Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Vetja za vse leto.. • $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian dail* in the United States Issued every day except jjj -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CQRTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDTj NO. 236. — ŠTEV. 236. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 8, 1914. — ČETRTEK, 8. OKTOBRA, 1914. VOLUME XXn. — LETNIK XXTL PRODIRANJE AVSTRIJCEV IN NEMCEV V RUSIJO. Avstrijci zmagujejo v Galiciji. Hudi boji pri Marmaroškem Sigetu« AVSTRIJCI SO POGNALI VELIK DEL RUSKE ARMADE PREKO REKE VISLE. — AVSTRO-OGRSKA ARMADA STOJI POD POVELJSTVOM VELIKEGA NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA. — NEMCI SO PRENEHALI Z OBLEGANJEM TRDNJAVE OSOVEC; NEKATERA POROČILA PRAVIJO, DA MESTO GORI. Bitka pri Radomu. NEMCI SO POGNALI V BEG RUSKO KAVALERUO. — IZ PARIZA POROČAJO, DA SO RUSKI VOJAKI ŽE V LYCKU. — NEMCI SO BILI V GUBERNIJI SUVALKI POPOLNOMA PORAŽENI. — TRDNJAVA TARN O V J^ ŠE VEDNO AVSTRIJSKA LAST. Berlin, Nemčija, 7. okt. — Na vzhodnem bojišču se ho kmalu za-k čela bili odločilna bitka. Avstrijci in Nemci ter Rusi se bodo najprej N|»opadli na Rusko-Polj^kein. nakar se bo pa takoj vnel boj na eel i črti. Berlin, Nemčija, 7. akt. — Iz uradnega vira je znano, da se je bila dne 5. oktobra pri mestu lia-domu velika bitka, v kateri ;?o bili Nemci zmagovalci. Rusi so imeli na bojišču -dv*» in j>f»| rij&ke divizije. Nemcem se je posrečilo pognati sovražnika proti Ivangorodu. Nemci so prenehali s prodiranjem v guberiiijo Su-vii I ki. Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Nemške čete so prenehale obstreljevati trdnjavo Osovec, ker ine-n!o ie na vee krajih gori. Ko so se umikali nazaj, ao razdejali vse one železniške proge, ki vodijo proti meji. Sedaj ne nahajajo v o-koliei m tis t a JVostken. Hit ki pri Avj^ustovu in Suvalki sta biili iz-J vanredno vroči. Nemška artileri-ja je i/borno streljala, pa se ni mogla dolgo časa vzdržati, ker je bil sovražnik v veliki premoči.' Runi ho zaplenili več baterij in Vuli veliko nemškega vojaštva. Slabo vreme zelo onemogoeuje prodiranje nemwke armade. Vojaki morajo korakati po ozemlju, ki je popolnoma podobno močvirju. Nem.ški vojskovodja genvral Ilindenburg, ki operira s svojimi četami na Rusko-Poljskem, je moral parkrat oditi avstrijskim četam na pomoč. Pri Opatovu se bije vroča bitka med Rusi in Avstrijci. Dunaj, Avstrija, 7. okt. — General Hofer, drugi šef avstrijskega generalnega štaba, je izdal danes sledečo izjavo: — Rusi nikakor niso pričakovali, da bodo začeli Nemci in Avstrijci tako hitro prodirati >v Ruako-Poljsko. čeravno so poslali iz Galicije proti se-T ru močne oddelke, so jih Avstrijci premagali in pognali ostanke preko reke Visle. Naš«' vojaštvo je zavzelo most pri Sando-miru, katerega so bili pred časom zasedli Rusi. Blizu Tarnobrzega smo premagali celo rusko infan-terijsko divizijo. To mesto leži ob Visli malo nad izlivom reke Sau. Paru, Francija, 7. oktobra. — Iz Lvova poročajo, da Rusi obstreljujejo trdnjavo Przemysl. Po vz ročen a škoda je precejšnja. Avstrijska armadu ne more posadki nič pomagati, ker so Rusi trdnjavo čisto obkolili. Lcndon, Auglija, 7. oktobra. — Reuterjeva agentura je dobila iz Amsterdama oflcielno brzojavko, da so se vršili v ponedeljek v ko-mitatu Marmaroš na severovzhodnem Ogrskem hudi boji, ki so se končali s popolnim porazom Rusov. Brzojavka pravi, da so se ^morali Rusi v ailnem neredu u-Sinakniti nazaj. Hilan, Italija, 7, okt. — "Cor-rfere deUa Sera" je dobil i: Du- naja brzojavko, da jo prevzel vrhovno poveljstvo nad avstrijsko armado v Galiciji veliki nemški generalni štab. To se je zgodilo baje proti volji cesarja Franca Jožefa. Šef avstrijskega generalnega štaba je zelo žalosten, ker mu je padel sin in zato se je bati, da bi ne napravil v preveliki duševni razburjenosti kaj nepravilnega. Generala Auffenberga so odstavili, ker jc zadnji čas napravil vel i ko strategi eni h napak, med njimi tudi to. da je poslal svoje vojaštvo proti Lublinu. On je odgovoren za večino izgub, ki so jih imeli Avstrijci v Galiciji. Srbi proti Rusom. Berlin, N emčija, 7. oktobra. — Srbsko časopisje naperja danza-dnem ostre članke proti Rusiji. Listi pravijo, da je pripeljala Rusija Srbijo na rob prepada. Ce I^rbi ne bodo takoj začeli samostojno delati, bodo izgubljeni. Rusi v Lycku. Pariz, Francija, 7. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes poročilo, da se na- iiaja mesto Lvek v ruskih rokah. Rusi so zopet na več mestih vdrli v Vzhodno Prusijo. AVSTRIJSKI ČASTNIKI V ČOLNU NA DONAVI V BLIŽINI SEMLINA. Antwerpena. Padla sta dva nadaljna forta ter je sedaj ogroženo mesto. Vlada se preseli v Ostende. —o— London, Anglija, 7. oktobra.— Poroča se, da se je preložilo sedež belgijske* vlade iz Antwerpena v Ostende. Tozadevno poročilo je poslal amsterdamski dopisnik "Central News". Vsa d osla poročila kažejo, da postaja situacija v Antwerpenu z vsakim dnem resnejša. Nemci so porušili že skoro vse zunanje u-trdbe ter so pričeli streljati na mesto samo s težkimi topovi. Veliko prebivalcev je zbežalo iz mesta ter se ceni njih število na 10,000. Izgube na morju. Potopilo se je baje šest avstrijskih in en nemški torpedni čoln. Moštvo deloma rešeno. Zračno brodovje proti Angliji. Glasi se, da se vrše velike priprave v Wilhelmshaven in Emden, Pariz, Francija, 7. oktobra. —|kjer se nahajajo zračne križarke. Neko poročilo rimskega poroče- valca Ha-vas-agenture, katero je dobil iz Ancone, pravi, da so se štirje avstrijski torpedni čolni in dva torpedna čolna rušilea potopila ob dalmatinski obali. Torpedni čolni so naleteli na mine. Večina posadke je našla smrt v valovili. Haag-, Nizozemsko. 7. oktobra. Poroča se, da se je neki nemški torpedni čoln rušilec potopil v severnem morju in sicer na neki točki, ki ni podrobneje označena. Moštvo je rešila neka nemška London, Anglija. 7. oktobra.— Poročilo iz Haaga pravi, tla se govori v nemških časopisih o nameravanem napadu na Anglijo s pomočjo zračnih križark. V doti enih listih se izjavlja, da vodi grof Zeppelin osebno dotie-ne operacije ter tla se nahaja sedaj s svojim štabom v Wilhelmshaven. odkoder bodo baje odšle zračne križarke proti Angliji. Istočasno se v neki kodanjski i brzojavki navaja dozdevno izja-.bojna ladija. Ne ve se, ali je m-'"emškefl ^ornariškega izve-j šilec zadel ob mino ali pa postal fenca' grofa S1™™ Nemci so poslali danes zjutraj žrtev torpeda , ie namorava angleško brodovje Amsterdam, Holandska, 7. okt. jV- kratkem začeti z ofenziv- — Poročilo S holandskega otoka niin ****** v Severnem morju. Kljubovanje Turčije. Visoka Porta, nikakor noče ugoditi zahtevam zaveznikov. Mar-marsko morje zaprto. Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Kot se vidi. se bo Turčija rajše pridružila Avstriji in Nemčiji kakor pa Rusiji. Franciji in Angliji. Tripleententa ji je poslala že nebroj protestov, pozivov in nasvetov, pa se za vse skupaj čisto nič ne briga. Med drugim je Anglija tudi zahtevala, da naj odpre Dardanele, kar se pa še do danes ni zgodilo. Skozi Bospor in Marraarsko morje ne sme voziti nobena tuja ladija. Iz Aten poročajo, da je zapustilo turško brodovje Bospor in odplulo v Črno morje, kjer je koncentriran del ruskega brodovja. V kratkem se bo vršila velika pomorska bitka med Turki in Rusi. Skoraj-gotovo bo zmaga na ruski strani, ker se mora Turčija zavarovati tudi pred angleškimi bojnimi la-dijami v Egejskem morju in ne more toraj poslati vsega svojega brodovja proti Rusom. V slučaju, da Turčija začne z vojno, bo poslala Rusija od perzijske strani svoje vojaštvo v Malo Azijo. Na perzijski meji se nahaja z močno armado Ralar-ed-Dauleh, brat prejšnjega šaha Mohameda Alija. Sal«r-ed-T>auleh je neizprosen sovražnik Rusov. parlamentarja z uljudnim nazna nilom, da bodo pričeli tekom dveh ur z obstreljevanjem mesta samega. Vprizorili so baje tudi strašen naskok na belgijske pozicije ob reki Nethe pred mestom. Belgijci pa so jih baje po večurnem boju pognali nazaj. Glasi se nadalje, da so Belgijci podminirali glavne ceste in vsa javna poslopja ter da bodo mine eksplodirale kako hitro bodo prišli Nemci v mesto. Berlin, Nemčija. 7. oktobra. — Generalni štab je danes objavil, da sta padla nadaljna 2 forta pred Antwerpenom. Kessel in Brochem in da je pričakovati padea Antwerpena tekom par dni. Sehiermonnikoog pravi: "Danes zjutraj ob 11. uri je pa-truliral neki nemški torpedni čoln ob obali pred izlivom reke Ems in tik ob meji Holandske. Vreme je bilo čisto. Naenkrat je bilo čuti eksplozijo. Torpedni čoln seje nagnil ter tri minute pozneje izginil v valovih. Kmalu nato je bilo opaziti dva podmorska čolua, kojih narodnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Možno je, da je naletel nemški torpedni Čoln na mino in da sta mu podmorska čolna pomagala. Kmalu nato je prišla neka nemška bojna ladija ter rešila del moštva. London, Anglija, 7. oktobra.— Obstreljevanje s težkimi topo- Admiraliteta je danes objavila. » in biln Ta TiAca/ll^A t "ie bo in a lailna " Viot»ai» kaj posebnega. Lahko rečemo, da še z nobeno povestjo nismo či-teljem tako ustregli kot jim bomo ravno s to. ■ •_I____ GLAS NARODA. 8. OKTOBRA, 1914. GLAS NARODA" ^v™ Daily.) ^fnued and publ *hed by tfc* fcfamnlc Publishing Ca * ('tivTttiot. I fc,/VV >AK3CH, Freddest. JAK&O PLITKO. SecreUrv. SOt l£ BLNEDIK, Treasurer. >rpor iffice addvtMNea of above, ^fnce^ CV»r»larjdt Sti^et, Borough of Mta-hatt»n, New York City, N. Y. Ctrl C+r "'in Ameriko in leu: *' nol Urta................... t a o >4to York----- mI it mesto New Ycrk •* f r..i w iftc ........ " ■ fi*> lf*ta........... ^ ' " "Sot četrt lets .$3.00 . 1,60 . 4.00 . 2.00 . 4.GO . 2.55 . 1.70 1 "5? I (.wr* - 3 N\HOPA" izhaja vsak dan -• - i«?: - s riCHjfcij in praznikov. Q.AS NARODA" "V ukc of the People") jecejit Sundays 19 ?r F aay Holidays hcL-crptior. ytariy $3 dO uM-ment on Mgreament A*' >«iou>H ir. oaot>oc«ti Mne prioboajejo. • ■ »> affGWi pošiljati po — Wotiey Order. »'Vr tpr^ 1 ■ tcraj* naročnikov pm>-»inr, r" >arn tudi prejinj« naznani, da hitre>^ cajdemo naslovnika. i. |K»Siljaf"an> naredita tlH^lilV . BOn^ri; New York City. T'* *,, i biCfvVuičt. Požrtvovalna rojakinja. Mi>.s Marv M. Korenean iz Gor-mauia, W. Va., zasluži, da se jo javno stavi kot vzgled prave ro-doljubkinje in požrtvovalne narodne delavke. Na nas poziv, naj hluisa. vsak nabrati kak prispevek za naš sklati za najbednejše med bednimi, se je lotila tnulapolnega tlela t<*r nabrala pri rojakih in rojen i li Amerikancih in drugih bvo- lo $52. Ako se pomisli, da je to storila eha. Stvar je treba koncentrirati in delali sporazumno. Marsikdo bo rekel, da nas vodi pri tem osebno častihlepje, da hočemo delati reklamo za naš list. Tem odgovarjamo sledeče: Bili smo prvi, ki smo sprožili to misel. Poziv, katerega smo priobčili v listu, je našel takoj od-iii. va. Prie.elo se je nabirati in ni-J j' t bilo opaziti nikakega na-Nj-iuilD vanja. To je najlepše spričevalo, katero je mogoče dati slovenskemu naroda v Ameriki. Vse organizacije, katere se bo eventuelno ustanovilo, naj stopijo medsebojno v zvezo in denar naj se skupno naloži, dokler se l a ne odpošlje na en naslov, katerega se bo določilo sporazumno % vsemi. ( im večja svota se bo nabrala, tem sijajnejši spomenik si bodo postavili ameriški Slovenci in to v živih, hvaležnih, srcih onih, ki bodo brez lastne krivde trpeli posledic« sedanje vojne. Zatorej vsi na delo — za .naj-1»ednejže med bednimi! Slovenski dom v New Yorko. Ideja Slovenskega doma v New Yorku se bliža vresničenju! Kdor pozna razmere, ki vladajo v slovenski newyorski koloniji, bo neverno skomignil z rameni ter rekel: "Nemogoče!'' — A je vendar tako. Prečrno so videli vsi. ki so mislili, da se ideje ne da vresničiti, da je razdrapanost prevelika, da je premalo dobre volje in preveč razprtije in separatizma. V velikem milijonskem mestu je vresničenje takega načrta težka stvar. To ni kolonija, ki živi skupaj v gotovem mestne-m delu. Razkropljena je ter jo vežejo zgolj duševni, ne materijalni momenti. Ako