Posamezna Številka 1 R. Siev. 81. Po§!nlna plačana v gotovini« VLjoDijsat v soboto, Hoe o, aprila m Leto EVE •SLOVENEC« velja M p«itl na ti o atrani Jngo- Havljo ta t Ljubljani: n trio lato napraj. K 180-— n m! lata m .. „ 90«— m Mrt tata .... 45-— n n moets „ .. „ «■— ZataosomstrocoiotatM KMO-- ■B Sobotna izdaja: ms la oolo lato.....K 30 - MlMMutn. ■ > , . 3S-— Inseratl: j—i—j Enoslolpua petitTrsta (59 i_ Uroka in 3 mm vtaoka ali nj« proator) n enkrat ... po K 4-M uradni razglasi, poslana ttd.....po K a-—. Pri račjem naročil« oopiut, najmanjši oglas 5 P/9 mm KM, Izhaja vsak dan lammšl po-, nedeljek In dan po pramlk% ob 5. nr< zjutraj. MT UredatfM« jo v Kopitarjevi ulloi it ar. B/ffi. Rokopis' ec r.a rrrisJf, nelraaklrana ptastui w ne ■prejemajo. TTrafa. leže'- Str. 50, sprava fVf. 32?, Političen list za slovenski narod. Oprava )e v Kopitarjevi nI. 8. — Bačun pofitne hran. ljubljanske št. 650 as naročnino in št 349 za oglase, a»str. In če&*e 24.797, ogr. 28.511, boan.-haro. 7563. ReShn o jnmm in Stojimo na stališču, da se tako bitna vprašanja, kakor je reško vprašanje, pod nobenim pogojem ne smejo zlorabljati v strankarske namene. Ako bi vlada v jadranskem vprašanju popuščala, ako bi storila kako napako, potem ne kratimo nikomur pravice, da udari z loparjem po »jej. Tudi če bi imel kdo opravičen dvom, da naša diplomacija ne stori svoje dolžnosti« svobodna mu beseda! Kakor hitro 60 •« pojavili v časopisju glasovi, da je med Paši čem in dr. Trumbičem nastalo zaradi Reke nesoglasje, smo izjavili, da ta vest ni verjetna, nemogoča pa tudi ne, ker imamo glede naše delegacije svoje skušnje. Vedeli smo pa tudi, da vlada v reškem rišanju ni prav nič popustila. je že regent dementiral vznemirjajoče govorice, ko je dr. Korošec jasno izjavil na shodu zaupnikov SLS v Ljubljani, da vlada ni prav nič popustila, je načelstvo JDS protestiralo »proti popustljivosti vlade glede Reke.« Da bi očitek JDS bil bolj učinkovit, je načelstvo JDS serviralo občinstvu to-le utemeljitev: »Globoko vznemirjene vsled poročil, da vlada brez zaslišanja ministra zunanjih zadev odloča v takem kompromisu, nas navdajajo s strahom izjave ministra dr. Korošca na shodu zaupnikov SLS, ki govorijo o popuščanju nase vlade, kakor o gotovem dejstvu, izjave, ki so v nasprotstvu z nedavno obljubo ministra Sjsalajkoviča v narodnem predstavništvu, da bo sedanja vlada nadaljevala odločno zunanjo politiko Davido-vičevega kabineta in s slovesnim progla-šanjem, ki ga je podal predsednik narodnega predstavništva v imenu vseh parlamentarnih strank.« Kaj je izjavil dr. Korošec v resnici? Citiramo po stenografskem zapisniku: »Tudi naše meje proti Italiji se bodo kmalu ugotovile. Vi sami veste, kako stojimo v italijanskem vprašanju. Meni se zdi težko, da bi odpirali tudi na tem shodu naše srčne rane. Mi tc nesreče nismo sami krivi. Ako je kdo kriv, ni to naša stranka, tudi ne naša sedanja vlada; ampak oni, ki nam baš sedaj očitajo, da smo popustljivi glede reškega vprašanja. Mi nismo popustili glede reškega vprašanja, ampak oni, | ki nam sedaj to očitajo, da bi s tem prikrili svoj lasrni greh, ki sc bo enkrat odkril tudi naši javnosti, da so namreč gotovi ljudje imenovali naše največje, najsrčnejše želje slovensko megalomanijo, slovensko nadutost in da niso hoteli drugače, razen kadar je bilo oficielno treba izgovoriti niti imena Gorice, niti Trsta, niti Istre. Vemo, da sedaj še ni prišel čas obračuna s temi ljudmi; toda prišel bo tudi čas za ta odkritja in za obračun s temi ljudmi,« Kje najdete v teh besedah to, kar poroča v »Slov. Narodu« načelstvo JDS? Troje razberemo iz dr. Koroščeve izjave: 1. da se bo jadransko vprašanje kmalu rešilo, 2. da sedanja vlada glede reškega vprašanja ni popustila, 3. da pa je prevzela ob svojem nastopu dedščino, ki je za nas nesreča, ki so jo s svojo popustljivostjo povzročili prej drugi, Ko smo pred par dnevi poročali o privatnem mnenju dr. Trambiča, da je bilo ujedinjenje Slovencev v kraljestvu SHS velika napaka, tedaj se načelstvo JDS in »Slov. Narod« nista prav nič razburjala nad privatnim mnenjem dr. Trambiča, pač pa fe »Slov. Narod« na uvodnem mestu objavil članek, ki imenuje našo konštata-cijo »vrhunec nezrelosti«. Predno je »Slov. Narod« objavil ta članek, bi bil moral resno prevdariti, je-li mogoče, da bi vodilen list kake stranke objavil tako vest, ne da bi imel zato avtentične potrditve! Smatrali »Slov. Narod« svoje članke za neresne in neverodostojne, ako niso podpisani, da sodi tako o drugih listih? Ni čudno, da je borba za Reko tako težavna, ko je bila v Parizu borba za za-padne naše kraje premalo energična, da so Italijani mogli težišče borbe lažje prenesti na Reko. Je-li nadalje načelstvo JDS že pozabilo, da se je prejšnja vlada s svojim protipredlogom z dne 20. januarja odrekla suvereniteti nad Reko ter tudi luko in železnice prepustila Zvezi narodov in se zadovoljila s Sušakom m pristaniščem Baroš? Načelstvo JDS bi mnogo več pripomoglo za ugodnejšo rešitev jadranskega vprašanja, ako bi napotilo demokratske poslance, da v trenotku, ko je že skrajni čas za rešitev jadranskega vprašanja pod-pr6 parlament in s tem utrde ugled in moč države nazunaj, nego s takimi izjavami, ki samo begajo občinstvo in ne temeljijo na dejstvih. Ako demokratje vsako priložnost očito ali prikrito izrabljajo v svoje strankarske namene, jim v vprašanju naših meja kličemo: Stojte! Vsaj tu bodimo iskren?! 99 m S&& Firenze, meseca marca 1920. 2, Woodrow Wilson. Toda, kako je bilo mogoče nadomestiti štirinajsterc točke s politiko Clemen-ceauja in kako so pripravili predsednika \Vilsona, da jo jc sprejel? Ko je predsednik Wilson zapustil Washington, je užival po celem svetu tako spoštovanje in imel tak moralni vpliv, ka- kor ga ni dosegel dosedaj nihče v zgodovini. Njegove srčne in tehtne besede so prihajale k evropskim narodom preko vseh glasov njih lastnih političnih mož. Sovražni narodi so položili orožje v upanju na svečan dogovor glede splošnega značaja miru, na podlagi katerega se je zdel zagotovljen pravičen in velikodušen red in upanje na vzpostavljanje pretrganega življenja. Zavezniški narodi so videli v njem ne samo zmagovalca, ampak skoro preroka. Poleg tega moralnega vpliva je imel v rokah vsa materijalna sredstva moči, ker je btla Evropa tako z ozirom na vojni uspeh, kakor v pogledu prehrane in denarnih sredstev, popolnoma odvisna od Amerike, Noben filozof ni imel v rokah toliko orožja za udestvitev principov tega trenutka! S kakim upanjem in nestrpnostjo so pričakovali moža usode, ki je prišel, da položi temelje bodočnosti! Razočaranje je bilo tako popolno, da ga ni mogel nihče razumeti. In vendar so bili vzroki zelo preprosti in človeški! Predsednik ni bil ne junak, ne prerok; ni bil niti filozof, ampak mož plemenitih stremljenj, z mnogimi slabostmi ostalih človeških bitij, ki mu je manjkala ona gospodujoča intelektualna popustljivost, ki bi bila potrebna, da bi se obvaroval tistih zvitih in nevarnih čarodejev, ki jih je strahoviti trk moči in. osebnosti spravil na konferenci enega proti drugemu kot izučene mojstre v nagli igri dejanja in jemania, v kateri Wilson ni bil niti najmanje izučen. Poslanice predsednika so nam ga predstavljale kot moža volje in velike vztrajnosti, lastnost, ki ji je bilo treba dodati še objektivnost, kulturo in široko znanje znanstvenika. Ne da bi pričakovali nemogočega, se je zdelo, da združuje v svoji osebi lastnosti, potrebne za izvedbo podvzete naloge, Prvi vtis, ki ga je naredil predsednik Wilson z bližine je zmanjšal nekatera, a ne vsa pričakovanja. Njegov obraz in poteze so bile modelirane s fineso in so bile slične onim na fotografijah; mišičevje vratu in glava so hili izraziti. Toda, kot Ulikses, je Wilson izgledal bolj moder, ko je sedel. Njegovim rokam, kakor so bile lepe in diskretno močne, je manjkalo senzitivnosti in finese. Na prvi pogled si dobil vtis, da predsednik brez ozira na drage njegove lastnosti, ne samo, da ni imel odločnega temperamenta znanstvenika ali učenjaka, ampak ni imel niti bogvekaj posvetnega obnašanja, ki dela iz Clemenceauja in Balfourja »gentlemene«, skrbno izobražene od njih razreda in rodu- Toda. kar je še slabše, ni bil le brezčuten do ambijenta v materijal-nem smislu, ampak ni popolnoma nič razumel atmosfere, od katere je bil obdan. Toda, koncem kcnca predsednik ni bil kralj-filozof, ampak vseučilišld profesor; nT bil mož opravkov, ne navaden politikant, pač pa mož moči, osebnosti in važnosti Kakšen je todej njegov temperament? Če najdemo ključ do njega, nam je jasno vse, Wilson je imel temperament ministra nekonformista ali mogoče prezbiterijanca. Njegova duševnost in njegov značaj sta bila v bistvu bogoslovska in ne umstvena, z vsemi močmi in šibkostmi take vrste dit. ševnosti, čustva in izražanja. Slediti moramo dogodkom s to sliko pred očmi. Načrt predsednika o preuredbi sveta, kot se ie izražal v njegovih poslanicah in notah, je razkrival tako čudovitega duha in sklep«, da se njegovi pristaši niso upali kritizirati ga v podrobnostih, dasi so čutili, da so le ne ujemajo popolnoma, da pa bodo o pravem času v redu, V začetku pariške konference se je na splošno mislilo, da je Wilson s širokim so-delovani^rn veščakov popolnoma zdelal načrt ne ramo za Zvezo narodov, temveč tud' za udrej prodajali Italijanom, in Italijani jim ga vozijo nazaj, toda meščani jim ga morajo mnogo dražje plačevati, nego co ga poprej prodali. Beljačani pravijo: »Taki so torej naši prijatelji! Prišli so nas reševat in sedaj nas odira jo!« Upoštevati se mora pa tudi vrednost denarja. Lah se opoludne nakosi za dve liri, Beljačan pa za 30 kron, ker sta dve liri okrog 30 K neraško-avstriiske veljave. Da sledi iz te neenakosti velika zavist, je samoumevno. Poprej so imeli nemški Avstrijci Lahe za srvoie zaščitnike, a sedaj, ko so jih spoznali, so jim zopet »katzelmachcrji.« In ko gledajo Beljačani razen tega tudi italijanske zmagovalne obraze, je mržnja še večja. Poglejte, kako stopa po ulicah mleč-nozobi laški tenente! Na vsem vedenju se mu pozna stanovska zavest — esprit de eorp;. Nosek zavihan, na oSeh ščipalnik, v rokah rvi oal&ca. saj je vatska. »zmagovito« prestana. Vsak se mu rad umakne, ampak ne iz spoštovanja, temveč da ne gre mimo njega. Na mestnem trgu srečamo laškega polkovnika, ki se ga drži cel rep vojaškega spremstva. Ponosno se ozira krog sebe, toda civilnih ljudi se nihče ne zmeni za njega. Čez dravski most prikoraka četa ber-saglijerjev. Ograjeni so s tistimi kratkimi plaščeki, ki spominjajo na nošo abraških prebivalcev srednje Italije. Ampak kore-njaškega nimajo ti vojaki prav nič na sebi. Bolj so podobni fantičem kakor našim krepkim mladeničem. Stopali so s tistimi hitrimi in kratkimi koraki, ki so običajni v italijanskem vežbanju. Dokazano pa je, da se z našim boli počasnim in širšim korakom dalj dospe nego z italijanskim, Lc kadar je treba zelo leteti, nas nadkriljuje laški vojak. In zakaj bi ne letel, saj hitrost ni nobena coprnija. Gor in dol Švigajo tudi avtomobili, seveda italijanski. Uboga Avstrija jih je v vojski toliko imela, a sedaj jih ne premore, k večjemu se dobi tuintam kaj polomljenega. Kako globoko si padla! In tvoji častniki? Žvenketali so poprej z orožjem, bliskali so se jim zUti ovratniki, imeli so po dva služabnika, Slovani smo se tresli pred njimi, toda potegnil je veter in v nič raz-pihai vse skupaj. Sedanji nemško-avstrijski častniki so tako skromni in hodijo tako pohlevno med drugimi ljudmi, ker se zavedajo svojega globokega padca u, višave v ni- žino, Nekdaj se te človek začenja] šele s častnikom, toda vojska je temeljito izbrisala ta stanovski razloček. Nemška Avstrija je v primeru z Jugoslavijo res vsega milovanja vredna. Čeprav vlada tudi pri nas huda draginja, smo ven-dr dosti na boljšem mimo koroških Nemcev, V Beljaku upa stopiti, v trgovino le človek s tisočakom v žepu. V gostilni stane juha eno krono, pečenka s prikuho 30 K, vrček pive 2.50 K. liter vina 40 K. črna kava 1.20 K, bela 4.70 K. Pripomniti pa je, da dobiš za te cene čisto majhne porcije, ki nikakor ne zadostujejo lačnem« človeku* Zato srečujemo ljudi, ki ne morejo več prikrivat? pomanjkanja hrane in obleke. Srni-, lijo se nam, ker po naši sodbi tega niso zaslužili. Zato smo prepričani., da se ba ljudsko glasovanje na Koroškem ugodno izvršilo za