na jezeru ' ** "'iSB*^« .."V. - '. M j VY ;J kovinotehna Prodajni center Hudinja Celje ZA KMEČKI TURIZEM — vodovodnoinstalacijski material — peči za centralno kurjavo in peči na trdo gorivo z bojlerjem za kopalnice štev"ka73d; (735) 9lasil° socialistične zveze delovnega ljudstva Titovo Velen|e 9 avgusta 1984 Velenjski rudarji Veliko premoga v prvem polletju Ljubno ob Savinji Flosarski krst Znano je, dla je kolektiv Rudnika lignita Velenje tudi na začetku tega leta sprejel zelo zahteven proizvodni načrt. Po njem naj bi v dvanajstih letošnjih mesecih nakopali kar štiri milijone 900 tisoč ton lignita. To proizvodnjo pa naj bi dosegli v 281. delavnikih kar pomeni, da bodo letos deset sobot več v jami kot je predvi- deno z dvainštiridesetumim delovnikom. t V prvem polletju so rudarji krepko zavihali rokave. To pa se je poznalo pri premogu. Nakopali so kar 3 milijone 175 tisoč ton lignita ali za dobrih 23 odstotkov več kot so načrtovali z osnovnim delovnim načrtom za to obdobje. »Tako visoko proizvodnjo smo dosegli, ker smo imeli več kot osemdesetodstotkov odkupnih polj mehaniziranih. poleg tega pa so bile v prvem polletju tudi kolikor toliko dobre montangeološke razmere,« nam je dejal Avgust Terglav, glavni inženir proizvodnje na velenjskem rudniku. Omenimo naj tudi, da so Gorenje sozd Polletni konvertibilni izvoz rudarji 10. maja nakopali kar 22.500 ton lignita in tako dosegli rekordni dnevni izkop v dosedanjem obstoju rudnika. Sicer pa so v prvih šestih mesecih letošnjega leta na dan nakopali kar 19.479 ton lignita. Zelo visok pa je bil tudi junijski in julijski dnevni proizvodni dosežek, saj so poprečno na dan nakopali 18.567 ton. Vedeti je treba, da je v teh mesecih veliko rudarjev bilo na letnih dopustih. Napovedujejo, da bodo v drugem polletju nakopali manj premoga, ker načrtujejo premontaže mehaniziranih odkopov. Kljub temu pa so prepričani, da bodo tudi letos izpolnili nalogo, ki jo družba postavlja pred njih. Glin (203 milijone dinarjev), Gorenje Muta (116 milijonov dinarjev) itd. Do konca letošnjega junija so, v primerjavi s prvim polletjem 1983, najbolj povečale konvertibilni izvoz delovne organizacije Gorenje Metalplast Ruše, Gorenje Elrad Gornja Radgona, Gorenje Fecro Slovenj Gradec, Gorenje Tiki Ljubljana in Gorenje Petar Drap-šin Kikinda. Le Kovinska industrija Gorenje MIV Vranje je v letošnjem prvem polletju prodajala na tuja šča manj kot lani. Ob polletju so v Gorenju Elrad že dosegli za letos načrtovani obseg konvertibilnega izvoza. Sicer je bil v Gorenju Metalplast polletni izvoz večji od predvidevanj za 15,6 Vo, v Gorenju Tiki za 10 Vo, Gorenju Fecro za 9,4 Vo, bivšem Gorenju TGO za 9 Vo itd. Polletnih načrtov konvertibilnega izvoza niso uresničili le v 4 delovnih organizacijah — Gorenje Varstroj Lendava, Gorenje Glin Nazarje, Gorenje Petar Drapšin Kinkinda in Gorenje MIV Vranje. Gorenje je do konca meseca junija za lastne potrebe in za potrebe dobavitlejev ter kooperantov uvozilo s tržišč s konvertibilnimi valutami za 5 milijard 248 milijonov dinarjev surovin in reprodukcijskega materiala. Ob polletju dosežena stopnja pokritja konvertibilnega uvoza z izvozom znaša za Gorenje SOZD 128 %, bi bila pa za najmanj 30 Vo višja, če ne bi upoštevali devizna sredstva, ki jih je Gorenje do konca meseca junija namenilo za nakup surovin in reprodukcijskih materialov za kooperante oziroma za soudeležbo dobaviteljem. Gorenje Titovo Velenje V prvem polletju 11.383 delovnikov v proizvodnji Strokovni in administrativni delavci, zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenje v Titovem Velenju, so v letošnjem prvem polletju opravili 11.383 delovnikov v proizvodnih tozdih delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati v Titovem Velenju. Zaslužek majskega proizvodnega delovnika so namenili za sanacijo' Gorenje TGO. Opravljeno število delovnikov strokovnih in administrativnih delavcev v proizvodnji je večje od predvidenega, saj so delali za stroji in tekočimi trakovi tudi delavci, ki so zaradi invalidnosti oziroma starosti oproščeni te solidarnostne obveznosti. Dodati pa je treba, da so proizvodni delavci v delovnih organizacijah Gorenje v Titovem Velenju opravili v letošnjem prvem polletju dodatnih 10 delovnikov v proizvodnji. Zaslužek enega majskega dodatnega delovnika pa so prav tako namenili za sanacijo Gorenje TGO. Prejšnji teden je bil edini lep v tem poletju, zato so bila naša kopališča polna, veliko ljudi željnih vode ih sonca pa seje vsak dan zbralo tudi ob novem Velenjskem kopalnem jezeru. Voda v njem je zelo topla. Spodbudno je, da so še lotili njegove ureditve, prav pa bi bilo, da bi delo nadaljevali in do prihodnje sezone še nekoliko bolje uredili plažo, postavili tudi nekaj tušev in podobno. K temu jih bodo gotovo spodbudili številni kopalci, ki ob lepem vremenu radi zahajajo na to območje, kjer raste novo športno rekreacijsko središče v Titovem Velenju. Na Ljubnem ob Savinji so v nedeljo pripravili že 24. flosarski bal, ki je bil zagotovo med najuspešnejšimi v nekaj zadnjih letih. V prireditev sodi seveda flosarski krst, s katerim nasledniki nekdanjih flosaijev oživljajo njihove običaje, obenem pa skrbijo za »naraščaj«, krepijo svoje vrste in tako skrbijo, da bogato flosarsko izročilo ne bo utonilo v pozabo. Letos je ta zahtevna in »mokra« čast doletela Mateja Kralja. S svojimi odgovori je prepričal starejše vrstnike, da sodi v njihove vrste (več o balu na zadnji strani). V letošnjih prvih šestih mesecih je sestavljena organizacija združenega dela Gorenje prodala na tržišča s konvertibilnimi valutami za 6 milijard 727 milijonov dinarjev oziroma petino več kot v enakem obdobju lanskega leta. Letošnji polletni izvoz je bil za 4,3 Vo nad predvidevanji. Delovne organizacije Gorenje iz SR Slovenije so v tem času izvozile na konvertibilna tržišča za skoraj 6 milijard 381 milijonov dinarjev izdelkov, kar je 31 Vo več kot lani. Konvertibilne izvozne obveznosti, dogovorjene v okviru samoupravne interesne Skupnosti za ekonomske odnose s tujino, je slovenski del Gorenja ob polletju presegel za 8,4 Pomembno je, da je Gorenje letos osvojilo nova tržišča za prodajo svojih izdelkov in da veČina delovnih organizacij občutno povečuje delež izvoza v celotnem prihodku. Največji izvoznik je bilo v prvem polletju bivše Gorenje TGO, ki je prodalo na tuje za skoraj 5 milijard 525 milijonov dinarjev izdelkov oziroma 30 Vo več kot v obdobju januar—junij 1983. Drugi največji izvoznik je Gorenje MIV Vranje z izvozom 324 milijonov dinarjev, sledijo pa Gorenje Elrad (237 milijonov dinarjev), Gorenje 2. stran ★ fiaS Č3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 9. avgusta 1984 ■■■kbhhbHBBM ERA TOK Kmetijstvo Slabo vreme okrnilo pridelek V letošnjem letu so se pri Eri TOK Kmetijstvo lotili zelo zahtevne in tudi drage naložbe melioracije zamočvirjenega področja v krajevni skupnosti Šentilj. Ta melioracija bo usposobila za kmetijsko proizvodnjo več kot 150 hektarjev zamočvirjenega zemljišča, kar je prav gotovo za področje, kot je naše, kjer dobre zemlje ni veliko, pomembna pridobitev. Naložba, ki bo veljala okoli šestdeset milijonov dinarjev bo v glavnem pokrita s pomočjo sredstev širše družbene skupnosti, šest milijonov dinarjev pa bodo krediti, ki jih bodo prevzeli uporabniki zemljišča. Prvi del melioracije poteka, kljub težavam z vremenom bolj ali manj po predvidenih rokih. Delavci temeljne območne vodne skupnosti sedaj urejajo odvodnike. Ker so na tem območju hudourniški potoki, morajo biti jarki obloženi s kamenjem, zato je več odkopavanj, kar seveda jezi kmetovalce, ki bi potrebovali ta zemljišča za proizvodnjo osnovne krme. Na TOK Kmetijstvo skušajo pomagati, da bi bil izpad proizvodnje kmetovalcev kar najmanjši, zato so že dobavili gnojila ter koruzo, in sicer po ni^ji ceni kot je sedaj na tržišču. Melioracija bo končana še letos, v teh dneh pa bodo pričeli že polagati dre-nažne cevi in prekrivati površine. Poleg te velike melioracije bo v letošnjem letu opravljenih več majhnih melioracij ter agromelioracij. Med večjimi naložbenimi deli naj-omeni-mo. da je bil pred kratkim končan hlev v Ravnah, ki bo dobil tudi uporabno dovoljenje. V letošnjem letu bo pripravljen načrt za melioracijo še edinega večjega zamočvirjenega področja v občini, to je zemljišča v Bevčah. Z deli bodo pričeli v prihodnjem letu. V teh dneh v občini Velenje končujejo žetev. Trije kombajni so prav gotovo pomembna pridobitev, saj gre sedaj delo mnogo lažje od