se uvažuje vse to. je tembolj presenetljivo to, kar se je doseglo na nedeljski skupščini, ki se je vršila v prostorih bratov Vogričev v Brooklvnu. Pripravljalni odbor je sklical na nedeljo 4. oktobra sejo, katere se je vdeležilo krog sto ljudi. Navdušenje je bilo veliko in kakih 60 se jih je obvezalo, da vzamejo delnice po $10. plačljive v roku enega leta. Po otvoritve seje je imel predsednik pripravljalnega odbora, Mr. .Josip Rems. nagovor, v katerem je s toplimi besedami pozdravil navzoče ter jih pozval, naj se zavzamejo za prekoristno stvar. Povdarjal je. da je treba za vresničenje te ideje pustiti na stran vsako strankarstvo. Voditi nas mora le misel, da je treba v vsaki koloniji skupnega doma. ker je sicer kolonija razkropljena ter je vsako skupno delovanje nemogoče. Slovenska kolonija v New Yorku in okolici ne sme zaostajati za drugimi. Po par govorih, v katerih so se govorniki identificirali z izvajanji predsednika, se je kakih 60 navzočih obvezalo vzeti delniee ter se je vplačalo skupno $75. Pri volitvah, ki so sledile zatem, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik : Josip Rems; podpredsednik : Josip Pogačnik; Rajnik: Josip CvetkoviČ; blagajnik: Vinko Zevuik; računski pregledniki: Ludvik Benedik, Viki Ku-belka in Alojzij Naclitigall. Izvoljen je bil tudi odbor za sestavo pravil, ki bo imel svojo prvo sejo v nedeljo, dne 11. t. m. v prostorih bratov Vogričev. Naša iskrena želja je, da se loti odbor čimpreje vstrajno in energično dela v blagor in korist new-vorške slovenske kolonije. Dopisi ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SIvOVENSKI DNEVNIK V ZDR Adamsburg, Pa. — Iz te naselbine so dopisi zelo redki. Tukaj nas je precej Slovencev, ki smo skoraj vsi zaposleni v premogo-kopih, kjer se pa zelo slabo dela. Zaposleni smo pet do šest dni v tednu, kar bi bilo še dobro, če bi ne primanjkovalo vozov. Zadnji čas je družba odpustila več samcev, ki so si Šli drugam iskat kruha in zaslužka. Te dni nas je obiskal Mr. Otto Pezdir, zastopnik Glas Naroda. Pozdrav! — Josip Jakšič. Universal, Ind. — Universal je mala naselbina, v katero so se začeli zadnji čas naseljevati tudi Slovenci, Razen teb so v njej še druge narodnosti. Delo je v pre-mogokopih in je sedaj jako slabo. Mnogo jih je, ki so spomladi nehali delati, pa se še sedaj ne ve. kdaj bode zopet boljše. Novodo-šlec pa sploh dela ne more dobiti. Ce kdo ve za boljše delavske razmere, naj sporoči na tem mestu. Društva ni tu nobenega, nekaj jih je pa v bližnjem mestu Clinton, kjer je precej naših rojakov. Med tukajšnjimi rojaki vlada vedno lepa složnost. Sedaj \r teh slabih časih smo zadovoljni, da smo v Ameriki, ker bi se drugače že gotovo nekateri kje v Galiciji hladili, kjer je mnogo naših hrabrih vojakov našlo na bojnem polju svoj grob. Hudo nam je bilo, ko smo brali v časnikih, kod in kje se nahajajo naši vojaki in kako jih tirajo povsod v najhujši ogenj ter uničujejo cvet Slovencev. Kljub temu se pa še najdejo ljudje, ki se jako zavzemajo za Avstrijo ter se celo jeze nad časniki, ki pišejo, da ne zmaguje. Čeprav bi Avstrija zmagala, bi ne bilo boljše za naš narod. Saj se poznamo! To mora pa tako vsak priznati, da so slovenski vojaki jako hrabri, toda kaj se hoče. Tudi nje je zadela britka usoda. Seveda bi radi gospodje, da bi še _—__- — mi, kar nas je v Ameriki, tja prišli, pa mislim, da nas ne bo šlo dosti za "kanonenfutterMi, ki smo tukaj in kateri še nismo ame-rikanski državljani, skrbimo, da bomo kmalu. Pozdrav! — Josip Irman. Lincoln, m. — Mislim, da je čas, da se zopet kaj izve iz tega veselega Lineolna. Odkar so si skočili vladarji v lase, hočejo ameriški špekulantje kar naenkrat napraviti draginjo. Nekateri rojaki zabavljajo čez Avstrijo, češ, da je ona kriva sedanje vojne, meni se pa zdi, da ni vse tako. Avstrijski cesar si je želel miru. vojno so pa povzročili oni, ki so se že dolgo časa pripravljali nanjo. Nekateri delodajalci še delavca sprejeti nočejo, če pravi, da je Avstrijec. Delavci vendar niso krivi, če se ljudje zunaj tolčejo in pobijajo. Delavske razmere so tukaj še precej dobre, samo ne vemo, koliko časa bo to trajalo. Sem ne svetujem zaenkrat še nikomur hoditi, ker se dela ne dobi. Tukaj bi se bila pred kratkim ktnalo pripetila grozna železniška nesreča. Stroj osebnega vlaka, ki vozi v Chicago, je namreč skočil s tira. Potnikom se ni "ničesar hudega pripetilo, samo malo prestrašili so se. Pozdrav vsem Slovencem ! — A. Sprogar. Opomba uredništva. Ravno sedaj imajo Slovenci priliko, da se povsod lahko izkažejo za Slovence. Zakaj bi se izdajali za Avstrijce, ker avstrijskega naroda sploh ni. Ce kdo koga vpraša, kaj da je, naj mu ponosno odgovori ".laz sem Slovenec!" Na ta način boste lahko veliko pridobili na ugledu 4>ri drugih narodnostih. Pred nekaj dnevi nam je sporočil ugleden rojak" iz Canadc, da- so nekateri delodajalci takoj v začetku vojne odpustili vse one delavce, ki so se izdajali za Av strijce. Oni, ki so rekli, da so Slo venei ali Hrvati. j»:i še sedaj de lajo. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. —o— (Nadaljevanje.) Samo en mož iz celega Kazimi-iovega tabora je govel v neugasljivem sovraštvu proti gospo j Kristini. Pred tremi tedni se je v duši prisegal, da jo umori, in dosedaj se mu k izpeljavi namena ni nudila ugodna prilika. Bil je v< dno v njeni bližini kot njena lastna senca, toda k njej sami dosedaj ni mogel nikdar prodreti; kralj kot bi bil uganil njegovo črno nakano, se je vedno pojavil v pravi trenotek, da jo reši za vratnega morilskega orožja. Kot gad se je plazil Domeš okoli nje, toda. dosedaj se mu ni posrečilo vpičiti je in izvesti svojo osveto. In čim dalje so jahali in čim več naklonjenosti je gospa Kristina zadobila v ležišču, tem bolj jo je sovražil Domeš, tem bolj je koprnel po njeni smrti. In če je ne ubije tukaj, na Wawelu bo imel za to še manj prilike, če noče ravno svoje življenje žrtvovati. Bilo je v širnem polju nad Žol-kvo, kjer so taborili in prenočevali, ker mesto še popolnoma le seno se ni zdelo kralju za prenočevanje. dosti varno. Noč mokra, temna in meglena, tako da je vlažnost prodirala notri do kosti. Straže razstavljene pri ognjih so se krčile v svojih plaščih in dremale, utrujene od celodnevne ježe in močnega severnega vetra, proti kateremu se je jahalo. O-stala vojska je bila vtopljena v krepčajoči trdi spanec. Bilo je že zdavnaj po polnoči, megla se je sipala na hladno zemljo kot fin pajčolan. Tedaj se je priplazil Domeš po trebuhu k šotoru gospe Kristine. Bistro je prisluškoval... Straže p red kraljevim šotorom in onim njegove ljubice so sedle na tla, da se zavarujejo proti ostremu severnemu vetru, ki je ponovno počel divjati od severa; glave so sklonili na prša, morda dremajo. Ne vedo ničesar, da je on tukaj par korakov od njih. Pritisnivši se na zemljo, je dvignil Domeš doljenji rob grobega platna, se stegnil previdno po mokri travi in vtaknil polagoma glavo pod šotor. Na golih tleh je pred njim na znak ležala gospa Kristina tako blizu z glavo, da jo je slišal v sanjah hropeti. Jmela je na sebi kot podnevi viteško opravo, samo čelada se ji je najbrže v spanju zmaknila z glave; ležala je nekoliko v stran. Tiho, popolnoma tiho. Samo vplaidti se s telesom do pasa v šotor, zamahniti z desnico in trdno suniti bodalo od spredaj v napeto grlo, ki je v tem mraku žarelo s svojo belostjo — in vsemu bi bil konec! Že je Domeš, oprt ob levi komolec, vlekel izza pasa svoje bridko orožje, dolgo dvorezno bodalo. ki bi grlo gospe Kristine gotovo prebodlo skozi in skozi 5n ga še pripelo k zemlji, ko je nagibajoč se še nižje k speči ženi opazil na temenu njene glave veliko belo liso. Njegovo mačje ostro oko je napelo celo svojo bistrost, zabodlo se je na ono mesto med lasmi bolj trdno, kot bi se bilo morda bodalo v belo grlo, in ga pozorno motrilo.* Domešovo lice se je vražje spaeilo, desnica je zataknila bodalo zopet za pas in cela debela postava se je pozorno izplazila izpod šotora. Tiho se je Domeš podal med najbližje vrste konj. Pozorno se je. oziral okoli sebe. Nihče ga ni videl. . . II. Gospa Kristina je pospešila kraljev povratek v Krakov. Znaki kožne bolezni so se množili, posebno lasje na temenu so se gu-bili, pa tudi na sencih so postajali tako redki, da je viteško gospo kar objemala groza, kaka bi bila zanjo sramota, če bi jo kdo zagledal brez čelade. In v Krako-vu je gotovo že pričakujejo vplivna. čudežna zdravila praškega lekarnarja Avguština! Poslanec je imel dovolj časa. da se je že vrnil. O. - izbruhnila se sedaj trajajoča evropska vojna, vsled katere, so tudi naši hratje, bratranci, daljni sorodniki, sošob-i in prijatelji hudo prizadeti. boreč se za našo domovino... M nogi teh so zapustili doma ostarele, dela nezmožne stariše, žene ii; nepreskrblj« ne otroke itd. šii sro v boj čili in zdravi, a Bog ve. če se vrnejo še kedaj v narečje onih, ki jih danzadnem objokujejo. Mnogi se bodo mogoče vrnili, a pohabljeni, zopet mnogi bodo ostali žrtev na bojnem polju, vsled česar bodo ostale dru žine brez skrbnih očetov, domovja brez gospodarjev, onemogli sta riši brez krepkih sinov, in vsemu temu bode sledila BEDA, ki se. ne da popisati. M i ameriški Slovenci ne čutimo toliko, kot oni v stari domovini, toda če le malo pretresamo položaj, v katerem se nahaja na tisoče revnih in nepreskrbljenih družin, nam no dopusti vest. da bi ne priskočili v pomoč, temveč želja vsake gA rojaka in rojakinje je gotovo ta, pomagati, kolikor dopuščajo skromne moči. V soboto, dn^ 2f>. septembra t. 1. je zborovalo tukajšnje Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico ink. ter enoglasno sklenilo prirediti svojo letne veselieo "VINSKO TRGATEV" V SOBOTO, 17. OKTOBRA, v dvorani 44BEETITOVEN-TTALL". 210 iztočna 5. uljca blizu 3. Ave. v New Yorku. a isti dohiiVk te veselice pa podariti NAJBEDNEJŠIM med bednimi Slovenci v stari domovini. Dasiravno tudi mi newyorski Slovenci nimamo najboljših časov, vendar se je nad< jaTi. da bodemo vzlie temu pokazali, kaj premore pošteno rojaško srce in da bode sleherni rojak in rojakinja skušal, da bode ta veselica ctobro obiskana in čisti dobiček tetn ve "-ji I Vedite, da bodete s tr:n storili svojo dolžnost napram svojemu narodu v stari domovini, od kod<-r prihajajo dnevno le odmevi: "Pomoč, pomoč!" Prosimo tor:: j v imenu 'NA JBEDNEJŠTH MKT) BEDNIM F" cenjene rojake in rojakinje v Grerter New Yorku in okolici, da se zgoraj imenovane veselice v k >li %or moiroee nbilem številu udeleže. upoštevajoč zlate besede: "Odpri sree. odpri roke. otiraj bratovske solze!'' Veselica se prične oh M. uri zv 'čer. Gosti v narodni noši dobrodošli! Za vsestransko naklonjenost se že vnaprej zahvaljuje in beleži * z rojaškiio pozdravom in spoštovanjem VE3EIJČNI ODBOR. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan Iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", zran že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poitn« naročita, ae točno izvršujejo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilli 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. I1 i 1 ___ - ■ - - - poslabšalo. Zdravniki pravijo, i, otroke, je te tedaj reveiev,! da ga ne bodo mogli ohraniti pri podpore potrtMh, wgmi&j pet- življenja. ^^^^^ - . - ____^___.,... . Dober svet. Dokazano je, da je vživanje prave kave, zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotno, ph voznem druge, kateri hočejo zdravi ostati je najbolja "Zdravilna sladna kava". To so besede prečastitega gospoda župnika zdravnika. Edina prava taka "Zdravilna sladna kava", se razpošilja na vse kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za $1.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročilu je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite: AL AUSENIK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. .. ^ .■ -V^l^^Vei.. gjiMl t. tj§M -...