Jugoslavijo. Neko dobro posledico vojske in njenal tovarišice draginje pa vendar opazujemo v Beljaku. V mislili imam treznost glede opojnih pijač. Na javnih prodorih vidimo lepake, ki ne vabijo na politične shode, temveč na shode dru/.bc treznosti. Na večjem plakatu sem čital sledeče Roscggerje-ve besede: »Vabim tc, dragi moj, v pivnico, J* katere puhti duh alkohola in tobaka. Ljudje sedijo prt mizah in sc zabavajo pri polnih kozarcih s pel i um in govorjenjem dvomljive vrednosti. Med močkimi se na-haiaio tudi zeaisk«. PoJagoma sc spreminja izpraševal jih je le v težkih slučajih, tako, da je s svojim prirojenim stremljenjem po osumljenju ostal skoro ob strani, brez pomoči, brez sveta, takorekoč sam z mnogo boli zvitimi možmi v neizmerno težkem položaju, v katerem bi potreboval, da bi se rešil, vsakovrstnih pomoči, izhodov in sdo-znani. Tako sa ?e pustil polagoma, stopnje-ma in zalezujoče zapeljati. Ker ni izdelal nobenega načrta, je konferenca navadno razpravljala na podlagi kakega francoskega ali angleškega načrta. Bil }e torej prisiljen zavzeti trajno obstmkcijonistično stališče kriticizma in negacije, če je hnt«il doseči, da se načrt ni popolnoma oddaljil od smer. njegovih idej in namenov, če so mu ugodili v kaki točki z navidezno velikodušnostjo (ker je vedno nasvetoval stvari, k' jjh ni nihče vzel ?a resne), je bilo zanj težko ne popustiti v drugi. Vrhu vsega so ga kmalu prikazali kot moža, ki brani Nemcc; žalibog je bil za očitanje, češ, »da je prijazen Nemčiji«, nespametno občutljiv. Kmalu je moral računati z dejstvom, da so bile v programih niegovih francoskih, angleških in italijanskih tovarišev važne točke, ki bi jih ne mogel opustiti, dokler bi diplomacija ostala ta'na. Kaj naj bi storil? Se vrnil v Ameriko, ne da bi kaj uredil? ali pa poizkusil oklic na ves svet preko glav konference? Bile so prenevarne alternative, posebno za politika. Stališče \Vilsona je postal«« veda' v lastni državi oslabljeno in nihče ni mogel vedeti, če bi ameriško javno mnenje odobravalo uporno stališče. Poleg tega bi javni prelom s tovariši naščuval proti n'envi vse strasti, izvirajoče iz sovraštva proti Nem-ičiji, ki je obvladovalo javno mnenje vseh zavezniških drž-?«v. In čc bi b;l likvidiran, kaj bi postalo iz Zveze narodov? Ali ni bil to morda izid največje važnosti za srečo sveta? Pogodbo bo mogoče s časom popraviti in zboljšati. Mnogokaj, kar se ie zdelo v njej tehtnega, bi zgubilo na važnosti", in mnogokaj, kar se je zdelo iz istega ra?.loga neizvedljivo, bi ne bilo nikoli uresničeno. Zveza pa, čeravno nepopolna, je bila nekai stalnega. Resnice in pravice mednarodnih odnošajev ni bilo mogoče ustvariti v malo mesecih: roditi bi se morale polagoma iz delovanja Zveze. Clemenceau je bil tako spreten, da mu je dal razumeti, da Zveza narodov brez odškodnine ne more požreti. V »krizi svoje usode« se je znašel Wil-son sam. Pokopan je bil v konferenci, kjer ga ni moge! doseči noben glas njegovih prijateljev vseh narodnosti. Neizogibno potrebna pomoč, zbrana sila mu je manjkala. Z druge strani je nemški teror še vse dušil in tudi prijazrta mu javnost je čutila potrebo razsodnosti, da se sovražnik ne osrči. Tako se je zgodilo, da je Wilson poslal nazaj ladjo »George Washingtoo se dedje Y7ilsomovi prepričali, da morajo slediti cilju, ki so ga smatrali za pravičnega, v soglasju z vsako črko peterih zapovedi.« Stališče Wi!sona napram njegoVim tovarišem je postalo tedaj sledeče: »Doka-žite mi, da vse, kar zahtevate, soglaša v resnici z bistvom proglasov, ki n:e vežejo.« In najbolj bistroumni zofisti in najbolj hinavski izdelovalci načrtov so bili vpreženi v delo in izdelali več najprebrisanejših načrtov, ki bi na prvi pogled osloparile mnogo bolj bistrovidne- može nego le Wilson! Tako se je zgodilo v vprašanju Avstrije, Namesto, da b« rekli, da je prepovedano Nemški Avstriji združiti se z Nemčijo brez dovoljenja Francije (ki bi se uprla s pestmi proti temu princip;: samoodločbe}, je pogodba določila, da ;>Nemčiia pripoznava in bo vestno spoštovala neodvisnost Avstrije v mejah, ki jih ho določila pogodba med to državo in zavezniškimi in asociiranimi vcle-vlastmi; pripoznava, da Je ta neodvisnost neizpremcnljiva brez privoljenja sveta Zveze narodov.« Isto se je ggodilo v vprašanja Gctan-skega in v drugih slučajih. Toda do padca moralne moči predsednika \Vilsona in do omračenja njegove razumnosti jo prišlo, ko se je Llovd Georgeu in Clcmenceau posrečilo prepričati ga ob velikem osupnenju njegovih svetovalcev, da mora vso stroške zaveznikov za vojno penzije, likvidacije, odškodnine itd. plačati Nemčija poleg odškodnin za škodo, ki jo je pretrpelo civilno prebivalstvo vsled napadov z zemeljske, zračne in morske strani. Začela se je tedaj dolga teolegična borba, kjer je bil koncem konca predsednik WJI.son prisiljen kapitulirati pred mojstrskim delom zoiistične umetnosti. In ko je Brockdorlf-Ranlzau v svojem odgovoru neizogibno poudarjal, da je Nemčija položila orožje na podlagi gotovih zagotovitev in da pogodba v mnogih podrobnostih z njimi ne soglaša, tedaj ravno tega Wilson ni hotel priznat!. Čc bi predsednik Wilson priznal, da je nemški odgovor tehten, bi to pomenilo razbili samozavest in pretrgati n'egovo duševno ravnovesje. Tako se je zgodilo, da je zamogel Clemepccau doseči to. kar bi pred mesecem dni ne bilo mogoče, namreč, da Nemcev niso zaslišali. V svojem strahu je celo Lloyd George spoznal. da ni mogel v petih dneh prepričati V/ilscna, da je vse, kar so mu v petih mc-secih dokazovali kot nojte^o in nravteno, popoln^a z^reSenol BPo fe tezie odpreti temu staremu presbiteri;ancu oči. kot ga oslecariJi, kajti s^dsi je šlo za njegovo ve. ro in samozavest. Tako je bil predsednik V/ilson sam, ki je v zadnjem aktu vztrajal in odbil vsak sporazum!« Toliko izvajanja Angleža Keynesa Morda ie slika presubjektivno podana in prekoncizna da bi bila popolnoma jasna. Toda nekaj sledi brez dvoma iz nje: da je vsa plemenita Wilsonova idealnost bila osleparisna za najlepše cilje, ki jih je pričakovalo človeštvo odnjega. Na pariški konferenci ni zmagala pravičnost in ljubezen do mira, pač pa zvijača, moč in hinavstvo. Veliki etični program Wilsonov je podlegel brezvestnemu, hladno računajočemu poli-! ličnemu egoizmu in njegove štirinajstere točke, ki bi morale biti podlaga novemu I svetovnemu redu, ro sc pogresnile v nemo-! ralnein pariškem blatu ... Alre. petje v razgrajanje, govorjenje pa v nesramne šole, ki žene sramežljivemu rudeči-co v lica. Sklep je preklinjevanje, pretep in poboj. Človek, krona stvarstva, se poniža pod brezumno žival. Ko vidim,« -r- tako piše Rosegger dalje — »izgubo človeške časti, šel bi najraje v hlev in prosil nedolžno živinico, naj ne zameri, da je priklenjena z verigo k jaslim, ker je pijan človek dosti manj vreden kakor ona.« Ljudje so se ustavljali pred napisi in £h čitali. Gotovo je vsak spoznal resnico navedenih besedi in bržkone sklenil po-boljšanje, ako se je čutil prizadetega. Na lepakih so bili naznanjeni tudi dnevi, ob katerih imajo posamezni stanovi svoja tozadevna zborovanja, kedaj ima družba treznosti shod za dijake, kedaj za iičitelje, za delavce itd. Tud v Sloveniji imamo vnete oznanje-valce treznosti, S podrobnim delom t. j. z zbiranjem posameznih stanov po koroškem vzorcu bi se dosegli še boljši uspehi v boju zoper zlorabo alkohola. Veliko ran nam je vsekala vo'ska, toda polagoma se bodo že zacelile. Upajmo, da pridemo, očiščeni v ognju trpljenja, k —____Ticlorfa ki nns ni vstvaril fcimn 7a ta svet, temveč nam je odločil tudi drugo boližo srečo v večnosti. Jezersko. Piše Dr. Rudolf pl. Andrejka. (Dalje.)* Če izvzamemo turiste, pastirje in lovce, ima Jezerjan štiri pota, po katerih pride iz jezerske kotlinske doline: državna cesta na eno stran proti Kranju, na drugo proti Železni Kapli, vozna pot v Korte in pešpot preko Komende v Tržič, Slednja imenovana pot se siccr danes prav malo uporablja, vendar bi se dalo sklepati po narečju, ki ga slišiš na Jezerskem, da so priselili nekdanji Jezcrjani v svojo mirno dolinico iz hribovske tržiške okolice. Državna, v Kranj vodeča cesta služi Jezer-janom kot najvažnejša prometna zveza v gospodarskem oziru, cesta v Železno Kaplo jih veže z ozemljem, s kojim je Jezerska občina politično spojena, Korte (ime nastalo iz Korita) pa je kraj, s kojega prebivalstvom živijo samozavestni jezerski republikanci v resnično prijateljskih stikih. Najobičajnejša pot v Korte pelje čez Rcblekove Klešče. Tako se imenuje pot, ki se pričenja pri hiši posestnika Robleka in vodi strmo navzgor. Po leti nc vozijo veliko po tej poti, pač pa vozijo po zimi in v * Glej »Slovenca« z dne 21. februarja. 2. in 3. aprila 1920. Dragiq|ska anlseta. ^ LDU Ljubljana, 9. aprila. Včeraj za-početo delo gospodarske enkete za posvetovanje o omejitvi rastoče draginje živil in v obče gospodarskih potrebščin se je danes nadaljevalo. Zanimanje za razprave te enkete, ki so je vršilo javno, je veliko. Galerije sejne dvorane v deželnem dvorcu, kjer se vrši posvetovanje, so vedno dobro obiskane. Tudi udeležba s strani delegatov in ekspertov raznih organizacij pro-ducentov, trgovcev in konsumentov ter drugih gospodarskih in državnih institucij je vedno mnogobrojna. Današnjo tretjo sejo je otvori/ predsednik deželne vlade dr. Brejc ob 9. uri in je prešel takoj v razpravo o 4. točki dnevnega reda: KAKO OMEJITI RASTOČO DRAGINJO GLEDE KMETSKIH IN GOSPODARSKIH POTREBŠČIN. Kmetijski svetnik Viljem Rohrmann je podal obširno strokovno poročilo in predlagal nastopne odpomočke: 1. Nakup gospodarskih potrebščin naj se centralizira in vrši pod državnim nadzorstvom. 2. Uvozna carina naj se zniža oziroma odpravi za gospodarske predmete,. ki jih moramo uvažati, 3. Prodaja gospodarskih potrebščin po trgovinah naj se uradno kontrolira in naj se poveri s to nalogo urad proti navijal-cejn cen. Preprečiti je neupravičeno draženje po trgovcih, prekupcih, agentih, koini-sijonarjih in verižnikili. 4. Cene za gospodarske potrebščine naj se redno razglašajo po tistih listih, ki so razširjeni po deželi, da se nc more izkoriščati neorijentiranosti kmetskega ljudstva po prekupcih in verižnikfh. 5. Prepove naj se izvoz vseh industrijskih odpadkov, ki se rabijo kot močna krmila. 6. Pospeši naj se proizvajanje gospodarskih potrebščin doma v lastni državi. 7. Za izvoz domačih pridelkov naj se zah!eva plačilo v domači valuti, da se njena vrednost s tem povzdigne. 8. Draženje po verižnikih in navijalcih cen naj se prepreči z najstrožjim zakonom. Zastopnik zveze trgovskih gremijev in zadrug I. Mohorič ugotavlja k 2. točki predlogov, da je carina ža kmetijske štroie in potrebščine za lastno uporabo že odpravljena s posebno naredbo, objavljeno v Uradnem listu št. 159 od 12. oktobra 1919. Zastopnik Prekmurja, župan Sever, omenja, da se carinarji ne drže te naredbe in zacarinijo kmetske gospodarske potrebščine. Na predlog predsednika se izpremeni 2 točka predlogov všled tega z bccedilom: »Predpisi glede carine prostega uvoza kmetskih potrebščin naj se strogo izvajajo.« DOPUSTNI TRGOVSKI DOBIČEK. Ker se nihče nc oglasi k besedi, smatra predsednik, da so stavljeni predlogi odobreni in preide k 5, točki dnevnega reda: »Dopustni trgovski dobiček.