Št. 39. W V »orici, v soboto dne 17. maja 1902. Letnik IV. Izhaju vstik torek in Noboto v tednu ob 11. uri priMlpoldne z;i mcslo ter oL 8. uri [>npoldii<> z;i dnželo. Ako padoiwita dn^va praznik izidc» d;m pr«».j ob 6. zvesiur. Stan« po poSli prcjcinan ul'i v Gorici ua dom posiljiin n-loletno H K., pollotnu 4 K. in (üütrtlctiio 2 K. Prodiija ho v (Jorici v tobjikarnah Schwarz v Šolskih ulicab in J o I- lersitz v Nunskib ulicah po 8 vin. (Zjutranje izdanje.) rredni^tvu n. uprav ništvo »a liiiliajata v «\? rmi n : t inkarni», ulica Vi-Uurini h. 5t. lJ. lJopisf* je iiasloviti ua ureduiätvo, oplase in naroJnino pa na upraviiistvo «Gorier». Oglasi at računijo po pftit- vrstah in sicer ako s<; tiskajo 1-krat jio 12 vin, 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc večkrat tiskajo. raöu- nijo s« po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urodiiik Josip Marušič. Tisku „Narodna tiskarna" lodjjov. J. Marušiči. Binkostne misli. Pomen binkoslnih pnuznikov se je često razlagal na razljčen način: v verskem, poliličnem in\socijaln(mi oziru. Razlagah i. pa so se vedno vničuli k eiii misli, d;i so ti piaz- niki za vso krščansko družho >; i m- bol svcte re s nice, ki iina svoj izvor in začelek v Hogu. Ta misel je bila vedno jedro pravim raz- laganjem poinena o binkostnih praz- nikih. In res: na katerokoli polje raz- mišljanja se podamo, povsodi nas mora voditi resnica, ako hočerno š svojiini nauki koristiti. Bodisi da poucujemo narbd o veri, o politiki, o družabnih razmerah, o gospo- 'darstvu, vedno mora biti stavljen pouk na podla-'go resnice, drugače je brež haska. Kdor dela drugače, za- pejje v zmo.to sebe in vsakogar, ki ga posluša in to rau ni v cast. Kako vse drugače bi bilo na svetu, koliko hitreje bi človeštvo na- predovalo v dobrem, ako bi one, ki poučujejo ljudstvo, vedno proSinjal žar čiste resnice. Kornur je tudi res na tern ležeče, da koristi in da ostane v trajnem blagem spominu, ne bode ; nikdar drugače delal nego tako, ka- kor mu veleva glas resnice. Le oni, ki se hoče od hipa do hipa okori- stiti od zmešnjave, razširjal bode laž in mamil ljudstvo z neresnico, kmalu pa ga začno tepsti nasledki skrunje- nja resnice. . . Ali nimamo o tern dovolj vzgle- dov, kanlorkoli se ozreino? Resnica prodira, laž razdira! To vidimovsvoji lastni domovini. Naše ljudstvo samo lahko opazuje, kako se podirajo dan za dnem šotori onih, ki so hoteli na temelju neresnice dosezati svojo korist. Karkoli so pri- čeli, često so hoteli najprej vse postaviti na glavo. Narodnostno vprašanje so hoteli reševati s tern, da so v ljud- stvü zatirali moralni cut in poštenje iii'z.'golo frazo o . narodnosti po- magati narodu do boljših časov. Ker so menili, da je najbolje zatreti v Ijudslvu vero v Boga, sploh vsako vero in mu vsilili prepričanje, da je \(\ lu dobro kai' človek sl.ori po svoji »zVlravi pjuneti«, zalo so naposled lllui iznasli nazor, da Slovenci na G/uriškem ne dosežeino nieesar, ako se drzimo sljiregji gesla riepreniične zvcsLol)e do vere, domovine in via- J darja. 11 kratu bi inorali Slovenci ' podreti le svoje oltarje in drvili čez dm in slrn v naroeje svojiin najhujsiin nasprolniku in, po- lem se le bi dosegli to, za kar se z navdušenjem boriino desetletja. Tako nčijo ljudje, ki so vrgli puško v koruzo in ki se samo se klalijo po niirodnein polju kot poli- lični potepnlii in liudomušno ovirajo na resnein (Jelu korislne delavce. To kažejo posebno s tern, da v nič devljejo vse, kar store drugi dobrega zadomači napredekbodisi vgospodar- skein ali političnemsnnslu in po vrhu , ugonabljajo v Ijudslvu navdušenje I za sveto narodno stvar. Koliko skode store s tern huJLkanjem, to žal opa- zujemo mi raznih krajili domovine, | posebno pa ondi, kjer so po večini i obrodila sad njihova načela. V tacih krajili je ljudstvo vse podivjano, ne pozna ničesar, kakor svojo strast in se roga. vsakemu redu inavktoriteti. Mi razumemo, kaj to pomeni: ljud- I stvo naj bi postalo zmožno za od- pad ne le od vere marveč tudi od | narodnosti, pripravljena naj bodo tla nat?protniku kadar pride, da bode le kar jemal brez odpora! Ako ljudstvo noče po nasvetu razdiralcev narav- nost v objem nasprotuikov, naj pa pride tija po ovinkih t. j. potoin demoralizacije najpostane ugo d- n o za odpad. Pogibelj kakor rečeno praznuje svoje orgije, sirup zavaja- nja v zlo zliva se ljudstvu s hrano v dušo. Zaradi tega ne držati križem rok! Ako inuuno sovražnika v last- nem taboru, moramo mu zapreti pot do nasih doinov, do naših src. Komur je za srečo naroda, naj ne počiva! Glavno je, da se ljudstvo vedno goreče zaveda svojih najsve- tejših dolžnosti, da ne odneha ni za hip od zvestoH do vere in naroda in da hodi v vsern svojem dejanju in nchanjii pota, ki jih predpisuje sveta resnica. To blagonosno delo je ^o pre- malo I'azsirjeno mod Ijudstvom, zato ne unpeva povsodi dober nauk. Za to delo niso le gotova zborovanja I in golove prilike, inarveč vsaki tre- nutek, bodisi doma ali zunaj pri delu. Vso naso družbo naj presine sveti žar spoznanja o lepern in za- res koristnem. potem je dosežen na- nien. Časi so se izpremenili, nase borbe so postale drugačne, zdi se, kakor da bi v narodnem oziru ne bili več v toliki nevarnosti. Da pa nas nekega dne ne zalöti prevara, 1 ne smemo preveč zaupati slučaju, marveč biti še nadalje na straži. Ako miruje navidezno vnanji | sovražnik, pa tern brezvestneje de- | luje n j e g o v zaveznik, nas n o- 1 tranji sovražnik, kl nam biva v I