- GLAS NARODA; 8. OKTOBRA, 1914. Iz boia za vas Skwarza-ga krila ,pred sovražno • co. Morali smo ostati odzadaj in čakati, kdaj nas pokliče povelje wo. Piie slovenski vojak. Stopali smo težko obloženi po rasni gališki cesti. Zaviti smo li v »ivorumen prah, požirali »o ga in si brisali potne kaplje, so nam drsele po obrazu. Av-lstovo solnee je pripekalo z vso lo na nas. Hotelo je preizkusiti atrijskega orjaka, če je zmoti prenesti to gališko vročino. Stopali smo molče; zatopljen je 1 vsak v svoje misli. Govoriti ni ljubilo nobenemu. Vtrujeni izmučeni smo bili že itak do-»lj, in sedaj še govoriti, ko je im silil prah v usta. nos in oči. a obrazu se nam je napravila da skorja prahu in znoja. Ne veste, kako nas je pekla ta skorja in žgala. Prilepila se je tako trdno na kožo, da je ni bilo mogoče z roko odluščiti. Korakali smo dalje. Stopala je kompanija za kom-panijo. Nobenden ni tožil, da težko prenaša breme. Nobeden ni tarnal. Stopali smo dalje in dalje. Pred nami se je razprostirala ogromna poljana posajena s krompir jem. Krenili smo s ceste na njo. Pred nami nam je napravila pot čez krompir na.ša artiljerija. Cez zeleno krompirjevo njivo je peljala nas že prašna pot. Kazal se j** nezrel sad, a nihče se ni zmenil, tla delamo kako škodo. Stopali smo molče dalje. Solnee je pripekalo. Nobene sapice. Dospeli smo na malo vzpetino. Odprl se nam je pogled. 11 Vsi smo pričakovali, da zagledamo sovražnika. A iskali smo ga zaman. Odprla se je pred nami ravnina. Prostrano polje požetega ov-«a. Na polju je stala lokomobila in mlatilni stroj, zapuščena med malimi kopicami mlačev, A lastnik je vse skupaj zapustil pred vojsko. Šli smo molče mimo. Šli smo dalje in dalje. Prikazala se je pred nami u-1 k>žiia vas. Hiše iz slame in ne-žgrane ilovice. Prebivalcev nikoder nobenega. Nekaj rac je žalostno brodilo po umazani mlaki. Med hišami je begala krava, ki je očividno zapuščena ostala v vasi. Vse tiho je bilo v vasi. Od nikoder nobenega glasu. Vse tako mirno in veličastno je bilo v ozračju. Vse je pričakovalo, da se v nekaj urah dogodi nekaj velikega. Iz zamišljen ast i in zatopijeno-sti ter veličastnega miru nas je vzbudil topot motorja v zraku. Nad nami je plul aeroplan. Izstopil sem iz vrste in postavil daljnogled. Mirno je plaval v ozračju. Spoznal sem ga za našega. Častniki so se takisto ustavili in opazovali njegov polet. Letalec, neki naš nadporočnik, je o-pazil, da gtopa pod njim njegov polk, pa se je spustil še nižje in nekolikokrat zamahnil z belo zastavico v pozdrav. Stopali smo zopet daljt. Opazoval sem okolico. Daleč na desno se je dvigala vrsta nizkih hribov. V znožju je peljala cesta; videl sem z daljnogledom, tla po cesti stopa vojska, zavita v prah. In levo od nas so gazili oddelki po močvirju, fell so dalje in dalje. Naenkrat smo začuli iz dalje zamolklo gromenje. Enemu gro-'•mu je sledilo že več. Bilo je gromenje topov. Kakor oživljeni smo pričeli sto- za prodiranje. Ukopali smo se v zemljo in morali smo ondi ležati. Dolgočasno se nam je zdelo ležati tako brezdelno, najrajže bi •bili planili naprej in posegli v boj; a povelje je povelje in morali smo'ostati za bojno vrsto. Ležali smo trije prostovoljci skupaj. Daljnogled je hodil iz rok v roke in opazovali smo gibanje na našem desnem krilu. Gledali smo, kako izborno zadevajo naši poljski topovi sovražno baterijo, ki je bila skrita pri neki pristavi v hližini vasi Skwarzawa. Ni preteklo pol ure in sovražna baterija je za hip umolknila; očividno se je morala umakniti iz svoj* pozicije. In res se je to zgodilo. Zavzela je drugo pozicijo. Zopet je pričelo grmeti osem tojK)v. Šrapneli in granate so padale preblizu. Niso zadevale naše baterije, ki je stala ukopana pred nami na mali vzpetini. Dolgo časa je trajal dvoboj med baterijama in končni uspeh je bil, da je pričela goreti vas Skwarzawa, za katero se je boril naš Rpodnje-štajerski polk. Prihajati so pričeli ranjenci izpred vasi Skwarzawa. Neki eeto-vodja, doma blizu Celja, je dospel k nam ter me prosil vode. Pomidil sem jo. S slastjo Jo je pogoltnil. Ranjen je bil v nogo, da ga je moral pri hoji podpirati 'tovariš. Ustavil se je pri nas, ker je bil začul slovensko govorico. Vlegel se je poleg nas ter pričel praviti, kaj počnejo naši slovanski fantje v ognju. Pravil je: Moj polk je v ognju že od desete ure. Ves čas 7ias je neprestano zasipal sovražnik z dežjem krogelj in šrapnel. Bilo je to na distanei 800 korakov pred vasjo. Naši fantje, znani kot dobri strelci. so streljali izborno; jaz sem bil kot podčastnik za fron'to ter sem imel priliko opazovati učinek naših krogelj. Marsikatera ruska čepica je zdrknila na zemljo in plava je klonila v strelnem jarku. Rusi so imeli v vasi mnogo rezerve. Čudno se mi je zdelo, zakaj niso streljale na nas sovražne strojne puške. Dve sem bil zapazil ob koncu vasi, skrite v kopici ovsa. Saj veste, je dejal četovodja nam, da se naši fantje radi pre-tepavajo. In danes so se hoteli tudi, samo s to razliko, da ne z domačimi topničarji, temveč z Rusi. In plazili so se po vseh štirih tako dolgo naprej, da so dospel' na razdaljo sto korakov. Tukaj se je razvil pravi peklenski ogenj, j Fantje so kljub najhujšemu ognju imeli vedno do\olj šal. Pred mano je govoril neki prostak. znan po svojih dovtipih v vsem polku. Dejal je okoli ležečim: — Stavite, da bom jaz komandiral napad? — Kaj se ti sanja, saj vendar nisi častnik. — No. bode-te že videli. In streljali so dalje. Tn res se je zgodilo, kar je dejal šaljivec. A kako je komandiral? Vscdel se je v najhujšem ognju poleg svojega jarka ter pokazal hrbet sovražnikom; bajonet si je bil že nataknil na puško. Dejal je: Fantje! Veste kaj, te-le ruske muhe so pa že preveč sitne. Še hujši so pa č mrl j i, ki prilete od zgoraj; kaj pravite, če bi malo podregnili v to sršenovo gnezdo. Daleč itak ni. Teči smo tako navajeni. Dostikrat smo tudi doma tekli, kadar smo hodili k dekletom v vas. In rečem vam, fantje, korajža velja. In zgodilo se je nekaj velikega. L je naprej in za njim vsa četa.'čar Ivan, bolan. — Topničarski' Ekspedicija je imela podobo'ji, tretji proti Rusiji in četrti ki Videl sem ga, kako je pritekel k polk št. 9.: Založnik Matej, povo- izvrstne kupčije. Posebni parnik i.nri mnmarini nrnti p« nekemu skednju. Udaril je s puš- žen. — Dragonski polk št. 5.:'je pripeljal sedem in devetdeset J ' mornarici, prou -Angliji, fe- kinim kopitom po ruskem častni- Cimadori Bruno, bolan. — Maver' udeležnikov, ki so vsi pripadali ku, ki je tamkaj opazoval. Šal ji-. Andrej, 2. eks., poskusen samo-j angleškim krogom milijonarjev, vec je pridrvel s tako naglico, da mor. — Črna vojska: Godec Fran, I v Južno Afriko. Pot na bojno po-eastnik ni imel časa potegniti sab'-- udarec na glavi. lje se je tudi vršila z posebnim 1 jo. Priletelo je puškino kopito | 17. septembra ob pol 5. je pri- in častnik se je zgrudil z razbito šel po deveturni zamudi poseben glavo. Moj fant je drvel dalje, a je naletel na premoč, ki ga je obsula ko razdražene ose. Otepal je okrog sebe, a vzdržati ni mogel. Zgrudil se je pod težo premoči. Padel je: Rusi so planili nanj in tolkli so ga s kopiti. Žal mi je fanta. In obenem sem lahko ponosen, da sem imel take ljudi v svojem vodu. Borili so se ko levi. S kakim navdušenjem so drli na napad. Hudo mi je, da se nisem udeležil naskoka. A v zadoščenje mi je pogled in zavest, da na>i fantje vedo. da gredo v boj za sveto pravico. Saj vidite, kako gori vas pred nami. Dal Bog, da se mi rana kmalu zaceli, da se vrnem v bojno vrsto. Molče smo poslušali to pripovedovanje. Globoko je nam seglo in navdušilo nas še bolj. Zgodilo se je tako, kakom nam je dejal stotnik pred odhodom v boj: Slovenski fantje se še# nikdar niso umaknili, rajše padejo. In prav je imel. Če so padli--- ti sin pa je vojaški zdravnik. Uvoz barvil. Washington, D. C.. 7. okt. pati. Pozabljeno je bilo vse. Vsi j Kakor na povelje so se dvigni-napori, vsa teža tornistre je izgi-jli vsi. Stekli so kakih deset'ko-nila; nobeden ni bil več žejen, in-rakov. A sprejel jih je ogenj lačen tudi ne. Vse je prešinila , strojnih pušk, ki so bile skrite v neka, rekel bi skoro, veselost. Pri- ovsu. V hipu je ležala vsa linija čeli smo govoriti. Vsi smo čutili, da hitimo v boj, ki naj nam prinese, čast in slavo, ali pa smrt za drago domovino. Vsakdo je hitel oživljen dalje, hoteli smo biti čim preje v ognju. PospeSili smo korake. Vedno glasnejše je udarjnlo gromenje na naša ušesa; vedno bližj dalj« na tleh. Ranjenci v ljubljanskih bolnicah. V c. in kr. garnizijski bolnišnici so bili do 16. septembra nastanjeni nastopni ranjenci polkov iz naših krajev: Peš pol k št. 17.: Tomažič Fr., 2. stot. — Cešarek Anton, 4. st.. povožen. — Kralj Alojzij, i:{. stot., obstreljen na glavi. —Mauser Fran, 1<». stot., strel v prsi. — Kroteč Rudolf. 15. stot.. strel v desno nogo. — Škarabot Josip. 2. stot., ranjen na levem stegnu. — Plah ut ni k Fran, 13. stot., strel v levo nogo; Klembas Karel, 4. stot., bolan. — Bishof pl. Wid-derstein, nadporočnik, 2. stot., zlomljena rebra. — Tomaževic Ludovik, 3. stot., bolan. — Malv Alfred, 15. stot.. strel v levo roko- — Ceh ar Ivan, 1. stot., vbod v levo roko. — Šušteršič Ivan, 2. m. k., strel v levo nogo. — Bur-nik Ivan. 1. m. k., poškodba hrbtenice; Rovan Matija, 3. m. k., strel v d. pleča. — Kovač Ivan, 1. stot., strel v levo nogo. — Me-glič Alojzij. 12. stot.. strel v desno nogo. — Drolc Jakob, 2. stot.. bolan. — Knez Miha, 13. stot.. strel v desno roko. — Dovžan Anton, 4. nad. stot., strel v desna pleča.--1 ure Jakob, 11. stot.. strel v levo roko. — Bergant Maks, 2. nad. stot., zlomljena noga. — Žganjar Fran, 3. m. k., strel v levo stegno. — Omejc Josip^ stiel v levo podlakt. — Sat-tler Rudolf, strel v levo roko. — Lipovec Fran. 2. stot., strel v desno roko. Pešpolk štv. 27.: Bučar Ivan, 3. stot., strel v desno roko. — Erjavec Matei, 3. stot., bol an. — Huehel Ivan, nadporočnik. ranjen od granate na glavi. — Ocvirk Josip, strel v desno roko. — Pešpolk štv. 97.: Kolarič Ivan, 2. stot., bolan. — Brundula Fran, 9. stot., bolan. — Miletič Matevž, 4. stot., bolan. — Fur- la n Rajko, 4. stot., bolan. -_Jug Ivan, 2. stot.. bolan. — Cesnik Fran, strel v desno nogo in v hrbet. — Susani Matija, 14. stot., strel v levo stegno. — Mohorčič Vincenc. 12. stot., strel v desno nogo. Martinčič Anton, 8. stot., strel v desno nogo. — Domobranski pešpolk št. 4.: Vsolnik Luka, 2. stot., zlomil si je nogo. —Šmit Matej, 3. stot., strel v leva pleča. — Domobranski pešpolk št. 27.: Smrekar Anton. 7. stot.. strel v desno koleno. — Oepon Fran, 10. stotnija, vbod v levo stegno. — Pečnik Matej, 12. stot., streli v obe roki. — Martinec Fran, 9. Pri tem naskoku me je nekaj .8tot'> padel s kolesa, ranjen na zaskelelo v nogi, in zgrudil sem glavi in roki. — Prime Fran, 11. se na tla. Priskočil mi je tovariš stot., strel v levo podlakt. —Kra- ter poiskal rano. Ravno tu pod kolenom ie načela kost. Obvezal me je. stopiti nisem mogel na nogo. Nadel me je na ramo ter me počasi nesel z bojišča. Hudo mo šli proti bojni črti. Iz ! mi je bilo zapnstiti svoj vod in » je začulo tudi prasketa-' se. odstraniti z bojnega polja. Ho- nje pušk. Za hip je bil ogenj moč- tel sem gledati boj in tovariš me nejši, a hitro malo pojenjal, da je moral spustiti na tla in zrla kasneje s toliko hujšo silo izbruh- i sva pred seboj na bojno črto. Na m Pred nami se je vlekla mala šrapneli. vzpetina, ter nam zakrivala po-, vzdržati, gled na bojišče. Culi smo samo pokanje topov in pušk; tupatam naše čete so se vsipale kroglje in Fantje se niso mogli mar Fran, 2. sot., strel v desno roko, udarci s puškinim kopitom nag lavi. — Uršič Anton, 8. stot., strel v obe stegni. — Cechak Tomaž, 7. stot., strel v levo roko. — Skremanc Iv., 16. stot., strel v desni bok. — Šiler Fran, 13. st., poškodovana desna noga. — Bukovec Fran, 3. stot., strel v levo nogo. — Ježovnik Josip, 3. stot., strel v levo podlakt. — Lovski bataljon, št. 7.: Zupančič Ignacij, 1. nad. stot., bolan. — Mišic Anton, 4. stot., bolan. — Dežman Ivan, 1. stot., strel v desno roko. vlak z ranjenci in bolniki s severnega bojišča. Vlak je pripeljal 1290 ranjencev in bolnikov vseh narodnosti avstrijskih in najrazličnejših polkov. Med ranjenci je bilo tudi šest vjetih in ranjenih Rusov. Ranjence so sprejele in postregle dame Rdečega križa. Hitro in zelo spretno so pod vodstvom višjega štabnega zdravnika dr. Geduldigerja izložili iz dolge vrste ranjence in bolnike, ki so jih strogo ločili. V lesenih barakah so dobili nato vojaki juhe, kave. čaja, konjaka in cigaret. Vsi so bili izmučeni od dolge vožnje. Med njimi je bilo tudi več težko ranjenih. Ranjenci so pripovedovali, da so med potoma trije težko ranjeni, umrli. Zadnjega nevarno ranjenega so morali izložiti v Celju. Po kratkem počitku in okrepčil-i so pričeli kmalu po petih voziti ranjence in bolnike v razne bolnišnice. 