« O tem predmetu je pripravil tajnik Trgovske in obrtne zbornice dr. Murnik obširno poročilo, ki vprašanja razsvetljuje vsestransko. Zanimiva so izvajanja govornika, iz katerih sledi, da kurz tujih valut nikakor ne odgovarja kupni ceni krone pri nas. V pametni, gospodarskim razmeram primerni rešitvi valutnega vprašanja ima vlada sama najboljše sredstvo v rokala, omiliti draginjo izdelkov, ki jih produciramo sami, in onih, ki jih moramo kupovati v inozemstvu. Tu treba dejanja, dejanja, dejanja! je vzkliknil poročevalec med splošnim odo-bravanjem. Odločnega in hitrega dejanja, snegu gonijo panje (hlode). Po eni uri hoda prideš po strmi, a senčnati poti na prelaz med Vernikovim Grintavcem in Pristovni-kovim Storžicem. Jezerjan pravi, da je prišel v Roblekovo planino. Skoro vsak jezerski posestnik ima namreč svojo planino-konje. Tudi tujo govejo živino jemljejo Jene rabi doma, prešiče, ovce, semtertja tudi konje. Tudi tujo govejo živino, jemljejo Jezcrjani na pašo v planino; pripeljejo jo zlasti iz Kranjskega. V Roblekovi planini stoji planinska koča in mogočen zidan hlev, ki dokazuje, da ima veli pomen tudi pozimi, ko drugi planinski hlevi po večini samevajo, Tam vlada po zimi, ko zapade sneg, prav živahno življenje. Takrat vozijo Jezerjani deske in hlode iz svojih gozdov, kolikor jih imajo onkraj RoL'?kove planine ter les, ki ga pokupijo od Korčanov. Iz Kort ga vozijo do Roblekove planine in odtod po poti, ki jc speljana pod Pristov-škim Storžicem na Jezerski vrh. Ob ugodnem sanincu morajo vsi voli, kar jih Jezer-jani ne rabijo v dolini za svojo vožnjo, v Roblekovo planino. Tudi nekaj parov konj vozi les iz Kort, ko je enkrat zadostno po-hojena snežna l>ot. Korčani imajo pri tem priložnost, da vidijo domačo žival, ki se imenuje konj, Korčarti sami pa ne držijo konj, ampak vozijo poleni ln pozimi samo * yolmi. sicer pridemo prepozno, da odvrnemo katastrofo. Zakaj tudi povprečna svetovna mera draginje se dviga, cene inozemskemu blagu gredo tudi v inozemskih valutah kvišku. In čimbolj gredo kvišku, in čim slabša je naša valuta, tem dražje je za nas blago, ki ga toliko potrebujemo iz inozemstva. Tajnik trgovske zbornico dr. Murnik je završil svoje poročilo o dopustnem trgovskem dobičku s sledečimi predlogi; 1. Da vedo trgovci, industrijci in obrtniki, kaj smejo in kaj ne, je treba, da se izda nemudoma odredha, ki naj docela jasno in nedvomno določi a) temeljno ceno, od katere si sme prodajalec računati Erimeren odstotek kot svoj zaslužek in ve, akšen odstotek je v posameznih stroka1, še smatrati kot dopustni zaslužek. 2. Oblastim, ki jim jc poverjeno sodstvo v vprašanjih navijanja cen itd., naj se v prvi inštanci, vsaj pa v drugi instanci pridružijo sodniki-lajiki iz strokovnih krogov enako, kakor je to pri trgovskih sodiščih. Če je taka uredba upravičena pri sodiščih, kjer gre za sporna vprašanja ne-kazenskega značaja, je tembolj upravičena v vprašanjih, kjer gre za čast prizadetih, za kazen denarne ^lobe in žapor. Tekom zelo občirne dlbate, ki se je razvila o tej točki dnevnega reda je predlagal predsednik trgovskega gremšja, Irgo. vec Jelačin kot tretjo točko k predlogom poročevalca sledeči predlog: > Vlada naj sestavi posebni odsek, v katerega naj se pritegnejo trgovci - strokovnjaki ter zastopniki trgovske obrtne zbornice, ki naj bi predelali to obSirno tvarino ter določili dopustnost dobička pri prodaji posameznega blaga. Sklepe tega odseka naj deželna vlada takoj razglasi naredbenim potom. V razpravi, ki se je v tem okvirju vršila spccielno o določitvi mlevnine, je predlagal zastopnik zveze inclustrijcev ing. Šuklje nastopno: V svrho določitve ralevnine se postavi posebna komisija., sestavljena tako: 1. Zastopnik deželne vlade, 2. en zastopnik ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani, 3. en zastopnik odseka za prehrano, 4. en zastopnik poverjeništva za socialno skrb, 5. en zastopnik trgovske obrtne zbornice, 6. en zastopnik zveze in-dustrijcev, 7. dva zastopnika slovenskih mlinov. Komisija naj započne svoje delo še danes 9. t. m. ter ga naj izvrši v čim krajšem času. Ta predlog je bil sprejet z dostavkom, da naj se udeležo tega odseka tudi dva zastopnika organizacije mliriarskih delavcev. Nadalje en zastopnik kmetijstva (Kmetijske družbe) in tajnik Kmetijske nakupovalne zadruge v Kamniku g. Bore kot zastopnik zadružništva. Predsednik — v zameno predsednika deželne vlade dr Brejca jc bil prevzel medtem p»edsedni-štvo poverjenik za notranje zadeve Remec — je odredil, naj sc ta odsek sestane danes cb 17. uri v deželnem dvorcu. Ravnatelj centralne uprave v Ljubljani Težak je predlagal: »Člane komisij, ki revidirajo razite lokale trgovcev in njih zalog in postopajo pri tem poslu iz osebnega ali političnega sovraštva, naj deželna vlada kategorično kaznuje.« Predsednik je izjavil na ta predlog, da se samo ob sebi razume, da morajo člani take komisije pri preiskavah postopati popolnoma objektivno, kajti siccr bi se iiak moralo postopati proti njim po predpisih kazenskega zakona. Tajnik trgovske in obrtne zbornice dr. \VLndischer je v daljšem govoru obžaloval, da manjka danes legalni trgovini stalnosti miru in varnosti, ter da morajo vsi faktorji doprinesti k temu, da žadobe trgovci stališče sigurnosti. Nadalje je na-glašal, da mora naše prizadevanje iti za V eni uri dospeš iz Roblekove planina po nalahno padajoči poti v Korte do cerkve. Cerkev stoj? poleg Pristanikovega doma, hiše največjega posestnika v Kortah. Kakih 50 let je, odkar stoji v Kortah cerkev, Na svoje stroške je sezidal cerkev in župnišče stari oče sedanjega Pritiavnika, sam je cerkev opremil in je tudi kupil zvonove. Župniki, ki hočejo preživeti stara leta v popolnem miru, si izberejo Korte za svoj dom. Med vojno pa so pastirovali v Kortah tudi zavedni koroški župniki, ki so se neprostovoljno zatekli v ta od vsega sveta popolnoma ločeni kraj. Iz Kort pelje steza skozi peči na Obir-sko. Okrog mnogih gričev ie speljana ob precej strmem pobočju Korške.ga potoka. Dokler še ni bilo v Kortah cerkve in pokopališča, so nosili po tej strmi stezi mrliče v Obirsko. Posebno nevarno ic bilo pozimi, zlasti če je bilo pomrziljeno je nosilcem spodrsnilo in so pogrcbci zleteli z mrtvecem vred po strmem prepadu v potok: tedaj so rekli, da je mrtvi živega ubil. Ob posebno neugodnem vremenu so seveda Korčani s pokopom rajši počakali in sjiranili mrtveca za par tednov v kaki hladni Kleti. (Dalie.l fr^j da pridejo naši zavodi v položaj, da khko razpolagajo z večjimi kapitali. Stani je nastopni predlog: Anketa opozarja aa nujno potrebo, da državna, predvsem finančna oblastva napram obratnim, kup-Kjskim in denarnim zavodom, ki sc v ikrbt za obratna sredstva obračajo dp ajih s prošnjami za dovolitev namerava-aega zvišanja družabnih sredstev, postopajo z vso uvidevnostjo in dobrohotnostjo ter rešijo podane prošnje ekspeditivno. Ko je bila podrobna debata izčrpana, le konstatiral predsednik, da so vsi stavljeni predlogi bili sprejeti od ankete, predlog zastopnika Jelačina z dodatkom, naj" ie pritegnejo od njega predlaganemu odseka tudi zastopniki konzumentov. Ker je bila s tem 5. točka dnevnega reda rešena, je predsednik ob 13. zaključil predpoldansko sejo in odredil začetek popoldanske seje na polušestnajstih v svrho razprave o šesti točki dnevnega reda: Pobijanje tihotapstva in drugih iz-rodkov v trgovini. POBIJANJE TIHOTAPSTVA. LDU Ljubljana, 9. aprila. Popoldansko sejo gospodarske ankete glede omejitve rastoče draginje je ob šestnajstih otvoril poverjenik za notranje zadeve prof, Remec in uvedel razpravo o 6. točki dnevnega reda: pobijanje tihotapstva in drugih izrodkav v trgovini. Poročevalec, načelnik državnega urada zoper verižnike in navijale« cen, svetnik Kecševan je podal drastično ilustrirano poročilo o tihotapstvu in perjainjeval razne manevre in metode, katerih se poslužujejo tihotapci v svojih temnih poslih. Poročevalec je prišel do nastopnih zaključnih nasvetov: Odredbe proti tihotapstvu: 1. dvigniti moralo ljudstva, podučiti ga; 2. proglasiti tihotapca državi nevarnim zločincem in izvajati iz tega posledice; 3. postopa naj proti tihotapcem politična oblast poleg dobodarstvene; 4. kaznovani tihotapec naj izgubi volilno pravico za dobo petih let; 5. ako izvršuje obrt, naj se mu odtegne obrtni list ali koncesija za dobo dveh let; 6l tihotapci, kateri niso pristojni v na-šo državo, naj sc izženejo, in ako se vrnejo in se zopet zasačijo pri tihotapstvu, naj se pridajo na prisilno delo; 7. opetovano radi tihotapstva kaznovani naši državljani naj se predajo za dobo dveh let na prisilno delo; 8. z isto strogostjo naj se postopa proti sokrivcem, pomagačem; 9. društva naj izključijo vse tihotapce iz svoje srede; 10. vzdolž mej naj se ustvari 10 km širok obrambeni pas, v katerem se stavijo pod kontrolo potniki in živina; 11. sodeluje naj narod, društva, zadruge; 12. pse ob meji ne jemati na polje ali v gozd. O tem prvem delu 6. točke dnevnega reda je predsednik otvoril debato in odredil, da se bo razprava o drugem delu, namreč o izrodkih v trgovini, o verii?ništvu vršila posebej. V svojem drugem delu poročila se je bavjl svetnik Kerševan z izrodki v trgovini in priporočal nastopne odredbe proti verižništvu: 1. Ustanovitev urada za proučevanje vzrokov draginje, ki bi imel s pomočjo izvedencev odločati o primernosti cen. 2. Po ostri kazni in sicer: a) ako ni pristojen verižnik ali navijalec cen v isti kraj ali je inozemec, naj se izžene, bj izgubi naj volivno pravico za dobo petih let, c) ako izvršuje obrt, naj se mu odtegne za dve leti, d) društva in zadruge naj ga izključijo iz svoje srede. 3. Centralna vlada naj se pozove in deželna vlada naj z vsem svojim vplivom deluje na to, da se naredbenim potoni prepove vsaka terminska kupčija življenjskih potrebščin, posebno pa žita in moke. Tudi o teh predlogih se je razvila daljša debata, tekom katere je zastopnik javnih nameščencev mestni svetnik Gove-kar protestiral proti anketi, ki je imela namen, omejiti rastočo draginjo živil in drugih gospodarskih potrebščin, dočim so zastopniki trgovcev in tovarnarjev opravičevali visoke, vedno rastoče cene. Govor- i® priporočal kot glavno sredstvo proti draginji intenzivno delo in povišanje produkcije in z druge strani čim večje šte-denje posebno z javnimi izdatki, da se s tem zajezi ugotovljeno pomanjkanje gotovine. Predsednik je zavrnil govornika, da je protestiral proti anketi, ker je bil tudi on povabljen, naj poda svoje mnenje. Delegat Jerebic iz Gor. Radgone je predlagal: 1. Trgovske agenturc in komi-sijonalne trgovine se z ozirom na današje veliko pomanjkanje blaga začasno odpravijo; 2. otvori naj se v Ljubljani podružnica devizne centrale z ekspoziturami po deželi, ki naj ima edina pravico trgovati s tujimi valutami. Vse dosedanje privatne menjalnice pa naj se podržavijo, oziroma prevzamejo od ekspozitur devizne ccu-trale. Delegat vladni tajnik Detela od Cen- { tralne uprave v Ljubljani je predlagal, da ! se kljub visokim izdatkom pomnoži fi- i nančna straža od meji tako, da bo meja zadostno zastražena. V svrho preganjanja tihotapstva naj se posluži tudi detektivov. 2. Begunsko blago se ne sme prepuščati v izvoz potom carinam, ampak edino le potom izvoznih dokumentov, ki naj jih izda po dovoljenju podružnice Centralne uprave za trgovački promet delegacija ministrstva financ. Nadalje je predlagal delegat Detela še te resolucije: Predsedništvo dež. vlade za Slovenijo naj deluje pri centralni vladi v Belemgradu na to, da se uveljavijo enakomerno naredbe proti verižništvu in tihotapstvu za vso državo, 2. predsedništvo deželne vlade za Slovenijo naj skliče posvetovanje onih krogov, ki so zadeti po naredbi ministrstva financ z dne 23. marca t. 1. o prepovedi uvoza raznega blaga iz inozemstva in naj se na podlagi rezultata t^ga posvetovanja doseže pri centralni J vladi v Belemgradu revizijo te naredbe. f Razvila sc je zopet daljša debata o kriterijih, ki bi bili merodajni za določanje cene za mleko. V tej zadevi je predlagal svetnik Rohrmann, da vlada v najkrajšem času skliče posebno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov, interesentov in konsumentov, naj vzamejo vprašanje cene za mleko v pretres, da pridemo do primernega zaključka. K predlogu Jerebič o odpravi agen-tur je dal ravnatelj oddelka za trgovino dr- Marn pojasnila, da bi ta odredba segala predaleč, ker bi se s tem odvzela celi vrsti ljudi možnost eksistence, in je tolmačil ukrepe, ki jih je vlada že storila glede agentur. Pozval je predlagatelja, naj umakne svoj predlog, ki pa je izjavil po daljšem utemeljevanju, da obstaja na svojem predlogu. Predsednik je stavil predloge poročevalca svetnika Kerševana proti verižništvu in vse ostale dodatne predloge in resolucije na glasovanje, ki so bile sprejete, med temi tudi predlog delegata Jerebiča o odpravi agentur zli proti 4 glasovi, PRESKRBA Z LESOM IN DRVML Sledilo je poročilo gozdarskega svetnika Obereignerja o preskrbi z lesom in drvmi. Poročevalec je predložil imenom gozdarskega oddelka deželne vlade naslednjo resolucijo: 1. Provesti je takojšnjo organizacijo oskrbe z gorivimi drvmi za vso Slovenijo, posebno pa za večje konsumne centre, za zimo 1920-21. V to svrho jc potrebno pozvati selska županstva, naj organizirajo in nadzorujejo samooskrbo v svojih področjih, nadalje ugotoviti produkcijo, porabo in primanjkljaj pasivnih centrov in rajonkrati, nadzorovati in eventuelno voditi kritje primanjkljaju. Delavske moči na; bi se plačevale deloma z živili in drugimi življenskimi potrebščinami. Razdelitev na konsumente naj bi bila koncentrirana in direktna. V cvrho financiranja te projektirane oskrbe z drvi naj bi država zasigurala potrebnim mestom razen organizacije in nadzorstva ter pomaganja pri nabavi natu-ralii za delavce tudi denarno pomoč v obliki enoletnih predujmov, 2. Določiti je in zasigurati kontingent v Sloveniji neobhodno potrebnega stavbnega lesa, les za železnice, za potrebe mizarske, hišne ter papirne industrije in obrti. 