hiši. Tega pa razorožimo najbolje s I tern, da ga preziramo ii se pri- I zadevamo v navidezno mirnem času izpopolniti in utrditi se v vsakem oziru po geslu: vse z a vero. dom, c e s a r j a, vse z a j resnico in p r a v i c o ! i ----------- D o p i s i. Iz Knnala. — Poročati mi je o nekem dogodku v našem trgu, ki ni brez pomena. Dne 12. t. m. so bili pozvani na razpravo zaradi prestopka policijske ure tukajšnji krčmarji. Občinski redar kot zstožitelj pa pri obravnavi ni bil navzoč, dasi bi bil moral biti. Ta zadeva je na- pravila dosti slabe krvi. Krčmarji se namreč ne sp )p^'njajo, da bi bili po ob- činskein redarju kedaj opominjani, da svoje krerne v nočni uri zaprö ali opo- minjani, da bi bili prekoračili policijsko aro. Temveč so bili kar naznanjeni in sicer P, B. kavarnar in krčmar 17 krat, I. G enkrat, F U. krčmar 2 krat, A. R. 1 I.rat, T. K., V. L. in M. P. po 5 krat, zaradi prekoračenja polic. ure. Najzanimiveje pa je to, da gostilničar pri „Čarbonu*1 ni prestopil nik'lar policijsk*« uro scvolizu Reke ob idrijski cesti neka nova cesta in kaj je storil gospcd inžener? Poslal je tolminskega cestnega mojstra na Reko köt stavbenega nadzornika, v svoj urad pa kiiče od časa do časa voleanskega, tako da je mnogokrat brez nadzorstva cesta od Plavi do laške meje, pa od Ušnika do Kranjske meje! Prosimo še enkrat slavno glavar- el'vo, naj poskrbi da so odpravi ta za naš promet jako občntljivi nered, sicer si bomo morali iskati pomoči drugje. • Iz Bove.i. — V jedni zadnjih št. „čedneM ,.Soče" se je nekdo postavil za variha časti bovških JiberalceV, o ka- terih je pisal „Prim. List*', da ne zaslu- žijo več, da bi imeli pred njirni bovški delavski stanovi „rešpekt'. Radi tega kliee rahločutni in za vse dobro vneti mož policijo in kdo ve koga vse na pomoč, češ, to je hujskawje in nevarno počenjanje, kaznjivo dejanje. Mesto, da bi ueili „nunei" ljudstvo, naj ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, je uče", naj ga ne spoštuje. Kdor hoče zavijati, zavije slednjič lahko še metlo repatice — ako ne dru- gače, s pokvarjenim daljnogledom. Odgovarjali ne bomo na strupene be- gede tega lista, pač pa stavirno njegovemu dopianiku in ž njim vred vsem, katerim je „iz srca govoril", sledeča vprašanja: 1. Ali naj imajo bovški delavski stanovi „rešpekt" pred bovškimi napred- njaki in sebičneži. da ne rabimo hujše besede, kateri so hoteli z vsemi sredstvi preprečiti potrebno dolavsko organizacijo? Glej nesramne napade v ,,Slov.(?) Na- rodu", „Soči" in „Primoreu" izza 2 let sea». — 2. Ali naj imajo „rešpekt" pred „liberaici", kateri jib vedno sramotijo in napadajo radi njihovega mišljenja po gostilnah, časnikih in drugod? 3. Ali naj imajo „rešpekt" pred „naprednjaki", ki so jih lani pitali v „Soči" in „Primorcu" s — pijanci, raz- grajači in z vsemi najgršimi psovkami ? 4. Ali naj imajo „rešpekt" pred vso „napredno" bando, katera je hotela pre- prečiti lani 21. julija v Bovcu shod, na katerem se je sestavil gospodarski pro- gram za Bovško, in so ravno se svojim drznim in divj:m nastopom stvari tudi v očeh vlade mnogo škodili? 5. Ali naj imajo „rešpekt" pred „li- beraici", kateri so lani bovško mlekar- nico umazali ter ubogemu ljudstvu s tern moogo škodili? 6. Ali naj imajo „rešpekt" pred bovškimi „liberaici", kateri še danes iz sebičnosti nasprotujejo temu, da bi se napravili v Bovcu živinski sejmi? 7. Ali naj imajo delavski stanovi bovški .,rešpekt" pred bovškimi „libe- raici", ki jih vedno tožarijo, skubijo in si le to želijo, da si jih ohranijo vkle- njene v zloglasne verige novodobnega suženjstva? 8. Ali mislite, da so Bovčani padli na glavo? Iz Rodika. — Pod tem naslovom prinesla je „Soča" z dne 10. t. žt. 54., katero mi je posodil dober prijatelj, obširen dopis. Odgovarjam na ta do pis ne radi sebe, kajti „Soča" — v sedanjih razmerah — se svojim dopisnikom vrod mi ne more easti vzeti, razun če bi me hvalila. in mi je tudi ne more dati, razim če me blati in napada, ampak odgovar- jam le vsled želje in radi svojih župlja- nov, katerih nekateri, četudi p o p o 1- n o m a p r e p ( i 0 a n i o n a s p r o t- n e in. imajo vse za golo resnico, kar pri- naša „Soea" v svojih predalih, ako se nihee zoper to ne oglasi. „SoOin" dopisnik ijahko bi rekel dopisnika, oba z brado kakor ,,koza") seveda se ni podpisal, ker drugaee ne hi bil mogol pisati „iz Rodika", ampak od tarn, odkoder so v zadnjem času zana- šajo v Rodik zlobne zdražbe in neosno- vana hujskanja v zadevi naše župnijske cerkve, torej v zadevi, katera bi niurala I.iiti vsem Rodiškim župljanom broz iz- jeme sveta in resna in v kateri bi mo- rali biti vsi zložni, kakor so tudi res bili, dokler ni ,.Sučin" dopisnik vsejal seme razdoia in nesloge. ^Rödiski va- žčani so v tej zadevi še dandanes zlo/.ni, kar povdarjam s posebnim oriznanjem in kar jim služi v cast, razun pohlev- nega, žganju udanega ueenca „Sočinega" dopisnika, in pa onegn, ki še n em ore pozabiti, da si ni mogel ulolažili _sl$o- mine pri blagoslovljenju župnišča. Vredini razlogi kaj ne?l Ni se podpisal ,,Sočin"' dop. dalje zato, ker bi ne bil, kakor po'znahi njegovo častiželjno in dokaj hinavsko narav. napisal toliko laži in nedosledno- sti, on dopisnik, k;. je še nedavno pred menoj tako črnil tiste Rodičane, s kate- rimi se zdaj druži, ker so mu šli v svojo sramoto na limanice v dosego njhgovih čudnih namenov. — Dm je omenjeni „Socin1' dopis poln bedastih nedosled- nosti, spozna vsaki bralec, ki le površno bere ta