tle z Spietra. Nje mož je Andi Mussoi an nam jo je pejit tudi proč tle odtuod, sa’ bota živiela tam blizu Belluna, odkoder je on doma. Mlademu paru želmo vse narbuojše. Ažla - Dol. Miersa Vesela novica V saboto 7. setemberja smo imiel tle v naši vas no- viče. V naši liepi cierkvi sta se oženila Cristina Battac-chio tle z naše vasi an Claudio Guglione iz Priešnjega. Okuole njih se je zbralo puno žlahte an parjatelju. Cristini an Claudiu, ki živta v Dolenji Miersi, želmo puno sreče, zdravja an veseja v njih skupnem življenju. Spietar Smart parlietnega mota V starosti 87 liet je za venčno zapustu tel sviet Mario Dorgnach. Umaru je v čedajskem Spitale, njega pogreb pa je biu v Spietre v petak 6. setemberja. Na telim svietu je v žalost pustu hčere, zeta, sestro, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. NEDISKE DOLINE Staragora Puno vierniku na ruomanju Je bluo lieto 1976 kar je nadškof Alfredo Battisti za parložnost rojstva Matere božje, 8. setemberja, orga-nizu parvikrat ruomanje videmske škofije na Starogo-ro. Tekrat je bluo za molit, de Marija naj da vsiem nam muoč an kuražo preživiet potresu. Od tekrat, vsako lieto se je 8. setemberja z-bralo puno vierniku an iz Kararije so šli par nogah do Stare gore. Lietos se jih je zbralo še vič, ku po navadi. Pravejo, de jih je bluo okuole sedam taužent. Par tem je pomagalo tudi tuo, da dan ruoma-nja, 8. setember, je biu v ne-diejo, kar so vsi ljudje buj fraj. Parpomagala je tudi li-epa ura. Na čelu precesije je biu videmski nadškof Battisti. Ta par njim tudi monsinjor Pietro Brollo, ki je do malo cajta od tega biu v Vidmu, seda pa je nadškof v Bellu-nu. Par maš, ki je bla na velikem targu na Stari gori je somaševalo več desetin fa-moštru iz ciele pokrajine. Na ruomanju se nieso zbrali samuo ruomarji iz naše pokrajine, parložli so se jim tud verniki iz drugih kraju naše dežele an Italije, paršli so tudi iz Slovenije. “Po potresu se je puno postrojilo tle par nas, nove hiše, nove fabrike. Seda pa muormo dielat za kulturni, moralni an duševni preporod našega ljudstva an za tuo bi muorli posebno skar-biet te mladi” je jau nadškof Battisti. GRMEK Prievaio V nediejo 15. bo spet Kuatarinca Priet ku mraz an daž nas bojo daržali zaparte v hiši, je tle po naših dolinah še kak senjam na odpartem. Telo nediejo, ki pride, 15. setemberja, bo Kuatarinca par svetim Martine. Takuo, ki je že navada, bo par cierkvici, ki stoji na varhu hriba sveta maša. Po maši, okuole pudneva, dol za krajan, na prestoru, ki mu pravejo “Plesišče” , skuhajo pastošuto an potlè na Prievaie bojo godle ra-monike. Za tel senjam je še ank-rat poskarbiela garmiška pro-loco. Na stuojta parmanjkat. Vedovo, bella presenza, anni 58, romano residente a Roma, lavoro statale cerca vedova o signorina, casalinga, seria, comprensiva, italiana o slovena, possibilmente proveniente dalla montagna, per rifarsi una vita insieme. Inviare a: Casella postale n. 92 - 33043 Cividale (UD). Prikupni vdovec, 58 let, rojen in bivajoč v Rimu, z drZavno sluZ-bo, iSče vdovo ali gospo (gospodinjo), resno, razumevajočo, italijanske ali slovenske narodnosti. Zelja je, da prihaja z gorkse-ga območja, za skupno Življenje. Ponudbe poslati na: c.p. 92 - 33043 Cividale (UD) Zbor “Rečan” je šu h Papežu GRMEK Liesa Lepo uspel Senjam beneške piesmi Ob parložnosti vaškega sejma par Hlodičirje društvo “Rečan” organizalo “Festival za pesmi iz Nadi-ške doline”. V ta namen je biu že prej razpisan natečaj s pravilnikom (bando di concorso), kot smo že pisali v Matajurju. Puno se jih je vpisalo an zatuo so vsi z veliko nestrpnostjo parčakovali, katera pesem bo udobila. Na začetku so pieli stare domače piesmi, v drugem delu programa so paršle na varsto te nove. Komisija, v kateri je bluo 15 poslušalcu (žrebani novi matajur Odgovorna urednica: JOLF, NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad /Cividale Fotostavek: GRAFHART