3. Zasigurati je preskrbo jamskega lesa za premogovnike. Pri akcijah, omenjenih v predstoječih točkah, se bo v prvi vrsti poslužitj tudi ingerencije agrarne reforme na veleposestva. 4. Ves preostali les in drva naj bi se odredila za eksport proti zasiguraniu ali blagovne kompenzacije ali lastne valute. Delegat Schivritz ie imenom poverjeništva za agrarno reformo predložil dodatni predlog: V svrho zasiguranja dobave potrebnega kontingenta lera iz veleposestev, spadajočih pod agrarno reformo, za javne svrhe (torej za jamski les, za premogovnike, stavbni les za pospeševanje domače stavbarske akcijc .železniške prage, telefonske drogove ter za aprovizacijo večjih krajev v Sloveniji) je nujno potrebno, da zadobi po glavnem poverjeniku ministrstva za agrarno reformo izdelani in od ministrstva za agrarno reformo svoj čas predloženi načrt naredbe o izvršitvi predhodnih odredb za priprave agrarne reforme, zakonito podlago. Po istem principu naj bi se postopalo začasno tudi pri oddaji lesa iz era-ričnih gozdov. Ing. Ante Ružič je predlagal, naj ostane izvoz drv prepovedan iu naj se izvaja glede te prepovedi potrebna kontrola. Po naslednji debati o .stavljenih predlogih, v katero je posegel tudi poverjenik dr. Lukan, jc predsednik ugotovil, da so bili poročevalčevi predlogi in drugi dodatni predlogi sprejeti. S tem to bile oficijcln" točke dnevnega reda izčrpane. PREDLOGI PREKMURCEV. Povzel je besedo zastopnik Prekmurja župan Sever, ki je eksponiral gospodarski položaj in težnjo Prekmurja v raznih strokah. Svoj daljši ekspnze je. osredotočil v (reh resolucijah: 1. Ker ubo/na akcija ne moro preskrbeti .vse potrebne, v postov prihajajočo slo- je z življenskimi potrebščinami, osobito z mlinskimi izdelki, izdaj vlada naredbo, s katero naj bodo proporcionelno primorani vsi bogatejši posestniki (producenti žita), da oddajo poljske produkte nepreskrbljenim slojem, osobito revežem lastne občine po najnižji ceni, ter naj se vsi oni, ki rajši prodajajo tihotapcem ali navijalccm cen, kakor domačim potrebnim revežem, proglase kot tihotapci. Nepreskrbljeni sloji, to so po deželi italc po večini le kmečki delavci, pa naj bodo dolžni, po nizki ceni opravljati poljedelcem poljska dela. 2. Naj se organizira potom že obstoječih ali še snujočih se gospodarskih zadrug, katere smatra ljudstvo kot eno najvažnejših panog za pobijanje dviganja cen, nakup življenskih potrebščin odda delavskim konsumnim društvom v direktno oddajo konsumentom. 3. Zoper tihotapce, verižnike in navijale« cen naj se uvedejo veliko strožje kazni, nego so sedaj v navadi, osobito ob-čutnejše denarne globe in ljudska sodišča (batine in sramotilni oder). Od zaplenjenih predmetov, ki se odvzamejo tihotapcem, naj se ena polovica ne odda onemu, ki je tihotapca ugrabil, marveč naj zapade ta del blaga v prid revežem dotične občine, kjer se je tihotapstvo godilo. 4. Naj se politični oblasti v Gor. Radgoni dovoli izdajanje prevoznic v svrho mletja v mlinih v zasedenem delu radgonskega okrajnega glavarstva, ker z dosedanjim sistemom, da izdaja te prevoznice odsek za prehrano v Ljubljani, hodi prebivalstvo prehranjevalni katastrofi nasproti. 5. Naredba o določitvi mlevnine v mlinih naj se izpremeni v toliko, da se kmet-skirn mlinom dovoli tudi za naprej jemati plačilo v obliki običajne merice. 6. Naj deželna vlada poskrbi, da bodo poklicani oddelki deželne vlade obračali večjo pozornost na Prekmurje ter ga gospodarsko oskrbeli do časa, dokler si nc bo moglo samo dobavljati potrebne gospodarske, življenske in druge potrebščine. Pospeši naj se izvršitev agrarne reforme, ustanovitev kmetijske šole v Dolnji Lendavi; s tem se dvigne produkcija in zasi-gura za bližnjo bodočnost preskrba Slovenije iz Prekmurja. Osobito naj se Prek-rnurju nakaže večja množina manufak-turnega blaga, usnja in živil, reši vprašanje sajenja tobaka, ki je bilo že pod mažarsko oblastjo dovoljeno, naj se reši denarno vprašanje in poskrbi za primerni trg za produkte, katerih ima Prekmurje že danes več kot jih potrebuje. (Živina, osobito plemenska živina, jajca, perutnina, surovo maslo itd.) PREHRANA SLOVENIJE. Zastopnik zveze trgovskih greir.ijev dr. Mohorič je vprašal, kakšni so izgledi glede kritja prehrane, potrebne za Slovenijo do bodoče žetve. Ravnatelj prehranjevalnega urada dr. Senekovič je nato odgovoril: Prebrana Slovenije je zagotovljena, ako dobimo dovolj gotovine na razpolaganje. Blaga je dovolj v Banatu in Bački na razpolaganje, namreč žita, koruze in živine. Če debimo dovolj denarja, bomo preskrbeli Slovenijo do bodoče žetve s potrebnimi živili. Cene bodo seveda visoke. Dr. Mohorič se zahvali za to odgovor, ki bo blagodejno vplival na javnost in raz-motriva obširneje vprašanje gotovino ter priporoča, da se ukrene z vsemi silami vse potrebno, da bo prehrana za^tov. ljena, da sc lahko vsestransko delo in produkcija, posebno v premogovnikih, redo-vito vzdrži in pospeši. ZAKLJUČNA BESEDA. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je predsednik z daljšim zaključnim govorom, v katerem je obljubil, da bo viada pazljivo uvaževala vse dane nasvete in stavljene predloge, zaključil anketo, za-hvalivši se vsem delegatom za vztrajno delo, nadalje zastopnikom iz Bosne. Slovenska vlada bi bila pripravljena, jc naglašal predsednik, stopiti v stik z drugimi pokrajinskimi vladami, da se skupno ukrene potrebno za omejitev veriženja in tihotapstva. Predsednik se zahvali tudi navzočemu zastopniku centralne vlade inšpektorju dr. Baltiču in ga prosi, naj sporoči rezultate ankete ministrstvu. S prošnjo, da bi se tudi v javnosti delovalo v smislu nasvetov in predlogov ankete, je predsednik ob dvajsetih zaključil anketo. ČEffl©^ Gorica, dne 6. aprila 1920, Laški listi zaznamujejo z velikim zadovoljstvom vest, da je londonska konferenca določila, naj se izvede glede pripadnosti Črnegore plebiscit. Če je to res, jc vsa tragikomedija sveta četvorice dosegla svoj višek. Intrige Italije so postale za Francijo in Angleško zapoved,. Sedaj bodo vrgli Italijani tisoče plačanih agitatorjev v Črnogoro, ki bodo sipah zlato in delili blesteče obljube z namenom, da tako odtrgajo črnogoro skup- ni domovini in napravijo iz nje italijansko kolonijo. Če je to res, potem je fiasko mirovne konference zaključen. Za Goriško, Trst, Istro seveda ne sme biti govora o volji naroda, zato ker hočejo tako Italijani! Ali so zato Srbi sebe žrtvovali in dali pustošiti svojo domovino? Če je to res, j>otem mora vsaka jugoslovanska vlada odklanjati vsako rešitev jadranskega vprašanja, ki bi hotela preko izraza ljudske volje diktirati delu našega skupnega naroda ob morju robstvo in propast. Če je to res, potem pustimo Italijane, naj izvedejo londonski pakt. Bomo videli, kako dolgo se bo to nasilstvo moglo držati! Odgovornost za svetovni mir in za posledice tega čina prepuščamo mirnim srcem Italiji ter Franciji in Angleški. Če je ententa res določila plebiscit za Črnogoro potem brez plebiscita niti koščka našo zemlje Italiji. SSrlura SlfiS. Narodno predstavništvo, LDU Beligrad, 9. aprila. »Politika« poroča, da je bil včeraj objavljen poziv za sklicanje seje narodnega predstavništva. Razen tega so bile naprošene pokrajinske vlade, da obveste o tem poslance, ki se nahajajo doma na velikonočnih praznikih, V parlamentarnih krogih se govori, da namerava vlada vsekakor zahtevati volitev novega predsednika. Kot kandidati se imenujejo poslanci Nas ta Petrovič, Kos ta Sto-janovič in Tošo Stankovič. Demokrati sc protivijo volitvi, ker vlada nima kvoruma. Razen tega zahteva predsednik vlade, da naj kljub velikonočnim praznikom deluje odbor za volilni zakon. Ministrska seja, LDU Beligrad, 9. aprila. Včeraj je bila ministrska seja, na kateri sc jc razpravljalo o tekočih vprašanjih. Na tej seji je bilo odobreno več ukazov, ki jih bodo posamezna ministrstva predložila kroni .■ potrditev. Načrt ustave. LDU Beligrad, 9. aprila. (Uradno.) Dela komisije za načrt ustave kraljestva SHS so že v toliko napredovala, da bosta načrt dobila ministrski predsednik in minister za konstituanto takoj po velikonočnih praznikih, ako ne prej, v svrho pregleda in predhodnje ugotovitve besedila, predno se predloži na vpogled prestolonasledniku Aleksandru in ministrskemu svetu za določitev nadaljnjega postopanja v tem važnem vprašanju. Poleg tega načrta izdeluje komisija za ustavo tudi načrt poslovnika za konstituanto, nadalje načrt zakona o oblastvenih samoupravah, načrt zakona o državnem svetil in načrt zakona o glavni kontroli, Pomilastiive v naši vojski. LDU Beligrad, 7. aprila. Due 5. aprila, prvi dan demobilizacije naše slavne vojske jo Nj. Vis. regent Aleksander pomilostil veliko število častnikov, podčastnikov, ka-plarov in redovov in neukaznih vojaških oseb celokupne vojske, ki so bili ali sodno obsojeni, ali disciplinarno kaznovani v času vojne. Prvi ukaz: Cprožcene so in izročene pozabljenju vse krivice samovoljnega odstranjenja in bega, ki so jih izvršili podčastniki, kaplari ln redovi in neukazne vojne osebe celokupne vojske v času od 12, julija 1914 do danes. Drugi ukaz: Oproščena in pozabljenju izročena so vsa sodno nerešena dejanja proti vojnemu kazenskemu zakonu, ki so jih izvršili častniki, vojaški uradniki itd., izvzemši dejanja, storjena vsled sebičnosti, dejanja neodzvanja na mobilizacijski poziv, bega z bojnega polja in samopoškodbe, kakor tudi dela proti prvemu odstavku § 62. istega zakona, t. j oni, ki so se predali sovražniku in prešli ^ tujo državo. Tretji ukaz: Oproste se in iz-roče pozabljenju vse krivice proti nared* bam o vojni disciplini, ki so jih storili častniki, vojaški duhovni, vojaški uradniki, podčastniki, kaplari in redovi celokupne vojske v času od 12. julija 1914 do danes in da se oproste in izročijo pozabljenju vse krivico proti zakonu o ženitbi častnikov, podčastnikov itd., ter da se oproste vse ne-izvr&ene disciplinarne kazni § 26. o vojni disciplini. Četrti ukaz: Oproščene so dalje tudi druge kazni, v katero je bilo obsojenih 140 aktivnih in rezervnih častnikov. Izvoz kronsko-dinarskih novtanic prepovedan. LDU Beligrad, 9. aprila. (Uradno.) Na podlagi sklepa ministrskega sveta od 25. marca t. 1. je odredil finančni minister, da se p>repove izvoz kronsko-dinarskih nov-čanic Narodne banke kraljestva SHS iz naše države. Kdor bo poizkušal izvo^iti te novčanicc preko naših državnih mej. bo kaznovan kot tihotapcc na podlagi člena 100 fin. zale. za 1919/20 in se mu bodo novčanicc zaplenile v korist drža vr e tirane. Vsem carinarnicam je naročeno, naj najstrožje izvajajo to naredbo. Sodišča proti verižnikom. LDU Beligrad, 9. aprila. V ministrstvu za notranje stvari se pripravlja predlog za ministrstvo pravde, da naj se izdela načrt zakona o osnovanju posebnih codišč proti verižnikom. Taka sodišča bi se ustanovila pri vseh dosedanjih sodiščih prve in druge stopnje. Tvorili bi jih en sodnik in štirje porotniki, prt kaznjivih dejanjih, za katera je določena zaporna kazen nad 5 let, pa 3 sodniki ln 4 porotniki. Minister Trl?\movič obclrl. LDU Beligrad. 