dopis ter ako ima količkaj vex5 razsodnosti, kakor lahkoiniseln „Socin" dopisnik. (Lahkomiseln je, ker dela zdaj vse pretege zoper svoje prejsnje „trdno prepričanje"'). . (Konec pride.) . . ''}>.:.:¦ Politični pregled. Državnl zbor. Vladina želja, da bi so razprava a državnem proračunu končala že v tera tednu se ni izpolnila. Pač pa ni še jz- ključeno, da se ne bi ta razprava kon- čala vendarle že pred koncem t. m. tako, da ne bi bilo potrebno predložiti vladi pnjdloga za jednomesečni proračunski provizorij. V sredo namroč se je iruela sniti v Budinpešti avstrijska delegacija, doseglo se je pa med obema minister- skima predsednikorna in predsednikonia obeh delegacij sporazumljenje tako, da se v sredo snide ogerska delegacija, a še le 26. t. m. pa avstri.jska. To pa v. ta . namen, da bi drugi teden poslanska zbor- nica nadaljevala razpravo o di-žavnem proračunu ter jo tudi dokoneala. Ta teden je posl. zbornica v sredo dovršila raz- pravo o železnirfkem ministerstvu ter. sprejela proračun tega ministerstva ne- spremenjen. Med raznimi resolucijarni možicev veloposostnikov in udov gosposkc zbornico To so krasni cksemplari vladnih kiinovccv, 3;") možičev, ki delajo sramoto Avstriji v vesoljo cfli L^vropi, pred katero so blamirajo. liilo bi treba ljudi, ki bi v delegacijah tcm Ijudem usta zaprli. Saj nie ne inorojo, ker gledajo le na to, da so povabljeni k dvornini kosilom, niao pa Ijmlski zastopniki. Zbornica je odklonila z dvetretjinsko večino nujni prodlos soc. demokrato.v glede olvorilve debate o novih stroških za topove. Po utemeljitvi poslanca D a- szynskega je izjavil finančni minister B i) e h in • B a w e r k, „da je vlada pri- trdila zahtovi vojne uprave, ki je bila noodložl.jiva tehniška potreba, ker ni mogla prevzeti odgovornosti za krivdo, če bi y slučMju resne nevarnosti, katere nas varuj Bog, cvet naše mladine moral iti v boj z inferiornim orožjem in v za- vesti, da je sovražnik tehniško bolje obo rožon. Stroški za preosnovo topništva se za sedaj že n« dajo proračunati, ker še niso dojjnani dotični poskusi". Gledo poiirilja izjavlja minister, da se stroški n(i poknjejo iz tekočih dohodkov, marveč poton posojila, ki se bo amortiziralo v primernem času. Wolf-Schalk. Kakor je znano, toži znani vse- nemški kričač Wolf znanega vsenemškega kričaea dr. Schal ka zaradi razžaljenja časti. Zato se je obrnilo sodišče v Ino- mostu do predsedn. poslrnske zbornice s prošnjo, da bi smelo postopati proti dr. Schalku Včeraj je imel imunitetni odsek sejo, v kateri je sklenil ugoditi prošnji toga sodišča ter dovoliti mu, da sme po- stopati proti dr. Schalku. Sicor pa je dr. Schu'k sam izzval tak sklep irnunitelnega ods'jka ker želi, da pride Wolfovo uma- zano perilo pred sodišče. In tako pride o Wolfu ^o marsikatera stvar na dan, ako se rnož ne premisli in ne odstopi od tožbe. Morilec ministra Sipjaglna obsojen na smrt. Moriiec ruskega ministra Sipjagina, Eialmašev, je bil minulo soboto pred voj- nim sodi.ščem obsojen na smrt na vislicah. Pn;d sodidčem se je jako predrzno ob- inisal. Na razna vprasanja ni hotel od- govarjati. Le na vprasanje, ako ima so- kiivcev, je odgovoril: „Da imam a samo jednega!" — „In kdo je ta ?;< — „Ruska vlada". Ob razglašenju smrtne obsodbo je bil popolnoma hladen. Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" prejelo uprav- nidtvo „Gorice*1: preč. g. S. Gregorčič : iz Gorupove nagrade za III. zvezek po- ezij K 50. Hvala! Zahvala in prošnjn. — Z veliko radostjo opažam, da se naša šolska knjižnica tako lepo množi. Dediči runj- kepa profesorja Kragelja so narn poslali 85 knjig, preč. g. S. Gregorčič, vikar v Sedlu 71 knjig, g. svetnik Vodopivec že zopet 39 knjig, g. Ignacij Kovačič iz Sv. Lucije 24 knjižic za rnladino, gospica Marija Komaceva, učiteljica v Rihembergu, delavsko podporno drušlvo in neimeno- vani rodoljub po voč knjig ter <,'ospa Amulija Kavčičeva eno knjigo. Požrtvo- valnost naših rodoljubov in rodoljubkinj je res občudovanja vredna — Bog plati! Četudi se je število knjig zdatno povečalo, vendar je nadkriljuje še vedno broj nädepolnih bralk in bralcev. Č. g. rodoljubi in rodoljubkinje ! posnernajmo dosedanje požrtvovalne darovalce in pri- vosčimo kiijižrjici v „Šolskern Domu" tako.šen obseg, kakoršen gre šolski knjiž- nici takega zavoda. L. K o r š i č, knjižnič .'icu. Vabilo. — Člani društva ,.Š o 1 s k i Dom" se še jedenkrat uljudno vabijo na občni zbor, ki bo v četrtek 22. maja oh 11. uri pr.288 94 K, denarne«a prometa pa 316.847 70 K. Kosmati dobiček znaža 31.29198 K. Opozarjamo na oböni zbor, k i bo 2 2. maja o b 1 '/„ uri pop. t prostorih „G o r i š k e č i t a 1 n i c e'. Nova slovenska opera „Farba- rija" — Vprašamo, kdo bi se začudil, ako „Soča1' v svoji torkovi številki pri- nese to-le „gledališko naznanilo": V no- vem prekrasnem „Narodnem gledaliaču", katero je sezidala narodno - napredna stranka v Gorici s tisučaki „Narodnega sklada1', se je na hinkoštni pondeljek predstavljala najnovejsa opera „Farba- rija1' od znanega slovecega avtorja A. G—k, opus št. 1000. Oporo je dirigiral g. 13 e n i š e k, kapelnik sloveceya orkestra „glasbene sole*', katerega je izborno iz- voAbal g. Fajgelj ml. V operi sta se posebno producirala kot prve moči pri- madona znani s I a v č e k in kot tenor- solo g. Fran Stele.. Pravimo, ali bi se bilo čuditi, ako bi „Suča" prinesla tako oznanilo, ko je prines'!a celo vest, da nastopi g. Benišek že prihodnji (t. j. zdaj že pretekli) pon- del.jek kot