rok, čeprav je bilo vreme dokaj neugodno pa bo odkup gotovo večji kot so načrtovali. Toča pa je močno oklestila pridelek koruze, zato se na Eri TOK Kmetijstvo trudijo, da bi kar največ te kulture zagotovili našim kmetovalcem in to po ustreznejših cenah, kot sedaj vladajo na tržišču. Doslej so zagotovili že 340 ton koruze, menijo pa, da je bo potrebno pridobiti še 160 ton. Tudi sadna letina ni takšna kot je kazalo pomladi. Kmečko sadje je sicer dobro obrodilo, vendar pa bo slabše kakovosti, saj je prišlo do močnega napada jabolčnega zavijača. V lastni proizvodnji so pri ERI tok Kmetijstvo načrtovali rekordno proizvodnjo jabolk, vendar pa je toča skoraj povsem uničila pridelek v Šmartnem ob Paki, veliko škodo je naredila tudi v sadovnjaku na velenjskem griču, medtem koje na Turnu škoda manjša. Največ skrbi seveda naši kmetovalci namenjajo proizvodnji mleka in pitanega goveda. Proizvodnja mleka sedaj z odobritvijo novih cen nekoliko narašča, zato pa se tokrat pojavljajo težave pri pitanju živine, saj krmila zelo Toča je letos naredila veliko škode dražijo proizvodnjo in zmanjšujejo prizadevanja kmetovalcev. Ti bi morali kar največ narediti, da bi se jim povečala proizvodnja osnovne krme. Zato bi morali po vsaki košnji travnike pognojiti z dušičnimi gnojili. B. Z. Ste že zamenjali osebne izkaznice Ste že zamenjali staro osebno izkaznico za novo? Če še niste vam svetujemo, da to storite čimprej, kajti 10. oktobra poteče rok njihove veljavnosti. Od tega dne naprej ne boste mogli s staro izkaznico na nobeni banki več dvigniti denarja, pa tudi v vseh ostalih institucijah, kjer morate za urejanje najrazličnejših stvari s tem osebnim dokumentom potrditi svojo identiteto, boste ostali praznih rok. Čeprav na oddelku za notranje zadeve pri Skupščini občine Velenje izdajajo nove osebne izkaznice že tri leta, pa ugotavljajo, daje te zamenjalo malo občanov, le nekaj več kot osemnajst tisoč. Svoje dolžnosti pa do sedaj še ni opravilo kar okoli 10 tisoč Velenjčanov. Kaj narediti še več kot so, da bi občane le prepričali o nujnosti te akcije? Po vseh krajevnih skupnostih so izpeljali široko akcijo, verjetno ni občana, ki za zamenjavo ne bi vedel. Pa vendar. V vse krajevne skupnosti so poslali tudi dopise, da naj jim povedo naslove tistih občanov, ki težko pridejo do občinske stavbe, da bi opravili to dolžnost. Obiskali bi jih namreč na domu. Toda celo iz vseh krajevnih skupnosti teh spiskov niti dobili niso. Osebne izkaznice zamenjujejo dva dni v tednu. Vsa- ko sredo vse do 17. ure popoldan in tudi ob ponedeljkih, prav tako do 17. ure. Kot kaže pa je s tem, daje osebne izkaznice mogoče zamenjati tudi ob ponedeljkih, seznanjeno še vedno malo ljudi, kajti takrat se oglasi le tu in tam kdo. medtem ko se ob sredah že nabere precejšnja vrsta. Močno pa se bojijo, kakšne bodo te Jele v dneh pred potekom veljavnosti. Zato bi bilo dobro pohiteti, že zaradi tega. ker si boste tako prihranili čas. Osebno izkaznico vam izdelajo v dvajsetih minutah, torej jo dobite takoj in vam ni potrebno po njo hoditi še enkrat. KAJ MORATE PRINESTI S SEBOJ? Ničesar drugega kot poročni ali rojstni list, potrdilo o vpisu v državljansko knjigo in pa seveda dve fotografiji. Na oddelku za notranje zadeve so še posebno poudarili, da morajo biti te novejše. Nikar ne hodite po osebno izkaznico s slikami, za katere bi potrebovali še dve priči, da bi potrdili, da ste na njih res vi! Pred kratkim je namreč prišel nekdo, kije hotel izgledati kar osemnajst let mlajši. Seveda mu tega veselja niso privoščili. Fotografija je lahko barvna ali tudi črno bela. mkp CESTA NA VRHU LJUBELE — Do lovskega doma škalskib lovcev na vrhu Ljubele je mogoče sicer priti z avtomobilom skozi Škale, vendar je ta cesta zelo slaba. Prav zato so se lovci odločili, da bodo naredili povezavo skozi Cirkovce. Do kmetije Avberšek na vrhu Ljubele je speljana v zadnjem času zelo dobro vzdrževana cesta. Od te kmetije pa do lovske koče pa so že zbuldožirali traso, precej del pa bodo lovci opravili tudi udarniško. Mladinske vesti Dan mladosti - kako dalje? Ker je obeleževanje in proslavljanje dneva mladosti v zadnjih letih pokazalo pomanjkljivosti in ker manifestacija ni bila več primerna za sedanji trenutek in družbene potrebe, je v ZSM Jugoslavije stekla javna razprava, katere cilj je približati Dan mladosti sedanji mladi generaciji. Osnovne organizacije morajo s smiselnimi in konstruktivnimi idejami pomagati izoblikovati bogatejši in lepši dan mladosti, ki naj poudari delo in ustvarjalnost, entuziazem in samoiniciativnost pa tudi stkane vezi med našimi narodi. Rok za razpravo bo v osnovnih organizacijah v občini Velenje zaključen z 10. oktobrom. Sedaj je torej priložnost, da mladi s svojimi predlogi odpravijo pri organizaciji Dneva mladosti tiste pomanjkljivosti, ki so jih najbolj motile in izoblikujejo takšno manifestacijo, ki bo ustrezala njihovim željam in potrebam. ŠTUDENTSKI SERVIS Na pobudo številnih mladincev iz naše občine, ki so v letošnjih poletnih mesecih iskali ali še iščejo priložnostno zaposlitev, je na občinski konferenci ZSMS ponovno zaživela zamisel o ustanovitvi študentskega servisa. Očitno tokrat ne bo ostalo le pri razmišljanjih in bo študentski servis do konca letošnjega leta postal resničnost tudi v naši občini. NOVE OSNOVNE ORGANIZACIJE V občini Velenje deluje 140 osnovnih organizacij ZSMS. V letošnjem letu je občinski organizaciji uspelo oživiti delo oziroma ustanoviti že 20 osnovnih organizacij, še vedno pa ni delo v vseh takšno, kot bi moralo biti. Zato so pri predsedstvu OK ZSMS Velenje imenovali delovne skupine, ki bodo obiskovale vse osnovne organizacije in sodelovale na njihovih,sestankih. Največjo pozornost pa bodo namenili delu osnovnih organizacij na osnovnih in srednjih šolah. BRIGADIRJI ODŠLI NA DELOVNO AKCIJO V soboto je v Trebče pri Bistrici ob Sotli odšla brigada Franc Leskošek-Luka. Štirideset brigadirjev iz velenjske občine bo tu pomagalo graditi vodovode in električno napeljavo, pomagali pa bodo tudi kmetom pri delu na poljih. Brigada, ki je dobro pripravljena, bo v tej tretji izmeni še z dvema drugima brigadama ostala na akciji do 25. avgusta. Sicer pa so imeli v letošnjem letu na OK ZSMS Velenje, tako kot tudi na večini drugih OK ZSMS, kjer so pripravljali brigade pri izboru mladih, precej težav. Očitno je zanimanje za to delo precej upadlo, tako med tistimi, ki naj bi akcije pripravili, kakor tudi med mladimi, ki bi se jih naj udeležili. V občini Velenje je bila težava tudi v tem, daje brigada na delo odšla šele v oktobru in tako so se številni mladi v poletnih mesecih premislili, saj jih je premamilo morje, zaslužek v kakšni delovni organizaciji in bližajoče se novo šolsko leto. B. Z. Helena Perkovič Čim več delavcev pritegniti v sindikat" if Tudi delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih imajo svoj sindikat. Žal pa vanj še niso vključeni prav vsi delavci, čeprav se trudijo, da bi jih pritegnili čim več. Predsednica sindikata je Helena Perkovič, ki je to nalogo prevzela v začetku letošnjega leta. Seveda smo se zato s Heleno pogovaijaii najprej o sindikatu. In že na začetku smo jo vprašali, s kakšnimi težavami se srečujejo. Povedala nam je, da je na prvem mestu obveščanje. »Obvestiti ljudi o kakšnem predavanju, o izletih in drugem je pri nas najteže. Poskušamo preko časopisa in radia, toda vedno se najde potem še kdo, ki reče, da tega časopisja, v katerem je bilo obvestilo, nima. Zato upam, da bo sedaj, ko smo se dogovorili, da bo obveščanje teklo preko Našega časa, ki ga bodo prejemale tudi vse obratovalnice, to le bolje,« je povedala predsednica sindikata takoj na začetku. Sindikat delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih posveča sedaj največ pozornosti kolektivni pogodbi o delovnih razmeijih sklenjenimi med delavci in samostojnimi obrtniki. S kolektivno pogodbo se namreč podrobneje urejajo delovni pogoji, pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij. To pa je tisto, kar delavce tudi najbolj zanima. v Čeprav je za izobraževanje delavcev namenjenega precej denarja, pa ostaja ta velikokrat neporabljen. »Zanimanje de-lavcevza dodatno izobraževanje ni takšno, kot bi si želeli«, je med drugim omenila Helena Perkovič. Precej pa je bilo s pomočjo Helena Perkovič sindikata narejenega na področju varstva pri delu. Tečaj s tega področja je namreč sedaj obvezen za vse delavce in prav je tako. »Kajti vse preveč je danes invalidov, ki so to postali zaradi neznanja, ker so pri delu premalo pozornosti posvečali svoji varnosti. Poleg tega pa je za delavce vsake tri leta organiziran sistematski pregled, kar je tudi zelo dobro.