9. aprila. Minister posvete Miša Trifunovič je lahno obolel. Minister Spalajkovič je že ozdravel ter opravlja že pisarniške posle. Poslanik Balugdžič v Atenah, LDU Atene, 8. aprila. Poslanec Balugdžič je došel danes v Atene. Na kolodvoru so ga sprejeli opravnik poslov, vojaški ataše in osobje poslaništva kraljestva SHS. D' Esperey v Belgradu.. LDU Beligrad, 9. aprila, Včeraj se je peljal iz Carigrada skozi Beligrad šef zavezniške misije v Carigradu in poveljnik vzhodne vojske general Franchet d' Espe-rey, ki se je odpeljal brez daljšega odmora dalje proti Parizu. Ur. Ummw m Rima. LDU Pariz, 8, aprila. (DunKU) Temps objavlja razgovor svojega rimskega dopisnika z državnim kanceiarjem dr. Renner-jem. Državni kancelar je dejal: Sedaj moremo z vsemi svojimi sosedi živeti v popolnem soglasju. Imamo le stremljenje, začeti novo življenje in otresti se preteklosti, Mi smo takorekoč nepolitična država, ki ne želi ničesar drugega kot odprle meje in svobodno trgovino. Naša največja sosedna država je Italija, ki je bila še pred kratkim naša sovražnica. Sedaj je pa tudi italijanska vlada pripravljena, popolnoma odkrito stopiti z nami v mirovne odnosaje na gospodarskem in političnem polju. Na .vprašanje dopisnika, ali more Avstrija zasledovati enako politiko tudi napram drugim deželam, je odgovoril dr. Renner: Gotovo. Začeli smo že v Pragi in jaz bi že tudi potoval v Belgrad, toda jugoslovanska država, ki ima veliko bodočnost, ima tre-notno rešiti težavne notranje zadeve. Toda. po svojem povratku iz Rima upam, da bom mogel kmalu potovati na jugovzhod. Med Mažarsko in nami je nerešenih še nekaj perečih vprašanj, kakor n. pr. vprašanje Nemške Zapadne Mažarske in mnogo drugih vprašanj, ki so v zvezi z mon-arhistično reakcijo. Vse te težkoče pa se bodo kmalu poravnale. Med Rumunijo in nami ni nobenih interesnih sporov. Tudi s to državo, tako upam, bomo živeli v najboljšem prijateljstvu. Toda v tej državi so sedaj volitve. Šele ko se bodo končale, moremo misliti na poset, LDU Rim, 9. aprila. (DunKU) Včeraj ob 10. uri sta ministrski predsednik Nitti in avstrijski državni kancelar dr. Renner imela konferenco v Pallazu Brascbi. Oba državnika sta razmotrival^ položaj Avstrije na splošno in posebn ooclnošaje med Avstrijo in Italijo. Državni kancelar je izrazil gorečo željo Avstrije, utrditi mirovno stanje in vsled tega urediti obmejna vprašanja, zlasti vprašanje izpraznitve Radgone in ljudskega glasovanja na Koroškem. Nato sta se posvetovala o težkih prehranjevalnih razmerah v Avstriji in o potrebi nove pomoči z živili in sirovir.ami. Ministrski predsednik Nitti je obrazloži!1 naziranje italijanske vlade glede mirovnih problemov, zlasti v kolikor se tičejo Avstrije in je naglašal pripravljenost italijanske vlade, dovoliti nemškim prebivalcem ob gornji Adiži krajevno avtonomijo. Italijanska vlada je nadalje pripravljena, koliko mogoče kmalu vzpostaviti trgovinske odnošaje z Avstrijo, da more ta država razviti svojo produkcijo in svojo trgovino. — Po tej konferenci, ki je trajala do enajstih in pol, je kralj sprejel dr. Rennerja in se z njim razgovarjal pol ure. Kralj je naglašal svoje zadovoljstvo, da se je vzpostavilo mirovno stanje med Italijo in avstrijsko republiko in je poudarjal, da Italija goji velike simpatije za mlado demokratsko državo in njene svoboščine. Zahteval je zlasti pojasnil o položaju in o političnih, gospodarskih in socialnih razmerah v Avstrjii ter izjavil, da Italija napram nemškemu narodu Avstrije ni nikdar gojila in ne goji sovražnih čustev. Kralj je izrazil upanje, da bo v bodočnosti med obema državama vladal mir in prijateljstvo, Državni kancelar dr. Renner se je zahvalil kralju v imenu avstrijske vlade za ponovno pošiljanje živil in je pozdravil dobre namene Italije kot jamstvo za orno-gočenje okrepitve Avstrije. Opoldne je kralj povabil dr. Rennerja na obed, katerega so se med drugimi udeležili tudi ministrski predsednik Nitti, člani avstrijske komisije ter nekateri italijanski ministri s svoiimi tehničnimi svetovalci. Po obedu je imel kralj cercle. — Pogajanja o gospodarskih vprašanjih so sc zvečer nadaljevala, Politična razmotrivanja med Nittijem in Renneriem se nadaljujejo v soboto. LDU Rim, 9. aprila. (Brezžično.) Papež sprejme jutri avstrijskega državnega kanceiarja dr, Rennerja, LDU Dunaj, 9. aprila. (ČTU) »Noues Wlener Tagblatt« poroča, da jo uspeh potovanja dr. Rennerja v Rim ta, da dobijo Nemci na Južnem Tirolskem obširno avtonomijo. Angleška in Italija proti francoski akciji. | LDU Pari2, 9. aprila. (Dun. KU) Po- I sebni poročevalec »Matina« javlja z dne 8. t. m,, da je angleška vlada proti vsakemu pričakovanju danes po dveh ministrskih sejah sklenila, protestirati proti francoski akciji v Nemčiji, Stališče angleške vlade k problemu socialnih nemirov je, da je to edino-le zadeva vlade, ki po vzpostavitvi miru zastopa nemški narod in da ta zadeva zaveznike nič ne briga, ker se vršijo ti dogodki zunaj one cone, za katero so zavezniki odgovorni. Poročevalec javlja dalje, da bo lord Derby jutri izročil Millerandu protestno noto, LDU Berlin, 9. aprila. (DunKU.) »Vos-sisehe Zcitung« javlja iz Bazla: Kakor poroča »Temps«, je Nitti sporočil ministru Scialoji, ki se nahaja v Londonu, naj se v svrho skupne diplomatske akcije proti Franciji sporazume z Lloyd Georgeom, Nemci se vdajo. LDU BerHn, 9, apr. (Dun. KU) »Bef-liner Tageblatt« poroča iz Haaga: Reuter-jev urad doznava iz zanesljivega francoskega vira, da je verjetna domneva, da bodo Nemci v kratkem izpraznili nevtralni pas in da se bodo mogle umakniti francoske čete, S tem bi bil spor končan in cilj dosežen, to je Nemčija bi se morala uver riti, da mora izpolniti mirovne pogoje. LDU Proga, 8. aprila. (ČTU) Predsednik Masaryk je sprejel demisijo ministra za prehrano Houdka in je poveril finančnemu ministru Sonntagu vodstvo tega resorta. LDU Praga, 9. aprila. Včeraj je vlada konfarirala s koalicijo. Sklenili so, v kratkem razveljaviti izjemno stanje na Slovaškem. Eusils. f LDU Moskva, 8. aprila. (Brezžično.) iVLoskovska sovjetska vlada je poslala italijanskemu ministru za zunanje posle Scialoji in ameriškemu državnemu tajniku Col-byju brezžično sporočilo, v katerem ponovno opozarja na njeno odkritosrčno pripravljenost za mir in kjer izraža svoje obžalovanje, da so gotove države sicer izjavile pripravljenost za mirovna pogajanja, da pa slavljajo take pogoje, iz katerih se Jasno razvidi, da ne želijo miru, temveč vojno. LDU Berlin, 9. apr. (Dun, KU) >-Bcr-liner Tageblatt« javlja iz Varšave, da so delegati Rusije, Poljske, Litvanske in La-tiške dospeli v Bobrujsk. Premirje na polj-sko-ruski fronti se je pričelo včeraj opoldne. LDU Varšava, 9. aprila. (Brezžično.) Ministrski svet je obravnaval drugo mirovno noto ruskega poverjenika za zunanje posle in sprejel besedilo naslednje note, ki jo je dostavil poslanikom brezžičnim potom: Poljska vlada naznanja svojo pripravljenost, da nc bo napadla boljševiške fronte, dokler trajajo pogajanja, sporoča pa, da mora odklanjati premirje za trajanje pogajanj v Borysowu. Poljska vlada dovoljuje popolno svobodo boljševiškim pooblaščencem pri obveščanju svoje vlade. Mažarska. LDU Budimpešta, 8. aprila. (Brezžično.) Listi objavljajo proglas mes^a Šopronja, ki se obrača do zavezniških misij in nagla-ša ,da hoče mesto ostati pri Mažarski, s katero je zvezano že nad tisoč let. Manifest protestira proti temu,, da Avstrija anektira Šopronj. Italija. LDU Split, 9. aprila. (DDU) Italijanski listi poročajo iz Bologne: V San Mat-teu in Persicetu je bil v ponedeljek sklican shod glede nove kolonatske pogodbe in zaplembe zemljišč. Zborovanju je prisostvovalo okrog 1000 oseb. Nastopili so razni govorniki. Posebno ljut govor je imel agitator Campagnoh, katerega jc službujoči karabinjerski brigadir pozval, naj preneha. Nato je iz množice nekdo vrgel na karabinjerja steklenico in ga ranil, Vsled tega je prišlo do oboroženega spopada, Karabinjerji so rabili samokrese. Na mestu je padlo pet žrtev, v bolnico pa so prepeljali 4 težko in 10 lahko ranjenih, V Persiceto jc takoj prišlo vojaško ojačen;e in karabinjerji, r— V zvezi s tem dogodkom so v Bologni proglasili splošno stavko, katere se udeležujejo tudi železničarji-Splošna stavita se je v znak protesta proti dogodkom v Persicetu proglasila tudi v Firenzi. Štrajk se jc razširil na vso pro-vincijo. Postaja Santa Maria Novella jc zasedlo vojaštvo, V mestu Lucca stavka vse železniško osebje; promet je ustavljen. Splošna stavka je Izbruhnila tudi v Livor-nu in v raznih mestih Ligurije. Povsod se vršijo protestna zborovanja. LDU Split, 9. aprila. (DDU) Položaj v Bologni je še vedno resen. V mestu gospodari delavska zbornica. Bologna doslej še ni videla tako resne stavke. Po ulicah hodijo tamo gruče ljudi resnih obrazov. Vidijo se samo kolesa rdečih čet in kak avtomobil z velikem .napisom »Delavska zbornica«. LDU Dunaj, 9. apfrila. (ČTU) Stavka poljedelskih delavcev v Italiji se razširja. V provinciji Bologna je bilo pri spopadu z vojaštvom 6 delavcev ubitih in 35 ranjenih. LDU Trst, 9. aprila. (Brezžično.) Število stavkujočih mestnih nameščencev znaša 7000. LDU London, 8. aprila. (Brezžično,) Dne 5. t, m, se je v Jeruzalemu proglasilo obsedno stanje. Oddelki strojnic na konju krožijo po mestu. V torek so se zopet spopadli judje in mohamedanci, pri čemer je bilo več oseb ubitih. Vsega skupaj je bilo ubitih ali ranjenih 250 oseb. Včeraj so dovolili vstop v mesto. Sedaj so zopet normalne razmere. LDU Newyork, 8. aprila. (Brezžično.) Pri predhodnih volitvah v državi Newyork sta bila poražena senator Johnson, ki je ljut nasprotnik zveze narodov, in Hoover, ki se zavzema za sodelovanje z Evropo. Vsled tega je Hooverjeva kandidatura za predsedniško mesto zelo dvomljiva. Politična no¥lte* + Za osvoboditev vojnih ujetnikov. Poslanec dr. H o h n j e c je pretekli teden v vojnem ministrstvu v Belem gradu povprašal o jugoslovanskih vojnih ujetnikih, zlasti o tem, koliko naših vojnih ujetnikov se je že vrnilo iz Italije in koliko jih še v Italiji čaka rešitve. Zvedel je, da je v tem letu iz Italije v domovino dospelo naslednje število ujetnikov: dne 18. januarja 3183, 27. jan. 2015, 7. februarja 838, 18. febr. 1962, 25. febr. 2202, 3. marca 1918, zadnje dni marca 3163 mož. Na vprašanje, koliko naših ujetnikov še vedno ječi v sponah tujinstva, se je poslancu dalo zagotovilo, da bo ministrstvo takoj potom našega političnega zastopstva v Italiji skušalo zvedeti število naših ujetnikov, ki še niso osvobojeni. Dr. Hohnjec se je tudi večkrat ustmeno iti pismeno obrnil na ministra zunanjih poslov Spalajkoviča, naj naša vlada zopet z vso energijo stori primerne in potrebne koraka pri italijanski vladi, da vendar enkrat oprosti vse naže vojna ujetnike ter jih kakor najhitrejše mogoče pošlje v domovino, po kateri tako iskreno hrepenijo. Minister Spalajkovič je obljubil, da bo takoj vse storil, kar je v njegovih močeh. Obenem ga je poslane« dr. Hohnjec opozoril na nate ujetnike v Rusiji, odkoder se že dolgo časa ni vrnil nobeden naš državljan. Češkoslovaški državi se je zadnji čas posrečilo osvoboditi precejšnje število svojih državljanov iz ruskega ujetništva. Zakaj se to ne bi posrečilo naši državi s pomočjo mednarodnega Rdečega križa? Tudi v tem oziru je minister Spalajkovič obljubil svojo pomoč. -j- »Shod zaupnikov farovške stranke«. Pod tem naslovom prinaša »Domovina« poročilo o shodu zaupnikov SLS. Ker naši bralci gotovo ne pridejo do lega dragocenega lističa, jim hočemo podati par draguljev na poskušajo. »Shod zaupnikov, ki se je vršil v Ljubljani pod firmo SLS, je pokazal, da je bil to le shod duhovščine in njenih podrepnikov... Med poslušalci je bilo vse črno kaplanov, fajmoštrov in dekanov, okoli katerih je bila zbrana le mala čreda nedolžnih ovac.« *> Višek hudobije je pa dosegel dr. Korošec s trditvijo, da je glavno delo demokratske stranke — korupcija. Za to svojo trditev, ki je ni z ničemur drugim, kot s svojim lažnjivim jezikom podprl, bo predsednik SLS že dobil plačilo.« .— Ko smo to brali, smo se' spomnili na go-vedinarsko folkloristiko rajnega »Dneva«, ki je o priliki katoliškega shoda l. 1913. prinesel vest: »Danes je prišlo v Ljubljano 30 preoblečenih čeških kaplanov.