učitelj petja in koncertni vodja možkega in ženskega pevskega zbora in učitelj v „glasbeni soli1'? , ,. Da je bila to res sarbarija, narn potrjujeta „Slovenec" in „Slov. Narod", ki prinašata oznanilo, da se imajo vsi oni, ki se hočejo udeležiti sole pri meäcanski. ljubljanski godbi, oglasiti pri kapelniku g. Benišeku in pa še posebej „Slovenec", ki v svoji št. od 12. t. m prinaša pod naslovom „Neresničua vest' to-le poro- čilo : „Soča" je priobčila vest, da pojde kapelnik „Društvene godbc' gospod H. Benišek iz Ljubljane v Gorico kot učitelj petja na neki „glasbeni soli-4. Ta >rest ni resnična. Prišel ga je res vabit gospod dr. Tuma, a g. Beniäek ne namerava slediti dr. Tumovernu vabilu". Ko sino čitali v ljubljanskih listih ornenjeno naznanilo, so nismo mogli re- agovati na „Socino1' farbarijo, kajti mislili sino si, da vsegamogočni göspodje bodo s pomočjo „Narodnega sklada" priredili poseben „Blitzzug', ki bode vozil g. Be- nišeka sem in tje tako, da bode jeden in isti dan deloval lahko pri „Meščanski godbi" v Ljubljana in pri „glasbeni soli" v Gorici. Še le zadnja notica „Slovenca" pa nas je popolnoma uverila, da je „So- čina" vest o g. Benišeku prava pravcata sarbarija. Ravno taka farbarija pa je tudi „Sočino" poročilo, ki pravi: „Odboru se je posrečilo pridobiti tudi g. Fajglja ml. za učitelja gosli. Z današnjim dnem je že prevzel pouk goslij nadepolne mla- deži na tej naši mladi šoli" — dočim ni g. Fajgelj ml. kakor se nam poroča, o tej stvari ničesar vedel, dokler ni čital sam te farbarije v nSoči-l. Le glede Piceta pravijo ljudje, da vsegarnogočni gospodje niso zgubili vse nade, ker — Pice še ni ničesar de- mentiral. In zdaj naj še kdo dvomi nad res- nicoljubnostjo „naprednega" glasila! Ali bi ne bil vsakdo lump, ki bi to storil? Altro che „kavci"! Vurašajo nas, ali ni, sodeč ga po njegovih člankih v „Soči", A. G—k že zrel za norišnico? Na to vprašanje ne odgo- varjamo druzega nego da se nam ne zdi vredno pečati se s tem človekom. Pa saj ill Dorče tisti?! —Bera$i nam pripovedujejo : Nekomu se je rodila želja po ženitvi. S :veda, ta pa jeprakti- čen mož ter kot tak ne da mnogo na pesnikove besede: „Ni žvenka ni cvenka, pa bati se nič, živi se brez plenka o — petju ko plic". On je torej poskusil do- biti si nevesto z „žvenkom in cvenkorn". Ali ker je pred take neveslo težko sto- piti popolnoma praznih rok, je šlo malo trdo, ker v takih slučajih pravijo, da je prvi pogoj za „bodočega", da ima vsaj stalnb službo če nirna premoženja. Te pa ta „neki" tudi ni imel. Tedaj pa si je to stvar tako k sreu vzel, da je začel sa- njati o taki slalni službi in glej, sanje so bile tako močne, da je ta „neki" že mislil. da so — resnica. Sei je in pove- dal starišem svoje izvoljene te svoje sanje o „stalni službi" kot resnico. Ali ker je dandanašnji čedalje več nevernih Tomažev na svetu, ki ne verujejo vsega, kar kdo pripoveduje, so se hoteli o res- nienosti ten besed prepričati na onern mestu, na katero so se nanašale. Toda smola je sinola! Prepričali so se ti ne- verni Tomaži lako, da je ta „neki" res le samo sanjal ter da nima nobene „stulne službe". In konec povesti je bil tu, da je ženitve željni „neki" dobil — „laul'pus"- Vprasamo : pa vsaj v.endar ni Dorče ta ,.neki"? Oeravno je bil Dorče prvi voditelj v „naprednih" vrstah, prvi dh Tumov leibgardist; čeravno je bil „brat Dorče" srditi zažčitnik odlične dame in kovač najgräih napadov na „Gentralno posojilnico", bilo bi narn vendar žal, ako bi ga v zadnjem času začela usoda tako preganjali. Recimo, da bi bil Dorče tisti „neki"; kaj pa „Soca"? Ali ne bode tudi ona iirekla pomilovanja svojerau sotrud- niku in ga vsaj nekoliko potolažila v toh bridkih urah? To bi bila že dolžna sto- riti, če ne že zaradi druzega, pa v«aj iz bvaležnosti, ako je res, da jo DorOe daroval „Narodnemu skladu" 1000 in že reč kron. Aretirnnje. — „Corriero Friulano" od dne 15. t. in. prinaSa to-lc vest: „Neki Franc Stele, Slovenec, iz Kamnika na Kranjskem, človek okolu peldeset let star, prišel je sein pred letoin, da bi pod- učeval v petju. Zdi se pa, da ima on grde navade, zato je bil včeraj na ovadbo dveh okolu dvajsetletnih slovenskih mla- deničev odpel.jan v zapor'. . j Toliko „Gorriere". Kaj natanjčnejšega o tem bode naj- brže „Soča" poročala, saj je vzela ven- dar izkljueno le ona patent na „Tutti frutti''. H i c Rhodus, h i c salta ! Izpred sodislii. — Anton Dre- šček z Livka, star 25 let in njegov so- vaäcan 18 letni Alojz Šekli bila sta obtožena zaradi zloeina talvine in pa zaradi zločina, da sta lalsiiicirala občin- ski pečat in županov podpis. Glede piv vega zločina bila sta oproščeua, a glede druzega sta bila obsojena vsaki na en mesec ječe. Oba sla jako pridna in de- lavna ,.napredna'" agitatorja. ' Dvojni snmoinor. — V sredo zjutraj malo pred peto uro, sta skočila v Sočo pri pevmskem rnostu raz skalo 33-letni Josip C a n d u 11 i, črkostavec v Seitzovi tiskarni in bivši odgovorni urednik lista ..II Friuli Orientale" ter njegova prijateljica Marija Grusovin delavka v Paternolijevi tiskarni, stara šele 20 let. Gandutti je bil zajedno tudi načelnik tukajänjega socijalno-dernokrat- skega delavskega društva. Uzrok samo- moru pri Ganduttiju je bil baje ta, ker je bil Gandutti kot odgovorni urednik lista „II Friuli Orientale" obsojen na dva in pol mesečno ječo s postorn vsakih 15 dni in to zaradi tega, ker je ta list ponovnorazžalil na časti barona Teuffen- bacha, ki je bil polemtakem primoran list