« Sindikat spodbuja tudi najrazličnejša srečanja, na katerih se delavci med seboj spoznavajo in si lahko izmenjajo izkušnje. Takšna srečanja so vedno zelo koristna. »Prav sedaj pripravljamo skupni piknik, na katerem se ne bomo srečali samo delavci, temveč bomo nanj povabili tudi obrtnike, pri katerih so delavci zaposleni. Na piknik bomo povabili tudi pravnika, da nam bo poj asnil vse tisto, kar nas zanima in upamo, da bo to srečanje uspešno, in da bo dosežen namen«. Helena Perkovič je že osemnajsto leto zaposlena v cvetličarni Iris in s svojim delom je zadovoljna. »Lep poklic je to. Seveda pa moraš tudi zanj imeti veselje«, pravi. Ljudje najbolj kupujejo sezonsko cvetje. »Prav sedaj je največje povpraševanje po gladiolah, skozi vse leto, pa prodamo največ nageljnov,« nam je razložila Helena, ki ima rada vse rože, prav nobene ni mogla izdvojiti. »Zame je vsaka roža lepa«, zato smo ji veijeli, ko je rekla, kako hudo je včasih, ko morajo toliko cvetja zavreči, sploh rezanega. »Tudi rezano cvetje je potrebno negovati, če želimo, da bo v vazi dolgo lepo. Zelo obstojna je recimo pajKov-ka. Sicer pa je pri cvetlicah veliko odvisno od tega kdaj se po-režejo. Prva flora ni nikoli tako obstojna kot so kasnejše«, se je razgovorila. Za konec našega srečanja z njo. pa je prešla spet na delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih. »Rada bi, da bi včasih predstavili tudi kakšno obratovalnico, kjer dobro delajo in kjer imajo vse lepo urejeno. Na drugi strani pa včasih tudi kakšno, kjer le ni vse tako, kot bi moralo biti.« In še nekaj si želi. Da bi se vsi delavci vključili v sindikat. S skupnimi močmi bi bili kos marsikateri nalogi in rešili bi marsikateri problem. „NA§ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Izdaja Center za Informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,, Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja „NaS čas" od i. marca 1973. Urednlštyo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstit Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje,'cesta Františka Foita 10, telefoni (063) «50-087, 850:317, 850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 din (na mesec 60 din), za tujtno 1530 dinaijev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije Izvršnega sveta SkupKine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 9. avgusta 1984 -k Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ •k stran 3 Tovarna usnja Šoštanj Zelo so povečali izvoz V Tovarni usnja Šoštanj, tozdu Industrije usnja Vrhnika so tudi letošnje prvo polletje dobro gospodarili, pa čeprav jih tako kot druge delovne organizacije pesti pomanjkanje surovin in pestijo pa jih tudi drugi negativni gospodarski tokovi, ki vladajo na našem tržišču. Kljub vsem zapletom so v prvih šestih mesecih letos uresničili fizični plan proizvodnje, medtem ko niso v celoti dosegli finančnega plana proizvodnje, saj je njihov skupni prihodek zaradi večjega izvoza manjši od načrtovanega. Na tujih trgih pač ne dosegajo tako visokih cen, kot bi jih morali glede na vloženo delo. Ker imajo pri tujih partnerjih za zdaj tudi še za 120 milijonov dinarjev neplačane realizacije, je skupni prihodek dosegel le 89.5 odstotkov načrtovanega. Namesto načrtovane 1,26 milijarde dinarjev so tako dosegli 1,13 milijarde dinarjev skupnega prihodka. Zaradi neplačane realizacije je bil manjši tudi dohodek, ki je dosegel 190 milijonov dinarjev, ostanek čistega do- hodka je bil 30 milijonov dinarjev. za poslovni sklad pa je tako ostalo 17 miljonov dinarjev. V Tovarni usnja Šoštanj si lahko le z uvozom zagotovijo zadovoljiv namok govejih in svinjskih kož. saj je domače tržišče za njihove potrebe mnogo premajhno. V letošnjem letu so načrtovali, da bo dnevni namok sestavljen iz 6 ton domačih svinjskih kož v odmaščeni teži, iz 7 ton domačih in uvoženih govejih kož ter iz približno 5 ton kitajskih »wett blue« kož. Ker kitajskih kož ni bilo v takšni količni, kot so načrtovali, je bilo potrebno poiskati druge možnosti. Tako so z zahodnih trgov uvozili več govejih kož. seveda pa so morali ta uvoz pokriti s povečanim izvozom. Tako so že v letošnjem^ prvem polletju izvozili za milijon 641 tisoč dolarjev izdelkov, kar je več kot so načrtovali in precej več kot so izvozili v celem lanskem letu. ko je izvoz dosegel vrednost milijon 27 tisoč do-laijev. Prav gotovo je spodbudno tudi to. da je izvoz usmerjen Gorenje - Glin Nazarje Bistveno večja proizvodnja V nazarski lesni industriji v drugem četrtletju sicer niso uspeli v celoti nadoknaditi izpada proizvodnje, ki ga je povzročilo izredno slabo vreme v prvih letošnjih mesecih, vendar velja dejstvo, da so v maju in juniju izredno povečali proizvodnjo. Zaostanek za načrti je v Žagairstvu in Stavbnem pohištvu le še malenkosten, predvidevanja pa so presegli v tovarni ivernih plošč. Posebej pomembni so dosežki v Žagarstvu, saj so z velikim porastom proizvodnje zagotovili dovolj lesa za proizvodnjo stavbnega pohištva. Takšna proizvodnja je omogočila, da so na domačem tržišču prodali za 72 odstotkov več izdelkov, kot,v enakem lanskem obdobju, vendar vseeno nekoliko zaostali za svojimi zahtevnimi načrti. Precej zaostajajo za načrti pri izvozu, čeprav je ta glede na lansko primerjalno obdobje vendarle večji za 16 odstotkov. Zlasti zaostajata temeljni organizaciji Žagarstvo in Stavbno pohištvo, vzrok za to je v pomanjkanju hlodovine, predvsem pa v previsokih načrtih in v slabem obvladovanju tujega trga. Ob vsem tem nazarski le-saiji poudarjajo, da bi lahko bili doseženi rezultati veliko boljši, če bi celovito izboljšali oskrbo s surovino in se tako izognili slučajnim vplivom, če bi še bolj izkoristili notranje zmogljivosti in več pozornosti namenili proizvodnemu in prodajnemu programu, zlasti na tujih tržiščih. Tudi z izvozom sedaj ustvarjajo precej izgube, z ugodnejšo strukturo izvoza, pa bi se lahko temu v veliki meri izognili in s tem neposredno povečali uspešnost posameznih temeljnih in celotne delovne organizacije. Precej seje v prvem polletju izboljšalo koriščenje delovnega časa. močno se je povečalo število opravljenih ur. zmanjšale pa so se vse oblike odsotnosti. Pri tem so izjema dopusti, kar pa je posledica precejšnjih zastojev v prvih mesecih letošnjega leta. Preglednice seveda ne prikazujejo. kakšna je stopnja izkoriščenosti časa na delovnih mestih, to pa bodo morali oceniti v vsaki temeljni organizaciji in organizacijskih enotah. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so v tem obdobju v veliki meri izboljšali kvalifikacijsko sestavo zaposlenih. Ob vseh dosežkih je največja slabost te delovne organizacije veliko premajhna akumulativnost. tako v občinskem merilu, kot v primerjavi s sorodnimi organizacijami. Na tem in ostalih področjih so zato sprejeli vrsto ukrepov in nalog. ki jih sprotno ocenjujejo in dopolnjujejo. izkl jučno na zahodno tržišče v Itaijo in ZRN. Francijo in na Nizozemsko. Sicer pa je zahodno tržišče tudi glavni dobavitelj kož. Izvoz tako v celotnem prihodku že dosega 12 odstotkov, to pa je prav gotovo veliko, če vemo. da se tovarna usnja otepa še z eno pomanjkljivostjo, kije posledica premalo pretehtanih razmišljanj v preteklosti, namreč z zelo zastarelo tehnologijo. Sedaj se trudijo, da bi s pomočjo delovne organizacije tovarno postopoma posodobili. seveda pa to v sedanjih, težjih časih, gotovo ne bo lahka naloga. Z boljšim gospodarjenjem v zadnjem letu in pol so popravili tudi osebne dohodke. Tako ni več takšne fluktuaci-je, ki je bila v prejšnjem obdobju že resna ovira za nemoten proizvodni proces. Vendar pa osebni dohodki še vedno nekoliko zaostajajo za povprečjem v delovni organizaciji. Toda. če bodo rezultati tudi v prihodnje tako dobri, kot doslej, potem bodo tudi ta primanjkljaj sčasoma nadoknadili. B. Z. Rudnik lignita Velenje Obisk kitajske delegacije • ••• *~ * .f- Prejšnji teden je obiskala Rudnik lignita Velenje kitajska delegacija. Kitajske gostje, ki so in še bodo obiskali še druge tovrstne kolektive v naši državi, zanima, kakšne so možnosti da bi jugoslovanski strokovnjaki zgradili predvsem pa opremili novi rudnik črnega premoga na Kitajskem. Člani te delegacije so med pogovorom z glavnini inženirjem proizvodnje na Rudniku lignita Velenje Avgustom Terglavom zvedeli, kako je opremljen velenjski