« Takrat je prišlo v Ljubljano več sto čeških Orlov. Če pripomnimo, da je »Domovina« v istih rokah, kot nekdaj »Dan«, si more vsakdo ustvariti sodbo. -f Davek na vojne dobičke. Belgraj-ska »Tribuna« piše: Nj. Vis. regent je podpisal ukaz, ki uveljavlja začasni zakon o davku na vojne bogataše, kateri je bil že v avgustu lanskega leta stavljen v parlamentu na dnevni red. Ta zakon so je raz- pravljal v finančnem odboru in je bil soglasno sprejet kot nujen. Ker je demokratska obstrukcija onemogočila razpravo v parlamentu, jo bila Protičeva vlada prisiljena, da ga oživotvori, ker so ji zahteve socialne pravičnosti in zelo važni fiskalni interesi nalagali, da se čimprej podvržejo obdavčenju vojni milijonarji. Ker je po mnenju finančnega ministra parlamentarna manjšina preprečevala delo v parlamentu s svojo obstrukcljo, ki ni bila z ničemur izzvana in se z ničemur ne more opravičevati, in ker zahtevajo v prvi vrsti državni interesi, da se obdavčijo vojni bogataši, je vlada storila svojo dolžnost. Na ta način se bo mnogo doprineslo k vzpostavljen ju proračunskega ravnotežja in pomirjenju širokih slojev naroda, ki so odločno zahtevali, da go z jajrim obdavčenjem vojnih bogatašev popravi, kar je vojna pokvarila. Ako se to dosedaj ni moglo izvršiti, so krivi temu demokrati in socialisti, ki so hoteli napraviti uslugo svojim voj. bogatašem. Začnsni zakoni se navadno sprejemaj^ z nevoljo, toda v tem slučaju bodo ta začasni zakon pozdravili široki sloji naroda. — Opazka uredn.: Zakon na vojne dobičke je samo v toliko začasen, ker je zaenkrat uveljavljen samo z ukazom. -f Tiskovna pomota, V včerajšnji šfe-» vilki »Slovenca« se je vrinila v notici »Marš ven'« tiskovna pomota. Namesto »gola laž, kakor so si jih demokratski ministri že nešteto izmislili« se mara glasiti »kakor so si iih demokratski listi že nešteto izmislili«. D n ovna novica« — Poziv. V noči od 22. na 23, marca t 1, izbruhnil je v Dvorski vasi, občina Sv. Gregor, politični okraj Kočevje, požar, ki jc upepelil 11 posestnikom e kupno 22 hiš in gospodarskih poslopij, Razven stavb jc zgorelo prizadetim vse gospodarsko orodje, obleka, živila in perutnina. Skupna škoda znaša približno 640.000 K, zavarovani paso bili prizadeti le zc. «.r*a-lenkortre vsote. Da sc odpomore bednemu stanju pogorelccv, razpisujer,- s tem nabiranje milih darov po vsej Sloveniji. Darove sprejema v Ljubljani poveri caist-vo za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in meshji magistrat ljubljanski, na deželi vsa okrejna glavarstva m politične ekspoziture, nadalje mestni magistrat v Celju in Ptuju, Darovi se bodo objavili v Uradnem listu in oddali svojemu namenu. — Predsedstvo poverjenišl-va za notranje zadeve. V Ljubljani, dne 7. aprila 1920. Poverjenik za noiranic zadeve; Remec s. r. -— Župna cerkev na Vranji peči pri Kamniku je dobila tri nove bronaste zvonove mesto enega malega, ki se je bil jeseni ubil. Veliko soboto ob pol 11, uri sr> jih pripeljali iz Ljubljane h livarne. Ob vstajenju so že pritrkavaJi nanje. Bili so za rflo obešeni pred cerlrvijo V sredo po Veliki noči r>o jih potegnili v stolp. Majhna, hribovska župnija, velika požrtvovalnost! — Vstajenje v Maribor,.'. Velikonočno vstajenje je bilo letos v mariborski stolnici posebno slovesno, Pc; opravljenem oficiju se je pomikala procesija po Slomškovem trgu. Najsvetejše ic nosil mil. g. knezoškof dr. Mihael Napotnik. Za Najsvetejšim so korakali gg. ministra dr, Korošec in dr. Jankovič, g. poverjenika dr. Verstovšek in Fon, g, gerent mariborskega mesta dr. Leskovar ter zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Bilo je to prvo vstajenja ob slovenski službi boiiii v mariborski stolnici. — Ameriški Slovenka g. Ana Marin in Cecilija Pfajfcr, obe v Brooklyuu, ki sta se že opetovano izkazali kot požrtvovalni rodoljubkinji, sta darovali pisatelju Jos. Stritarju 1530 avstrijskih kron, Slovenski Matici pa 500 jugoslovanskih kron. Želimo, da bi našli povsod, zlasti med ameriškimi Slovenci, obilo posnemovalcev. — Dijaški transport v Češkoslovaško odide med 14. in 15. aprilom iz Ljubljane. Priklopi sa češkoslovaškim legionarjem. Natančnejši podatki še slede. Potne liste, izvoznice za živila in znižano vožnjo po južni železnici si oskrbi vsakdo sam. Prijave je poslati takoj (eventuelno brzojavno) na naslov Ivo Pire, cand. med., Ljubljana, Vrhovčeva ul. štev. 1. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi. — Interniran je bil dne 30, marca g. kurat Ig. Ž g a n j a r na Premu. Zaprt je v Trstu. V trnovski dekaniji je vedno manj duhovnikov. V Šmihelu je umrl, v H=mjah je zbežal, kaplan v Knežaku je zbežal, v Trnovem sta samo dva gospoda in zdaj ga še na Premu ni. — Ustanovitev društva državnih in javnih nameščencev, kakor tudi učiteljev in vpokojcncev iz zasedenega ozemlja. Vabijo se vsi državni nameščenci iz zasedenega ozemlja na javni shod, ki se vrši 11. t. m. ob 15, uri v veliki dvorani »Narodnega doma«. Udeležiti se. imajo vse kategorije brez razlike stanu in čina, ženskega in moškega spola, kakor: poštno, železniško, učiteljsko, orožniško, policijsko, fi- nančno, davčno, sodnijsko osobje itd. — Dnevni red: 1. Ustanovitev društva. 2. Zastopati naše stanovske interese. 3. Poduk o službi in o kulturnem razvoju, 4. Pod- firati naše tovarne v zasedenem ozemlju, oslanci iz zasedenega ozemlja bodo govorili in razjasnili zborovalcem naš položaj. Naše društvo ne bode priznalo strankarstva in nima poličnega ozadja. Vaša naloga je, da pridete in pokažete resnobo, voljo b odločnost, ko si vstvar-jate temelj lastne koristi in ljubezni do domovine. Podajte se na delo, ker samo v delu je zmaga. _Vse gospode, ki so naročili ponatis Iz »Bogoljuba« prosimo potrpljenja, ker bomo vsled nepričakovanih zaprek v tiskarni, začeli noš«! jati brošure šele koncem drugega tedna. K. L. — Prisrčne pozdrave pošiljam vsem tovarišem poskusnim orožnikom, s katerimi sem bil svoječasno skupaj v Uršu-linskem samostanu. Enako pozdravljam sploh vso znance in ananke v domovini. Ako mi kdo želi pisati, izve moj naslov v upravi «Slovenca». — Vlado Premru, Amerika. ^ 14*5 — Gad v nenavadnem času. V nedeljo 28. m. m. je ustrelil lovec Jurij Jane iz Bistrice pri Tržiču velikega gada, kateri je bil čez pol metra dolg. V tem nenavadnem času se vidi malokdaj. — Slovensko lovsko društvo priredi v nedeljo dne 18. t. m, v Novem mestu krajevni ogled lovskih psov. Vabijo se vsi lovci in ljubitelji psov iz okrajev Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Krško, da pripeljejo svoje pse k ogledu. Ogled sc vrši na dvorišču gostilne Štembur v Kandiji. Začetek ob pol 2. uri popoldne. Posebna komisija bo pse ogledala in ocenila. (Kj — Oglase mariborskih inserentov sprejema po izvirnih cenah za »Slovenca« in »Domoljuba« Zastopstvo jugoslovanskih novin, Maribor, Slovenska ul. 15, poleg hotela »Union«. — Iz Poljčan, Dolžni smo napram javnosti, da zopet nekoliko oživimo spomin j na g. Baumanna iz Poljčan. Onega »gospo- ! da«, proti kateremu je pri celjskem okrožnem sodišču preiskava radi hudodelstva težke telesne poškodbe nad nekim slovenskim kmetom iz Žič pri Konjicah. V hudi zadregi je vsa nemškutarija Dravinjske doline: »Kaj, če bo zaprt?« Nekateri celo pravijo, da bo moral, v Albanijo. In v tej težki zadregi so pozvali vsenemškega apostola Domainga iz Beljaka, kjer je sedaj nastavljen. V »zlatih« časih stare Avstrije je bil ta gospod tu železniški uradnik in duša vsega nemčurstva. Ta naj bi jih rešil, g. Baumanna in celo nemško kulturo v Poljčanah. Sklicali so vse svoje velmože na posvet v — Loče. Dosedaj je bilo varno zatočišče teh temnih elementov v hotelu Baumann — zatočišču vseh zaljubljenih parčkov. (Oh morala, morala!) Ker so jim postala tla tu prevroča, zato so si morali poiskati seve drugje vamp strehe. Posvetovanja so trajala cele noči. Seveda so bili po končanem delu vsi hripavi samega »heilanja«. Prepričani smo, da so vendar enkrat nekaj pametnega sklenili — porok zato narn je prisotnost bivšega aktivnega avstrijskega stotnika Wallanda pri posvetovanjih. Tudi o temu gospodu krožijo raznoterosti, nekateri trdijo, da se uri v verižništvu. Videli smo ga parUrat preobloženega s kovčki v vlaku. Mislimo, da je kolportiranje v Gradcu varnejše kot ve-riženje. Da so ostali vedno isti nemškutar-ski zagrizenci, nam priča g. Lavrič v Konjicah. Iz avstrijskega Lauritscha je postal sedaj Laurich, samo ne slov. Lavrič! Upamo, da ne bodo rešili niti milijoni niti g. Domainga Baumanna iz rok pravice. Žalostno je tudi dejstvo, da se dobijo slovenski odvetniki, ki zagovarjajo take ljudi. Denar, denar!! — Velika poneverba. V Celju je pri okrajni bolniški blagajni poncveril Martin Brezovšek 10.000 kron; pobegnil je z njimi in lumpal okoli, toda paznim cčem detektiva Janeška ni ušel: aretiral ga je, Defravdanta so izročili sodišču. Vsekakor mora biti nadzorstvo pri okrajni bolniški blagajni v Celju nad vse vzorno. Cvetna nedelja v Beltincih, Na cvetno nedeljo sem bil v Beltincih pri slovesni službi božji. Nekaj zanimivega je bilo petje »pasije«. ali trpljenja Kristusovega. Po drugi Sloveniji se poje to v več cerkvah latinski. V Prekmurju se poje to slovenski in sicer tako koralno kakor drugje latinski, Ulogo Kristusovo je pel g. nadučitelj Šprager, druge uloge cerkveni pcvci in pevke na koru, ulogo množice ves pevski zbor. Človek se zamisli v Ciril-Metodove čase, ko sliši to cerkveno petje v slovenskem jeziku, oziroma v prekmurskem starem narečju. Ta navada bi bila posnemanja vredna. Kdor se zanima za to petje, naj piše g. nadučitelju Špr:>£erju, ki se jc kot štajerski Slovencc letos naučil to petje od prekmurskega cerkvenega zbora. Župnik Klskl še vedno zaprt. Bratranec voditelja prekmurskih Slovencev, vookoienega župnika Jož. Klckla. g. Jo- že! Klekl, župnik v Velikih Dolencih, na demarkacijski črti proti Monoštru Sv. Gotharda, je šel čez demarkacijsko črto, izvabljen, kakor se zdi, od mažarskih stražnikov. Ko je bil onkraj črte, pa so ga aretirali mažarski stražniki ter odvedli v zapor v Sombotelj. Župnik Klekl ima eno vas svoje župnije onkraj demarkacijske črte; zato bi bil že raditega opravičen iti čez demarkacijsko črto. Če pa tudi tega ne bi bilo, je jasno, da so ravnali Mažari celo protipostavno, K večjemu bi imeli poslati g. župnika nazaj čez mejo, ne pa ga zapreti. Zgodilo se je to že začetkom marca. Slovenska vlada v Ljubljani je storila že odločne korake, da Ogri izpuste g. Klekla. Stvar pa še vedno ni rešena. Treba bo občutnih represalij, če se Ogri ne bodo kmalu spametovali. Nedolžnih žrtev imamo že dovolj! Ljubljanske rscvlc©. lj Pevska zveza »Ljubljana« vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi svojim članom in prijateljem dne 10. aprila 1920 ob pol 20. uri v veliki dvorani in stranskih prostorih Ljudskega doma. Spored: 1. Ju-vanec: Pastir. Moški zbor s tenorskim in baritonskim samospevom. 2. O. Dev: a) Čej so tiste stazice? Koroška narodna, b) Pvaninska. Koroška narodna. Poje društveni moški zbor. 3. Pozdravni govor društvenega predsednika. 4. Bajuk: a) Meglica. Slov. narodna, b) Moj očka imajo konjča dva. Slov. narodna. Poje društveni mešani zbor. 5. Parma: Večerna pesem. Iz Amacork. Triglasni ženski zbor. 6. Ign. Hladnik- Vesele pevke. Dvoglasni ženski zbor s klavirjem. Poje društvni ženski zbor. 7. Kupleti: a) Trije kamniški knaj-povci. b) Pri fotografu, c) Cunjar. — Šaljiva pošta, bogat srečolov. V stranskih prostorih: gostilna z mrzlim prigrizkom, slaščičarna, turška kavarna, tobakarna. V vseh prostorih pa vesela zabava. — Vstopnina za člane (izkaznice!) po 3 K, za nečlan? po 6 K za c,sebo. — Odbor, lj Družba sv, Vincencija Pavi. in družba sv. Elizabete vabita k skupni dobrodelni prireditvi, ki se vrši s prijaznim sodelovanjem pevske zveze »L;ubljane« v nedeljo 18. aprila 1920 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. — Spored: 1. Nagovor mestnega župnika Fr. S. Fin-žgarja. 2. Koncert pevske zveze »Ljubljane«: a) Juvanc: »Pastir«. Moški ibor s tenorskim in baritonskim samospevom b) O. Dev: »Barčica«. Slovenska narodna iz beneške Slovenije. Mešani zbor. c) M. Bajuk: »Moj očka imajo konjča dva.« Slovenska narodna. Mešani zbor. d) O. Dfcv: »Veseli letni časi.« Slovenska narodna. Mešani zbor. 3. Koncert vojaške god-, be. 4. Srečolov in prosta zabava. Prireditev se začne točno ob 8. uri zvečci in se vrši pri pogrnjenih mizah, Serviranje se prične po koncertu pevske zveze »Ljubljane«. Kajenje naj se med govorom in pet.em popolno opusti. Vstopnina za osebo znaša 6 kron, preplačila se z ozirom na eminentno dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. lj Vso piijataljo orlovske organizacije vabimo k prireditvi šentpetrskili Orlov in Orlic, ki bo na belo nedeljo ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Spored je zelo zanimiv in mnogovrsten. Med drugim simbolične vaje članov in članic, vaje z »lučkami«, Finžgarjeva burka »Vse naše« in spevoigra »Kovačev študent.