tožiti, čemur je sledila obsudba urednika Ganduttija pred porotniki v Inomostu; glede Marije Grusovin pa se navaja kot uzrok samomoru to, da njeno razmerje s Canduttijem baje ni ostalo brez posledic. Candutli je bil oče štirih nepreskrbljenih otrok. Obadva sla sta- novala v jedni in isti hiši pri moslu. V pismu, katero je pustil Candutli svoji žerii in v katerem jo prosi odpuščanja, navaja kot jedini vzrok njegovo obsodbo. Tri dni pred samomorom sla se oba podala v Trst od koder sta se vrnila v torek po noči. Predno sta skočila v vodo, sta se zvezala; on je odložil na breg klobuk, ona pa lasnike. V vodo skočiti so ju najprej videli mesarji gosp. Fogarja in potem delavci in kmetje. Prvi hip sta se prestrasila vode, in začela klic.au na pomoč, a ker sta bila zvezana, se nista raogla več rešiti in kmalu sta izginila v globočini. Ljudi se je takoj na- bralo polno na mostu, ki so gledali grozni prizor, ne da bi jirna mogli po- magati. Celih pet ur sta se nahajala v globočini vode, kjer sta našla smrt. Še-le okoli 11. ure so ju potegnili iz vode v bližini Sušičeve vrvarne ter ju položili na skalo ob vodi. Ljudstva se je nabralo ogromno na bregu, ki so ju gledali iz višine obrežja. — Pozneje je prišel dr. Pittamitz, ki je konstatiral njiju smrt; prišedši mrtvaški voz pa ju je odvedel y mrtvašnico na pokopališče, kjer so ju v četrtek zyecer ob 7. uri pokopali. — Ljudstva se je nabralo pri pogrebu na pokopaliŠču polno kjer je imel soc. dem. !Zei nagrobni govor. Pogreb je bil se- veda brez duhovna. Canduttijevo rakev so nosili črkostavci. Iz Kostuiijevice na Krasu nam piSejo: Pri tias v Kostanjevici je „na prednost" v polnem cvetu. To spoznanje dobiš najprej, ako količkaj neprevidno stopiž na naše cerkvene stopnice. Te so ti tako umetno zložene, da si, ako ne paziš, lahko glavo razbiješ. Drugo spoznanje o kostanjeviški „naprednosti" pa dobiš, ako stopiš na tukkjšno živinsko plemensko postajo, ka- tero ima naš „napredni" podvoditelj. Ta postaja je na tako lepem kraju, da. jo vidi lahko vsak — otrok in je torej ve- lika „moralna vzpodbuja" za — nedoraslo mladino, ki brije svoje sale iz tega — kar vidi-----Morda bi vendar kazalo, ako bi si merodajni zastopi te sale nedoraslo mladine vzeli malo bolj v preudarek in dobili kak primerneji prostor za to — postajo. Velik požar na Srpenici. — Pri- poveduje se nam, da je v sredo popo- ludne nastal na Srpenici ogenj, ki je uničil 12 hiä in 3 gospodarska poslopja Od hišnih posestnikov daje bilo zavaro- vanih le 10, dva pa da nista bila zava- rovana. Sodi se, da bi bili otroci zakri- vili požar, Ilianllnici In posojilnica v Cer- kliem j<^ imda proraeta v meseeu aprilu t. 1. 71.884 kron 42 vin. Pre- jetih hrunilnih vlog 2G 237 kron 70 vin; izplaOanih hranilnib vlog 29.845 kron 29 vin. Dana poso|ila 9.101 kron, vrnena posojila 3.327 kron 20 vin. Kokivdacija bovškegsi niosta je tluločena na dan 2L t. rn. (sredoj pop. Opoziirjamo vs<; naše vinograd- nike na vinsko poskinnjo, katero priredi c. kr. kmet. drustyo v Gorici dne 25 t. m. Sneg in slana na Goriškein. — Ker je rninule tedne zapadel v gorah sneg, imeli smo nekatere dni zjutraj slano. V braniški dolini je slana vničila nad polovico vinskega pridelka. Mnogo škode je po Vipavskem napravila tudi burja. Po Krasu je slana, zmrzav in burja napravila velikansko škodo. Vse je ogu- Ijeno in zbito. Na mlade sviloprejke vpliva vromn najnevgodnejšo. Ilazyis slu/b. — V tolminskem poliliOnem okraju so razpisane sledeče službe: 1. des. nadučitelja-voditelja tro- razrcdnice v Cerknem; 2. def. učiteljice v Gorknem; 3. del", učitelja-voditelja eno- razrednice na Idriji; 4. del', oziroma prov. učitelja enorazrednice v Idrskem; 5. def. ozirorna prov. učitelja-voditelja v Logu s podružnico v Strmcu; 6. def. oziroma prov. ueitelja-voditelja enorazrednice v Neinškemrutu ; 7. def. oziroma prov. učitelja-vodilelja na Selih s podružnico v Rutih; 8. def. ozirorna prov. učitelja- voditelja enorazrednice na Št. Viškigori; 9. def. oziroma prov. učitelja podružnico Čadrg-Zadlaz; 10. def. učitelja-voditelja enorazrednice na Žagi. Prošnje pošlje naj se predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu tekom šestih tednov od dneva razpisa naprej. S temi službami so združeni dohodki doloueni v deželni po- stavi z dne 6. oktobra 1900 ät. 26. Ekscelencija baron Rinaldinl, bivši tržaški namestnik, je moral dati slovo službi pri Lloydu. ker je moralno sokriv na žalostnib posledicah februvar- skega štrajka v Trstu. — Tako poročajo časopisi. \ovi stolni proSt v Ljubljani. — Dunajska „Wiener Zeitung1' objavlja imonovanje ravnatelja Ijubljanskega se- menišea preč. g. prelata dr. lvana K u- lavica stolnim proštom v Ljubljani. Novi akordi, št. 6 prinašajo sledečo vsebino: 1. T r i g l a v s k a k o r a 0 n i c a za klavir, zl. Josip lpavic. Skladba, katere trio sloni na napevu zl. dr. B. Ipavec, je povsem klavirju primerna, impozantna, in se bode dokaj priljubila. Tehničui del te skladbe največ obstoji iz skakujočih oktav; zato pa je potreba irneti močne in vstrajne roke. 2. Klevetnikom H r v a t s k e, zl. F. S. Vilhar. Op. 235. Muški zbor. Skladatelj zna izborno po- goditi jugoslovanski značaj. Dolga in pre-'jej utrudljiva pesern zahteva čilih pev- skih močij. 3. Zvezde ž a r i j o, zl. Jos. Prochazka, za en glas in klavir. Obširna skladba je vseskozi elegantna ; spreinljevanje moderno ter interesantno. 4. Bagatela za klavir, zl. dr. Gojmir Krek Skladbica je fina in prav melo- dijozna. 