premogovnik, kolikšna je proizvodnja, kako je poskrbljeno za varnost itd. Obiskali so tudi elek-trostrojno opremo, odšli pa so seveda tudi v jamo. (vas) GIP Vegrad Kljub težavam ugodni rezultati Gradbeništvo je v teh težkih gospodarskih časih resnično v velikih težavah. Investicijska vlaganja smo bili prisiljeni močno omejiti, na ta način pa ni več kruha za vse gradbenike, ki jih je v naši domovini res veliko. Boj za obstanek je tako vse hujši. Med gradbeniki je velika konkurenca, saj mnogi prevzemajo dela tudi po ne-akumulativnih cenah zgolj zato, da zapolnijo svoje zmogljivosti. Vsi, ki želijo tudi v tem težkem gospodarskem stanju dosegati zadovoljive rezultate, si ne smejo več privoščiti nikakršnih napak, odpraviti morajo prav vse notranje rezerve, ter graditi hitro, kvalitetno in kar najbolj poceni. Le takšnim graditeljem danes investitorji, ki jih je vse manj, zaupajo delo. Vsega tega se v Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Titovo Velenje še kako zavedajo. Prav zato kljub vsem težavam še vedno dosegajo zadovoljive rezultate. Na to imajo vsekakor velik vpliv njihovi dobri rezultati, ki jih dosegajo na tujih tržiščih. Že pred dobrimi desetimi leti so namreč delavci tega gradbenega podjetja usmerili del svojih zmogljivosti na ta tržišča. To se jim danes dobro obrestuje, saj jih poznajo v tujini kot solidne graditelje. Tako uspejo tam tudi sedaj, ko je konkurenca na teh grad- Smreka Gornji Grad Zaostanek za lanskimi dosežki V Montažni gradnji Smreka Gornji grad tudi v drugem četrtletju beležijo zaostajanje, tako za lanskimi dosežki, kot za sprejetimi načrti. Osnovni . razlog zato je vsekakor hudo pomanjkanje osnovne surovine, saj je bil izpad pri dobavi lesa velikanski in ga tudi z zalogami niso mogli nadoknaditi. Vse to je jasno vplivalo na poslovanje vseh organizacijskih enot. Največji izpad proizvodnje beležijo v gradbeništvu, saj niso imeli dovolj brun za njihove počitniške hiše. Zato so poiskali tržišče za nekatere izdelke dodatnega programa, med nje sodijo vrtne utice, saj so v te izdelke lahko vgradili les slabše kakovosti. Zaradi vsega tega je bil seveda velik izpad pri montaži, na kar vpliva tudi izvoz, ker teh izdelkov ne montirajo. V teh težavnih razmerah so zadovoljive uspehe dosegli v mizarstvu, saj so precej presegli načrte pri izdelavi fiksnih polknic. Da bi vse te probleme omilili, so prepotovali vso Slovenijo, da bi uspeli kupiti dovolj žaganega lesa. Pri tem so bili sicer precej uspešni, žal pa kasnijo dobave tega lesa in so zato težave le delno omilili. Na Smreki poudarjajo. da vsem motnjam tehnološke in organizacijske narave sledijo še ostale, kamor štejejo slabše delovne navade, zaostrene odnose med ljudmi, iskanje krivcev na vse strani in podobno. Pri vlaganjih velja omeniti deset milijonov dinarjev lastnih sredstev, ki so jih namenili za opremo v mizarstvu. Tako obnavljajo proizvodne prostore, del teh pa bodo namenili za proizvodnjo notranje opreme in podobnih izdelkov. S tem želijo z manj surovine in energije ter z več dela in znanja ustvariti višji dohodek, predvsem pa povečati tudi izvoz. V takšnih razmerah so seveda morali sprejeti vrsto ukrepov za boljše poslovanje. Tako so oblikovali kratkoročne naloge, precej pa tudi dolgoročnih, kijih bodo seveda morali uresničiti. biščih zelo velika, pridobiti dela. Tudi na poslovanje v letošnjem prvem polletju so imeli zelo pozitiven vpliv rezultati, ki so jih delavci Vegrada ustvarili na tujih gradbiščih, pa čeprav tam niso delali v tolikšnem obsegu kot so načrtovali. Vendar pa bodo obseg del na tujih gradbiščih v drugi polovici letošnjega leta povečali, seveda pa ta ne bo tolikšen kot lani, ko so zaposlovali v konici v tujini po 500 delavcev, v prvem polletju letošnjega leta pa poprečno po 150 delavcev. V prvem polletju letošnjega leta so delavci Vegrada ustvarili za milijardo 989 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 15 odstotkov več kot so načrtovali. Oblikovali so za 98 Kovinotehna na Prevaljah Novo prodajno središče V ureditvenem območju Prevalj gradi Kovinotehna Celje tehnično prodajni center. Ta zajema blagovnico, skladiščne prostore in zaklonišče, pri zunanji ureditvi pa bodo poskrbeli za cestni priključek, parkirišče in komunalne naprave. S to naložbo bodo razširili prodajno mrežo in izboljšali ponudbo s tehničnim blagom v koroški regiji, razširili bodo poslovno sodelovanje s ko-' roškim gospodarstvom na področju maloprodaje, vele-prodaje in zunanje trgovine,' pridobili možnost prodaje stranskih proizvodov ravenske Železarne in drugih nosilcev gospodarstva, zagotovili pa tudi možnost prodaje kupcem iz sosednje Avstrije. Predračunska vrednost naložbe znaša 83.650.000 dinarjev. zagotovili pa jih bodo z lastnimi sredstvi in združenimi sredstvi koroškega gospodarstva. Objekte bodo gradili od avgusta do januarja, otvorili pa jih bodo predvidoma v začetku marca prihodnjega leta. milijonov dinarjev skladov. Ker sta dve temeljni organizaciji združenega dela zaključili poslovanje negativno. znaša kompenziran pozitivni rezultat 74 milijonov dinarjev. Doseženi rezultati so sicer dokaj ugodni, pa vendar so v tej delovni organizaciji zaskrbljeni. Za letos imajo zmogljivosti sicer zasedene in torej ne bo večjih težav, še posebej, ker bodo imeli nekaj več dela tudi na tujih tržiščih. Zelo težko pa bodo zapolnili svoje zmogljivosti v prihodnjem letu, saj je dela zares zelo težko pridobiti. Ob analizi gospodarjenja so v Vegradu ugotavljali, da je razkorak med cenami po katerih plačujejo repromateriale in -med prodajnimi cenami nesprejemljiv. To se še posebej odraža v industrijski temeljni organizaciji Vemont (poslovanje je zaključila z izgubo), kjer so na primer podražili cene svojih izdelkov v letu in pol za 20 odstotkov, cement pa se je podražil v tem času za 84 odstotkov. Na slabše poslovanje vpliva tudi pomanjkanje repromateria-lov. Ravno v času največje sezone, ko so pogoji dela v gradbeništvu najboljši na primer ni bilo cementa in so %a mnogih gradbiščih prekinili z delom. V Vegradu so ob obravnavi polletnih rezultatov poslovanja sprejeli vrsto ukrepov, ki naj bi zagotovili vsaj takšne poslovne rezultate, ki jih dosegajo sedaj. Med drugim morajo izboljšati organizacijo dela ter okrepiti vlogo delovne organizacije kot celote, ustrezneje pa morajo urediti dohodkovne odnose med posameznimi temeljnimi organizacijami, znižati zaloge ter vse vrste stroškov. Obveznosti, ki so si jih naložili so vsekakor velike, še posebej, ker so se morali njihovi delavci v zadnjem obdobju že veliko odrekati kar se odraža tudi v nizkih osebnih dohodkih. ki precej zaostajajo za ostalim gospodarstvom. Mira Zakošek Gorenje Notranja oprema - tozd Gradbeni elementi V prvem polletju na tuje 154 000 m2 talnih keramičnih | v »■ ploscic V prvih šestih mesecih letos so v tovarni keramičnih ploščic Gorenje, tozdu Gradbeni elementi delovne organizcije Gorenje Notranja oprema, izdelali 563.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic, kar je skoraj 38.000 kvadratnih metrov oziroma 4 % več, kot je določal proizvodni načrt. V primerjavi s prvim polletjem 1983 so do konca meseca junija povečali proizvodnjo za 9 Računajo pa, da bodo letos izdelali 1,050.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic. Gorenjeva tovarna talnih keramičnih ploščic, novembra bo minilo deset let od njene otvoritve, dosega proizvodnjo, ki je večja od predvidenih teoretičnih zmogljivosti, ki znašajo 1 milijon kvadratnih metrov. Na tako ugodno gibanje proizvodnje pomembno vplivajo načrtovana sprotna vzdrževalna dela, zaradi katerih so izpadi proizvodnje resnično kratkotrajni. Pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da dela tovarna nemoteno vse od njene otvoritve, deležna pa tudi ni bila večjih naložb. Pomembne uspehe dosegajo tudi pri prodaji talnih keramičnih plo- ščic na tuja tržišča. Izvažati so začeli pred poldrugim letom. Lani so izvozili 200.000, letos bodo že okrog 300.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic. Do konca meseca junija so poslali na tržišča s konvertibilnimi valutami 154.