Tiska: HDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% med publiko), trije člani med organizatorij sejmà an nekateri povabljeni, je dala parvo nagrado piesmi, ki je imiela naslov “Pustita nam rože”, zapieu jo je Renzo, glasbo je naredu Rinaldo Luszach, besiede pa je napisu Aldo Clodig. Vsem trem so šenkal pokale, kope. Renzu je šla tista od deželnega odbora (giunta regionale), Rinaldu tista od deželnega predsedstva (presidenza regionale), Al-du pa tista od kulturnega društva Rečan. Ta piesam je žela dosti aplavzu. Dosti aplavzu pa so žele tudi te druge. (Matajur, 31.7.1871) ČEDAD V kratkem nov sedež Inam Ze lietos začnejo gradit novi sedež Inam. Kamun-ski odbor je Ze zbrau pre-stor an tudi ga dau institutu za gradnjo novega hrama. Seda vsi tisti, ki so pod Inam, muorajo hodit na preglede daj v Vidam, an teh je na čedajskem območju okluole 40 taužent. Ko bo zgrajen sedež v Čedadu vsi teli bojo hodil sam an s tem paršparajo puno poti an cajta. Med telimi so tudi naši judje, ki žive po gorskih vaseh. (Matajur, 15.10.1971) SPETER Parva tovarna v Beneški Sloveniji Končno moremo le zapisat veselo novico, da se je par nas nekaj obarnilo na buojš. Zgradil bojo parvo tovarno, fabriko, ki bo mogla dat dielo 150 naših die-lucu. Tovarna, ki jo bo zgradila “Danieli” dol mez Bure, bo izdelovala kovinske cevi an bo stala blizu Ažle, pruzapru med telo vasjo an Muostom svetega Kvirina. (Matajur, 15.10.1971) Se druge fabrike v Nadiški dolini Zviedel smo, de bo poleg tovarne podjetja Danieli iz Bure, zraslo še več drugih industrijskih obratov. Tudi druga podjetja so zaprosile špietarsko ka- munsko aministracjon za olajšvo par nakupu zemlje, kjer bi tu, v Nediški dolini, kjer je dost domače dielo-vne sile, zgradili industrije al pa velike laboratorje. GRMEK Pevski zbor Rečan par Papeže Med generalno avdienco je papež Pavel VI, sprejeu v baziliki svetega Petra tudi pevski zbor Rečan z Li-es. Pieuci so pričakali papeža v narodni noši an ko se jim je parbližu, so mu dal simbolični šenk: košco v kateri so bli z veliko ljubeznijo položeni beneška gubanca, kostanj Nediških dolin an pa še v liepi sta-klenčici domače žganje. Kaplan Rino Marchig, ki vodi ta zbor Ze vič liet je papežu izročiu tudi perga-meno s posvetilom v domačem beneškem narečju an v italijanščini. Papež Pavel VI, se je z ganljivimi besiedami za-hvalu za prisrčno darilo an se je tudi nekaj časa zadar-žau s pieuci. (Matajur, 16.11.1971) “LA MARMI Dl NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 doh. Valentino Tullio Matajur: v torak ob 9.00 do 10.00 SPETER doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. SETEMBERJA Sriednje tel. 724131 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 14. DO 20. SETEMBERJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali cas in za ponoc se more klicat samuo, ce ričeta ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALN1CA: martedi-torek 10.09.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,10 11,70 Ameriški dolar USD 1492,00 1531,00 NemSka marka DEM 998,00 1022,00 Francoski frank FRF 291,00 300,00 Holandski florlnt NLG 887,00 914,00 Belgijski frank BEF 48,00 50,00 Funt Sterllng GBP 2320,00 2391,00 Kanadski dolar CAD 1087,00 1120,00 Japonski jen JPY 13,60 14,10 Švicarski frank CHF 1222,00 1260,00 Avstrijski Šiling ATS 141,30 145,60 Španska peseta ESP 11,70 12,20 Avstralski dolar AUD 1191,00 1227,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 270,00 300,00 BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA • A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 6,36% a 3 mesi, netto * PI’ - Pronti contro Termine della Banca 6,85% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 7,40% di Credito di Trieste, 13 mesi, lordo * Fondo comune CISALPINO CASH, 8,90% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,75% (Rendimenti soggetti a variazione) MOJA BANKA