5. Slavnostna predigra za orglje, zl. Stanko Premrl. V pro- stem zlogu pisaua predigra je mogočna, krepka in bo donela na dobrih orgljah mognčno. 6. L i p a, za mešan zbor, zl. Emilij Adamič. Skladba je pruv čedna. 7. Polka francaise, za klavir zl. dr. Gojmir Krek Vrla skladba iz peresa g. urednika. S to številko je zaključen prvi letnik Novih akordov in prav zelo nas veseli, da bodo N. a. še zanaprej izhajali v znanih obrokih. Iz vsebinc I. ^etnika po- snamemo, da je bilo v njem za klavir dvoročno 15, a čveterorocno 1 skladba; za 1 glas in klavir 10; za 2 glasova in klavir 2 skladbi; za gosli in klavir 2 skladbi; za orglje ozirorna harmonij 4 skladbe; za čveterospev 2 skladbi; za mešun zbor a capella 5 skladb; za mešan zbor in orglje 1 skladba; za moški zbor 8 skladb; za bariton, moski zbor in klavir 1 skladba; za ženski zbor 2 skladbi. V vsem skupaj je bilo v I. zvezku 52 skladb. Ni potreba komentara za tako različnost in vrlino ponujenih skladb za 8 K. — Ob enern naznanjam preč. cerkvenim oskrbništvom in gg. organistom, da je pri Blazniku v Ljubljani ravnokar izšlo mojih 11 T a n t u m ergo za moške zbore. Ker je oena zvezku neznatna, je najbolje, da si vsakdo naroči zvezkov po štovilu pevcev; saj vajeni pevci pojejo dandanes vse iz partitur in tako je mudno odpisovanje izključeno. Zvezkov se je tiskalo le 120; znto naj se vsakdo z na- rociloni pohiti. D a n i 1 o Fa j g e 1 j. Potres v Zagrebu. — V torek 12. t. m. ob 1 uri 10 minut popoldan je bil v Zagrebu zopet precej močan potres, ki je pa trajal le kratek čas. Neapeljgki ogiijcuik je h kratu zacf.'l moOno brubati iti vlaila mnenje. da je to v zve*i z nosrooami v Antilab. Javna oblast v Neapnlju jo izrlala oklic na ljud- stva, da je rnožna velika nevarnosi. Vsled tega j<: nastal volik slrah rned prebival- stvorn okoli Vezuva, zlasti pa v Noapolju. Vse lxvj kar more. Vulkan bluje č(iilalje huje. h žrela ognjonikovega se že razli- vajo potoki oynjone lave v dolino. Za- poredoma vrže Vczuv iz scbe ognjene kose, ki so kakor bombe razpočijo z ve- likim troskom. Strah je neopisen. Klcmeutariiu katastrofa na An- tilah. - Poročila o groznih nesrocah v tern srednjeameriškorn ozernlju se množe od dno do fine. Zadnjič smo le poročali, da je izbruhnil že 50 let počivajoči vulkan Mont Peleo ter da je pokončal v njegovem podnožju ležeče mesto St. Pierre ter mnogo okoli ležečih naselbin, pri kateri priliki je pri.šlo v malo tre- nutkih ob življenje 40.000 o«eb. Zdaj pa prihajajo poročila o če- dalje večjih grozotah v tem ozemlju. Za otokom Martinique je pri.šel na vrsto otok San Vincent, na katerem je grozen ognjenik Souffrire. Le-ta je začel ne- nadoma bruhati in je zalil z gorečo lavo vse naselbine ležeee v bližini. Število žrtev pr- vega izbruha zna^a 2000 oseb. Zapore- dorna se je začelo odpirati vse vulka- nično pogorje v Antilah in bruhati lavo. Vulkanični izbrulii se raztezajo notri do Meksike. Tudi silni vulkan Pico de Go- lina se je zacel pripravljati na izbruh; v njegovem notranjem strašno buči in na mnogih krajih se clelajo razpoke, iz ka- terih se kadi. Prebivalstvo iz njegove bližine trumoma beži. Tudi vulkan Dona, ki je stal že mrtev 30 let, se je odprl in iz njegovega žrela se vzdiguje dim in smrdljivi sopari. Tudi na otoku St. To- mas se je začela tresti zemlja. Ljudje zapuščajo tudi ta otok. V severni Ame- riki pa je začel bruhati ognjenik Monte Jona. Sploh so goologi rnnenja, da se bo otok Martinique, in vsi drugi otoki p o- g r e z n i 1 i, ker je vsled erupcij izvo- tleno vse osrčje otokov. Naravnost grozne in neopisne so posameznosti pri tej prirodni nesreči, katera je pokazala, kolika je v primeri z silami prirode vsa moč človeška. — Danes sta otoka Martinique in S. Vin- cent popolnoma izgubila svojo prejšnjo obliko. Vse površje je razvrženo, kjer so bile prej gore, so zdaj doline in glo- boki kotli, a kjer so bile prej doline, so zdaj hribi. Vsi nasadi so kar izginoli, ker so deloma zgoreli in deloma izginili v globočine. Na obeh otokih se je od- prlo polno razpoklin in propadov, iz ka- terih sili dim, strupeni plini in plamen. Zlasti jo severni del otoka Saint Vin- cent popolnoma razdejan. Ladije ne mo- rejo blizu, ker je morje tako razburkano, da ne more ploviti noben brod, tudi so se dvignila morska tla tako visoko, da ladije ne morejo k bregu. V mestu St. Pierre vlada strah in groza. Tarn ni sledu o življenju. Po vseh ulicah leže kupi rnrličev, vsi z obrazom obrnjenim k tlem. Poroča se, du se je večina ljudij zadušila od strupenih pli- nov. Ti plini provzročajo tudi, da so se mrliči öudno napeli in da vre iz njih drobje. Ker je tudi morje stopilo visoko čez obrežje, odnaša veliko žtevilo mrli- čev, ki plavajo med ladijami po morju in jih požirajo morske zverine. Na otoku Martinique je večina pre- bivalcev temnokožcev, v St. Pierru je bilo le kakih 1000 Evropejcev, posebno An^ležev in Francozov. Na vsem otoku razun morske ni ene kapljice vode, ker so reke in potoki ali izginili v globočino ati pa jih je posužila goreča lava. Ta nesreca je silno pretresla vso javnost, vsa politiena vpraäanja so sto- pila skoro v ozadje; vse države tekinu- jejo v tem, da priskočijo na pomoč po- nesrečenim, v vseh zbornicah so se sta- vili predlogi za podporo ponesreöenim, kajti na stotine rodbin, ki so imele na otokih svoja posestva ali denarne uloge so gmotno popolnoma unicene. Ves pro- met je pretrgan. Francija jo data za prvo silo 90.0>)0 frankov, Amerika 200.DOO