130 ranjencev so odpeljali po železnici na prehod dol. železnice pri garnizijski bolnišnici. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je v komaj poldrugi Tiri naložilo vse ranjence na avtomobile in vozove. ki jih je bilo 54. Seveda so se avtomobili in vozovi spričo velikega števila ranjencev večkrat vrnili. Med bolniki je bilo tudi Več učiteljev, med drugimi učitelj AVaschte iz Trsta in Jaklič iz Radovljice. V Leoninum so odpeljali 50 ranjencev, v dež. bolnišnico 300, v garnizijsko bolnišnico 40. v bolnišnico v belgijski vojašnici ;;00, v obrtno šolo 40, v TI. drž. gimnazijo 80, v Ljudski dom SO, v domobransko vojašnico 200. Na bojišču padlega Rudolfa Haeuslerja, rez. nadporočnika, je prepeljal mestni pogrebni zavod iz Prerova v Ljubljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Padli nadporočnik je bil soprog Ljubljančanke Amalije Panholzerjeve. Pozneje pa je pripeljal isti zavod padlega rez. poročnika Franca "Herzmanskega, ki je sin znane .Ijnbljanske rodbine. Na severnem bojišču je padel Franc Toplak, e. in kr. nadporočnik pešpolka št. 87. Na bojišču je padel tudi g. Herman Schuster, poročnik domobr. peh. polka št. 27. in sin sanitetnega svetnika g. dr. Julija Schu-stcrja. Tovariši se iščejo. Vsak dan se čitajo v časopisih oglasi pod kakim gori podobnim naslovom, ki se pa večjidel nanašajo na trgovska ali umetniška podjetja. V sledečih vrsticah pa hočemo podati dva pristna pa manj nedolžna slučaja, ki pričata, kakih sredstev se poslužujejo nekateri "gospodje stvarjenja", da zadovoljijo svojim otrplim in prenašičenim živcem. Ko je bilo v Severnih državah Amerike gibanje za odpravo suženjstva že v polnem tiru in so bili vsled tega poskusi bega siromašnih črncev proti severu vedno pogostejši, je izšel v "New Orleans Post", najbolj razširjenem listu Juužnih držav naslednji oglas: "Udeleženci se iščejo za lov na črno dvonogo divjačino"! — V nedostopna močvirja okrog Greenville je ubeglo zad^ nje čase, kakor se površno ceni, najmanj sto sužnjev. Da se isti zopet ulove je razpisana nagrada za več sto dolarjev! Lov bo dobro organiziran. Stroški za o-sebo: 500 dolarjev. Parnik "Helena" odpluje iz New Orleansa 12. junija ob osmih, prihod v Greenville 14. junija ob 6. uri zjutraj. V Greenville bodo pripravljeni konji za ježo in vodniki. Strelno orožje naj vsak seboj prinese. Lov bo trajal dva tedna. — Javiti se pri James Fearfield, New Orleans, London Street 26." Te ekspedicije se je* udeležilo nič manj kot sto in dvaintrideset lovcev, vendar je bil uspeh zelo klavern. Le pet črncev je padlo v roke tem elovečjim lovcem po večdnevnem lovu in še ti težko ranjeni, da so med potjo v Greenville vsi pomrli. Se žalostneje nas dirne oglas. vlakom. Da se je varovala na vi- Državni tajnik Bryan bo sporočil dez pravičnost, nadeli so si ime nemškim tvorničarjem, da so bar "prostovoljci iz Londona" 1 vila in drugi produkti, katere se bo poslalo iz Rotterdama v Združene države, ameriško blago ter da je ravnati z njimi kot s takim. S tem se hoče nemške tovarnarje pomiriti, da se ne bo izgubilo blago, katero bodo opslali v Zdr. države. ;a umirov-l/S^^j—->oveljnika. • j fagf* jati, da so j ( f in si postavili na čelo nekega ljenega majorja za pov Ni treba posebej omenjati bili bogati gospodje obilno pre skrhljeni s živežem in municijo. Ta "hrabra" Četa se je zares u-deležila — seveda v primerni razdalji — nekaj prask, v katerih so imeli gospodje kot "spretni strelci" priliko, neštevilno patron po-1 streljati na nasprotnike, ne da bi le količkaj izpostavljali svojo drago kožo. Hrabrosti te elitne čete bi menda nikdar ne prišle do veljave, če ne bi slučajno bil eden od izletnikov toli nesrečen, da ga je zadela neka izgubljena krogla in CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi 7 SLOVENIC PUBLISHING CO. \\ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VENIKI: —.80 $l.ow Dušna paša Dušna paša. v usnje vezano Cjospod usiiši mojo molitev, elegantno vezano $1.40 . Ključ nebeških vrat —.50 ga usmrtua - Sicer je bila to -Marija varhinja v usnje vezano —.80 'Marija varhinja elegantno vezano $1.20 Otroška i>obožno»t —.25 —.40 —.80 —.70 $1.2» $1.40 tolmač Razne zanimivosti. Izboljšani brezžični brzojav. Bim, Italija, 6. oktobra. — Iznajditelj brezžičnega brzojava, Marconi, je ravno dovršil novo iznajdbo, namreč ono brezžičnega telefona, s katerim je slišati glas na razdaljo 9 angleških milj. Poskuse se je priredilo s strehe mornariškega ministrstva v navzočnosti kralja Viktorja Emenue-la, ki je prisrčno čestital iznajdi-telju. Iznajdba bo velike važnosti za bojne ladije in trgovinske parnike. Tuikinja na motornem kolesu. V Kahiri v Egiptu so liareraske dame zelo napredne. Dvigale so se z znanim aviatikom Vedrine-som v zrak. Ena izmed haremskih dara pa je pred par dnevi prišla celo v trgovino z avtomobili ter hotela kupiti avtomobil. To pa je vzbudilo tako senzacijo, da je prišlo pred trgovino toliko ljudi, da je moral trgovec zapreti trgovino. Mlada dama pa je morala oditi skozi drug izhod — peš. Star vojak. V Hoštalkovicih na Ratibor-skem v pruski Šleziji, kjer živi mnogo Čehov, je poslal mizarski mojster Peter Tichy osem sinov na vojno. Tudi konje so mu vzeli. Čeprav je Tichy že 60 let star, se je vendar prostovoljno zglasil k vojakom. Pred časom je bil brzojavno poklican v Niso, kjer vadi rekrute. Ticby se je bojeval v francosko-pruski vojni leta 1870. Maksim Gorkij v ruski armadi Kakor poroča bukareštanski "Universnl" je bil slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij poklican pod orožje. Štirje bratje se bojujejo proti štirjem sovražnikom. V poslednjem času se je pripovedovalo o rodbinah, ki imajo v vojni celo po enajst sinov. Ta poročila so bila gotovo zanimiva. .Abecednik nemški Abfcednik slovenski Ahnov nemško-angieški Angl. slov. in slov. angl. Domači zdravnik Domači živinozdravnik Drugo berilo Hitri ratunar Katekiiem mali Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa Pesmarica, na grobnice Poljedelstvo I*<>l»olni nauk o Čebelarstvu Piva nemška vadnica HuOni slovensko-nemški slovar —.25 —.50 edina izguba, ki jo je sploh mogel izkazati ta fainozni kor. Tajiiajski Giasovi žrtev je bila potem povod, da so Iggff1 ^"KSE * u™T angleški časopisi na dolgo in Ši-!skrbi ** l>ušo elegantno vezano ________t _ t t I Skrbi za Dušo elegantno vezano z roko razpravljati o uspehu ekspe- zapono dieije in prinašali senzaeijooalna Skrbi z^ Du3o v slonovo kost ve-odkritja. He k tor Manning, to jc'sv. L'ra elegantno vezano bilo ime padlemu junaku, ie bil'Ura e,esantno vezano z zar>ono il 4Wi Kt ___ . . Sv. L'ra v šegrin vezano z zupoitu f'l.tiU namreč zavarovan za življenje za av. Um v slonovo kost vezano lo visoko svoto; zavarovalna družba pa se je branila izplačati zava- ___ __ rcvalnino njegovim dedičem, češ, POUČNE KNJIGE: da je čisto po nepotrebnem izpostavil svoje življenje v nevarnost in vsled tt*ga ni družba zavezana izplačati. Dediči so vložili tožbo z dokazom, da j«' Manning nosil na prsih oklep, ki naj bi ga varoval pred kroglami in poleg tega je imel v telečnjaku jeklen ščit, da bi ga tudi od zadaj streljivo ne doseglo, da je torej aijegove smrti kriv le nesrečen slučaj, kateri mora zavarovalna družba upoštevati. Na ta način je prišlo na dan. kako previdno so hrabri "prostovoljci" zaščitili svoje cenjene osebe pred vsako nevarnostjo. Po-smehnjoče članke so prinašali časopisi raznih barv. Dediči Man-ningovi pa so bili zavrnjeni z svojimi zahtevami v vseh instancah, ker je sodnijn razsodila, da je zavarovanec sam zakrivil svojo smrt. NesreCnica Nezgoda na Palavanu O je ti ki Pasjeglavci Pavli ha letrosmi. znani X. Y. detektiv Pod turškim jarmom Poroka po pomoti Pota ljubezni 110 zvezkov Potovanje v L.iliput Poslednji Mohi kanec Požigalec Pred nevihto Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Uroši Princ Evgen Suvojski ' Prst božji S3 1>une'ika ; litpoStev evolucija nn 'Portugalskem Kibif-ev »in obinzoti 1 Luska .IaiK>nska vojna < zv Sad grehu Sarij»- v jntdobah Sita, mala llindostanka „ i Skozi širno Indijo Skrivnosti srca S prestola na moriSč Stanley v Afriki slovar —.40 stezosledec Strašna osveta — Sv. Elizabeta -40 Sveta Genoveva — 4® Sveta noO — Sveta Xotburga —-SO Srečolovec Stoletna pratlka $1.00 strah na Sokolskein graCu, I'M) zv —-5Q Strelec Šaljivi Jaka .25 Štiri povesti 5" Tegethof Scliimpffov nemško-slovenski slovar $1.^0 Turki pred Dunajem Schimpffov sloven.-nemški slovar ?l.2u Tisoč in jedna noč Sadjereja v pogovorih —25 Tiun Ling Slovar slov.-nemški Janežič-Bar- Timotej in Filemon tel), nova izdaja $2.50 Tri povesti srofa Tolstoja Slovar nemško-slovenski (JanežiC- Trije rodovi Bartel) nova izdaja slovnica Slovensko-ungleška Slovenska slovnica Slovenska pesmarica, I. in II zek. vsaki po Srednji katekizem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki katekizem Voščilni listi Zgodbe sv. pisma Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1, 2, in 3. zvezek vsaki po —50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: .Andrej Hofer _20 Avstrijska ekspedicija —.20 Avstrijski junaki, broširano —..o Avstrijski junaki, vezano —.50 Baron I^audon —.30 Baron Trenk —.20 Bele noči_________.20 Beneška vedeževalka — 20 Beračica _.20 Boj za pravico —.40 Boj tek _.10 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Car in tesar _.30 Cerkvica na skali —.15 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 03 zvezkov. |5.00 Cvetna borograjska —.40 Cvetke _.20 C as je zlato —.25 Cez trnje do sreče —.50 Darinka mala Crnogorka —.20 Devica Orleanska —.30 Don Kižot _.20 Doma in na tujem —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Dve čudopolne povesti —.20 Dve povesti _.20 Erazem Pred jamski —.20 Evangeliji —.50 Evstahija, dobra hči —.20 Fabiola _. 35 j Fra Diavolo —.25 George Stephenson, oče železnic — 25 Godčevski katekizem —.20 $2.50 Uporniki $1 00 v delu reSitev 51.25 v gorskem zakotju zve- IVrtomirov prstan —Veliki trgovec —.30 Vojna na Balkanu 12 zvezkov —.40 Žalost in veselje — 50 Zadnji grof celjski —-50 sla kruhom —.40 Zaroka o polnoči —-20 Za tuje grehe -i«) Zbirka znamenitih povesti Zlate jagode Zmaj iz Bosne Življenjepis Simona Gregorčiča Zivjenje trnjeva pot Krasni roman "Prokleta": 1. z v. Prokleta. 2. zv. Volčji ubijalec. 3. zv. Xa pokopališču v Fremicourtu.« 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea. 5. in C. zv. 1'grabljeni grofič. 7. in 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh S zvezkov, trdno v platno vezano $1.80 —.30 —.20 —.15 $1-00 —.25 —.25 —.30 45.50 — —.20 —.20 — 20 — SO —«5 _ —.20 —-211 —.20 —-2U —.20 —.15 —.40 — 61» — «0 —.15 —.20 —.25 —.50 — 20 —.20 —.25 — 60 — 40 —.20 --.20 —.20 —.20 —.50 $5.00 —.20 —.20 —.20 —.25 —.30 $7.00 —.20 —.20 —.40 —.50 —.30 —.20 —.20 — 20 —.20 $1.85 —.45 —.20 —.2« — ir, —.so —.3» —.30 —.30 —.50 —.30 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike _, .20 2. zv. Maron, krščanski deček _, 25 3. zv. Marijina otroka __ 25 4. zv. Pra5ki judek _. 20 5. zv. Ujetnik morskega roparja —. .25 6. zv. Arumugan sin indijskega kneza —; 25 7. zv. Sultanovi sužnji —. 25 8. zv. Tri indijanske [>ovesti _, .30 9. zv. Kraljičin nečak __ .30 10. zv. Zvesti sin 30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica _ 30 12. zv. Korejska brata _, 30 13. zv. Boj in zmaga _. 30 14. zv. Prisega huronskega glavarja _„ 30 15. zv. Angelj sužnjev —. .30 16. zv. Zlatokopi _, 30 17. zv. Prvič med Indijanci 30 18. zv. Preganjanje indijanskih mi- sijonarjev _, 30 10. zv. Mlada mornarja —. 