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic, največ v Zvezno republiko Nemčijo. Prizadevajo pa si, da bi kar najhitreje osvojili še nova tržišča. V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema načrtujejo za tovarno talnih keramičnih ploščic večja investicijska vlaganja, to je postavitev nove peči za drugo žganje, se pravi za žganje glazure, ter avtomatizacijo transporta biskvita, gline in ploščic med glaziranjem in žganjem. S to naložbo, prvo večjo vse od odprtja tovarne, bodo povečali zmogljivosti, nadalje izboljšali kakovost, zmanjšali porabo energije, humanizirali delo ter tudi zmanjšali število potrebnih delovnih mest. Naložba, ki bo poplačana najpozneje v treh letih, bo zagotovila še večjo dohodkovno uspešnost tovarne in njeno še večjo uveljavitev na zahtevnih konvertibilnih tržiščih. 4. stran ★ naS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje it 9. avgusta 1984 . V V Pozdrav iz postaje,. Paska Vas." Otroško varstvo v Pesju Pridni so in poslušni Vsi otroci po vrsti — šolski in predšolski, za katere je društvo prijateljev mladine Pesje med po- Nadja Koželj skrbi, da otrokom ni dolgčas čitnicami pripravilo varstvo, so nam zatrjevali, da se dobro počutijo in so zelo veseli takšnega organiziranega varstva. To sicer ni prvi, da v tem kraju med počitnicami poskrbijo za tiste otroke, ki jim starši zaradi dela ali druge odsotnosti ne morejo zagotoviti primernega varstva, vrata pa so seveda odprta tudi za druge. Letos je za to varstvo, pričelo se je 30. julija in se bo predvidoma končalo 24. avgusta, še posebej veliko zanimanje, saj se pred prostori društva prijateljev mladine vsak dan zbere dvajset in več otrok. Letos otroke skrbno pazi, se z njimi igra in jih spodbuja k različnim aktivnostim, dijakinja 4. letnika družboslovne smeri Nadja Koželj, kije varstvo otrok v Pes-jem takole opisala: »Delo z otroki, ki so zelo pridni in poslušni, me veseli, zato ga opravljam se še posebnim zadovoljstom. Za vsak dan posebej napišem program dejavnosti, ki jih izvajamo na prostem v prvi polovici dneva, preostali čas pa preživimo v prostorih društva prijateljev mladine. Nekateri iz raznih materialov izdelujejo najrazličnejše izdelke. ki so včasih prav domiselni in ljubki, drugi pa prebirajo knjige, ki so primerne za njihovo starost, posodila pa nam jih je občinska zveza društev prijateljev mladine. Glede na to, daje zanimanje za počitniško varstvo v Pesjem vsako leto večje, bi ga kazalo v prihodnje razširiti na dve skupini, za predšolske in šolske otroke. To bi bilo potrebno predvsem zato, ker je med otroci različnih starosti, tudi različno zanimanje za igre in druge aktivnosti.« Otroci pri Igri Višek turistične sezone Kmetije so povsem zasedene Na področju mozirske občine je 35 turističnih kmetij, ki imajo skupno 405 ležišč. Vse kmetije so zgledno urejene, ljudje do gostov prijazni, nudijo jim torej lahko vse ugodje. Sobe so lepe, nekatere tudi najvišje kategorije. Hrana je domača, počutje prav tako, kmetije pa seveda ponujajo tudi mir v naravi, številne možnosti za izlete in sprehode, pa še bi lahko naštevali ugodnosti. Trenutno je turistična sezona v Gornji Savinjski dolini na višku. O tem, kako so zasedene turistične kmetije, pa je nekaj več povedala Erika Venek iz mozir-skega turističnega biroja. ,,Trenutno na našem področju zelo težko najdeš prosto sobo, za daljše obdobje pa skorajda ne. Največ gostov k nam prihaja iz Erika Venek: ,,Gostje so kmetijah zares zadovoljni" Jugoslavije, predvsem iz sosednje Hrvatske, veliko je tudi zahodnih Nemcev, saj imamo pogodbo z Neckermannom, na kmetijah pa je tudi precej Nizozemcev. Večina gostov prihaja na počitnice s svojimi avtomobili, če pa pripotujejo drugače, jih gostitelji pričakajo in popeljejo na svoje kmetije. To je seveda razumljivo, saj je večina turističnih kmetij precej oddaljena od doline in njenih prometnih povezav. Povem lahko, da je velika večina gostov zelo zadovoljna, zato se jih tudi toliko vrača v dolino. Seveda ni ničesar lepšega od tega, da se pride veliko gostov ob koncu počitnic zahvalit za gostoljubje, dobro počutje in prijetne počitnice." Iščemo najstarejšo fotografijo Danes v tej naši rubriki objavljamo fotografijo, s katere lahko sami razberete, da je na njej postaja v Paški vasi. Razglednica je bila napisana 1911. leta. Ta naša akcija traja že precej časa. seveda je še ne bomo kmalu končali, šele prihodnjo pomlad. Zato si želimo, da še naprej sodelujete v njej in še naprej brskate doma in nam pošiljate fotografije. Modna konfekcija Eikroj Prostovoljna delovna akcija Eikroj pospešeno obnavlja poslopje nekdanje v šole v zaselku Struge pri Luč a h. v katerih bo uredil nove delovne prostore, kar je za to krajevno skupnost še kako pomembno. V delo se vključujejo tudi zaposleni in okoliški prebivalci. Tako se je sobotne delovne akcije udeležilo 190 delavcev Elkroja in 10 krajanov. Izkopali so 600 metrov jarka za vodovod, položili eevi in jarek tudi zasuli. Ostane jim še 400 metrov, zato bodo pripravili še eno akcijo, pomembno pa je to, da bodo s tem več boljše vode dobili tudi okoliški prebivalci. Obisk pri Vladimiru Puncerju pridelka Vladimir Puncer, ki kmetuje v Paški vasi in ima 5 hektarjev obdelovalne zemlje, je prav te dni požel pšenico, ki jo je imel posejano na 1 hektarju in 25 arih. Ker je že od vsega začetka kooperant temeljne organizacije kooperantov Šoštanj, je imel pri žetvi v okviru strojne skupnosti seveda prednost. Bil je vesel, da so mu prišli pšenico požeti takoj, saj se je že bal, da bi se zaradi zrelosti preveč osipala. Letošnji pridelek pšenice je Vladimir Puncer takole ocenil: ,,Pšeničnega zrna je letos nekoliko manj kot smo pričakovali. Vzrok je izredno slabo vreme, svoje pa je opravila še toča. Kljub temu smo na enem hektarju in 25 arih pridelali 5000 kilogramov pšenice. Od tega smo 4660 kilogramov oddali zbiralni postaji v zamenjavo za koruzo, ostalo pa obdržali za lastne potrebe. Menjava — enaka količina koruze in 9 dinarjev za kilogram, za enako količino koruze, je za vse, ki potrebujemo krmo, zelo ugodna. Vse njive na katerih je bila pšenica, smo takoj preorali in posejali mešanico ovsa in ječmena za živinsko krmo. Imamo namreč 16 pitancev, včasih smo jih imeli tudi dvajset, zanje pa moramo vsako leto preskrbeti dovolj krme. Prav zato nameravamo jeseni posejati pšenico na približno enaki površini kot letos. Seveda je še posebej ugodno, da lahko na istih njivah poleg pšenice pridelamo še krmo za živino," je sklenil pogovor prizadevni kmetovalec Vladimir Puncer iz Paške vasi. B. Mugerle ,.Zamenjava pšenice za koruzo je zelo ugodna," Puncer meni Vladimir i •••• • • • m • g • Prav vse po jedilnem listu, kije izbran zelo skrbno. Vanj smo uvrstili le zares izbrana jedila. Mnogi prihajajo k nam na polže v pikantni omaki, tujci, ki jih je tudi zelo veliko, imajo radi flambirane jedi. posegajo pa tudi po naših domačih. Naša posebnost so namreč tudi slovenske narodne jedi. Nekateri imajo radi. da jim na primer flambirane jedi pripravimo do konca pri mizi. Tudi to ima svoj čar. ki ga ne moreš doživeti v vsakem lokalu.« Če si želite v umirjenem okolju preživeti popoldne ali večer v krogu svojih najožjih, prijateljev ali poslovnih partnerjev, gotovo ne boste razočarani, če izberete Vilo Herberstein. kjer bodo storili vse. da boste odhajali zadovoljni. Ste duhoviti? Šaljiva nagradna igra Danes spet objavljamo novo šaljivo fotografijo. Pričakujemo veliko duhovitih podpisov k sliki, najboljšega pa bomo znova nagradili z žepno knjigo. Odgovore z vašim naslovom nam pošljite do prihodnjega četrtka. V predzadnji številki našega tednika smo objavili fotografijo z velenjskega nogometnega igrišča. Nagradili pa smo naslednji duhoviti podpis: Takole se teka po igrišču! (Poslala nam gaje bralka N. G. iz Doliča) Prgišče misli Modrost je včasih nasprotno od tistega, kar trdi najmodrejši. M. MAE TER L INC K Najbolj razgledan ni človek, ki pozna največ resnic, temveč tisti, ki pozna najboljše. SULL Y-PR UDHOMME Prijateljstvo prinaša zadovoljstvo, vendar jemlje čas. M. SELIMO VIČ Nevednost je nesreča in grdobija. J. TRDINA Prave bombe so ideje. O. FALLACI Človek nima nobenega cilja, ki bi hi/ višji od samega človeka. M. FRICHAND Ni najhuje to, da je treba trpeti in umreti, ampak to, da se človek stara, kajti staranje je trpljenje brez zdravila. /. ANDRIČ VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO — pod tem geslom razne športne organizacije že dolgo časa spodbujajo občane vseh starosti, da bi tudi tako bolj skrbeli za svoje zdravje. No, v zadnjem času je resnično vse več tistih, ki razmeroma redno uporabljajo kolo, toda ne le za udeležbo na kolesarskih trim akcijah, ampak tudi drugod, če razdalja le ni predolga in če je moči dovolj. Da je vse več ljubiteljev kolesarjenja, je seveda ,,kriv" tudi v zadnjem času zelo dr-ag bencin in sploh