Občinska strelska zveza Ljubljana-Šiška
Strelstvu več pozornosti
Kot člani Zveze telesno kulturnih organizacij naše občine delujejo tudi strelske družine, povezane v občinsko strelsko zvezo. Slednja je bila ustanov-Ijena pred 31 leti in uspešno povezuje dejavnost svojih osnovnih telesnokulturnih organizacij. Za . svoje uspešno 30-letno delo je prejela lani priznanje in čestitke kot najboljša občinska strelska zveza v Ljubljani. Priznanjd je občinskazveza prejela tudi od republiške strelske organizacije.
V devetih družinah deluje 1742 registriranih strel-cev. Ti so povezani v 3 družine, ki delujejo v krajev-nih skupnostih (družine Barle Ambrož, Ljubo Šercer in Tabor 69), v delovnih organizacijah delujeta dve družini (Color in Agrostroj), 3 družine so v industrij-skih šolskih centrih (DŽS Litostroj in Lokomotiva ter v vojašnici Boris Kidrič — Proleter), ena družina pa trenutno ni aktivna.
Podobno kot v drugih specializiranih društvih, tudi strelci sami vzgajajo svoje strokovnjake, saj gre za poglobljeno znanje, posebno odgovornost pri vzgoji mlajših tovarišev in tudi za odgovorno družbeno po-slanstvo.
Občinska strelska organizacija stremi za tem, da načrtno ustanavlja po vseh krajevnih skupnostih strelska društva, pri čemer računajo na pomoč vseh krajevnih organizacij in ostalih dejavnikov, ki so od-govorni za obrambno vzgojo predvsem mladih.
Dejavnost strelske organizacije zahteva speci-fične pogoje. Tu gre predvsem za strelišča kot osnovno torišče dela; za urjenje in seveda tekmova-nje med člani.
Organizacija se je pomembno razvila, kar doka-zujejo podatki, da npr. mentorji strelskih družin po-krivajo skoraj vse šole na območju naše občine. Na zadnjem občinskem tekmovanju v streljanju je na-stopilo 109 pionirjev in pionirk iz 12 osnovnih šol. Tudi rezultati naših predstavnikov so bili spodbud-ni; 10 pionirjev in pionirk se je uvrstilo na republiško prvenstvo. Na slednjem pa sose odlično izkazali, saj so npr. pionirke osvojile v izredno močni konkurenci tretje mesto.
Ob teh rezultatih pa strelci ugotavljajo, da so sicer lahko zadovoljni ob obstoječih pogojih z doseženimi rezultati, vendar samokritično menijo, da bi tej športni zvrsti veljalo v posameznih šolah posvetiti več pozornosti. Celotno delo na šolah je odvisno od ¦ prizadevnosti posameznih mentorjev na šolah.
Strelska občinska organizacija pogreša lastne prostore za sestajanje. Menijo, da ni najbolje, če se ob volitvah novih funkcionarjev ponovno seli arhiv in ostala dokumentacija po stanovanjih tajnikov, pred-sednikov in drugih članov izvršnega odbora občin-ske organizacije. Zato že dlje časa iščejo ustrezne prostore za delovanje občinske zveze. Doslej so hvaležni vsem, ki so jim odstopili na voljo svoje pro-store za sestanke občinskih organov. Predvsem dobro sodelujejo z občinsko organizacijo ZZB NOV Ljubljana-Šiška in so ji hvaležni za razumevanje.
Splošna problematlka
Od devetih družin imajo le štiri strelišče za zračno orožje s 5 ali več mesti. Litostrojčani si npr. poma-gajo z improviziranim streliščem na hodniku, v Co-lorju streljajo v jedilnici, Barle Ambrož pa sploh nima pogojev, saj urijo v kletnem hodniku, ki omogoča istočasno streljanje le 4 strelcem. Tako ugotavljajo, da 1742 strelcev lahko uporablja hkrati le 32 strelnih mest, kar predstavlja kar 57 strelcev na eno strelno mesto.