dolarjev, ruski car 25.000 rubljev, laški kralj 15.000 frankov, noinSki cosar 10.000 mark, tudi italijanska zbornica je dolo- čila podporo. — Poroča se, da so tudi mesta Le Corbet, Le Precheur, La Grande Riviere in Macouba zadeta |io erupciji. Škoda se sploh ne da ceniti. N arodiH) gospodarstvo. (irenko mleko. Jedna najpogostejsih mlecnih iz- prememb, ki nam niso ljube, je grenkost mleka. Ako hocerno priti na pravi sled tej mlečni napaki, moramo najpreje do- ločiti, je-li imajo vse, ali samo posamrzne molže to napako. Velikokrat zamoremo to vže mej molžo določiti. večinoma pa se grenkoba 5e lo pozneje jasno pokaže, ko je mleko vže nekaj časa 9talo. Zato se priporoča, dvoraljivo mleko v zaina- movanih steklonicah shraniti in je čez 24, 36 ali 48 ur preskusiti na njeRa oku9. Ta napaka se pogosto nahaja pri staromoiznih kravah. ki so ie visoko na dasu, ker se tu mleko nič reč pravilno ne tYori. Proti lernu ni nobega drugega sred«tva, nfgo prizadeto mleko posebej porabiti, ozir. pokrmiti ali že bolje do- tično krave po-taviti. če mogoče na suho, kar ni samo /a kravo. ampak tudi za mladiča velik»; vrednosti. Da mleko za- greni, more biti vzrok tudi vnetje vimena. Tudi tako rnleko ;<» treba posebej pora- biti, kajti čisto malo takega mleka pri- dejanega kdobremn, isto lahko popolnoma pokvari. Ako je mleko vseh krav koj po molži grenko. tedaj mora biti vzrok pokvarjena krma. Tako zarnore biti vzrok grenkobe n. pr. pesa posebno taka, ki je trpela vsled zmrzline, ravno tako krmila z gren- čicami, stare pnkvarjene ogrScine in olj- nate pogače, plesnjiva in zaduhla mrva, slama itd. Ako hočemo zvedeti, ali tu tici pravi vzrok bolezni, moramo krmljenje spre- meniti. Slednjic* zamore tudi rnocno ples- njiv nastilj provzročiti grenkobo mleka. Ako pa nastopi grenkost še-le čez nekaj ur. potem imamo pred seboj gnji- loben razkroj mleka, ki ga provzrocajo majc'kena bitja, bakterije ali glivice, ki so se naselile v hlevu na vimenu krav ali v mlekami na mlečni posodi in ki od tod prehajajo v mleko. Ako nekaj časa hladimo, ozir. hranimo mleko v kakem drugem, ne navadnem prostoru. bomo kmalu iztuhtali, čeje prostor vir okuženja. Pri tem lahko omenimo, da se mleko v hlevu lahko okuži, ako Se tako pazimo na oistoto. Zlo se odpravi še le tedaj, ako se hlev tcmeljito osnaži in vsi leseni deli dobro namažejo s sveže žganim ap- nom, dalje, če se vime z mlačno vodo izpira, kateri smo prilili nekoliko kar- bolne kisline. Ako imamo pa vzrok mi- sliti, da je mlekarski prostor vzrok bo- lezni, potem moramo ta prostor, popol- noma ga izpraznivši, temeljito razkužiti. Orodje in stroje, kakor tudi prostor sam je treba z vročo vodo izkrtačiti. Dobro prezračeni prostor se potem izpostavi skozi 12 do 24 ur razkužujočim žveplenim parom; ko smo ga dobro prezračili, ga zopet lahko rabimo. Ako hočemo biti popolnoma gotovi, potem se svetuje, tudi stene na novo pobeliti. Br. 1104. Razpis dražbe. C. kr. okrajni šolski svet v Go- rici razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo novega poslopja za jed- norazredno ljudsko Solo v Vipolžah. Sklicna cena je 13.000 krou. Načrti, prevdarek in gradbeui pogoji so razgrnjeni na ogled v uradu c. kr. okr. šol. sveta v navaduih uradnih urah. Sprejemajo se le pismene po- nudbe, katerim je treba priložiti 5- odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudb poteče dne 5. junija 1902 ob 12. uri opo- ludne. C. kr. okrajni solski svöt v Qorici, 12. maja 1902. Predsednik : Attems 1. r. Po zinerni eeni je na prod«j lep, visec svetilnik (kloca) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem upravniätvu. Prekrasna in # % # nova razsvetljava! Vinko BandeJj v Dornbergu posojuje za javne veselice po g. Luznlku dobljene svetilnice ter se priporoča pri- rediteljem veselic, da ga blagovol6 po- češčevati s svojmi narocili. Oddaljeni lahko pišejo in prav jej da se Diše 8 do 14 dni pred rabo. Okrajna posojilnica v Bovcu. registrovane zadruga z neom. zavezo, bode imeln svoj redni letni občni zbor dne 25. maja 1902. v ptilii pri „Htitierjir oil i. iiri pop. Diu'vui ivil: 1. Sprememba pravil. 2. Potrjenje računa za leto 1901. 3. Izvolitev načelstva. 4. Izvolitev nadzorstva. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Privoljenje nagrade načelstvu. V ttovctt, 17. maja 1902. JVfačelstvo. V fotografskem ateiije-ju A. JERKIČ, Gorica. Gosposka ulica 7. sprejme se takoj v star nad 15 ucenec, letHugod- 3 nimi pogoji. Zobo/dravniski atelier je otvoril dr. B. Pikl i I v Gorici, I Via Teatro štev. 10 \ in ordinira od 9.-1*2. dop. in od 2.-5. pop. „(entwloa posojilnica^ v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprfjeina hranilne vloge, katere o- br^tuje po A\\, p o 1 u in o s e č n o: nevzciigiipne obresti pripisujo konccleta h glavnici. Rentni davok plačuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na nscbni kredit po 6n 0 in na vknjižbo po Blfv Sprejema člane z glavnimi de- le ži po 2tKJ K in z opravilnimi d eIeL i po 2 K. Otvarja članoin tekoče račune, kaU-re obrostuje po dogovoru. Za nala- sanif in vračanje so na razpolago po- ložnico c. kr. poštne hranilnice, tako da ](¦ mogoče posluti denar brez poštnih , stroškov. ! Uradne ureso vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob pondeljkih In četrtkih tudi popoludne od 2-4 v u!icl Vetturini 9. Krojaška mojstra Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hi.