vzdrževanje avtomobilov. Seveda je treba tudi kolo vzdrževati. Vsega se gotovo ne da popraviti doma, zato je treba poiskali pač tistega, ki se na to spozna. Takšnih ljudi, ki bi se s tem redno ukvarjali pa je zelo malo. V Titovem Velenju samo eden — Ludvik Šporin s ceste Pod parkom. Ima pooblaščeni servis za Rogova kolesa, popravlja pa tudi druga. Zaposlen je na Esu, pred tremi leti pa je odprl popoldansko obrt. Tudi sam zelo rad kolesari, vendar se v zadnjem času nima veliko časa, da bi sedel na kolo. ,,Tu in tam se udeležim kakšnega maratona. Letos sem vozil na maratonu Menina 84. To je zelo zahtevna vožnja, saj poteka čez Černivec, prevoziti pa je treba 100 km dolgo progo. Da bi bil pogosteje na kolesu sedaj ni časa, saj imam zelo veliko dela," je povedal. Ludvik je začel "kolesa popravljati sprva bolj iz zanimanja, kot je dejal. Lastniki koles pa so komaj čakali, da bi se tudi v velenjski občini kdo spomnil in začel sprejemati pokvarjena kolesa. In sedaj ima Ludvik dela resnično čez glavo. Ob našem obisku je bilo v njegovi delavnici kar trideset koles z različnimi okvarami. ,,Verjetno bom prihodnje leto odprl redno obrt. To sezono bom še zdržal, potem pa tako ne bo šlo več. Je preveč dela, preveč naporno — dopoldne delati v službi, popoldne pa popravljati še kolesa. Ob sobotah in nedeljah ima resda zaprto, toda ta dva dneva največ dela, ker ima mir. Sicer pa Ludvik takole modruje: ,,Koles bo vedno več, pa čeprav so vse bolj draga. Toda ljudje segajo po njih, da privarčujejo na bencinu, torej gre za potrebo, enako potrebno je kolesarjenje za zdravje." Prepričan je, da bo dela tudi v bodoče več kot dovolj; pa tudi, če se bo še kdo odločil za tovrstno obrt. Zato — VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO — če pa je s kolesom kaj narobe, je na cesti Pod parkom v Titovem Velenju Ludvik Šporin in rade volje bo storil vse, da bo vaše kolo spet dobro teklo. Ludvik Šporin v svoji delavnici (vos) 6. stran * nSS CBS OD TU IN TAM Titovo Velenje * 9. avgusta 1984 btožei csoisf- KONSUM A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235-2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v btoiaf CŽOSŽ? A9150Pliberk Preselili smo se v novi Telefon 99434235-2085 POZOR: sedaj posebno ugodne ponudbe — samo do 25.8.1984 sveče za motorje 4 kom že za A Sch PHILIPS — elektronski 59,80.-ratunalnik A Sch 89, C Usnjena nogometna ZOga samo A Sch MDC UGODNA MENJAVA DINARJA! ) S tem kuponom dobite v tialsi csiOSsi moško ali žensko elektronsko uro — za samo 399.' dinarjev. bto|gjcsQlSf SEDAJ ZELO UGODNE CENE - DO 25. 8. 84 - VEUAJO TUDI V KONSUM LABOD (Lavamund) Cgloria — lak za lase . 1 doza A Sch 22,90.- ALVORADA-kava (wene) 1 kg A Sch 74,90 74,90.- RAMA 1/4 kg 7,90.- Za nakup se priporočata in iV KONSUM TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Veleblagovnica Titovo Velenje od 13. do 25. avgusta Jezikovno razsodišče Pred dvemi, tremi leti »Zadnjič me je J. Gradišnik (Slovenščina iz dneva v dan 245, 7 D, 19. 1. t. 1., str. 48) spomnil te grde napake, toliko grše. ker se s tem zanemarja velika značilnost slovenščine, namreč dvojina. Gradišnik navaja iz ljubljanskega Dnevni-ka< stavek >Koncert Z. Čoliča je bil pred dvemi dnevi v Ljubljani s tem komentarjem: >Gre za neznanje ali za površnost? Kako je prav, večina vendarle ve.< Seveda: >pred dvema dnevo-ma<, si pravim tudi jaz, obenem pa se sprašujem, kako to, da se to >neznanje< ali ta >površnost< ne dasta izkoreniniti. Ali bolje: Kaj pripravi ljudi do tega da kljub logiki (saj gre vendar za dve stvari) delajo to nesmiselno napako? Mi veste Vi odgovoriti?« Odgovor je kar težak. Slov- nično logično bi že bilo, da se ob števniku dva rabi dvojinska oblika tudi pri besedi dan. Toda poleg oblikoslovne logike očitno obstaja še skladenjska in pomenska, ki sta vrednostno nad oblikoslovno. Po tej višji logiki uporabljamo npr. množino namesto dvojine, ko gre za znane pare organov (sive oči, ne sivi očesi; dolge roke, dolgi roki), delov obleke (kratki rokavi, ne kratka rokava), tipičnih dvojic (Soseda je rodila dvojčke, ne dvojčka; Sosed ima lepe vole, ne lepa vola, ker gre za par ipd ). Res pa je, da se v teh zvezah ne uporablja števnik dva. To nam pa nič ne pomaga, saj se pogosto govori čei dva dni, nastalo pač po zgledu čez tri/štiri dni (morda še po zgledu čez pet/nekaj dni, kjer je -i rodilniški, v prvih dveh prime- rih pa tožilniSki). Pod oznako neustaljeno imajo v SSKJ navedeno zvezo pred dvemi leti, kar si 1 nko razlagamo po zgledu pred dvemi, tremi leti, kjer je končnica -emi števnika tri pritegnila še končnico števnik dve, tako da je namesto »logičnega« pred dvema, tremi leti nastalo pred dvemi, tremi leti (v tipu pred dvema, tremi leti pa šepa ujemanje števnika dvema s samostalnijcom leti). Jezik sam več prenese kot preprosta slovničarska pamet (prim. še dva, tri tedne namesto »logičnega« dva tedna ali tri tedne). Logika in jezik ne hodita zmeraj iste poti. Bodimo strpni tudi do posebnega; ne spravljati vsega na eno samo odrešilno formulo, kjer jezik sam prenese dvojnosti. Jakob Novak Po Titovih poteh Verjetno so redki med vami, ki bi se podali na tako dolgo pot kot Jakob Novak, zaposlen v velenjskem Gorenju, in to s kolesom, pa Se povsem sami. Jakob je že nekaj let nadvse vnet kolesar. Verjetno ni maratona pri nas, ki se ga ni v tem času udeležil, kajti na leto prevozi po 1000 kilometrov. Lani je s kolesom prevozil celo trinajst tisoč kilometrov. V torek zjutraj pa se je Jakob spet odpravil na dolgo pot. Povsem sam je krenil po jugoslovanski kolesarski transverzali PO TITOVIH POTEH. Dolga je 2280 kilometrov, Jakob pa je povedal, da jo bo prevozil v približno desetih dneh, če ne bo kak Snih težav s kolesom ali vremenom. Za pot do Gevgelije, ki je speljana skozi vsa mesta povezana sTitovim imenom,se je Jakob nadvse marljivo pripravljal kar tri leta, kot je povedal pred odhodom v torek zjutraj. Samo letos pa je prevozil že približno 5000 kilometrov. Srečno pot, Jakob! ivan Novak iz Šoštanja Poleg zdravilnih zelišč še parapsihologija Ob zadnjem obisku v Šoštanju mi je na Glavnem trgu pritegnila pozornost majhna in malce obledela tabla z napisom Ivan Novak — zeliščar. Nisem dolgo premišljeval. Odločil sem se, da Ivana ohiščem in predstavim. Žena Fanika je prijazno povedala, da je legel k počitku, da pa bo z veseljem vstal in odgovaijal. Pospremila me je v večjo sobo, v kateri je bilo na številnih policah veliko posod iz kartona, v njih pa najrazličnejša posušena zelišča, njihov vonj pa še posebej prijeten. Ni bilo treba dolgo čakati in v sobo je stopil dobre volje in nasmejan možakar. Brez posebnega predstavljanja sem takoj vedel, da je to Ivan Novak, ki ga poznajo tudi zunaj naših meja. Ivan Novak seje leta 1932 izučil za pleskarja in soboslikarja in je to delo opravljal vse do težke pro- metne nesreče, ki mu je pustila hude posledice. Povrh vsega gaje mučila še huda nespečnost, ki joje moč pregnati tudi z zdravilnimi zelišči, kar je Ivan prebral v nekem časniku. Z vseh koncev in krajev so prihajala pisma z nasveti. kaj storiti, da preženemo nespečnost. Ker Ivan sam zaradi nepokretnosti ni mogel nabirati zelišč, so mu pomagali prijatelji, čeprav velja povedati, da se je z zelišči srečal že mnogo prej. Čez čas se je Ivanu zdravje izboljšalo, tudi nespečnost je pregnal, svojega poklica pa seveda ni mogel več opravljati, zato se je odločil za poklicno nabiranje in pripravljanje^rdravilnih zelišč. Težko bi napisali, koliko jih je že nabral in koliko jih ima v svoji zbirki, saj jih nabira od zgodnje pomladi do poznejeseni, nekaj pa mu jih prinesejo tudi občasni na- I van Novak z ženo, ki mu veliko pomaga pri pripravljanju vseh vrst čajev, mazil in še česa biralct. celo iz sosednjih republik. Ker so Ivanova zelišča pomagala iz tegob in ozdravila prenekate-rega bolnika, je njegova popularnost močno poskočila. O njegovi zeliščni »moči« so pisali časniki in revije, preko noči paje postal znan po vsej Jugoslaviji in izven njenih meja. Na njegov naslov prihajajo pisma iz najrazličnejših krajev. Mnogi pošiljajo zelišča kar v pismih. obenem pa ga prosijo za nasvet in strokovno razlago. Ivan Novak ima tudi veliko strokovne literature, prebral je mnogo knjig, v katerih ne manjka tega in one-nega o zdravilnih zeliščih, ki jim žal pri nas namenjamo vse premalo pozornosti. Ivan rad pove. da o vsem piše dnevnik, o prejeti pošti, o tem komu je kaj svetoval in pedobno. Seveda piše tudi o vseh uspehih, ki jih