Seveda omenjene težave zahtevajo izredno or-ganiziranost, načrtovanje dela, urjenja, tekmovanj in
^tribuna  1 o
upoštevanje takega načrta, če se želi zvrstiti vseh 1742 strelcev. Razumljivo pa je, da ne bo moč opti-malno še nekaj časa omogočiti vsem zainteresira-nim Šiškarjem aktivnega streljanja z vsemi vrstami orožja, ki ga uporabljajo naši strelci. Če primerjamo težave ostalih šišenskih društev, bi težave lahko kar vzporejali: vsak planinec ne bo verjetno nikoli imel svojega planinskega doma, ali vsak tabornik svo-jega šotora z vso opremo, kuhinjo, idr., vsak športni klub ne bo imel lastnega igrišča... vsak športnik svojega vaditelja!
Orožje je poleg strelišča dodaten problem. Še pred leti nakup orožja ni predstavljal takega pro-blema kot sedaj. Tudi domače orožje je bilo kvali-tetno in priznano in nakup npr. pušk in rezervnih delov ni povzročal zastojev pri delu drušlev. Nekaj let pa je že izreden uspeh in športna sreča sploh do-biti orožje in še kak rezervni del, če slučajno dobiš tudi sredstva za to. Zahtevnost tekmovanj se veča, kvaliteta orožja in možnost nakupa pa padata.
Predvsem je težava z orožjem, ki je potrebno za uvrstitev v tekmovanja mednarodnega programa. Nakup standard-orožja je izključno iz uvoza, kar pa je izredno drago. Štabilizacijo tudi strelci še posebej občutijo, saj ne gre le za simbolične zneske, ko go-vorimo o strelnem orožju omenjenega razreda.
Vse do letošnjega leta so imeli stre!ci težave tudi s strelskimi sodniki. V zadnjem času pa so le uspeli usposobiti za svoje delo 2 zvezna, 2 republiška in 12 občinskih sodnikov. Danes pride na enega inštruk-torja oziroma trenerja kar 55 strelcev. Sam način vaj pa zahteva stalno prisotnost vaditelja, ki hkrati lahko obvlada le do 5 strelcev. Poleg strokovnosti, ki je po-trebna pri urjenju, gre še za varnost na strelišču kot poseben element, ki pri drugih športih ni tako močno prisoten.
Naši strelci ponujajo svoje strokovne usluge tudi ostalim občanom, predvsem so pripravljeni poma-gati pri vzgoji v strelskih spretnostih članom taborni-ških odredov, čtanom narodne zaščite, učencem, študentom in drugim, ki jih ta dejavnost veseli.
Opozarjajo pa, da za izvedbo zahtevnejših občin-skih tekmovanj nimajo pogojev, saj ni nobeno od ob-stoječih strelišč usposobljeno.kot to velevajo tekmo-valna pravila. To pa je najpomembnejši zaviralni element za boljši razvoj strelstva v občini.
Program aktivnosti
Vsaka strelska družina je članica občinske, repu-bliške in zvezne strelske organizacije in se udele-žuje tekmovanj po pravilih svoje organizacije. Dru-žine so tudi dolžne izvajati skupaj sprejeti program. Takb se tudi šišenski strelci vključujejo v naslednji delovni   program:
Obvezni program občinskih strelskih tekmovanj
a)  občinska tekmovalna liga
—  I., II. in III. liga z zračno puško (4-članske ekipe). V letu 1982-83 je tekmovalo 149 članov naše OSZ;
—  občinska ženska liga z zračno puško (5-član-ske ekipe). V letu 1982-83 je tekmovalo 5 ekipoz> 25 tekmovalk;
—  občinska liga pištoljašev (5-članske ekipe). V letu 1982-83 je tekmovalo 5 ekip s 25 strelci;
b)  občinsko prvenstvo za zlato puškico
Letos je 35 strelcev tekmovalo v vseh kategorijah;
c)  občinsko prvenstvo za pokal Strelske zveze Slovenije
Tekmuje se z malokalibrsko in vojaško puško. Letos se je pomerilo 9 ekip s skupno 28 strelci;
d) občinsko pionirsko prvenstvo z zračno puško in prvenstvo mladincev ž zračno pištolo. Letos se je pomerilo80 strelcev;
e)  občinsko kvalifikacijsko prvenstvo z malokali-brsko in vojaško puško za vse kategorije. Letos je tekmovalo 21 ekip s 84 strelci;
f) občinsko prvenstvo z MK pištolo »DRULOV« za vse kategorije. V letu 1982 je nastopilo 40 strelcev.
