Raznoterosti. X PreradoTlču, znanemu velikemu hrvaškeruu pesniku, vzidajo ploščo na rojstni biši v Grabovnici. X Sllen potres so iineli v mestu Meksiki v Ameriki. Poškodovanib je več hiš, ranjeue so štiri osebe. Istočasno je bil potres tudi v mehikanskem mestu Mipali, ki ga je čisto razdejal. Izbruhnil je požar, da je sedaj vse v plameau. Edor je ostal živ, beži iz mesta. Mipala šteje 15.000 prebivalcev. X DeloTanje srca! Najinarljiveji organ našega telesa je srce. Od prvega do zadnjega dihljaja dela neprestano podnevi in ponoči. Dete v zibelki ne razvija še nikakega znatnega delovanja mišic, ne pokazuje še skoraj nikakega delovanja možgan, pljufa dihajo počasi, ali srce bije okolo 140krat v rainuti, torej na dan nad 200.000krat jn na celo leto nad 70 milijonkrat. Srce odraslega človeka bije le za polovico tako naglo, ali vendar okolo 35 milijoukrat na leto. Ponoči ne rairuje srce niti trenutka. Mi morarao na srce paziti, zakaj vsako nepravilno povišanje telesne delavnosti, pretirano delo, pretiran šport, alkohol, kava, čaj, kadenje itd. je srcu škodljivo. X Oosti lasje so od nekdaj sloveli za iiajvečji ženski kras. Dandaues pa se čimdalje bolj opaža, da so ženski lasje oslabeli ter postali redkejši. Lasničarji pripovedujejo, da že često deklicam izpadajo lasje. Največ je temu kriva neumna moda, ker si dajo ženska žgati lase. Nadalje pa se lasje splob dovolj ne negujejo. Lasje se morajo predvsem pogosto in temeljito prati. Preden se glava umiva, je treba lase splesti v kite ter jih pritrditi na vrh glave, da se pri pranju ne zmršijo. Potem se cela glava dobro izpere v mlačni vodi, v kateri se raztopi do 25 gramov boraksa, in sieer brez raila. Ko je glava sprana, se kite razpletejo ter se še enkrat čvrsto otarejo in posušijo. Vsak večer pred spanjem je treba lase razplesti in čvrsto z ostro krtačo izkrtačiti do kože. Na ta način postajajo lasje svetli, odstranjuje sa prab in stari odnarli lasje, učvrsti se koren ter se napravi prostor za nove lase. Ni pa dobro kite močno vezati ali vtikati mednje medene igle. X Gementni oklop. Italijanski inženir Lovrenc D' Adda je predaval v januarju v Genovi na kongresu mornarskib tebnikov in inženirjev o syojem projektu, rabiti neko cementno zmes za oklop bojnih ladij. Seveda je sestava tega cementa tajnost izumiteljeva. Specifična teža je 2 55, velja pa 1 tona 50—60 frankov, specifižna teža Erupovega oklopa pa je 8 1. Seveda bi bil oklop D' Addov nekako petkrat debelejši kakor dosedanji. Imenuje pa to novost vojne tehnike oklopni beton. Ubogi mirovni apostoli, še ne zmorete vojnega boga, saj mu tebaika ponuja novo aredstro za njegovo krvavo delo. X Japoska mornarica. Po nekem francoskem listu hočejo zgraditi Japonci do 1. 1911. sledeče ladje : Štiri oklopnice po 21.000 ton z 20 miljami bitrost in s sledečo artilerijo : 12 topov po 30'5 cm, 18 po 15 cm in 12 po 10 cm kalibra. Ladje so menda vse v delu. Bazen teb še pet oklopnib križark po 18.500 tou in 25 miljami hitrosti, oborožene pa z 6 po 30'5 cm, 14 po 15 cm in 10 po 10 cm kalibra imajočimi topovi. Dra križarja sta že v delu. Zrayen pridejo dve zavarovani križarki in štirje razbijači torpedovk po 91*5 m dolgi, z 900 tonami. Novi oklopni križarki nEurama" in BIbuki" imata po 14.850 ton, brzino 21-5 railj Premoga vozi vsaka maksimum 2000 ton. Oboroženi sta vsaka s štirimi topovi po 30 5 cm, osmimi po 20'3 cm, štirinajstimi po 12 cm. Oklop je debel 187, 102 in 127 mm. Prejšnja ruska oklopnica BOrel", zdaj BIwami", križarka BWarjag". zdaj BSoya" sta popravljeni, ravno tako oklopnica BMikasa", ki ae je bila v Saseho potopila. V morje so izpustili križarko BJodogowa" s 1250 tonami in 22 miljami. X Naša rojna mornarfca. V Trstu sta v delu d?e oklopnici po 14.500 ton. Oboroženi bosta vsaka s štirimi 30 5 cm topovi, osmimi 20*5 in 20 topovi po 10-5 cm. S tem stopa tudi naša monarbija v vrsto drugib držav, ker uvede kaliber 30"5 cm in zgradi prvič bojne ladje z nad 10.000 tonami, saj ravnokar dovršena divizija presega le malo 10.000 