je v vseh letih dosegel pri zdravljenju z zelišči. Ivan daje nasvete brezplačno, denar je treba odšteti le za zdravila. Zelo zanimivo je tudi to, da se Ivan poleg tega ukvarja tudi s parapsihologijo. Napisal je že brošuro »Z meditacijo in rituali proti kajenju«. Preveč bi porabili prostora, če bi želeli našteti vse s čimer se je Ivan in se še vedno ukvarja. Kar krepko čez dvajset let se ukvarja s to dejavnostjo. Pri vsem tem mu že vrsto let pomaga njegova življenjska sopotnica, saj so ji prav zelišča pomagala. da seje pozdravila težke bolezni. Tako ju je podobna usoda združila in sedaj z roko v roki pomagata drugim, ki se znajdejo v podobnih težavah. Obisk pri ze-•liščarju Ivapu Novaku je bil kratek. zato je težko napisati vse o človeku, ki rad pomaga vsem, ki so v stiski, saj jih je tudi .sam krepko občutil. In še to. Me;d obiskom so nas motili obiskovalci in Novaka ogovarjali z bčsedami »belilo za zobe prosim«. B. Mugerle V torek zjutraj pred odhodom izpred Rdeče dvorane (vos) SEZONSKA RAZPRODAJA SPO-MLADANSKO-POLETNE GARDEROBE IN OPREME ZA KAMPIRANJE do 40 % ceneje boste lahko kupili: Veleblagovnica NAMA Titovo Velenje • — otroške, ženske in moške pletenine — otroško, žensko in moško konfekcijo — moške majice in srajce — ženske bluze in kopalke — čevlje za vso družino — izdelke usnjene galanterije — opremo za kampiranje KOLEDAR ČETRTEK. 9. avgusta - ROMAN PETEK. 10. avgusta — LOVRENC SOBOTA. 11. avgusta — KLARA NEDELJA. 12. avgusta — HILA-RIJA PONEDELJEK. 13. avgusta - Ll-i-JANA TOREK. 14. avgusta — ANASTAZIJA SREDA. 15. avgusta — MARIJA MALI OGLAS! PRODAM SEDEŽNO GARNITURO s prevlekami. Albin Bov-ha. Stantetova 9, Titovo Velenje PRODAM AVTO SIMCA 1005 LS, letnik 77, prevoženih 75.000 km, poraba 5,8 1/100 km. Blagus, Jerihova 1. Titovo Velenje, tel.: 856 — 127. popoldan. PRODAM ZX 81 —1K. Pandul. Sercetjeva 17. Titovo Velenje, tel.: 858-377- ZAMENJAMO NOVO DVOSOBNO STANOVANJE (64 m2) v Šmartnem ob Paki za enako ali manjše v Titovem Velenju ali Šoštanju. Ponudbe pod šifro: »Dogo- UGODNO PRODAM rezervne dele za R10. Jože Strašek, Prešernova 2, Titovo Velenje. PRODAM DVE NOVI CISTERNI (1200 1. in 1700 1), cena zelo ugodna. Matija Četina. Partizanska 21, Žalec, tel: 710-393. UGODNO PRODAM Zastavo 101 letnik 77. Informacije na telefon: 856-275. dopoldan in 31-390 od 18. do 20. ure. PRODAM OTROŠKO POSTE-,>LJICO in kombiniran voziček. Informacije po tel.: 854-459. UGODNO PRODAM sedežno garnituro. Jenkova 19, stanovanje 12. Titovo Velenje, od 18. do 20. ure. PRODAM dobro ohranjeno Brako prikolico. Tel: 854-459 od 7. — 14. ure. Mihevc, Veljka Vlahoviča 47. Titovo Velenje. PRODAM RADIOKASETO-FON s televizorjem! znamke NJV. Informacije na telefon: 854-251, dopoldan. PRODAM LEP VEČJI FILO-DENDROM v lesenem čebru, primeren za šolske avle, lokale, poslovne prostore, recepcije ali večjo dnevno sobo. otroško posteljico z jogijem. bojler TIKI 10 1., črnobeli TV in ateno. Naslov v uredništvu. PRODAM telico težko 170 kg. Martin Lipnikar, Plešivec 29, Titovo Velenje. PRODAM Zastavo 1300, registrirano do 2. 8. 1985. Supič, Šer-cerjeva 11, Titovo Velenje. Tel.: 856-712, interna 35, dopoldan PRODAM R 4 letnik 78. Ogled vsak dan. Ivan Glušič, Pesje, Rudniška 29, Titovo Velenje. PRODAM rabljeno opremo za dnevno sobo in kuhinjo. Ogled možen vsak dan, Vriskova 18, Pesje, Titovo Velenje. PRODAM karambolirano Zastavo 101, letnik 81, prevoženih 34.000 km. Ogled vsak dan na Vriskovi 18, Pesje, Titovo Velenje. ZAPOSLIM frizerko, ki je spretna v modernem moškem striženju. Informacije po tel.: 858-014. PRODAM gradbeno parcelo v Titovem Velenju. Informacije na telefon: 854-164. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE; ČETRTEK, 9. avgusta, dnevni dr. Žičkar, nočni dr. Grošelj PETEK. 10. avgusta, dnevni dr. Preme, nočni dr. Zupančič SOBOTA, 11. avgusta, glavni dr. Žeber, notranji dr. Sreš-Zardin- NEDELJA. 12. avgusta, glavni dr. Žeber. notranji dr. Sreš-Zardin PONEDELJEK. 13. avgust, dnevni dr. Markovič. nočni dr. Preme , DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK. 9. avgusta, dr. Lazar Od 10. avgusta do 12. avgusta, dr. Stupar Od 13. avgusta do 14. avgusta, dr. Lazar SREDA. 15. avgusta, dr. Pir-tovšek DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 11. avgusta do 12, avgusta, dr. Aleksander Uršič. Kidričeva 3 Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ: Od 10. avgusta do 17. avgusta, Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon: 857-732 mo REDNI KINO VELENJE Četrtek. 9. 8. ob 18. in 20. uri MEDENI MESEC — domači, kriminalka. V gl. vi.: Biserka Ipša, Ljubiša Samardžič Petek. 10.8. ob 10.. 18. in 20. uri. MORILSKO POLETJE — francoski. V gl. vi.: Isabelle Adjani Sobota in nedelja, 1 L. 12. 8. ob 18. in 20. uri TOPLI OBROK — ameriški, komedija. V gl. vi.: Rick Podeli Ponedeljek, 13, 8. ob 10. uri, ponedeljek in torek. 13., 14. 8. ob 18. in 20. uri POTOVANJE Z OČETOM — italijanski, komedija. V gl. vi.: Alberto Sordi Sreda. 15. 8. ob 10. uri, sreda in izžrebani nagrajenci PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE Med 87 pravilnimi rešitvami nagradne križanke smo izžrebali naslednje reševalce: 1. nagrado v znesku 700 din prejme Simona Pogač, Tomšičeva 5, Titovo Velenje 2. nagrado v znesku 500 din prejme Slavko Pečečnik, Mi-slinja 99, Mislinja 3. nagrado v znesku 400 din prejme Janko Kovač, Loko-vica 92, Šoštanj 4. nagrado v znesku 300 din prejme Ernest Špeh, Mozirje 258, Mozirje 5. nagrado v znesku 200 din prejme Renata Natek-Huda-rin, Sattnerjeva 15 c, Ljubljana Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Kulturni center ..Ivan Napolnit;" Velenje objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA v domu kulture v Titovem Velenju Pogoji: — kvalificiran delavec tehnične stroke — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo traja 45 dni Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega oglasa. Pogovor s prijavljenimi kandidati bo v sredo, 29. avgusta, od 7. do 16. ure v recepciji doma kulture v Titovem Velenju. UGODNA RAZPRODAJA ' KOKOŠI KIT Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO rjavih kokoši na farmi v Varpolju p. Rečica ob Savinji. Cena 200.— din za komad. Razprodaja se bo pričela 13. avgusta 1984 in končala 19. Razprodaja se bo pričela 13. avgusta 1984 in končala 19. avgusta 1984 vsak dan od 7. do 19. ure. DO ..POTROŠNIK" TOZD Prodaja Šoštanj proda po sklepu delavskega sveta na javni dražbi — oprema ALPOS (polica) — tehtnica STEFANO — tehtnica OLYMPIA — tehtnica EXPRESSO 100 kg — reg. blagajna ANKER — salamoreznica — kavni mlin — transportni voziček — vitrina SVE — vitrina PUN — hladilna omara 650 I Vse za izklicno ceno 342.567,00 din. Posamezna osnovna sredstva niso predmet dražbe. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe vplačati 10% varščino. Kupec je dolžan plačati prometni davek! Ogled opreme je možen dan pred dražbo od 8. do 10. ure v lokalu Šmarška 7, Titovo Velenje. Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo po telefonu 881-324. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage J ustine Kavčič-Ane iskrena zahvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma Mariji Žorž in Ivu Gorograncu, ZZB NOV Velenje in osebju Doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju. VSI NJENI četrtek J 5», 16. 8. ob 18. in 20. uri MOČ CAROVNIC - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Donald Plea- sance KINO ŠOŠTANJ Sobota. 11. 8. ob 18. in 20. uri POBESNELI MAX - avstralski, akcijski. V gl. vi.: Mel Gibson Nedelja. 12. 8. ob 18. in 20. uri MEDENI MESEC — domači, kriminalka. Ponedeljek, 13. 8. ob 18. in 20. uri TOPLI OBROK - ameriški, komedija. Sreda, 15. 8. ob 20. uri POTOVANJE Z OČETOM — italijanski. komedija. V gl. vi.: Alberto Sordi KINO DOLIČ Petek, 10. 8. ob 20. uri POBESNELI MAX — avstralski, akcijski. KINO BRASLOVČE Nedelja. 12. 8. ob 19. uri PREDStAVA ODPADE! Sreda, 15. 