30 Gorenjska knjižnica: ki je izšel za časa zadnje bnrske Slučaj pa, da se od petih sinov, vojske v londonskih listih: " Or-1 ki so v vojni, boja je jo štirje pro- ganizira se ekspedicija za bojno ti Štirim raznim sovražnikom, je polje. Gospodje od stanu, ki zna-'gotovo nenavaden. Od petih si- Zopet so napadli. Dobro sem razločil šaljivca. Je je dirjal kak jezdec in nesel po- namreč prav raale postave. Videl j— Petje Fran. 1. stot., strel v le- UPI MMPBBB t sem ga, kako je drvil prvi v so- vo roko. — Prestol Lovrenc, 2 ' du jahati in streljati, se je more- nov gospodar, svetnika Mnenste-jc dobila na- vraino vas. Padale so kroglje o- stot., steel v levo *tegno. — Top- jo udeležiti. Pristojbina 300 fun- rerja v Mainburgu se bojuje eden —.15 —.15 —.15 —.15 1. zv. Kuktnanova povest 3. zv. Izpokorjena romarica 4. zv. Grajski lovec 5. zv. Kukelcev r.tun 6. zv. Šmartno pri Kranju Gozdovnik, 2. zvezka Grizelda Greh in smeh Kildegarda Hlapec Jernej Hirlanda _.20 Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek PO —.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 TALIJA: ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol Cigani Dobro doSH Doktor Hribar Dve tašči Idealna taSča —-15 Medved snubač — 80 j Ne kliči vraga — Nemški ne znajo —-»0 p0t do srca — "" ' Pri puščavniku —.60 prvi pjes Izdajavec Islandski ribič Izlet v Carigrad Izdajalca domovine Tvan Resnicoljub I za nami. mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo J arom i 1 Jetnikovi otroci Kapitan Marijat Kraljevič in berač Krištof Kolumbo Krvna osveta Knez frn! Jurij Krvava noč v Ljubljani Leban, sto beril — 35 $1 00 —.20 —.20 —.20 — 20 — ?0 — 20 —.20 —.50 $1.00 —.15 — 20 — 15 —.20 —.40 20 Ljubezen n maščevanje, 102 zvez. <5.00 Maksimiljan _?o Marjetica _.50 Marija hči polkova _.25 Materina žrtev _.50 Mati, socijalen roman $1 00 Mir božji _ -o Mirko Podteenjakovič # _.20 Mlad samotar _.15 Mlinarjev Janez _'4,) Mrtvi goatač _"20 Na različnih potih _20 Na valovih južnega morja —15 Narodne pripovestl. I , n., m, jn IV. zvezek, vsaki po _.20 Na divjem za padu _50 Na bojišču _ 35 Na indijskih otokih _ 30 Najdenček _20 Na Jutrovem _'3fi Na preriji _?0 Naseljenici _£0 Nedolžnost preganjana in povellča- na —20 Putifarka Itaztresenca Revček Andrejček ItokovnjačI, narodna igra Stanarica V medenih dneh —.40 — 20 — 20 —.20 —.20_ —.20 —.30 —.20 — 20 —.20 —.20 —.20 —.3i> —.40 — 40 — 2o —.20 RAZGLEDNICE: Netvj-orške, s cvetlicami, humori-stične, božične, novoletne in velikonočni po komad _.63 ducat po _25 Narodna nošnja in mesta Ljubljane, ducat po _.30 Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi: 1 ducat po —130 Z sslikami mesta New Torka po — 25 Razne sveto podobe, ducat po — 30 Album mest New Torka s kras-.i- mi slikami, mali _.35 veliki _7® Ave Marija _!ie ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali _ —.10 Avstro-Ogrske, vezan _.50 Kranjske dežele, mali —.10 Združenih držav, mali —10 veliki ' _2£ Evrope, vezan —,60 Gorenjske * novo bohinjsko in trško železnico —,X9 Celega sveta — Balkanskih držav _.15 Zemljevidi: New York. Colorado. Illinois. Kansas. Montana. Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia, vsak komad —.25 Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. PoStniifa je pri * vračunana. J LMd'.'^lfi.iai ,t >j1L:CL: .. :. :■• .............. 1 JjjS|r • • ) GLAS NARODA, B, OKTOBRA, 1314. jignlgneski B ffl Kiti!. Jidmti ng UAorporirjoa dna 24. januarja 1901 ▼ državi S«M ▼ ELY, MINNESOTA. SLAVKI URADNIH: Predsednik t J. A. GERM, 507 Cherry Way or box S7 Brad- doe k, Pa. Podpredsedniki ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minii. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaapnlk: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VMOVNI ZDRAVNIK: Dr. MAJtTIN J. IVEC, 900 N. Chicago 8*., Joliet, III NADZORNIC: MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kam. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, IU. JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIH: VRAN JUSTIN* 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva Itv. 1,, Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva stv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva Žtv. 114., Ely, Minn Vsi dopisi tikajoči se nradntft zadev kakor tndi denarne poli jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb« pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode ■fcrals. Društveno glasilo? "GLAS NARODA". Stava Amerikanca. 1. ?t,,ytr-..ki j,e so ja se . ~ ~....... klubskih palae, ka-|uvedU y nekatere rod5ine in po_ sredovali znanje s celo vrsto lepih mladih dam, ki —" King se pokloni: "To je bilo v resnici zelo ljubeznivo od Vas." "In poleg tega še nesebično", koran intnejaia ii morejo zidati le najod-lienejši krogi, je udarila zlata ura na bogato okrašenem kaminu ravno štiri. Zvok je donel tako jasno in glasno, kot bi bil popoldan-1 ski čas, dočim je bila noč in *as nada^e" Ruyter" ^e j'ese?" O b za spanje-- vsaj za mešane, nor- , C.udojem v Laeroin. K}jub ne mulce ljudi, za one, ki ljubijo red vanM)8ti? da se sicer hladno sree in solulnost, ki uporabljajo dan za delo, noč pa za spanje in poči« našega Mr. Kinga resno vname ob pogledu tolike ljubkosti in mi- K'r ' • , ■, . v, , i line, ste izpostavili napadom nje- Mala .jra je bila umetniško de- gOVe 2apelievalne umetnosti in lo m je predstavljala mnogo tr- jzahavnega ta,Pnta celo ono d -eega Atlanta, ki nosi na svpjib j katora jft _ (,e nisom g ^^ udarjen — cilj Vaših želja. Va- krepkih ramenih breme zemeljske oble. Podoba je obračala svoji' mrtve, nepremakljive oči s trdim, skoro nevoljnim pogledom na skupino gospodov, ki so se še nahajali v kotu sieer prazne sobe. Zdelo se je, kakor bi jim hotele zaklicati trde oči in stroge ust-nice: Ali ne vidite, vi zapravljiv-ei in lenuhi, kako je življenje okrog vas samo delo in trud, kako se milijoni pripravljajo, da vstanejo in začno zopet težak boj za obstanek in za pridobitev naj* nužnejših potreb za življenje — vi pa kradete Bogu *dan in pa še noč! Bila sta dva mladeniča iz elegantnega sveta in vsekako mnogo starejši gospod, čigar starost pa bi se dala težko določiti; ti trije so se še živahno razgovar-jali, pili kavo in pušili. Pri četrtem udarcu lepe ure, je poledal starejši, Mr. Reginald King, suh Amerikanec z gladko obritim obrazom, na kazalec svoje žepne ure ter rekel v cisti francoščini: "Štiri je ura! Cas za spanje je, gospoda!" Puhnil je dim svoje fine smodke daleč od sebe in porinil skodelico za kavo v stran. "Čudne navade imate v stari Evropi! Pri nas preko morja v tem easu vse smrči. Ni čudo potemtakem, da Amerika zmaguje na vsej črti v velikem tekmovanju narodov. Bfi čujemo 'peti peteline, kadar vstajamo, vi, gospodje, tostran velike vode, pa, kadar legate." Oba mladen ea se zasmejeta. Rene Lacroin vzame novo sval-cieo iz etuija. "To je vse zaradi Vas, Mi1. King. Ali se niste izvrstno zabavali nocoj? Ni li bila predstava v gledališču izborna, potem super in košček šumečega velikomestnega življenja, ki sva Vam ga pokazala. Ni bilo to rujte se pred Mr. Kingom, dragi Lacroin. Naš ljubi King se posvečuje omenjeni dami s toliko vnemo, da —" Lacroin ga je poslušal smehljaje. Zdaj pa se spusti v glasen smeh. "Neprecenljiv ste, Ruy-ter." Brezskrbno ogleduje nerodno postavo dolgega Amerikanca, čigar izrazi na obrazu so bili celo groteskno nelepi. Očividno se ni bal čisto nič take konkurence. "Sem li uganil s svojo sluti.jo, Lacroin T" "Pač mislite gospieo Ado Lille?" "Ko že sam to priznavate, dragi, — no, svet že dolgo govori o tem. Recimo, da je resnica, da se ženite na to stran, ampak dama, kateri Vi dajete prednost, dopa-de se izvanredno tudi Mr. Kin-gu. Ni li res, Mr. King?" "O, prav krasna deklica je", omeni King, nikdar še nisem videl take krasotice." "Cujte, čujte, Lacroin!" 'Ce ima tudi razum in srce —' "Vse ima, kar more očarati moškega. Mr. King. Pravim Vam, ima snubcev kot nobena druga in je tudi izbirčna kot nobena." "Je li že Vaša nevesta, gospod Lacroin?" vraša King naravnost in upre svoje sive oči v njega. Rene-jev obraz je ohlila rnde-čiea pri tem direktnem vprašanju. "Veste kaj, Mr. King", reče, v tukajšnji višji družbi so ljudje, ki slišijo travo rasti in ki mislijo, da imajo proroško zmožnost, ki že meii na nezmiselnost. Tudi gospod Ruvter ima svoj delež tam." "Torej qpa gospica ni Va^a nevesta?" poizveduje King z ne-omahljivo trdovratnostjo. "Petdeset", odgovori točnd "Nič za to. Tak Krezus iz dežele dolarjev s štirimi milijoni borzne veljave —" "Pet milijonov", popravi King. "Dobro, torej petimi milijoni. — Lahko imate sijajne nade. Povem Vam, da naše mlade dame znajo dobro računati." "Vse do zadnjega centa sem sam pridobil", pridene še King. "Vsa čast Vam, Mr. King! Gotovo ste trgovski ženij! VendaH — konečno je pač vseeno, če kdo pridela svoje premoženje sam, ali ga pa podeduje. Lastnina je lastnina — glavno je, da se more razoplagati s zadostno množino mamona." • Lepi mladi mož se udobno nasloni v fotelju. Zavedal se je, da je jako prijetno, da, zavisti vredna usoda, ako se ima svoj lastni bančni račun, ki ga obvaruje vsake stiske v življenju in muj dovoljuje izpolnitev tudi najbolj divjih želja. "Dovolite mi", reče zopet King1 po kratkem molku, "to ni vseeno." "Kaj ni vseeno?" vzklikne Rene Lacroin, kot bi se prebudil iz sanj. Zgubil je najbrž zvezo med zadnjimi besedami. "Pravim", de mirno King, 'da je povsem različno, če kdo pridobi svoje premoženje z lastnim trudom, ali pa če mu pade v naročje od bogatega očeta. To je prav velik razloček." "Kakšen pa?" "Le kdor je zares delal, zna tudi zares uživati. Samo .v delu obstoja resnična upravičenost za bogastvo." "Prav za prav ste precej robat, Mr. King", se oglasi Lacroin smeje. 'Odrekate nam torej pravico'. vse zabavno in znamenito? Fran- Lacroin se nasloni nazaj na cois Ruvter in jaz sva se žrtvovala za Vas. Kar se pa tiče biljardne partije, v kateri ste nama dali doli dokaz neprekosljivega mojster-stva, je bila to Vaša lastna želja. Ce hočete pa zdaj kar naenkrat postati filister, pa —" "Ne, ne", pravi King, "tega ne mislim. Toda truden sem." ramo Ur reže: "Mr. King Vam " La- blazine. "Mr. King", reče Ruvter ter potipa velikanu po plečih, "topa zares izgleda, kakor da hočete Lacroinu zahajati v zelje." "Zakaj pa ne?" poseže vmes Rene razposajeno. "Le tako naprej, Mr. King! Xi6te slab snu-bee, zares ne — kljub svojim letom. Koliko ate stari, ee smem vprašati f* i poseže v govor Ruyter, "da bi vživala denar z dobro vestjo. S tem ste zadeli Lacroin-a kakor tudi mene. Kajti, hvala Bogu, nikdar nama ni bilo treba skrbeti in mučiti se. Najini roditelji so bili že tako prijazni —-." "Well", prekine ga King, tako tudi jaz mislim. Stavim z Vami, da niste ni centa sam pridobil." "To je res — nikdar še nisem storil ničesar, za kar bi si pustil plačati in uverjen sem, da tudi Lacroin ne." "Ob sebi se ume je, da ne!" pritrdi zadnji precej oholo. "Naši nazori se ni najmanj ne slagajo. Po Vašem demokratičnem mišljenju smo troti in brezvestni pohaj-kači, in le ta je po Vašem okusu, ki se muči od zore do mraka ter skuplja tisočake na tisočake. — Gospod Ruyter, zdi se mi nemogoče pojasniti temu gospodu, kako visoko stojimo nad delavno maso." "Zal mi je, če sem vaju morda razžalil", ujludno pridene King. "Govorim vedno naravnost, kakor mislim. V Ameriki imamo drugačne nazore o taEih rečeh."' Lacroin mu poda roko. "Že dobro, pustimo to." "Hvala Bogu, da nam ni treba garati", reče Ruyter. "Dragi gospod, tudi Vi bi si že morali privoščiti pokoja in uživati življenje." 