ton. Za tretjo oklopnico so tudi že pripravili gradivo, toda delati je ne začnejo, dokler ne odide ena s kopnega v svoj element. Vzrok je, ker ni prostora. Bazen tega delajo eno križarko s 3000 tonami, šestnajst to^pedovk in dva podmorska čolna. Za mornarico izdajo to leto 57,000.000 E. X Italija namerava izdati 1909 l. — 140,000.000 lir za vojno mornarico. Zgraditi pa meni štiri oklopniee po 19.000 ton, šest raalih križark in nekaj torpedovk. — Blagor ljudskim žepom, srečna ljudstva. Šolstvu kamenje na pot, zavirati ga z §§ in m i z e r i j o, proletarijat beži v Ameriko, Mars pa sedi za bogato obloženo mizo in se smeje mirovnim komedijantom 1 X Crospodarske razmere na Portugalskem. Portugalska ima okolo 5 ia pol mil. prebivalcev. Industrialnih in trgovskih središč je malo in še ta so neznatna. Sama prestoluica Lizbona ima nekaj nad 350.000 prebivalcev. Oporto glavno, mesto pokrajine enakega imena, ima komaj 150.000 prebivalce?. Druga raesta so mala in neznatna. Podnebje je v Portugalski ugodno; poleti ni prevroče, a pozimi ni premrzlo. Zemlja je rodovitna, toda velik del dežele je sličen ruskim stepam. Portugalsko plemstvo poseduje ogromna posestva, ki jib daje v najem kmetom. Ti so slabo naobraženi (v deželi je 80 odstotkov analfabetov) in primitivni, zato je zemljišče v tej deželi grozno zapuščeno ia neobdelano. Morda polovica od vsega dobrega zemljišča je trda ledina, tako da se mora žito za domačo uporabo uvažati odzunaj, akoravno bi ga mogla roditi dežela toliko, da bi se lahko žito izvažalo. Edini pridelek, ki še precej nosi, je viDo. Tudi živinoreja je zapuščena, akoravo ima dežela obilno dobrih pašnikov in travnikov. Izvrstne so tudi pasme konj in ovac. Znaten je tudi ribolov, a mnogo dobička ima dežela tudi od soli V deželi je tudi mnogo bogatih rudnikov železa, bakra, svinca, kositra in oglja, toda vsi ti rudniki se slabo izkoriščajo. Industria je v zadnjih 30 letih prilično napredovala. Omeuiti treba sviloreje, industrijo tkanin. rokavic, majolik, vžigalic, ki so državni monopol ter donašajo na leto do pol milijona milreisov. Precej je razvito mlinarstvo, ki odgovarja potrebam dežele. Toda Portugalska mora mnoge industrijske izdelke naročevati v inpzemstvu in odtod glavni vzrok neugodai trgovinski bilanci. V zadnjih letib se je izvozilo za 30 mil. milreisov, uvozilo pa za 50 rail. Potemtakem ni čuda, da je Portugalska v minulem stoletju dvakrat bankrotirala. Vzlic temu so državni dolgovi ogrorani, tako da pride na vsakega prebivalca 700 K državnega dolga. Portugalska je bila vendar s svojimi kolonijami srečneja nego Španska. Afriške kolouije so štirikrat večje nego Avstro-ogrska monarhija, a v njib živi okolo 8 milijonov ljudi. V Indiji poseduje Portugalska edino še Goa, dva neznatna komad1« na obali in del otoka Timor, na Eitajski obali pa mali otok Macao. Uprava pokrajin se je v zadnjem času znatno poboljšala, vendar je še slabo urejena. Po zadnji uradai statistiki je leta 1904. znašal skupni promet (uvoz in izvoz) kraljestva z iaozemstvom 677 milijonov kron, uračunavši uvoz zlata in srebra za okolu 4 mil. kron. Od tega leta je 1904. bilo izvoza za 253 mil. kron, uvoza 424 mil. torej 171 mil. manj izvoza, a to je za Portugalsko in nje razmere grozna vsota. Naša država izvaža v Portugalsko sladkor, sočivje, riž, dunajske artikle, ki se morajo boriti z berlinskim tekmovanjem. Edino v Oporto se pošilja nekoliko dog za sode. Ostali les se dovaža iz Združenib držav. Železnice, v katerib imajo svoje glavnice fraacoski ia nemški kapitalisti, so 1. 1905. razpolagale s 1143 km železniške proge ter so imele po kilometru 17 in pol kron čistega dobička. Paroplovno društvo, ki je subveneijonirano od države, ima 17 pamikov z 28.000 tonelatami, ti vzdržujejo zveze s kolonijami in z Brazilijo, toda angleški in nemški parniki izrabljajo prilično portugalsko morje. Iz navedenib podatkov je razTidno, da je gospodarska slika dežele najnepovoljneja, a to se ima pripisati nedelavnosti raznih vlad in zanemarjenosti prebivalstva.