8. ob 20. uri TOPLI OBROK — ameriški, komedija. POIZKUS POSILSTVA Na Novem jašku je skušal 31. julija v času malice S. G. posiliti delavko S. M. Pri tem gaje zmotil delavec, kije prišel mimo. S. G.je skočil v Pako ter se vrnil na delo-višče. Ob prihodu miličnikov je pobegnil z delovišča in se skril v kontejner za smeti nato pa pobegnil na streho. Tu so ga ujeli delavci Postaje milice, ki so ga predali preiskovalnemu sodniku. ZABODEL GA JE Z NOŽEM stavraciji v Titovem Velenju se je ^0. julija letos A. O. spri z nekaterimi gosti tega lokala. Prišlo je tudi do pretepa med katerim ga je eden izmed njih zabodel z nožem in ga hudo telesno poškodoval. r ELEKTRIČNA NAPELJAVA? V stanovanju D. Džužkiča na Šercerjevi 7 v Titovem Velenju se je okoli 2. ure ponoči 5. avgusta letos vnel požar, verjetno zaradi nestrokovno izdelane električne napeljave. Zgorela je oprema in je tako nastalo za okoli 250 tisoč dinarjev škode. NESTROKOVNO VARJENJE Nekaj po 16. uri v soboto 4. avgusta se je vnel osebni avtomobil last M. P. v Selah. Do požara je prišlo, ker B. G. med varjenjem ni upošteval varnostnih predpisov. Avtomobil vreden okoli 70 tisoč dinaijev je povsem zgorel. NEPOTREBNO VZNEMIRJANJE GASILCEV V zadnjem tednu se je v Titovem Velenju kar dvakrat dogodilo, da seje pričelo močno kaditi iz stanovanj, tako da so prišli na pomoč tudi gasilci. Ti pa so ob prihodu ugotovili, da so pustili občani jedi na štedilniku oziroma v pečici in ob tem zaspali. Kuhanje je zahtevno opravilo, zato nikar ne hodite medtem spat! GIRANJE PRERIVALSTVA MATIČNI URAD VELENJE ROJSTVA: Rodilo se je: 22 dečkov in 15 deklic POROKI: Slavko Škoflek, roj. 1955, ključavničar iz Titovega Velenja in Nada Reponj, prodajalka, roj. 1965, iz Titovega Velenja; Branko Lugar, roj. 1948, električar iz Titovega Velenja, in Mihela Jero-mel, roj. 1945, natakarica iz Srednjega Doliča SMRTI: Jožefa Tašler, upokojenka iz Titovega Velenja, Kersnikova 17 roj. 1923 Elizabeta Ledinek, upokojenka iz Šoštanja, Kajuhova 11, roj. 1904 MILIČNIKI SO ZAPISALI Številni vlomi Nikar ne odhajajte na dopust brezskrbno, ne da bi poskrbeli za varnost stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Prav je, da nekdo v tem času poskrbi za varnost v vašem stanovanju, da sosedi vedo, da vas ni doma in postanejo pozorni, če slišijo, da hodijo okoli vašega stanovanja oziroma hiše neznani ljudje. V zadnjem času so zabeležili velenjski miličniki številne vlome v stanovanja v Titovem Velenju in Šoštanju, največ je bilo vlomov v stanovanja občanov, ki so na dopustih. Mnogi opazijo, da je bilo vlomljeno v stanovanje šele po več dneh, ko se vrnejo' z dopustov. Precej vlomov je bilo v stanovanja na Ulici Vrnjačke Banje, kjer je odšlo na dopuste več kot polovica stanovalcev. 31. julija je bilo vlomljeno v stanovanje A. A. iz Šoštanja. Neznani storilec ji je odnesel ročno blagajno v kateri je imela približno 60 tisoč dinarjev. 2. avgusta je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na -Splitski 56. Kraj si je ogledala komisija in ugotovila, da je škode za okoli 550 tisoč dinarjev. Zabeležili pa so še nekaj drugih vlomov ter veliko poizkusov vlomov. Nekateri občani so namreč za varnost kar dobro poskrbeli in imajo takšne ključavnice, da jim nepridipravi niso zlahka kos. Torej, predno odhajate z doma, storite vse za varnost, doma pa nikar ne hranite dragocenih predmetov in denarja. m & ,»».'"« OBJESTNOST —Ljudje si na različne načine sproščamo svojo odvečno energijo. Neznanci so v noči med sredo in četrtkom pretekli teden odnesli še pet polnih aparatov za gašenje s prahom iz stanovanjskega bloka na Šaleški 2 v Titovem Velenju in jih odvrgli v Trebušnico v bližini gostišča 4 Obirc. Še prej pa so vseh pet aparatov, ki so bili pregledani nazadnje januarja letos, izpraznili in s prahom pobelili njivo s krompirjem, (vos) SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve razpisuje dela in naloge DIREKTORJA OBČINSKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da je družbenopolitično aktiven. DIREKTORJA OBČINSKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE imenuje občinska skupščina za dobo 4 let Pismene prijave z dokazili sprejema Kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Vinka Prislana kmeta iz Šaleka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Štefka, sinovi: Vinko, Marjan in Ervin z družinami S porwko so tekli prikazati utrip kraja nekoč in danes Pred odhodom na rajžo so flosarji tudi zaplesali s svojimi izbrankami Domači odbojkarski klub vsako leto pripravi turnirja za moSke in ženske odbojkarske ekipe iz vse Slovenije. Udeležba je bila letos nekoliko bolj skromna, saj se je tekmovanja udeležilo le petnajst ekip, zanimivih in kakovostnih srečanj pa vseeno ni manjkalo. Po sobotnih predtek-movanjih sta bili v nedeljo dopoldne na vrsti še finalni srečanji. Pri moških so odbojkarji Kamnika premagali vrstnike Šempetra, pri dekletih pa so domačinke premagale Braslovče s 3K). Naročilnica Ime in priimek....................... Naslov.................................. Poklic.................. Rojen....... Reg. štev. os. izkaznice........... Izdane od SO......................... Zaposlen(a) pri....................... Datum....................... Podpis I. Naročam knjigo P. Laurieja ČUDOVITI SVET RAČUNALNIKOV po prednaročniški ceni 1.850 dinarjev. Ce se naročite v prednaročilu, lahko postanete srečen lastnik računalnika 2X SPECTRUM, poleg tega pa dobite še knjigo BASIC ZA ZAČETNIKE, ki bo v prosti prodaji stala približno 400 dinarjev. II. Knjiga HIŠNI RAČUNALNIK po prednaročniški ceni 2.800 dinarjev, prodajna cena pa bo znašala 3.300 dinarjev. III. Nova kuharska knjiga KUHAJMO Z BURDO - 500 izbranih receptov, 460 barvnih fotografij po prednaročniški ceni 1.800 dinarjev. Plačal(a) bom v gotovini ................. Plačal(a) bom po povzetju ........................... Plačal(a) bom po obrokih (najmanj 500.— din) na mesec ............................................. Plačal(a) bom z virmanom.............................................. na naslov: MLADINSKA KNJIGA, Trgovski center 63320 Ljubno ob Savinjr Bogat in privlačen 24. bal Pred letošnjim, že 24. po vrsti Flosarskim halorn. so Ljubenci sklenili — drugače kot prejšnja lefa, ali pa nič. Odločili so se za drugače in uspeli. Znova so združili moči, organizacijo bala postavili na nove temelje, program vsebinsko in »količinsko« zelo obogatili, pa tudi vreme jim je bilo ves teden še kako naklonjeno. Če je že bila kakšna pomanjkljivost v celo-tedenskem programu, vsekakor n? mogla pokvariti dobrega vtisa, vsekakor pa je splet prireditev ob letošnjem balu odlično izhodišče za prihodnje leto, ko bodo slavili 25-letnico in seveda za vsa prihodnja leta. Sedemdnevni spored so pričeli že prejšnjo nedeljo z množičnim kolesarjenjem po Savinjski in Zadrečki dolini, nadaljevali s predvajanjem slovenskih filmov in mladinskim večerom ob Savinji, nato pa so se tri večere zapored zvrstile prireditve, ki so navdušile domačine ter domače in tuje goste. V prijetnem okolju prostora ob Savinji so se s privlačnim nastopom predstavile domače pevke, naslednji dan še folklorne skupine, v petek so člani ljubenskega pevskega zbora vasovali po kraju in okolici, vse skupaj pa je bila resnična popestritev celotnega programa. Omeniti velja še tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu, na katerem so nastopili igralci iz različnih krajev Slovenije, zmagala je ekipa celjske regije, pri posameznikih pa njen član Antelj. Poleg tega so v osnovni šoli odprli razstavo slikarskih del ložeta Punčuha iz Mozirja. Novinarji Dela so s svojo akcijo Poletje 84 lepo popestrili program. Zanimanje za tekmovanje je bilo veliko, smeha tudi, da o bogatih nagradah ne govorimo Tudi nogometaši domačega Gradbenika vsako leto obeležijo bal s pokalnim srečanjem. Tokrat so biU njihov nasprotnik nogometaši Šmartnega, rezultat pa presenetljivo visok za domačine. Okrepljeni domačini so namreč premagali oslabljene goste kar s 5:0. Posebno pozornost so med obiskovalci pritegnile stojnice, na katerih so kmečke žene predstavile (in tudi prodajale) izvime domače jedi. Zares so bile dobre' Zelo privlačno je bilo v soboto zvečer, ko so nastopili ljudski godci in pevci z Ljubnega in okolice, v sporedu pa so med drugim obudili tudi spomine na šaljive dogodivščine savinjskih flosarjev. Osrednja prireditev je bila seveda v nedeljo popoldne. Po slavnostni povorki so nasledniki nekdanjih flosarjev prikazali plavljenje lesa. udrli so flos in opravili flosarski krst s spremljajočim obredom. Ker je »Delo« v svojo akcijo Poletje 84 vključilo tudi Flosarski bal, je nato sledilo zanimivo in privlačno tekmovanje v flosarskih veščinah. Tekmovalne vneme ni manjkalo, prav tako ne veselja in bogatih nagrad. Zvečer je nekaj tisoč obiskovalcev od vsepovsod pritegnilo še srečanje z Mitom Trefaltom, ki mu ob takšnih priložnostih zanimivih domislic seveda ne manjka. Skratka, letošnji bal je uspel, kar je lep obet za prihodnje. Tudi prikaz plavi jenja lesa po Savinji je bil zanimiv