S3   90    »3
Ali me boste vzeli s seboj?
~sL|li me boste vzeli s seboj na križev pondeljek na ^S semenj v mesto ?" Tako je izpraševal in prosil Podlogarjev Tonček strica že cel april. In stric, ki so radi imeli Tončka, so mu obljubili: nČe bo le Icpo vreme, pa te vzamem. Peljala se bova s kobilico."
In Tonček je štel dni, kdaj bo prišel težko priča-kovani križev pondeijek. In lahko se ga je tudi veselil. Saj ni bil še nikdar v mestu, in v mestu so velike hiše in vidi se marsikaj — tako so mu vsaj pripovedovali stric. Najbolj daleč je bil v Semiču, uro daleč od svoje vasice Črmošnjic. Sedaj pa pojde s stricem v mesto. ki je skoraj tri ure daleč, trikrat tako dalcč kakor Se-mič. Tako je računal Tonček v svoji mladi glavici in je komaj Čakal križevega pondeljka.
Na, kančno \e vencfar prišel zsželjeni dan. Secfta sta s stricem na voziček, in že je oddrdral po mirni vasici in dalje po beii cesti. Stric so pripovcdovali Tončku po poti pravljice in pripovedke, in (ako sta se kmalu pripeljala na hrib, s katerega se vidi lepo Novo mesto.
Začudil se je Tonček; toliko hjš skupaj še ni videl nikdar. Urno je stekla kobilica po položnem klančku, in že sta se peljala čez dolg rnost, čez mirno, široko Krko.
,,Stric, ta voda je pa dosti širja kot naš potok," je rekel deček.
,,Kaj pa, ko bi videl šele morje; potem bi šele strmel; morje jc pa še milijonkrat širje. To je tako široko, da se nič čez ne vidi," so modrovali stric; Tonček jc pa molčal in si slikal, kako široko mora biti morje, o katerem pravijo stric, da je milijonkrat širje kot ta že tako široka reka.
Dala sta kobilico v hlev velike gostilne in šla na trg — na semenj.
Tu se je odprlo Tončku novosti! Na obeh straneh široke ceste visoke hiše, kakor cerkvica v Čermoš-njicah, še više so se zdele Tončku. ln hiša se drži hiše,   da je  vsa  stran  kakor ena sama velika palača.
S3   91    VS,
Skoraj v vsaki hiši pa prodajalna z velikimi okni in izložbami. V oknih so pa naložene reči, kakršnih še ni Tonček videl. Tudi v Črmošnjicah je štacuna, a ima majhno okno, in notri je izloženih samo par škatelj cikorje in par sveč.
Ob hišah skozi po vsem trgu pa so rarpeti beli šotori. Tu prodajajo usnjarji kože, pa vpijejo in hvalijo svoje blago. Tam zopet je razložil suknjar svojo kramo in razobesil svilene rute. Ustaviia so se dekleta in iz-birajo, katera bo lepša za procesijo o sv. Telesu. Tam so zopet dežnikarji, tu zopet sladkarije, iu igrače. Tam v kotu kliče Jud pod velikim belim dežnikom, kaže lepe reči in vpije na vse grlo: nVse po deset, pri meni vse po deset!" Tam v kotu pa je razpostavil Ribničan svojo ^lončeno roboa: piskre in piskrce, koze in kozice, lonce in lončke, sklede in skledice. V rokah drži velik lonec, klenka nanj s kazalcem in vpije: nHo), žene in dekleta! Kupite, kupUe skled, loncev, koz! Fina roba, v Rakitnici sezidana! Vsak moj lonec poje kakor zvon. Hoj, žene in dekleta, kupite!" Okrog šotorov pa se gnetejo Ijudje, izprašujejo za ceno, govorijo o draginji, se pogajajo in plačujejo. Po cesti se premikajo vozovi, prodajalci z vohni in kravami, sredi tam jaha cigan na suhem konju, vihti bič in kriči na ves glas: ,,H6p, hop!" Za njim pa se pomika gruča pisano oblečenih cigank in rjavih ko-drastih cigančkov.
Vse to je opazoval Tonček z radovednimi očmi in gotovo bi se bil izgubil, da se ni venomer držal strica za suknjič.
Ko so stric že kupili par grabljišč in nekaj usnja za dom,  sta  se ustavila pred klobučarjevo razložbo.
*No, kakšen klobuček bi rad, Tonček; le izberi si enega, da ga boš imel pri procesiji o sv. Telesu," so rekli stric. Tonček jih je hvaležno pogledal, a težko mu je bilo izbirati med toliko množico klobukov. Vsi so mu ugajali, vse bi bil rad, a samo enega sme. Na-posled se odloči za zelen klobuček, z zelenim trakom in z lepimi modrimi in rdečimi peresi; stal je dvajset grošev.
Pokril ga je povrhu starega in stopal s stricem moško kot še nikdar.
Kupili so mu tudi lepega konja za pet grošev, prav takega, kakor ga ima učiteljev Mirko.
Malo sta še hodila po mestu gorindol med šotori, nato pa se odpravila domov. Moško se je držal Ton-ček na vozu, posebno ko se je peljal čez domačo vas Črmošnjice. To so ga gledali tovariši! ln kaj bi ga tudi ne? Saj je imel na glavi nov zelen klobuček z modrim in rdečim perjem, v roki pa lepega konja, kakor ga ima samo učiteljev Mirko.
Bogumil Gorenjko