Omenjenih tekmovanj se je udeležilo skupno 466. od katerih se je uvrstilo v nadaljnja tekmovanja kar 162 strelcev-strelk.
Strelci pa se merijo tudi na jubilejnih občinskih pr-venstvih, od katerih redno izvajajo tekmovanja v po-častitev dneva žena, dneva mladosti, dneva osvo-boditve Ljubljane, dneva borca in dneva vstaje, za Klanjškov rnemorial, v počastitev dneva repubHke, dneva JLA in občinskega praznika. Posamezna društva pa organizirajo še memorialna tekmovanja (Anton Zidar, Alojz Vrtnar, Barle Ambrož), tekmova-nja v počastilev krajevnih praznikov (KS Medvode, KS Kos^ze) ipd.
Številna tekmovanja zahtevajo strokovno in od-govorno pripravo in izvedbo tekmpvanj, kar vse sami pripravijo v društvih ali ob pomoči občinskih inštruk-torjev.
S tem v zvezi pa so finančna sredstva, ki jih je vedno premalo. Za delo občinske organizacije se-veda ni posebnih sredstev, ker jih ZTKO ne daje, saj ne gre, da bi zveza dajala sredstva drugi zvezi. Zato se morajo družine same dogovorifi, koliko so zainte-resirane za svojo občinsko organizacijo in koliko ovrednotijo njeno delo ter se dogovorijo za financi-ranje dejavnosti občinske organizacije.
Gotovo pa je, da so družine ustanovile občinsko zvezozaradi kvalitetnejšegadela, boljše povezave v delovanju ter zaradi koncentracije kadrovskega in materialnega potenciala strelstva v občini. Že s tem so same sebi zadale tudi odgovornost do sofinanci-ranja dejavnosti v občinskem meriju. Prav o tem pa se te dni dogovarjajo, kje zbrati sredstva za iz-peljavo občinskega programa strelske organizacije. Naši strelci so kljub težavam, ki jim ovirajo razvoj, dosegli zavidljive rezultate, prisotni so praktično v vseh delih občine in odgovorno vzgajajo mlado ge-neracijo, za kar jim gre vse priznanje. Seveda pa jim želimo, da bi se jim čimprej uresničile želje, da naj-dejo uslrezne prostore za delo občinske zveze, malce kasneje pa morda še zahtevnejša želja — da . bi uredili ustrezno občinsko strelišče.                (sa)
Kurirska pota Dolomitov
Planinsko društvo in Partizan Medvode va-bita vse Ijubitelje hoje, da se v mesecu maju podajo na pot, ki so jo poimenovali Kurirska pota Dolomitov.
Poimenovanje približno 30 km dolge pešpoti s tem geslom pomeni povezanost sedanjosti s preteklostjo iz časov NOB, ko so po teh in *u-gih poteh kurirji opravljali svoje naloge.
Pot poteka od Slavkovega doma na Kata-rino preko Grmade in Tošča na Govejek, končapasevbrunaricinaOsolniku. Sevedajo lahko prehodite tudi v obratni smeri. Na vseh postojankah oziroma vrhovih prejmete pose-ben žig, ki jih zbirate na kontrolnem kartončku. Kontrolne kartončke dobite v pisarni PD Med-vode in Partizana. Ko kartonček izpolnite, ga oddaste v eni od pisarn in dobili boste spomin-sko značko. Pot lahko prehodite v eni ali več etapah, obvezno pa jo morate v mesecu maju.
Vsak"o leto prehodi pot več sto Ijubiteljev hoje. Zato tudi letos PD Medvods in Partizan Medvode želita vsem srečno pot.