'Ko pridem nazaj v Ameriko', odvrne King, "bom delal kot navadno. Zdaj delam v svojo zabavo." "Čuden patron ste, Mr. King. Ce bi midva hotela, bi tndi lahko delala/'' "Ne", odvrne kratko King. "Vidva ne bi mogla. Niti teden dni se nista zmožna preživeti z delom svojih roL." "Zakaj bi vendar midva ne mogla delati in se preživeti, SMr. King? Oba sva mlada in imava krepke roke. Tudi nama ne morete odrekati nekoliko bistre glave, torej —" j "Umrla bi lakote", pravi King hladno. Mala ura počivajoča na ramenih Atlanta je začela biti znova. Svetla zarja se je že prerivala skozi okna. Lacroin se je glasno zarezal na zadnjo Kingovo opazko. "Smešno bi bilo", pravi, "ko bi jaz s celim zakladom svoje duševne in družabne izobrazbe, in če bi to ne zadostovala, z surovo močjo svojih rok mogel nagrabiti toliko, kolikor bi potreboval za najnujnejše potrebe življenja, torej za jed in spanje. Nazaslišano bi bilo to." "Tretji dan bi lakote umrli. "Mr. King, visoko spoštujem Vas duh in Vaše svetovno znanje, toda v tem slučaju Vas Vaša vera vendar utegne pre variti. Nt stotisoče jih je, na milijone, ki dan na dan žive v negotovosti in se prefive le a slučajnim delom le m ta nižji sloj v mestih. Vsi se prebijejo. Zakaj bi se mi ne mogli?" "Ne", ga zavrne King; Vi tega ne morete. Pregosposki ste, za to ne morete. In stavim z Vami —" ; "Ruyter, sprejmem stavo. Nočem se osmešiti. — Mr. King, za-vežem se, da se podam za en teden, računajoč od danes naprej, brez vsakega denarja v žepu v velikomestno drvenje in da si zaslužim vse za življenje sam celih osem dni. To samo zato, da Vam dokažem, da nimate prav. Vse mostove bom pori za sabo ^n se ne bom poslužil nobenih pripomočkov, ki so mi na razpolago. Jamčim Vam s svojo besedo, da bom do pičice natančno to storil. Ce ne bo šlo, javim se Vam kot poražen. Vi ste priča, gospod Ruyter." "In jaz", pripomni Mr. King, pripravljen bom imel dober o-bed za vse slučaje." "Ostal Vam bo mrzel. Torej, stavim za tisoč funtov (sterlin-gov)." "Well, tisoč funtov."! Lacroin je šel takoj z vso vne-tostjo na delo. Pritisnil je na električni gumb, nakar se je pokazal sluga. "Imate Čtrt ure časa, Jean?" Jean se pokloni. "Gre za neko šalo, Jean, in za to potrebujem navadne, čisto pri-proste obleke in ravno tako pri-prostega klobuka. Moje vrednosti in gotov denar, ki ga imam pri sebi, naj shrani klub. — Vidita, gospoda, kako resno mi je za stavo!" Jean je odšel in kmalu prinesel zahtevane stvari. V klubu se jt? izvršilo vsako povelje, bilo po dnevi ali po noči z največjo točnostjo in natančnostjo. Sprememba elegantnega Rene Lacroina v navadnega delavca se je hitro zvršila. Vesel 111 norče— vaje se, je odložil Rene družabno obleko in se oblekel v grobo tvarino. Sivozelen klobuk je drzno porinil na uho. Oprezno je prevzel Jean v svojo oskrbo, kaj^ mu je Lacroin dal zlatnine in denarja. "Nasvidenje torej v osmih dneh!' veselo zakliče Lacroin. "Mnogo zabave!" odvrne Ruvter, katreremu je stava zelo ugajala. Na Kingovem mirnem obrazu pokazal se je poreden smehjjaj. Ali boste — " "O vsaki minuti dobite poročilo, Mr. King. Mislim, da bo to poročilo precej kratkočasno." "O tem ne dvomim", odgovori King lakonično in s čudnim naglasom. Stisnejo si roke in Rene Lacroin je odkorakal ven v lepo spomladno jutro, v živo utripajoče drvenje velikomestno, ki se je baš vzbujalo. King in Ruyter sta se odstranila v nasprotni smeri. "Poznam dobro Lacroina", reče Ruyter pti slovesu. "On je žilav in se bo že kako prebil. Zgubili boste stavo, Mr. King." "Well", odgovori Amerikanec, če jo dobim, je dobro, če jo pa zgubim, je pa tudi dobro. Nič zanimivejšega kot dobra stava!" Prav tistega dne sta sedeli v salonu palače, ki je bila last bančnega ravnatelja Lille-ja dve mladi dami, obe ocarajoče miline po svoji zunanjosti, tako da bi razsodnik prišel v zadrego, kateri od njih naj bi prisodil prvo nagrado za lepoto. Ada Lille je bila svetla blon-dinka in mavrica njenih oči blestela je v čudovito menjajočih se barvah, dočim je bila njena prijateljica Suzana, hčerka konzula Fouverja, temnolaska. Bili sta si prijateljici že dolgo časa, hiši njunih očetov sta bili v neposredni bližini. Suzana Fouver je imela solzne oči in Ada se je trudila, jo tolažiti. "Solze se ne pristojajo Tvojemu obrazku", ji prigovarja in jo rahlo potisne na zofo. "Kar mi pripoveduješ, so le slutnje in morda vse vidiš prečrno. Ne smemo prej žalovati, predno ni prišla nesreča. Sploh pa — moramo življenje vzeti vedno z veselejše strani." ! Suzana si briše solze. "Navdajajo me strašne slutnje, Ada. Oče je drugačen kot navadno. Imel je velikanske zgube — se že govori v okolici ,da smo propadli. O Bog, če bi bilo vse zgubljeno —" "Ne verjamem tega, Suzana. Najbrž bo pretirano. Ko sem svojega očeta vprašala, še ni nič vedri o tem. In če bi se to slučajno dogodita — moraš biti pametna in ai zagotoviti bodočnost, pred- 9ride prepozno. To zahteva vendar navadni nagon od samovzdržbe ?" "Kako pa to misliš?" "Oh, ne delaj se tako nevedne. Mladi Ruyter Ti vendar tako o-čitno dvori! Glej jo, kako postaja rudeča! — Dete, z malo zvijačo bi bila vajina zadeva že zdavno v redu. Ruyter je dobra partija, za katero se mnogi poganjajo. Nehaj s svojo sramež-lijvostjo in privabi ga k sebi! Saj si vendar dosti lepa, boš žel zmogla to. Saj vendar ni težko vzeti v zanjko moža in si ohrani ti, če se le hoče." Lepotica je stegnila roke in se nasmejala, kazoča biserne vrste svojih belih zobkov. Lahkomišljena si, Ada." "Reci raje, da sem praktična: in prosta vsake sentimentalnosti, draga. Tega se moraš pri meni naučiti, kajti Ti si preokorna in polna predsodkov, kar ne spada več v današnjo dobo in ne pride* se daleč žnjim. Proč s solzami in napravi vesel obraz. Ti ne veš, kako si ljuka, če se sme ješ in se Ti naredijo jamice." Ravno je odbila ura dvanajst in v istem trenutku je obstal pred hišo avtomobil. Bančni ravnatelj Lille je takoj prihitel iz Stranske sobe in pozdravil deklici. Suzanino roko jc na lahko približal svojim ustnicam, svoji hčeri pa je pobožal z dragulji okrašeno zapestje. — : Obisk dobimo, otroci. Mr. King je prosil, da se sme osebno pokloniti." , "O — dolgi Amerikanec! Gospod Lacroin ga je nama pred-stavil." Neznansko bogat mož iz New Yorka! Cenijo ga na štiri do pet milijonov — ne frankov, deea, temveč dolarjev!" Minuto pozneje je stal King v salonu in se uljudno priklanjal. Vse je posedlo in počel se jc-pogovor z običajnimi frazami. . "Ste že dolgo na Francoskem, Mr. King?" "Šele osem dni." "In kako se Vam dopade tukaj?" Prav dobro se mi dopade. — Ljudje so zelo ljubeznjivi." "In kako dolgo nameravate še dolgo ostati?" "Mogoče, da pretečeta še najmanj dva tedna, predno bom gotov z kupčijskimi zadevami. Toda prišel sem iz nekega drugega vzroka semkaj." Iz katerega vzroka pač, Mr. King?" vpraša Ada, ki je opazovala dolgina na pol posmehljivo, na pol s zanimanjem. King je obrnil ^ svoj glatko obriti obraz k njej. "Prišel sem, da Vas spoznam, Miss Lille." "Mene?" vzklikne začudena. Splošni glasni smeh je na to sledil. Čudne šale zbijate, gospod King, reče Ada z ponosno pov-zdignjeno glavo. Zares, Mr. King", pristavi bančni ravnatelj, "govorite -v u-gankah." King začne smehljaje: "Ne govorim v ngankah, gospod ravnatelj, niti ne zbijam neslanih šal, lepa lady. Ko Vam razložim, kako to mislim, boste sami uvideli, da je stvar čisto priprosta." Ada je majala z glavo. "Pa me vendar ne boste hoteli prepričati, da ste dolgo pot napravili radi mene, Mr. King? Saj me niste poznali in pred kratkim gotovo nisva nič vedela o najini medsebojni eksistenci." "Tega nisem rekel, Miss Lille, da sem edino le radi Vas prišel semkaj, pač pa tudi po kupčiji. Drugače pa ste prav razumeli — hotel sem Vas poiskati in Vas spoznati." "Hoteli ste me toraj spoznati?" povprašuje mladenka smeje se. Z očmi je namigavala prijateljici, kakor bi hotela reči: temu pa res manjka par koleščkov v glavi. King je zravnal svojo dolgo postavo. "Bojim se, da se nisem dobro izrazil*, popravlja svoje besede popolnoma mirno. "Poznam Vas namreč nekoliko že dolgo — že kakega pol leta." "To bo težko mogoče, Mr. King." Pa je vendar res, lepa gospica. Poznam Vas po neki sliki, ki je prav dobro zadeta. To, kar vidim pred seboj v naravi, je seveda veliko lepše, kot slika, in očaran sem, da Vas spoznam tako. kakor ste, Miss Lille." Mladi dami je udarila rudeči-ea v liea. Ni vedela več, kaj naj si misli. "To sliko", nadaljnje King z vedno mirnim glasom, "je prinesla mlada amerikanska dama, ki je bivala zadnja lets v Nizzi >in Genfn ▼ penzijonatu, v Amg- Thompson, in Miss Lille se bo morda spominjala —" "O, da!:7 — vzklikne gospica Lile, počelo ji je biti jasno. "Seveda je bila Annie Thompson z menoj v Genfu in bili sva dobri prijatelj ici. Dobila je mojo sliko in pri nji ste jo videli najbrže." "Yes", odgovori King. ^ "Torej Vam je Annie .pred Vašim odpotovanjem naročila, dami ■zročite njene pozdrave, in zato» Vam dala moj naslov, — kaj ne??" "Prav tako, lepa lady. Dobro sem znan z Miss Thompson. In rekla mi je, da je njena prijateljica zelo interesantna dama, katero moram na vsak način obiskati in spoznati." "No, zdaj smo pa na jasnem", veselo zakliče bančni ravnatelj. "Prosim, pripovedujte mi. gospod Knig. o moji pprijateljici, kako tam živi in kaj počenja!" "Prav rad. In ko pridem zopet domov, bom tam pripovedoval, kar sem tukaj videl in doživel. Zelo me veseli, da ste me tako dobrohotno sprejeli na svojem domu." "Vedno ste nam dobrodošli, Mr. King. Upam. da nas boste razveselili ter preživeli eden prihodnjih večerov med nami." King se je poklonil. "V veliko čast mi bo. Mr. Lille. Napravilibi mi pa tudi veliko veselje, ee ml dovolite, da povabim mlade dame. da obiščejo z mrnoj o-pero. Imam ložo —" Družba se je sicer malo čudila, kako hitro je Mr. King znal uporabiti ravno sklenjeno poznanstvo. toda obljubili so mu, kar je želel. Mr. King je svoj rt povabilo predložil v tako nedolžni in ličen način, e je okrog polnoči prebudil iz spanja vsled sumljivega topotanja. Misleč, da so kurji tatovi, vzame revolver in gre gleda' okrog hiše. Tedaj zapazi na voglu človeka, katerega pa v temi ni spoznat. V tem hipu u*eka ponočnjak Žavhija s sabljo po glavi Žavhi ustreli za njim, pa tbstoji na prvi klic. i v Št. Vidu •ej r; i, da listen dene. Zavhi je na glavi I in levo nogo ter se hudo pobil na mjen in >«• večja bi bila; glavi. Desno roko mu bodo baje ni imel na glavi precej h ka. Pozneje so apadalec 201etni pregnati vasujo- Glcde omejitve premeta s poštnimi nakaznicami v inozemstvo. C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo glede omejitve prometa s poštnimi nakaznicami v inozem- sled rlj i : 1. Kn in isti odpo-enega in istega dne v inozemstvo odposlati le znesek, ki velja za eno poštno nakaznico v lotično deželo kot najvišji dopustni znesek. 2. Izjema je dopustna le tedaj, ako odpošiljatelj na verojeten način, n. pr. predložitvijo faktur, ne saldirauih računov itd. dokaže, tla je doljau do-tično plačilo v inozemstvu izvršiti. Ako smatra poštni urad ta dokaz za doprinešen, sprejeti je vplačilo in p ret llote ni dokazitni dokument na mestu, ki se ne ua odločiti, krajevni in dnevni pečat pritisnit L Ako nastanejo glede pravilnosti ali zadostnosti istih pomisleki, oziroma ako poštni u-rad iz drugih vzrokov ne more presoditi ali se gre za gorenjim pogojem zadostujoči dokument, je vplačilo odkloniti in odpošilja-telj na c. kr. poštno iti brzojavno ravnateljstvo zavrniti. Istotakose postopa, ako obstoji utemeljeno domnevanje, dai je nameravana i/.ognite v v tej naredili navedenih omejt \ alnih določb. :{. Ta uared-ba stopi takoj v veljavo. ftTAJEBSKO. Kanonik dr. Gregorec — zlato-mainik. V Novi Cerkvi pri Celju morah odrezati. — Med postajama Poljčane in Ponikva sta padla z vlaka rezervista Alojzij Ma-jer in Andrej Podgoršek ter se težko poškodovala. — V Mariboru sta skočila dva rezervista čez novi most v Dravo. Kaj je gnalo oba moža v smrt, ni znano. Nesrečneža zapuščala ženi in otroke. — Kako je lep vojaški stan! Starček — prostovoljec. Kapela pri Radgoni. Od tukaj se je prostovoljno podal k vojakom 60-letui mož Matija. Domajnko, po-domače Siitek, bivši podčastnik pri lovcih. Po krivem obdelžen. Znani proizvajalce .soda-vode„ nemško navdahnjeni A. Kovačič v Kozjem, je obdolžil državnega poslanca dr. Jankoviča v alkoholnem razpoloženju srbotilstva. Dr. Jankovie je tožil. Uspeh je bil ta, da je Kova-čič prosil za odpuščanje in da je moral za kazen plačati 200 K za avstrijski Rdeči križ, Sodnijska kazen je seveda potem izostala. Občinski tajnik aretiran. Poroča se. da je občinski tajnik iz Žal-ca, Mikuš, aretiran, ker se sumi, tla je v zvezi z bel grajsko "Narodno Obrano". Aretacija. V Ma ribo ni je našla neka Terezija Murkovič 450 kron denarja. Ta denar pa ni oddala oblasti, ampak ga je porabljala s svojim očetom Tomažem Mur-kovičem. Oblast pa je temu prišla na sled in je proti obema preiskavo uvedla. V pekoj je stopil davčni nad-oskrbnik pri cejjski davkariji Vranskega. — Učitelj na marij borski vinorejski šoli Anton Jentsch pride za ravnatelja kme-j tijske šole v Grottenhofu. — Za distriktnega zdravnika pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je imenovan dr. »Jarmer. PRIMORSKO. Umrl je v Kopru c. kr. stotnik Hilarij Hrobat, doma iz Dobra-velj pri Ajdovščini. Samomorilni poizkus rezervista. Iz Trsta poročajo: 401ctni zidar Andrej Petelin, doma iz Sežane, je bil vsled mobilizacije pozvan v aktivno vojaško službo k sanitetnemu oddelku. Ker je pa' nenadoma obolel, so ga odvedli' na redarstveni inšpektorat v ulici del la M uda vecchia. Tu je pa nesrečnež nenadoma pograbil za škarje, ki so st1 nahajale na pisalni mizi, ter si ž njimi zadal več ran v vrat. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu na pomoč, ga je dal prepeljati v bolnišnico. Bombe na "Višegradu". Iz Reke poročajo: Kako je bilo neobhodno potrebno, da se že enkrat energično nastopi proti srbski sa-mopašnost i in provokacijam, dokazuje sledeči slučaj: Xa parnik "Višegrad" se je ukrcal tudi neki Srb. V bližini Splita je poskušal, da vrže v strojarno bombo. K sreči se-~je to handitsko dejanj; o pravem času preprečilo, ker so ga prijele močne roke mornarjev. Čeprav je bil dobro prijet, je poskušal, da bi bomba eksplodirala. Meti tem so bombo ob pravem času vjeli. V Splitu so hudodelca oddali vojaški patruli, ki je prišla na parnik in njegovo kabino natančno preiskala. Našli so še eno bombo. Ko se je patrulja vra-čala na suho, z vjetim Srbom, ga| je razburjena množica iztrgala iz vojaških rok in ga takoj raztr-gala. Tržaškega župana okradel. Neki žepni tat je ukradel tržaškemu županu tir. Valeriju listnico, v kateri je imel 500 denarja ter brezplačni listek za vožnjo, na open-ski cestni železniei. Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-ler zAnchorvar-stveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTER & CO., 74-80 V.duagtoa St., New Yorlr, N. Y. V A BILO na PLESNO VESELICO, katero priredi dr. sv. Jeronima št. 158 K. S. K J. v seboto 17. oktobra v dvorani dr. 'Postojnska Jama' v Canonsburgu, Pa. Začelek točno ob 5. uri zvečer. Vstopnina za možke $1.00, dame so vstopnine proste. Pivo prosto. Za dobro zabavo, fini prigrizek in vsestransko dobro postrežbo bode skrbel v to izvoljeni odbor. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Canonsburga in okolice, da se te naše veselice polnost evilno udeleže, ('isti dobiček je namenjen bolniški blagajni. Na svidenje 17. oktobra! ODBOR. Črno grozdje .. $40.00 tona in belo New York grozdje $43.00 tona Te cene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak Ivan Pajk, CONEMAUGH, PA. Redka prilika tn/ i K ftf Kje je JOŽEFA GRIČ AR? Doma je iz Brinja pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Prosim, naj se blagovoli oglasiti svojemu bratrancu: Vinko Sadar, Box 111. Conemaugh, Pa. (7-9—10) POZOR! Za Mrs. FRANCIŠKO ŠPE-HAIŽ, P. O. Box 144, Iron Mount, Minn., smo prejeli iz starega kraja neko pošiljatev; naj nam blagovoli naznaniti pravilni naslov, ker pismo nam je bilo vrnjeno z dostavkom: "nepoznana". Frank Sakser, 82 Cortlandt St.. New York City. KOROŠKO. Rezervist ponesrečil. Crnovoj- Pouk v angleščini. Rojakom nsiznr.njaino da ?mi sklenili zopet poučevati uil«(či o potom dopisovanja. Od teta 1SOH iio 1912 ima imeli nnil rojakov, ki so h« učili anjrlt-što poluin nas« nwti.de. IJ«-it** se iz posebnih tiskanih zrnkov Pojasnila zastonj. PiiiteSF. I>ANES na: Slovenska Korespondenca* Šola 6119 St. Clair Ave , Cleveland, 0. BRATA VOORIČ. SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y., se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk. Fina kuhinja, izvrstna domaČa mk Phšnik, oženjen posestnik in in importirana pijača, izborna otV petih otrok, je stražil žele/.ni- postrežba. V nedeljo dopoldan ški most pri UogeiVenih. Pošla! hrPznla.Vn nnVri^lr t,^*. pr lokomotiva, katere prihod je nesrečni prezrl, ga je zgrabila, vrgla v železno ograjo ter grozno raz-mesarila; truplo je popolnoma stlačeno. glava razbita. Nekomu drugemu ernovojniku so poverili žalostno nalogo, obvestiti o tem dogodku ženo in otrok« brezplačen prigrizek. Ob nede-lljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples Moderno opremljeno kegljišče. — Svoii k »sojina! — ZENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti s Slovenko. .Star sem 26 let in delam v rudni-Dijaki prostovoljci. Peset dija-jku ter dobro zaslužim. Katero vekov celovške realke se je oglasilo' seli. naj piše na: za vojaške prostovoljce. Častnik,! I. P.. pri katerem so s<» priglasili, ni v P. O Box 8, Fitz llenrv, Pa. začetku hotel o tem ničesar slišati. češ, tla ne znajo streljati. Tedaj pa potegnejo vsi po vrsti strelske legitimacije iz žepov; (7-R—10) POZOR, ROJAKI! Varujte se žene ANE RATAJC kajti vsi so se učili streljati v šo-'roj. Anžlovar v Št. Vidu pri Zali. Na temelju tega so prosili,, da tieni, podomače Fidova.-Pred nese jih uvrsti v vojaško službo, v zameno naj se pa oprosti vojaščine deset družinskih očetov. dolgo sta prišla z možem v naš kraj. toda kmalu zopet pobegnila neznano kam. Meni je zmanjkalo Tudi na Kranjskem je bilo par'-W- Njr> se lahko pozna, ker je I-eopold Hasenbiiehel, Na njegovo je obhajala izvanredna sveča-] mesto je imenovan Jožef Kuss za it. Kanonik LeApold Gregorec. uradnega vodjo, za kontrolorja doktor bogoslovja, dekan uovo-cerkovški, duhovni svetovalec, h pa J. Klemenčič. Prvo vojaško požarno brambo ^ ši profesor bogoslovja in dr- so ustanovili v Celju. /«vui poslanec ter urednik "Slo-1 Občinske volitve v Cirknici pri venskega Gospodarja" in "Sud-]Š*nt llju so celer ovržene. Vršiti steiriwhe Po*t"\ ud okrajnega se mora znova reklamacijsko po-šolskega sveta celjskega in načel-'stopanje. ntt krajnega šolskega sveta v| Imenovan je za poročnika pri Novi Cerkvi, je obhajal svojo zla- ulamkem polku št. 4 gojenec Teto mašo. Duhovniki so mu pri tej rezijanske vojaške akademije priliki podarili krasen zlat kelih. Karel Lavrič pl. Zaplas. V j sienu učiteljstva in učencev j Imenovanja.- Deželni živino-ga je z lepimi, primernimi bese- zdravnik A. Perauh je dobil medeni t pozdravila nadučiteljeva sto v Trbovljah, na njegovo me- v ime- ato »a pride Fran Zavfinik iz slučajev, ko so naši vrli kmečki fantje to storili. HRVAŠKO. Ustavljena hrvaška lista. Hrvaška vlada je ustavila časopisa "Podravska hrvatska straža'' in 44Napred,? v Koprivniei. Odredbe v Zagrebu. Gostilne v Zagrebu se ne smejo odpreti pred 6. uro zjutraj in se morajo zapreti ob 8. uri zvečer. Kavarne ne smejo odpreti pred 5. uro zjutraj, zaprte morajo biti ob 10. uri zvečer. Hišna vrata in vrata odprtih trgovin ter pisaren se morajo zapreti ob 7. zvečer; prodajalne živil in brivnice morajo biti zaprte od 8. zvečer do 5. zjutraj. Gotove krone v papirju lahko dobi ^ri nas vsakdo, ker jih imamo dovolj v zalogi in si cer po sledeči ceni: 10 K 20 K .'10 K 40 K f)0 K G0 K 70 K 80 K 00 K 100 K ir*o K 200 K $ 2.25 $ 4.H0 $ 6.rt5 $ 8.45 $10.40 $12.50 $14.50 $10.50 $18.50 $20.50 $.10.90 $41.10 Te gotove krone pošljemo vsa * komur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo roja ke, da ameriška pošta za pošilja nje registriranih pisem v Avstrijo ne sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City POZOR POŠILJATELJEM DE NARJAlH One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem DA POD NOBENIM PO GO J KM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorkn ne da la kupčij in raditeg& sme TUDI MI USTAVILI PO SLOVANJE. KAKOR HI TRO SE »Agnrgpfc iz BOLJŠAJO, BOMO OB VUSTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser. Kje je moj brat JOHN MEGLEN? Poma je iz Podfiskav-ea. fara Struge pri Ribnici.na Polenjskem. Pred enim letom je bil v Dead vil le, Colo. Ker ne dobijo od njega v stari domovini in niti jaz nobenega pisma, bi rad zvedel za njegov naslov. Ako je katerega rojaku znan njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani. — Joseph Meglen, 5615 Carrv Ave., Cleveland, O. (7_fl_10) Za en dolar dobit« in*mm' "ob* Mi" SKOZI STIBI ME8EM Gla* Naroda" izhaja t fcetih ineh na 30 straneh. V njem naj dete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in sani mive povesti Vm oiofcjf Hrt* j* zelo škrbasta. Stara je 30 let in je srednje postave; angleško skoraj nič ne razume. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve za ta dva, da mi naznani. Joseph Vencel, Box 281, New Comerstown, O.. NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naroč nino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotmdnik našega lista pod ime nom MIKE CEGARE. Mnogo slo venskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše' priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. . NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Penns3'lvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDim, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. VAŽNO NAZNANILO.. Vsi potniki, kateri so na mera vali potovati t staro domovino ta teden ali nameravajo potovati t prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vso paro-brodne družbe prekinil* sa nedoločen čas a promstom. ' orugaČijo, bodimo pravo ' časno poročali na tam m* HARMONIKE bodisi kaJcorinekoU vrata ladeluj« is popravljam po najnlljlh cenah, a delo trpeino In zanesljivo. V popravo aus-■ljivo vsakdo potlje. ker sem Ce nad 1« let tukaj v tem poslu In sedaj r svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druse harmonik* ter računam po dela kakorSno kdo sa-h tava bras nadeUnih vpraianj- JOHN WENZEL 1017 S. 62nd 8t_ Cleveland. OMo. OGLAS. za tajnike razmk društev, trgovce in druge pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Nataneneja pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 11 v Mf » > * 1 M/ Ml M VOJNA! PRODAJA! VOJNA! n. "Drugih ljudi nesreča je vaša sreča." V zalogi imamo par tisoč "Regal" govorečih strojev, katere smo upali prodati tekom zimake sezije- Ni*mo si pa mislili, da ho izbruhnila po celi Evropi vojna ter nam odvzela tisoče odjemalcev. Vsled tega smo primorani iznebiti se cele zaloge za ni7je kot tvorniške cene. Ta stroj se je prodajalo za $4U.00, radi VOJNE pa prodajamo ta krasni stroj po vseh straneh Združenih držav in v Canadi z 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katero si sami lahko izberete iz našega cenika, vštevši rK)0 igel, LE ZA na metsc. NA LAHKE OBROKE $1. NA MESEC. Vaak stroj je jtmčen za 15 let. Pišite takoj » r.ai atroj in Kitam*'« ipei« v katerega vam pošljemo popolnoma Z* STONJ. Atlantis Talking Machine Co., 46 East 7th St. Dep. 135, New York. Za odjemalce v New Yorku imamo odprlo ive?er in v r ed^ljah EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR • (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. 1245 WiLLOUGHBY New York, N. Y. Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papnr, djr'e pctrebr.e informacije glede datuma izkrcanja ali imena parni k a. Izdekije razne prestave iz tujih jezikov. Obrnite se za-opno r.a njega, kjer boste tcgio in rolidr.o nostreže-ni. Prave Lubasove HARMONIKE importirane iz Slovenjega Gradca imam v zalogi in sicer: Model "H" trivrstna, dvakrat uglašena........ ? 45.00 ,, "K" trivrstna, trikrat uglašena ......... S 55.00 ,, "K" trivrstna, štirikrat uglašena........ S »lo.fiO ,, "L" štirivrstna, dvakrat uglašena........ S 60.00 ,, **M" štirivrstna, trikrat uglašena........ $ «5.00 ,, "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......S 80.00 Kranjski model, trivrstna, dvakrat uglašena...... S 45.00 Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena......S 60.00 • Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena____S «>0 00 Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena .... S 70.00 Hrom&tično uglašena harmonika................ S r>0.00 Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po $ S.OO Za natančnejši popi a harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City. Tvrdka fmk ZA VSEBINO OGLASOV NT ODGOVORNO NE UPRAVNI frrvo NB UREDNIŠTVO. ' ............-..... Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče vino po 40^ gal., staro rdeve vino po 45^ galona. lansko belo vino po 45okler bo izpolnjeval te predpise, bo njegov sin na varnem. V nasprotnem slučaju ne odgovarjam za njegovo življenje. V teku jh)I ure je dospel odgovor, ki se je glasil: — Njegovo Veličanstvo je zadovoljno. Ako se cesar je viču kaj zgodi, bo maščevanje. ki bo Vas zadelo strašno. — Le brez skrbi naj bo. .laz vem. kaj se pravi častna beseda. Proti Večeru so se vrnili v Bomberg. Mesto je. bilo tako kot izumrlo. — Kje je kralj? — je vprašal Strong poročnika Cranda, ki je stopil v palačo. — Ni ga več. I'šel je. — Kako? Ni ga več? — S;inio to vem. da ga ni več, drugega pa ničesar. Strong je prebb del in ni mogel i/pregovoriti nobene besede. Poklical je k sebi Ilangleva in mu stavil isto vprašanje. — l)a — je rekel Hauglev — saj sem ga celo jaz videl. — Norci, zakaj ste ga vendar pustili? — Ker je ruski š. da bi bila lahko naša. če bi imeli kralja v svoji oblasti. — Moj Bog, saj res. Kdo ve. kaj bo storil sedaj žnjo? Upajmo, da lio š<* vse dobro. — Največ rni je pomagala časnikarska' poročevalka in upam. da mi tudi v i.-m slučaju n * bo odrekla svoje pomoči. Prosim, po-' kliči jo. Ko se je prikazala na pragu gospodična Huntova, jo je vprašal: — Kako je kaj s ear je v i čem ? — iVav dobro se počuti. Kaj želite? — Ali bi bili tako prijazni, in se podali z Arbuthnotom in Bfllinghamom v lx>ndon ali pa v Pariz. Od princezinje še dosedaj nisem dobil nikakega obvestila. —. Seveda. Na vsak način. To je. pravzaprav moja dolžnost. — Ni dolžnost, samo veliko uslugo mi boste izkazali, če se podate na pot. ■— Z največjim veseljem. Proti večeru so se izkrcali in zapustili Bomberg. Ko je časnikarska poročevalka odpotovala, je postal Strong silno žalosten. Sain ni vedel, kaj ga vznemirja. Naslednji dan mu je hrzojavila, da je srečno dospela v London, in da dosedaj nima še nobenega sledu o Diaui. Popoldan je sklical v sobo vse državnike, med njimi seveda tuli ministrskega predsednika iu jim rekel: — (Gospodje. ]K>klieal sem Vas. da se še bolj spoznamo in da postanemo še večji prijatelji. Prepričan sem. da se nas ne upa nobene država napasti, ker smo v vsakem oziru v premoči. To tudi sovražniki prav dobro vedo, posebno pa kralj Balkanski. Za vsak slučaj pa mbreino preskrbeti vojaštvo z vsem potrebnim. Trije zrakoplovi so preskrbljeni z najboljšimi aparati. V tem oziru smo toraj na varnem. Upam, da me razumete in da se ne boste ustrašili, če pride kaj nepričakovanega. — Kri iu življenje za Te. naš vladar! — so mu zagotavljali vsi po vrsti. Medtem je gospodična Huntova neprestano brzojavljala iz Londona v Pariz, pa ni dobila od Diane nobenega odgovora. Naslednji dan je dobila od Stronga poročilo, da se nahaja nad glavnim mesto Nemčije z vso svojo zračno posadko. Berlin je bil ves v strahu. Ljudje so prestrašeni gledali silne zrakoplove nad seboj in se takoj, če je bilo le mogoče poskrili po hišah. Ministri so prigovarjali cesarju, da naj se uda in da naj toliko vpliva na prešnjega balkanskega kralja, da se bo odpovedal vsem svojim pravicam. — Pod nobenim pogojem ne — je ugovarjal cesar. — Niti v glavo mi ne pade. Ce se nisem hal drugih sovražnikov, se tudi Stronga ne bom. — Ali hoče nemški cesar — je brzojavil Strong — posredovati pri balkanskem kralju in poklicati svoje vojaštvo od mej Bal-kanije ? — Njegovo Veličanstvo nemški cesar si ne pusti v tem oziru prav čisto nič predpisovati. — Ce je tako, naj se pripravi na najslabše. Sprva so se mi smilili vojaki, ki bodo izgubili svoje mlado življenje, sedaj se mi pa ne smilijo več. Kmalo potem je začel delovati brezžični hrzojav. — Ali je tam Strong? — so ga vprašala znamenja. — Da. kdo je tam? — Tukaj je Cloud. Tvoj stari prijatelj. Pridi takoj sem. Posrečilo se mi je doznati, kje se nahaja princezinja Diana. Zdi se mi, da je princ Ludovik Silvanski neprestano nadleguje, da bi ga vzela za moža. To je Strongu popolnoma zadostovalo. Na cesarjev odgovor niti čakal ni. Zapovedal je prijateljem, da naj se vzdignejo kolikor mogoče visoko in naj mirno čakajo njegovega povratka. Sam je brzojavil v London Arhuthnoru in Bellinghamu. da naj bosta v Parizu in se podal nato z "Di" na pot. Zrakoplov ni še nikdar vozil s tako naglico kot ravno sedaj. Mesta in gozdovi so izginjali pod njim. Cloud mu je natančno opisal hišo, kje se nahaja njegova nevesta. Potrebno je, da povemo čitateljem, kaj se je medtem dogajalo v skromnem stanovanju princezinje Balkanske. Sedela je s služabnico Felice v sobi in neprenehoma vzdihovala. — Draga prijateljica, moj Bog. kaj bo! Kaj bo! Naenkrat je nekaj potrkalo na vrata. • —: Naprej.. , Vstopil je princ Silvanski. — Golobica moja. danes Te zadnjič vprašam. Če hočeš biti moja. — Nikdar ne! Rajše se pogneznem v zemljo, kot da bi stopila z Vami pred oltar. — Toda Tvoj oče zahteva. — Jaz nimam več očeta. Prejšnjega kralja Balkanskega ne pripoznam več kot takega. On je živina, ne pa človek. Ko je stopil k njej in jo hotel posili objeti, je nekaj strašno po- ilo, in vrata so padla iz teeaev. Na pragu se je prikazal Strong svojimi prijatelji. Proklet bodi! — je zakričal Ludovik in potegnil iz žepa re- »lver. Toda bilo j«- prepozno. Šest revolverjev jo bilo namerjenih nanj. Strong ga je zgrabil in ga vrgel s tako silo skozi okno v pritličju, da je brez zavesti obležal. Diana se je naslonila na svojega rešitelja — in se mu s prisrčnimi besedami zahvaljevala. Kaki dve 'liri so se pogovarjali in nazadnje sklenili, tla se vrne' Diana v Bomberg. Poklicali so še gospodično Huntovo, ki je takoj rada prišla, ko je zvedela, da se nahaja pri njih lord Bellingham. Tisto noč sta se slavili v samotni hišici dve zaroki. Diana se je zaročila s Strongom, Huntova pa s Itellinghamom. Naslednji dan je dobil Strong iz Berlina brzojavko, da je cesar pripravljen sprejeti vse pogoje. — Boljšega ženitovanjskega darila mi ni mogel dati — je vzkliknil mladenič in poljubil Diano. Prijatelji so se toraj odpravili v Berlin. Gospodična Huntova je odšla v Bomberg in se vrnila z malim carjevieem v Petrograd. — Vsi smo veseli — je rekel nemški cesar Strongu — da ste prišli po začrtani poti do svojega cilja. Ruski car je zadovoljen, da ste mu vrnili earjeviča in bodite prepričani, da Vam bo vedno na razpolago, če boste kaj potrebovali. Prejšnji kralj Balkanski mi je sporočil, da Vam vse odpusti. Sedaj si je kupil na Nemškem malo posestvo in hoče v miru preživeti dneve, ki so mu dani. Dosegli ste. kar ste hoteli: Kralj Balkanski ste in Diana bo Vaša žena. KONEC. Izšla je knjigi "VOJSKA VI BAIXIV«^ Valed vsestranska Želj« naro*|-li zrno več iztisov te knjiffe iz i« sedaj Maj. rojakom na vaspfh lftffO. Knjiga "Vojaka na Balkan«'' sestoji Iz 13 posameznik aefeitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formata 192 strani Dalo ja o-prtmljeno i 255 slikami, tikajo i« m opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Seiitkom je prideljaa tudi večji slovanski zemljevid balkanskih držav. Posamezne cvezks je dobiti lis, vseh 13 seiitkov skupaj pa stana a poštnino vred fl.8S. Na roča aa prit •lovenie Publishing flo„ W Coitlandt St. New Tortr OUa f 1 ! i i t t i i Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci. Aplaal Ra?. J. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Tesana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena r«»*ana. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAfil ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ar k. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: -John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.; Jerry Jam-nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenburg. Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik. Indianopolis, IndL: Alois Rud- man. Depne, HI.: Dan. Badovinae. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, I1L: Matija Bar-borič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mnlbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Phaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico r B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovic. Chisholm, Minn,: K. Zgone. Duluth, Minn.: Josenh Shara-bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Oouže, M. L. Kapsch in Jr. a. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jnrij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Použe. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Prank Gregor- ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. PRIPOROČILO. Rojakom v S t eel ton. Pa., okolici naznanjamo, da ja Barbeton, O. in okolico: Alois Balant. Collin wood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kuni še 1735 K. 33. St. Yonngstown, O.: Ant. Kfkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa, in okoUca: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin- čič. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Deinšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre- uja. Meadow Usdi, Pa.: Georg Schnltz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. bi okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta-rieh. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Kock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Veliki vojni atlas >t>jsknjočih se evropskih držav in pa kolonij- skih posestev vseh velesil. ® Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. . Cena samo 15 centov.! Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo'posamezne države. Pošljite 25c. ali:pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. M m & ® ® NAJBOLJŠA © ® ® 15) SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Puhtiahinsr Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ccaa t »lata rtom *LOO. lejaki vOmKsal 0. Me bit ?paMbici Ar. Sahnr, Mi8t Gbir Avt^ ILL - r- Mr. M. PAPI0, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nas list Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravni št v o Glaa Naroda. jftt & jflt—&—tst—e-J@t-£-A ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH Pcdpisaal ja fenftiditali BUupeinti -ietmktoraoa mta Aipen-tinktnre ti In ■oiktn. kateri jo rabijo, zrastejo ▼ testih tednik __I ie bodo Izpadali lan« bodo ____Ravno taka ________ t testih tedn ih kvada in brka. ki no bodo izpadale ia bo bodo postale str«. C> teko t dni Dopolnoma aadravim rermatizem. k os ti bol. tr-Kapje po rokah, nocah ia hrbtealeL Bane. npakH-no. bula, tare. kraste in kurja ataaa. bradavtaa. potenja vam. zabilna itd. odstranim ▼ treh daah. Moja zdravila so registrirana ▼ Washlnatoon. znamenje, da so čist* in najbolj aapaina. PiUte takoj po eenikl Pailjem ca zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St. Cleveland^ O. N. B. i ki M rsbU aoj« zdravila brsz >|HL Ameriki in Amcrikanci. Spini j. ml nun. Slovenic Publishing OoMpaay je prevzela v zalogo rojakom ia tamrno knjigo Ber. J. K. Trnnka: iMFRTK k IH IMIIIH4H01 Ni nal namea izreki mm tem mtf-stu kako kritiko, paS pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi ai moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariša ali aorodniki za deželo, v kateri biva kak ilan družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, sli pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda mdi-tegs, ker se ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot boiift-ni dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2-50 s poštnino vred. Za isto ceno ss odpoflje knjigo na katerikoli naslov t Gomoapie Generale fransatiantlque (Francoska arobrodnagdnižba.) | Direktna' črta "do iHavre* Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parnlkl sel lAmovENcr* «* j- aaldvsCviiakn ■ ■"lASAVOST* an dva vijaka TTAILORRAINL" xmUrm viiekn -la ntANcr 'MttfaiiTiukr "Chicago", "la Tonraise",