fc)r. J. B. Srezke hranllnice. Od prijatelja z dežele sem dobil pisjno, v katerem doslovno pravi: »Čuje ee o sploSni ukinitvi denarnih zavodov in ustanovitvi novih državnih zavodov. Ne verjamemo, pa vendar proBimo informacij.« Iz tega se vidi, da v sedanjih časih vlada po deželi v goBpodarskih vprašanjih neka nervoznost, ki more dovesti k zmedenosti in k občutni Skodi. Zato je treba pojasnila. Kaj je vzrok, da je na primer nastala zgornja govorica? Srezka načelstva so po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani lzdala vsem županstvom z okrožnico nalog, da naj obCinski odbori v teku treh tednov sklepajo o ustanovitvi nove srezke hranilnice, za katero bi vse občine sreza Jamčile s svojim premoženjem In s svojo davčno močjo. Po tem zamlslu bi se imela torej za vsak srez ustanovlti na sedežu sreza hranilnica, podobna dosedanjim regulativnim hranilnicam v mestnih občinah, samo s to razliko, da se glede jamstva za vloge pritegnejo vse občine sreza in da bi bila taka hranilnica podvržena kontroll centralnega banovlnskega denarnega zavoda. Za nas je najvažnejše vprašanje, all Je ustanovitev takih srezkih hranllnlc potrebna. Ker če ni potrebe in sicer nujne potrebe, čemu ustanavljati toliko novih zavodov z novimi osebniml In stvarnimi, običajno ne majhnimi izdatki. — Na to vprašanje glede potrebe pa pri sedanjem stanju denarne in kreditne organizacije zavodov v banovini moremo popolnoma ntemeljeno odgovoriti, da nlso potrebne. Za Sirjenje varčevanja In za kreditne potrebe vsega prebivalstva ni v celi državi nikjer tako dobro preskrbljeno, kakor ravno v dravski banovinl. More se trditl, da je dravska banovina z razne vrste denarnimi organizacijami in kreditnimi ustanovami naravnost pre- nasičena. To ni samo mnenje v banovini sami. To povdarjajo zlasti tudi vsi finančni strokovnjaki. Razume se, da je radi te prenasičenosti v dravski banovini najmočnejša propaganda za varčevanje, največja konkurenca za hranilne vloge in najnižja obrestna mera za vsake vrste kredita, tako da o odernštvu na področju banovlne ne more biti več govora. Za vse vrste kreditne potrebe pa Je denar po primernl obrestnl merl vedno na razpolago. Da je položaj tak, za to se imamo zahvaliti v prvi vrsti gosti mreži kreditnih zadrug (posojilnic), katerih je v banovini okoli 520. V obstoječih zadružnih zvezah ]e namreč organiziranih sedaj točno 500 kreditnih zadrug in slcer: Zadružna zveza Ljubljana 326 Zveza slov. zadrug Ljubljana 151 Zveza gosp. zadrug Ljubljana 13 Revizijska zveza Ljubljana 10 Poleg teh pa je še okoll 20 kredltnih zadrug, ki nlso včlanjene riri nobeni zvezi. Poleg kreditnih zadrug pa je v dravski banovini tudi najbolje izpolnjena mreža regulativnlh (občinskih) hranilnic, katerih je 26, če pa računamo k tem še banovinska denarna zavoda v Ljubljani in Mariboru, potem jih je 28. Vse to so stari, močni, solidno vojeni in doro fundirani denarnl zavodi, predvsem v mestnih občinah. Izkušnje zadnjih let kažejo, da je bilo tudi bančnih zavodov preveč. Če torej niti organizacija varčevanja nlti kreditne potrebe niso vzrok za ustanovitev novih sreskih hranilnic, potem bi mogli vldeti vzrok za ustanovitev edino v tem, da banovinska denarna zavoda zahtevata poseben aparat, ki naj z njima sodeluje in jima zlasti dovaja hranilne vloge iz province. Za banovinski zavod v Mariboru se je tak aparat že deloma ustvaril. To se je napravilo tako, da so za okrajne hranilnice, za katere so poprej nosili jamstvo avtonomni okraji bivše Stajerske oblasti, prevzele jamstvo občine. To se je zgodilo radi tega, ker so bili avtonomni okraji ukinjeni in so tako naenkrat njihove okrajne hranllnice visele v zraku brez jamstva. Drugi banovinski zavod v Ljubljani pa takega aparata še nima. Zato okrožnica lzrecno pravi: »Te hranilnice bi s« podvrgle kontroli centralnega banovinskega denarnega zavoda in bi bile tudi v čim tesnejši poslovni zv&zi z njim.« To pa po našem mnenju ni zadosteflr razlog za ustanavljanje srezkih hra| nilnic. Srezke hranilnice bi se namref imele ustanoviti na sedežih srezov.' Na vseh sedežih srezov v blvši Ljubljanski oblasti In deloma tudi v nekaterih srezkih mestih v bivši Mariborski oblasti pa obstojijo močne občinske (regulativne) hranilnice. Jasno je, da bi potem redoma nastal konkurenCni boj med obstoječo mestno hranilnico in novo srezko hranilnico. Če bi se že moralo nekaj narediti, ali ne bi bilo pameineje obstoječe mestne hranilnice na sedežih srezov raz« širiti na ta način, da poleg mestne ob* čine prevzamejo jamstvo za vloge tudi občine sreza in seveda za to tudi dobijo sorazmeren vpliv na upravo hra« nilnice? Z novimi ustanovitvami je treba največje previdnosti, ker je vprašanje, Ł•' bl se našlo kritje iž dohodkov za osob« je, za nove prostore, za nove materijalne stroške dandanes, ko so nehali tisti zlatl Casi inflacije, v katerih so denarni zavodi dosti zaslužili in lahko zaslužili. Razlika med obrestno mero za vloge In obrestno mero za posojila se ]e namreC radl konkurence silno skrčila in bruto zaslužek zavodov se je istočasno zelo zmanjšal, dočim s» režijski izdatki, zlasti pa davšCine niso zmanjšale, temveč imajo celo tendenco, da se povečajo. Na koncu še to. Tako važna stvar kot ustanavljanje cele mreže srezkih hranilnic se je začela brez posvetovanja z gospodarskimi krogi in z denar« nimi ustanovami. Pri eventuelnem po- »vetovanju bi se bilo gotovo soglasno ugotovilo, da je banovina s kreditnimi zadrugami, z regulativnimi hranilnicami, z bankami in z zavarovalninami res prenasičena in da zato ni niti v interesu gospodarstva, niti v interesu tseh teh številnih zavodov, pa tudi ne T interesu banovine, da se ustvarja še »ov obžiren aparat.