« Vstopnice v predprodaji v Jugoslov. knjigarni. (k) lj Leonova dražba vabi vse svoje odbornike k odborovi seji, ki se vrši v soboto ob 4. uri pop. v Jugoslovanski tiskarni, I, nadstropje, posvetovalnica K, T. D. — Razgovor o važnih zadevah. — Dr. Sre-brnič. lj Prorretno društvo za frančiškansko župnijo vabi na diskusi^ski večer, ki ga priredi v ponedeljek 12. t. m. v dvorani na porti frančiškanskega samostana ob pol 8. uri zvečer. lj Glasbena Malica. Naši priznani domači umetnici sta si izbrali za pondeljkov koncert nad vs.e zanimiv spored. Ga. Lov-šetova bo precLašala med drugim Kogojevo »Jaz se te bom spomnila«, v kateri nam skladatelj v hipermodernih. disonančnih zvezah prikazuje bolno smrtnoranieno dekliško dušo, — Lajovčeva »Begunka pri zibeli« je izmed njegovih poslednjih del in brezdvomno biser sopranske pevske literature. S težkimi akordi govori skladatelj o velikem gorju ob Soči. z veščo roko slika obup mafere-pregnanke z Brd, ki išče sebi in otroku utehe pri sopregnanki — Materi Božji s Svete Gore. Naš nadebudni komponist Škerjanc pa nam predočuje lepo mesečno »Pomladno noč« na vrtu s sladko melodijo s si ajnim klavirskim partom. Poleg navedenih domačih del obsega pevski spored Dvofakovo melanholično »Ljubav-no pesem«. Griegove razposajene »Kozlički plešejo« in Chaminadovo koloraturno rliko »Poletje«. Od operistov sta zastopana Puccini z urijo iz »Toscc* in Donizetti z veliko keloraturno ariio iz »Don Pas-1 quala--. (10 lj Produktivna zadruga čevljarjev za i Slovenko naznanja svojim članom prodajo ' usnia v nedeljo, dna 11 aprila ob 9 uri dopoldne v običajnih prostorih, Spodnja Šiška št. 30. (k) lj Grcmij trgovcev v Ljubljani sporoča: Dne 10. t. m, ob 4, uri popoldne se vrši v mestni dvorani ustanovni občni zbor »Zv eze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo«, dne 11. t. m. pa je vseslovenski trgovski shod. Ker bodo gostje že prihajali v Ljubljano 10. t. m., pozivlje gremij trgovcev v Ljubljani vse svoje člane, da v svrho manifestacije za ta dva tako važna trgovska sestanka zapro v soboto popoldne svoje trgovine. Načelst.vo. lj Pravoslavna služba božja. (Uskrs. Voskresenije.) Dne 11. aprila tek. god. u 10. časova prije podne u vojašnici Kralja Petra I. Oficirske i gradjanske porodice pozivaju se, da službi božjoj prisustvuju. — 12. aprila tek. god. u 10. časova prije podne u evangeličkoj crkvi, Gosposvetska cesta. lj Slov. trgovsko društvo »Merkur« priredi v nedeljo 11. aprila ob polu 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« na čast gostom vseslovenskega trgovskega shoda družabni večer. Na vsporedu je petje in prosta zabava. Pri večeru igra godba dravske divizij pod vodstvom g. ka-pelnika dr. Čerina. Vstopnina 20 K za osebo. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k mnogobrojni udeležbi. (K) _ lj Za pogorelce v Predtrgu pri Radovljici. V Ljubljani je poverjen mestni magistrat, da nabira mile darove v ta namen. Darovalce prosimo, da oddajo svoje darove pri mestni blagajni. lj Gledališče stavka. Sinoči se je zgodil v gledališču smešen in resen slučaj. Peli so »Fausta«. Po prvem dejanju se je zastor dvignil, zbor se je prikazal na odru in gledal nemo občinstvo, občinstvo je gledalo vanj. Nato se je oglasil eden izmed igralcev in se lepo zahvalil občinstvu ter povedal, da se predstava ne bo nadaljevala, ker stavkajo, ker jim niso izpolnili zahteve po povišanju plač. Občinstvo je pritrjevalo in jim klicalo, naj vztrajajo. Zastor je padel. Čez nekaj časa se je prikazal nekdo in pojasnjeval zadevo v imenu ravnateljstva, a občinstvo ga je izžviž-galo, da so je moral umakniti. Ravnateljstvo je vedelo za pogajanja že zjutraj in predstave ni odpovedalo. O tem bomo šc poročali. lj I. jugoslovanski citrarski klub »Favorit« ima danes 10. aprila 1920 ob 7. uri zvečer sestanek, in sicer v dvorani Glasbene Matice, Gosposka ulica. Člani naj se sestanka gotovo udeležijo. Odbor. (k) lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Mikla-vec, žena branjevca, 62 let. — Viktor Kra-šcvec, livar, 29 let. — Man"a Zabukovec, žena sluge, 44 let. — Frančiška Burja, gospodinja, 59 let. — Marija Sterle, premo-garjeva hči, 17 let. — Fran Ufaga, kočarjev sin, 23 let. — Frančiška Nanut, premo-garjevn žena, 53 let. — Franc Metelko, zidar, 40 let — Julija Puc, šivilja, 64 let. lj Nesreča? V petek, dne 9, aprila L 1. je naznanila gospa Jegličeva policiji, da leži njen mož v Ljubljanici. Popoldne ob 14. se je zbrala v Trnovskem pristanu komiria, v kateri smo videli gg. preiskovalnega sodnika dr. Stoikoviča, revirnega nadzornika Habeta, okoliškega nadzornika Podreber-ška in druge varnostne organe. S čolni so nato iskali po Ljubljanici gospoda narednika Jegliča in so ga res našli ležati nad za-tvornico Ljubljanice ob Trnovskem pristanu. Mrliča so potegnili iz vode in ga agno-scirali. Njegova vdova je bridko plakala in pripovedovala, da je že S dni preteklo, kar je izginil. Ljudi, kateri so z največjim zani-manem zasledovali uradno postopanje, se je zbralo na obeh bregovih Ljubljanice vse polno. Pri n em so našli 2000 kron. Mrliča so prepeljali v anatomični zavod, kjer ga bodo raztelesili, O nesreči, katera ie zadela gospoda Jegliča, se po Ljubljani razširjajo razne 1'ovorice. lj V pojasnilo. Matija Zemljič, doma iz Beričevcga pri Ljutomeru, ki je bil obsojen pri ljubljanskem deželnem sodišču radi poneverbe treh parov čevljev, ni i s t o v e -t e n z Matijem Zemljičem iz Očeslavec, sprevodnikom na južni železnici. lj Povišanja pri policiji. Okoliškim nadzornikom jc bil imenovan gosp. Franc Gajnko; za detektive I. razreda so imenovani Jožef Močan, Bernoi, Rebec,^ Alojzij Repše, Florijan Leopold in France Bonča. lj Potrjena sodba. Prizivni senat je potrdil sedbo, s katero je g. svetn. Kerševan obsodil Francesca Prioglia ca 20.000 K glebe, na 6 mesecev zapora in na zapad zaplenjenih konj. Nastop kazni sc je Pro-gliu odgodil proti kavciji 50.000 krcn do 1. majnika. lj »Velikega razbojnika so pripeljali, gospod svetnik!« pravi capin, katerega jc pripeljal državni varnostni stražnik na po-Iiicjsko ravnateljstvo. Pred »kazino* jc i razgrajal, častnike zmerjal in slavil Ra-j deckegal Ko ga je državni varnostni straž-| nlk aretiral, je kričal in razgrajal naprej: I »Kar obesite me!« In mladina je imela j svojo šalo z njim, kateri je bil seveda pi-i jan, da so ga komaj noge nosile. £ratek razgovor pri permanentnem uradniku na ! policijskem ravnateljstvu jc sledil: »Kako se pišete?« — »Miklavž, star natakar in Ljubljančan!« — »Zaradi pijanosti 3 dni.« — »Pa jesti mi morate še danes dati!« — »Dobite!« — »Tako jc prav, gospod svetnik,« je rekel Miklavž in zadovoljno se smehljajoč potapljal stražnika po »ami, rekoč: »Hitro pojdiva, da dobim prej me- nazo.« NaJiKDiMsSSsi poročila. DR. RIBARJEV NEUSPEH. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beligrad, 9. aprila. Akcija dr. Ribarja, ki je nastopil v pozi demokratskega leši-telja kot podpredsednik parlamenta, je doživela popoln polom, kar se je tudi pričakovalo. Dr. Ribar je odpotoval domov v D,akovo ter se po njegovem odhodu ne bodo vodila pogajanja z opozicijo. Demokrati so s tem doživeli neuspeh, ker so upali, da bodo z nastopom strankarskega človeka na mestu začasnega predsednika kovali strankarski kapital. KONEC PRAZNI BORBI ZA KVORUM, (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Beligrad, 9. aprila. Ministrski predsednik Stojan Protič stoji odločno na stališču, da se radi vprašanja kvoruma ne sme dopustiti paraliziranje vsega parlamentarnega dela. Protič je izjavil, da je za kvorum v parlamentu zadosti 100 gla-< sov, in se skliceval na to, da je bil svoječasno predložen narodnemu predstavništvu tozadeven dr. Kramerjev predlog, na katerega so pristale vse stranke. VPRAŠANJE NOVEGA PREDSEDNIKA ZBORNICE. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Beligrad. 9. aprila. Vse vesti, da bi Todor Stankovič, Kosta Stojanovič aH Nasta Petrovič postal predsednik narodnega predstavništva, so gole kombinacije. »Tribuna« pravi, da je točno samo to, da želi vlada doseči glede volitve predsednika narodnega predstavništva sporazum. KDO KRIV? (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beligrad, 9. aprila. Opozicijski tisk ostri napada finančnega ministra, ker je zakon o proračunskih dvanajstinah obelodani ket ukazni zakon. Demokrati so pozabili, da so sami objavili mnogo važnej*. ših zakonov v obliki naredbe kot n. pr. naredbo o občinskih volitvah in slične naredbe ter da so brez vednosti parlamenta izpreminjali tudi ustavne zakone same. JADRANSKO VPRAŠANJE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beligrad, 9. aprila. Dne 15. ali 16. t. m, se bo vršil kronski svet, ki bo sklepal o jadranskem vprašanju. Pašič bo članom vlade in posameznim zastopnikom strank razložil današnje stanje jadranskega vprašanja, kakor tudi izglede za povoljno rešitev ostalih vprašanj, ki se nas tičejo. Različne vesti, ki govore o nesoglasju med Pašičem in dr. Trumbičem so neresnične, kakor so tudi neresnične vesti, ki se lansirajo iz Italije. da je že ustvarjen sporazum mek, sidoUn, pasto, sveče, suho meso, čevlje ii) metle, — Kdo ve? Kdo od vračajočih se ruskih ujetnikov ve kaj o mojem sinu Karolu Tanko? Bil je trgovski sotrudnik pri J. C. Mayer, in mi jo zadnjikrat pisal 3. avgusta iz Omska v Sibiriji, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu na naslov: Fran Tanko, Ljubljana, Karlovska cesta št. 12. Poizvedba.. Moj brat Ivan Mlakar iz Železnikov je bil ob razsulu Avstrije ujet na tirolski fronti. Nazadnje je služil kot četovodja pri bos. herc. pešpolku štev. 8. Iz italijanskega ujetništva sem dobil februarja lanskega leta dopisnico v Beljak, na kateri poroča, da je v bolnišnici »Ospedale Militare di Rfserva, Aversa provincia Ca-serta«. Od tedaj pa od njega ni več glasu. Pač pa mi poroča Slov. rdeči križ, da je imenovani iz te bolnišnice odšel v neko drugo, od koder je bil poslan v taborišče: »Campo concentramento prig. di Guerra Casale d' Altamura, Prov. Bari«, odkoder je kakor mi xSlov. rdeči križ« poroča, že 13. januarja 1920 odšel v domovino, vendar ga do danes še ni tukaj. Če bt kdo izmed bivših vojnih ujetnikov v Italiji kaj vedel povedati o imenovanem, ga prosim, naj mi sporoči pod naslovom: Anton Mla-kar, Kolodvorska cesta 166, Ljubljana, Šiška, ali pa pod istim imenom v Železnike št. 2, Gorenjsko. Stroški se seveda povrnejo. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Hlza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 KL. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerie«imi Elza krogljicami, 6 žkatljic 18 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebei a najceneje. Eugen v. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrv. P Za dvakratno obiavo v tednn se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajsr A., Linhartova ulica 4. GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Mile »Slovenca"! Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGARNE Jngoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3. KROJAČI Gestrin Ferd., Poljanski nasip 8. LEKARME »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Pctkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva uL 7. MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta- OPTIKI Jurman Karol, Šelenburgova ulica. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. POPRAVILA GRAMOFONOV IN GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO 2uran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F* & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Ltid., Wolfova ulica 3. (Za dvakratno obiavo v tedna a računa 8 kron.) TRGOVINE S KLOBUKI Čadei Gvido, Mestni trg 14. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN, Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. Širite .Slovenca! Semena za vrl latno peso, marajon cvetljice v najlepši izbiri na debeio in drobno priporoča SEVER & Komp-Ljubi,ana, VVoifova u!'ca 12. Kina-železnato vino lekarja PlCCOl.t-jq v Ljubljani, Dunajska cesia. krepča maiokivue, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju. Drnrin CO uov sevl0t "°stum za manjšo H Uliti Ob osebo. — Siomšuova ni. 3 pritličje desno. Proda se pot šlvo .p^M pove uprava Slovenca pod št. 1413. iS Gerenslvo mestne občine Školja Loka razpisuje s-užb( občinskega tajnika in lllhliom Izgubila se je v nedeljo _ jUuilBllU. 