ši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojirn rojakom v Gorici in na deželi,posebno pa č.duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obiina naročila. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 UOIUCA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina , iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- > matinskih in * isterskih w i nogradov. uosiavija na a(jin m razposuja po zeiez- nici nu vsi! kraje avstro-egcrskc monarhije v Bodih od 50 litrov naproj. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. '25, (,v laslni liišh priporoi-a č;isti(i iluliovšrini in shivinMim obi-instvu v inestu in n;i dtv.Hi svdio tr^'ovino jedilno^a l»las,Ta n. pr. k:ivo : Santos, ^andoniiimo, Jnva, Ce.jlon. l'^rlo- rioo i. dr. Oljo: Lucca. St. Anijclo, Korlu istorsko in dalinatinskn. IVtrolej v zaboju Sladkor razne vrsto. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst ri/.a. Miljsvoče prve in drnge vrste, namroč. po V» kila in od I fuiita. Teslonine iz tvornice ŽnideršiO & Valriičič v 11. Bistrici. Zveplonko družbo sv. Cirila in Metoda. Moka u. Majdičcv^a inlina v Kranju in z Jochnuinn-ovc^a v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti sp razpošilja v zabojčkih najtnanjc po o K^. na vso kraje. „Universale" * splošna Ijudska zavarovalna družba, Ravuateljstvo: Dunaj I., Scholten- f riug hiš. štev. 8 (v lastni hisi). Polno vplačiina dtdniška glav- nica 2.000.000 K. Garantijski za- klad 8.700 433-56 K. Njona posost hiš na Dnnaju, ki so popolnomn nezadolži^no, reprozrntujo sania vrednost okoli 3 tnilijono K. — i Ustiinovljrna jo po ij 16 ministi1 rijalnpga nkaza z dne 5. marca 1S96 R—G. 131. 31 vis. c. kr. ini- nisterslva notranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej v ulici Morelli št. 6, zdaj pre- seljena Via Corta št. 3. Gostilna pTlnanleia ii saljarskep društva za Brda4 v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 ! toči pristna bela in črna vina iz društ- | vene kleti, in puntigamsko pivo. Postreže z oku.snimi jcdili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorišče za krogljanje. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim rojakom Anton (ierbec, gostilničar. ^^ ^»^^ "^•^^' ¦^¦^w ^m^r ^m -^m^r ~^^^ ^^^^ "^»^^ ™ ¦ -—w- • —-— -— •— -™ „Krojaška zadruga', vpisana zadruga z omejeno zavezo v (jiorici. Gosposkii ulicfi liiš. štev. 7. VELIKA ZAL0GA vsakovrslnoga manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v liajvečji izberi, kakor: sukno, platno, prie- nino, CbifTon, oksfort, srovico, vsa- kovrstne prepioge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrslno perilo,srajce. Jäger itd. itd. Vwe po iiajnižjili ceuah. ('«Min ho Ntaliif lir«/ po^ajauja. I Jakob Miklus, ] I trgovec z lesom in opeko, zaloga I * vsakovrstnega trdega in mehkega | koroškega in kranjskega lesa ter / | pohištva, rakev (trug), vinskih po- ' . sod, stiskalnice za vino in sadje 1 vsake velikosti, kakor iudi krat- | kočasnih iger slovenskih „>Iari- \ jiinic" t. j. ličnih in trpežnih j ' miz iz trdega lesu, ki imajo | znotraj tro- ali štiridelno keg- , J lji^če z vrtenci in kegljavnično I blagajno po najnovejSi sestavi. za ¦ krčmarje, zasebnike itd. I j v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, \ priporoča p. n. občinstvu svojo I bogato zalogo, zagotavlja naj- ^ hitrejšo postrežbo in jako nizke ) cene. I k. .^Hik. ^m^ ^m^. a* ^m^. ^m^. «^ Odlikovana kleparska delavnica Arfur Makutz, i Gorica, Ozka ulica št. I, f Priporoča svojo kleparsko delavnico tcr zaloo-o kleparskih I izdelkov za kuhinjo itd., ima /alogožlebov vseh vrst za nove stavbe, I oziroma proskrbljn isto v na.jkrajSem času — Provzoma naročila za vpe- ljavo strelovodov, tudi po/lačonih. — Izdulu.je pumpe za vodo. Pri- | rcja vpeljavo vode z coviui vsakc vrste. — V lastni zalogi ima Stroje " za žveplanje sodov h cinkanoga želoza, škropilnice proti peroijo- | spori ponovljone po Vermorolovi sosiavi; mehove za žveplanje grozdja | raznib sistnnov itd. — g^" Postrežba točna. Cene zmerne! "^RSf ¦ BHWHl LEKARJA ^MMIjPiccoli-ja ^niuij^^B Dobiva sevlekaniah ^ krepca malokrvne. nervoznein slabotne osebel Edina zaloga na Kranjskem lekariia PICCOLI „pri Ängelu" v Ljubljani, Dunajska cesta - . Polliterska steklenica 2 K. Zunanja nanicila izvršujie lckiiriiar GABRiJELPlGCOLIvLiubl,innitočno-; ako se tnn pošlje znosck po pmHnein povzotju. . . Dobiva se tudl v lekarnah v Gbrl I, Tolmniü,' Trstu, l8tri in Dalmacijl po2'4O K steMenlca. Konjedic & Zajec v Gorici pred nadškofijo št. 5. ~tfä SW Via Caserma št. 15. Za vinorejqe! Peronospora škroptlke najbolje vrste in njih posamezne delo, cepilne no&e, gumijeve trakove za zeleno cepljenje erne in rujave, zajamčene kakovosti. Pocinkane ograjne ntrehe in trnjeva šica! Za čas stavbe priporočata svojo veliko zalogo vseh stavbenih potrebščin, kakor: cement, stavbene nosilce, vse potrebne okove, orodje itd. itd. Nizke cene! Postrežba poštena! 5_____________________;_______;__________.._________, ¦ Naznanilo. •;/-^"^ Podpisanec, večletni hotelier v Pulj.u, naznaiijam slavneinu občinstvn, da sem otvoril : svojo, po najno- vejših zahtevah urejeno in opremljeno kavarno „Central", na Travniku. V njej bo p. nt gg. gostom na razpolago poleg ti'ph biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zagotavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter se bcložim z vseni spožtovanjein udani Filip Pecenko. P. S. Ako kdo izmed gosp ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal te dni, prosim da mi blagohotno oprosti.