4. aprila s Spodnj. Rožnika čez Drenikov vrh črna fcenska čepica (sealskin). Pošteni na ditelj naj jo odda j>roti dobri nagradi v trgovini J. Lozar na Mestnem trgu. 58'arf nncnnri z akademsko izobrazbo ifj (Sil Wi m Išče šobe za 1 do 2 meseca. Cenjene ponudbe na upravuiš vo pod AKADEMIK"._ P a;7>g ;f("'n starejša, zanesljiva oseba U UtiSiu IOLSj h kakemu samostojnemu gosi odu; gre tudi k otrokom. NbsIov pove uprava lista pod št, 1430. i sitBoMe! eks form s pop franc. in angl. jez. ter z vsemi drug. vedami. — Italijanščino, 36 pisem, 1 in 11. teč. po orig..metodi Tous^aint-Langoiischeidt. — Dietzels Niederagd, vezan. Naslov v upravi lista pod št i429. občinskega redarja obenem sluge. Obe meati je oddati takoj. Tajnik in redar dobila stanovanje v mesini hiši. Lastnoiočno pisane prošnje z navedbo zahtevane piače vlomiti Je na ppdpisano gerentstvo najkasneje o3 Drago lieseljal^ £jubljana Ganl^arjero nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. 0135 Proda se nov voz na peresih i ljuate osi. — Kupi se novo ali dobro ohranjeno sedlo. J. Zorman. Šiška, Gosposvetska c. 91. Vsakovrstne S' Vinski |/}c Večjo množino vinskega iMIjill nI J. kisa ima na prodaj FRAN PREGELJ, lil AN, p. DOMŽALE. i MlzorsKi vajenec ' tančna pojasn Ia se Gron zo seme kakor tudi za jelo pq K 9-— se dobi v trgovini s semeni Sever & komp. Ljubljana, VVolfova ulica 12, Trgovski pomočnik ^tU8vr4-e cer. ali meš. trgovini Vprašanja na upravo lista ped št. 1300. želi vstopiti krepak deček. Ns» pojasn la se dobe pri S. V. K pošt ležeče, p. Nova sela pri Kočevja 53.000 - 103.000 K dobrim obrestim ia sigurnim jamstvom. Ponudbe pod Trgovi ia 1S«9 ni Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarievo nabrežie 5. Pntl^D'/!! Pil za ^ urn0 dopoldansko 1 UjIlbtilS LU delo se sprejme. Ponudbe pod „"ostrcžuica 14u3" ua upravo Sloveuca. BIBtlfllBllllllDallgllKIlg Zajamčeno pristno spodnjo Štajersko iTnilhih CO io ma!° rujava denarnica IMJUUIIU Od jc Od cerkve na Viču pa do Dobrove! V denarn ci sta bila poleg nekaj srebrnega in papirnatega denarju tudi dva stara težka zlata prstana. Prsana sta drag cen spomin, zato se prosi pi šteni najditelj, naj odda denar nlco proti nagradi v Sp. Šiški št. 162 3Ko3istltct (Enči Ramšal^ Dunajskct cesta št. 41, 1. n. (nasproti cerkve »v. Kristoia; se priporoča cenjenim damam za naročila novih ter preoblikovanje in popraviiavsakovrstn'hdamskih in otrošk h klobukov. Slamnike in klobuke vseh vist spreiema v popravilo VRANJO C-RAtt, tovarna slamn kov v Stob posta Domžale pri Liubljani. — V L ub-ijani se sprejemalo isti pri tvrdki Kova.ov 6 1 Tersnnv Prešernovi ul o> st 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na »azpolago. V najem se vzame stanovanje s 4. ali 5. sobami z vsemi prltiklmami kje'koli v Sloveniji, le da je na ravnem blizu cerkve tu blizu železniške postaie. Pr jazne ponudbe na upravo Slovenca pod ..POTREBEN 1407". I-fl 1 sv .......t,...... različno orbice. predpasnike, slamnato so-ne in druge p.etarske iidetke priporoča po primerni ceui goapudom trgovcem ic'R^NJO C^HAR, tovarn« lamuikov, Stobu posta Domžale pil L ubliani 2elim kupiti POSESTVO s približno 15—20 oralov ni v, travnikov po možnosti nekaj gozda iu vinograda, s hišo za stanovanje v-obliki vilo z mr vim in živim inventarjem, največ eno uro odaueno od južne železnice. Točne ponudbe z označbo cene ua U, ravo hsta pod POSESTVO 1414. Posredovalci izključeni. Klavirje, planine, harmonije, viioiine, ciire, harmonike, v strune l. t. d. ima v velikanski zalogi = ALFONZ BREZNIK = b vši učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovmak, LJUBLJANA. Kongresni trg 15 (naspr. nunske cerk). Uup1 po najvišji ceni prosto vagon-po-nudbe z skiajno ceno in časom dobave je nasloviti na: i;ana, Vpoštevalo se bode samo zanesljive dobavitelje — vagoni na razpolago. Pozor! Pozo r! 2a»£l*2ftQ si naslov! Kdor želi kupiti pritna, auii a bukova drva po nizki ceni, naj jih naroči pri Cen. tra a-Div Aimcijeva cesta 10, (tramvajska po taja; Sv. Petra cerkev). Postrežb" točna in kulantna. S0 belo iu rdeče, letnik 1919 nudi na vagone po cern o i 14 k naprej M. Missitf trgovina, GABERNIK — POLJACANE ob periferiji Ljubljane pToti od Uodnini mirni stranki v mestu — Ponudbe pod »Sotnce 3/11.« na upravništvo „Slovenca". la Ha'ožan, L 18 in 19 proda po zmerni ceni 5. £meran, Sv. Andiaž v Ha-ložah (P uj). Sprejmeta se lakaj praih das>m plagi: Eorespondentinja, zmožna slovenske ln nemžke korespondence, stenografije In strojepisja ter r ^tojna pisarniška ženska moč, kt Je izvežbana Speceniska prodajalka in bi bila veSča v občevanju s strankami prt engros prodaji. Ponudbe le prvovrstnih moči naj se vpošljejo na naslov: Ljubljana, poštni predal st. 131. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uubliana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Spli Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne /eze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Perfektna stenogpafifija "" in strojepiska za slov. in nem. ,ezik dobi taVoi! mesto. Ponudbe z zahtevani' tu sliko na: Delniška družba 1200 Maribor. Poštno ležeče Velika zaloga nogavic ln foplc Trst, Via San Lazzaro 17. za venecijaaski jarem na parni žagi v Koprivniku pri Kočevju. — Oglasi: Ljubljana, Jenkova ulica št. 18. Narofalt© in Širite »Slovenca" S Jugoslovansko inženirsko podjetje družba z o. z. inženirska pisarna in stavbno podjetje dražba : o. «£jubljana Sodna ulica štev. 2 JVlaribor Viktringho/ova ul. 34 Oddelek L Projelcti, proračuni, ^jsvdavanje in zartop. presoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek 11. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; polledelska rnclioracrja. Oddelek 111. geion, zelezobelon. železne konstrukcij«. Oddelek IV. Železnice, cesie, predori, mostovi. Oddelek V. industrijska in gospodarska poslopja. Oddekk VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin. Brzojavni naslovi: — Ljubljana--jjp — Maribor. Dcacacacaat^acacacaoirarea^cscar^aa^ D 11 0 D o i&f mmt LfMMjan!,, d lastnem domu HfI5k!nššžE»a cesta Siro. 6 j obrestuje hranilne irloge po čistih H 3Blo 8 Ljudska posojilnica v Liubljani je uai večja slovenska posojilnica in n je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad ^ 1 milijon ensiotisoč kron rezervnih zakladov. D Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke [] in v tekočem računu. n Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. n čaciaaajn-ana^Baaaaaciaaanunnc Pipana rmoderno n^e rnc tovarne V. MARSANO r. 99 ifi TEHNIČNO podjetje za s UVOZ in iZVOZ a s«- alobi v vsaki množini po nizki ceni čri sveSarju J. KOPAČU v ujubl an G0Se03V2i'SiiA CESTA številna 90. Ci>IIBaXIB)IlIiBai»BeilBIIIIl|I ^ Hss H ^ ^ tvomlca dvopetca Neutnann 1 dr. Zagreb Proizvaja: Kekse, biskvit, prepečenec in razno pecivo za ia), Zastopnik za Kranjsko L. JEŽEK, Ljubljana Stritarjeva uilca štev. 7. If t »T« illlrlllll , cy X o1,, P® @ B ^ ^ v Anton Cerne Hočeta obdržati svojo lepoto ? Hočete imeti ttakor bar/gn mehko kožo 1 Nočeta sninun^b pen mozouov ln ogroev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujofio pomado' Občudovani bodete! Zavidam! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temn Fellerjevo najfinejšo lilijnomlečno milo 16 K. /Elsa IdSt« Hoče e imeti lop* zdravo lase? Fellerjeva prava Elza Tannochina po-mada za rast las doseže bujne lasel Zapreči prhaj, prerano osi ven je. Zabrani plešo l 1 lonček y K. No. m 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Sam-pon 1 K. Mazilo za brke 2-50 K ln S'- K. Zastopn. prvovrstnih fo"arn. — Ekspcnlura: Onnaj IV., Viktorgasse i. SrefliSCa: Zagreb, Nifcolifieva cl et Stav. a. ^asiopstra t SBonMda. Mareitn Id mitji. STROJI proti takojšnji dostavi; : Popolne TOVA.-t "iŠKE napravo: 1. Zage po.nojarmen in krožne žage, 3 Tovarne za Špirit in rafinerijo, pre-ouličui stroji za rezanje nasta\ kov : šanje olja, škrob in diože, konserve, — __ __ : testenine in pohištvo. MOTOR JI in LOIOMOBILI: Elektromotorji, agregatorji, stroji. S. a GRAVEUR , (D'CKeiihobel), obličoi stron za zareze (Abricht-Fiige) in oblični stroji za votlo izrezovanje (Kehlhobel), valji za okrožne žag«, bru^iini stroji. 2. Stružni stroji, stroji za okrogio struženje (Frriss), skobelmki za Kovine (Sbaping), stroji za vrtanje in brzovrtauje, škarje, ognjišča za kovače, stroji za obdelovanje pločevin, snovi, pile, stroji za rezanje vijakov. S. Posamezne pile v vseh velikostih, različno orodje prvovistnih tovarn. motorji na olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in manjše želez, niče, vozovi za prevažanje bi figa, vodnjaki, mali vagončki za pesek itd. GRADBENI ma erijal: Nosači, tračnice, ogibalnice, streSna lepenka itd. !•»••• iii iiiiii(iiii»tMiwt«iiiiMiitiiiii»iiftii«iii«ini(ui*a(iiii**ui(fuau«iuuaMt(nti*i«*uMiiii«*MiH**ti*>i«i(*(snu*«i*uiiwt>Mifa>i i Barwa vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. £vafln!il?a °yrat"ike. japest-Podrsižnica: Sslenburgova ul. 3. n,ce m sra,ce. - Maribor Gosposka ul, 33 PODRUŽNICE Novo mesto Glavni trg Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandeloe Rozine Paradižnike Dišave Riž Slive Mučijo Vas kozja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin hitro ln zanesljivo. — Nobenih kurjih očes večl Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica i-— K, velika Škatlja fr— K. — Zalite ie kaj? Fellerjev« Elza umi val ne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 7 K. — Fellerjev usipalniprašek proti potenju, 1 škatlja 6 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 4-— K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici Speciialni 33 K. — Najboliši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-pudcr Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah pn 8 K in 22 It. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza trg 134. Hrvatska. Zadružne Zveza v Trsin Namene ponudbe s PrePisi išče sposobnega spričeval naj se pošljejo do 30. aprila 1920 na naslovs »Zadružna Zveza« UL Torre bianca 391. revizorja tehnična pisarna m stasšjeno podjetje Ljubljana, Vojaška nI. 16a (na Friškovcu) Brzojav: Brenerstavba. Teielou klic «7. izršuje vse nad in podtalne stavbe, kakor hiše vseh vrst, Industrijske stavbe, železnice, ceste, že'ezobeton«ko mostove, elektrarne ter izdeluje vso v to stroko spadajoče nacite PflTflr I Specijalne stavbe po njegovem patentu iz votlega zidovja rUCiUl • 6t> o/0 prihranka danes najdražjega stavbenega materijala, to je opeke. Gradim je v dveh mesecih po prlčetku popolnoma suha in torej porabna. mL dransHo fiolelsho m mipaiisno momcan Sssak-Reka, ZoosiiiBzraDa mlica 102 Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev: Hotel Pansion ,SPERANZAM „IMPER1AL" Opatija. SanatoriJ in veliko morsko kopališče „thebap1au Crikvenica. Pslaoo-Hotal »MiSSAMfiRE« Crl.vanica Telefon interurb. 11. Hotal-r enslan ln marsKO kopallfiče ,,JADRAN" SuSak-Re^a Telefon Interur. 2-14 Hotel-Pansiun In morsko kopališča ,,jadran*' Bakar. V&1 hoteli )n a&aatariji no lujmojcr-nije in r. vsem komlortom urejeni. --Oskrba iTVrclaa. — Otvorien! tkori celo leto. — V« nAročbe prejem« in daje pouunila za Ciiltvenico uprava hotela .^MIRAMARH" " Crikvenici; Novi! uprava hotela /5AN-MARINO' v Novomi z* Sušak: SREDISN.il URED DRUŠTVA, SUSAK-UEKA. NaaJov za brzojav« Jadrancentrals Sužak-Soka. lntenirbaa telefon štev. '1-8-9. Hote! - Pansion „SAN-MARIMO« (lovi Vinodolski Tolsfou iatsrur, 8. i iotsl-Parislon m veliko morskokcpaiRčs „USANJ" Novi VinodolskL kupim v vsaki množini. vse vrste žganja, pristno staro vino, vse špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah. Trgovina M. Rant v Kranju. 1| proti srbečici, garjam, ] iišaju, kožn. izpuščajem 1 • zahtevajte v Vasi najb i/jl lekarni priznano m zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO. Ne maže ne barva, brez doba. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico: Rihara Sušnik »pri zlatem Jelenn« IV., Marijin trg. se povsod! Brzojavni naslov: CEMUI-Zagreb. Teleton: 5-46. ■t?j • '' 'Hat ''' ,SLAVIA' tovarna kemlUkiti proizvoda d. d., ZAGREB, llica 213. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani IZTtl Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju. Mariboru In Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. Delnlika glavnica z rezervnimi zakladi okrog 50,000.000 kran. Sprejema Vl(>9Q na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovani«. Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut In dovoljuje vsakovrstne kredite.