47 3 KRONIKA 1999 izvirno znanstveno delo UDK 655.47.5(453.3 Kanalska dolina)".../1918" i prejeto: 14. 10. 1999 i Andrej Vovko znanstveni svetnik Inšititut za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Gosposka 13 Udje Družbe sv. Mohorja v Kanalski dolini do leta 1918 IZVLEČEK Ljudska založba Družba sv. Mohorja je ves čas svojega delovanja od ustanovitve leta 1852 poleg versko-vzgojnega poslanstva opravlja izredno pomembno narodno osveščanje, izobraževanje in kulturni napredek med Slovenci v matični domovini zamejstvu in v izseljenstvu po vsem svetu. Avtor pred- stavlja njeno delovanje v Kanalski dolini od pojava prvih mohorjanov v tem delu vedno izpostavljenega obmejnega slovenskega etničnega prostora pa do konca 1. svetovne vojne, ko je ta del skupaj z velikim delom našega narodnostnega ozemlja, ki je v času habsburške monarhije spadal pod deželo Koroško, pripadel Italiji. S tabelami in seznami je na podagi letnih seznamov mohorjanov v Koledarjih družbe sv. Mohorja prikazan razvoj udov Družbe sv. Mohorja v 11 mohorjanskih postojankah v Kanalski dolini, njihovo skupno število, poklicna sestava, kot jo razberemo iz omenjenih koledarskih seznamov, posebej pa so omenjeni tudi nekateri najvidnejši tamkajšnji mohorjani SUMMARY THE LIMBS OF DRUŽBA SV. MOHORJA (THE SOCIETY OF ST. MOHOR) IN THEKANAL VALLEY UNTIL THE YEAR 1918 The public Družba sv. Mohorja has since its foundation in 1852 beside the religious-educational mission been performing a very important task - national awareness, education and cultural progress among Slovenes in the home country and abroad. The author presents the Society's activity in the Kanal valley from the occurrence of the first members of the Society in that permanently exposed part of the bordering Slovene ethnic territory to the end of World War I, when a great part of our ethnic territory, together with the mentioned bordering one that during the Habsburg Monarchy belonged to the province of Carinthia, belonged to Italy. On the basis of annual lists of members of the Society in the Calenders of the Society of St Mohor tables and indexes were made that show the development of the limbs of the Society in eleven posts in the Kanal valley, the corporate number of posts, professional construction, as we can see it from the mentioned calendar lists. Some of the most important members of the Society in that area are separately mentioned. Ključne besede: Družba sv. Mohorja, Kanalska dolina, ljudska knjižna založba, kulturna zgodovina, narodno osveščanje, biografske študije 3 KRONIKA 47 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 1999 Ljudska knjižna založba Družba sv. Mohorja je nastala v Celovcu na pobudo Antona Martina Slomška z namenom pospeševati narodno osvešča- nje, izobraževanje in kulturni napredek med Slo- venci na podlagi krščanskih načel. Svoje prve knji- ge je izdala leta 1852 kot Društvo sv. Mohorja, njen pravi vzpon pa se je začel šele potem, ko se je leta 1860 preoblikovala v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja. Do I. svetovne vojne je doživljala silovit razcvet, po njenem koncu pa se je morala umakniti v tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, najprej na Prevalje in nato v Celje. Ker so fašistične oblasti preprečevale prihajanje mohor- skih knjig preko meje, je goriški nadškof Frančišek B. Sedej leta 1924 ustanovil Goriško Mohorjevo družbo. Po koncu 11. svetovne vojne je Družba sv. Mohorja spet začela delovati in izdajati knjige tudi v Celovcu kot posebna, "tretja sestra" in poleg koroških Slovencev povezala tudi povojne politične begunce po vsem svetu. Družbo sv. Mohorja v Sloveniji pa so leta 1955 v duhu takratne vladajoče totalitarne ideologije preimenovali v Mohorjevo družbo, ki ni bila več bratovščina, ampak "skupina državljanov."y novejšem času, posebno po osamo- svojitvi Slovenije, se stiki in sodelovanje med tremi družbami sv. Mohorja postopno krepijo. Družba sv. Mohorja je tako enotna ali v troje v več kot 140 letih svojega delovanja opravljala in še opravlja svoje dragoceno versko-vzgojno, narodno-prebud- no, kulturno in izobraževalno delovanje tako v slovenskih matičnih deželah, kot tudi med Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu.-* Pravila Družbe sv. Mohorja so v času, ki ga obravnavamo, določala, da je njen namen podpi- rati "pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati kato- liško vero med slovenskim ljudstvom, v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve". V Družbo lahko vstopi "vsak katoliški kristijan obojega spola, vsakega sta- nu in vsake starosti". Dolžnosti članov so, da mo- lijo, da bi se ohranjala in razširjala katoliška vera nasploh, in še posebej med slovenskim narodom in da plačajo predpisano članarino, "dobički druž- benikov" pa so poleg prejema popolnih in delnih odpustkov tudi pravica, da dobijo "od vsakih knjig, ki jih izda družba ... po jeden iztis za svoje plačilo" in "take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbe- nim odbornikom pripročevati, naj se na svetlo spravijo. Koledarji Družbe sv. Mohorja so v prouče- vanem obdobju vsako leto prinašali poimenski seznam članov omenjene Družbe, ki so se po njenih pravilih imenovali "družbeniki" ali "udje". Pravila so poznala dve vrsti članov - dosmrtne in letne. V želji, da bi bile njene knjige dostopne tudi najširšemu krogu bralcev, je bila udnina zavestno postavljena kar najnižje. V avstro-ogrskem obdob- ju do začetka 1. svetovne vojne, ko država skoraj ni poznala inflacije, so dosmrtni člani do uvedbe kron v razmerju 1 goldinar - 2 kroni konec 19. stoletja, enkrat za vselej plačali 15 goldinarjev do- smrtnine ali dvakrat po 8 goldinarjev v enem letu, letni v tem času pa po 1 goldinar letnine, v kro- nah pa dvakrat več. Vodstvo Družbe sv. Mohorja je vsako leto s kako občasno manjšo spremembo svojim udom - družbenikom in še zlasti poverjenikom predpiso- valo način poslovanja. Tako je naglašalo, naj se "na- bira družnikov ... prične koj po prejetih knjigah in sklene z zadnjim dnevom meseca februarja vsacega leta, vpisovalne pole z denarjem vred pa naj se ... pošljejo ... vsaj do 5. marca vsakega leta družbine- mu blagajniku." Ude so pozivali, naj svoje "letne c/o/7esÄe" poravnajo ob za to določenem času, novi udje naj ob pristopu to dejstvo posebej poudarijo, imena udov pa naj se "blagovole zapisati razločno ... iz vsake fare in kjer se stan pripisuje, udje jedenga in istega stanu zaporedoma, da se s tem preobširni imenik v koledarju kolokor mogoče okrajša". Vodstvo je še poudarilo, da se tisti udje, ki so iz Družbe sv. Mohorja izstopili in se potem spet vključili vanjo ali pa so se preselili iz ene v drugo faro, ne štejejo kot novi, ampak kot stari.'^ Družba sv. Mohorja je do konca 1. svetovne vojne delovala predvsem v slovenskih deželah avstrijske polovice (na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem...), v manjši meri, a nič manj odločilno in koristno za verski ter kulturni dvig in prebujanje ter ohranjanje slovenske narodne za- vesti, pa tudi v ogrski polovici, predvsem med Slovenci v Prekmurju in Porabju, ki so bili zelo ogroženi zaradi madžarizacijskega raznarodoval- nega pritiska,"^ pa tudi drugje, v Beneški Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Kar lepo število mohorjanov zasledimo v omenjenem času tudi med slovenskimi izseljenci v ZDA, pa tudi v Vestfaliji, Egiptu, Južni Ameriki (Argentina, Bra- zilija) in še kje drugje, kjer so le-ti med drugim na ^ Več o Družbi sv. Mohorja v: Andrej Vovko, Marijan Smo- lik, Branko Marušič, Mohorjeva družba. Enciklopedija Slovenije 7. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana 1993, str. 205-206, kjer je navedena ludi osnovna literatura. Družbe sv. Mohorja postave in vodila opravilnega reda. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1902, Ce- lovec 1901, str. 133 (dalje KDM za...). ^ KDM za 1890, str. 119. Več o tem v: Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja med Muro in Rabo v letih 1870-1892. Časopis za zgodovino in naro- dopisje, Maribor 69/34/1998, št. 1, str. 133-154. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja med Muro in Rabo v letih 1893-1918. Časopis za zgodovino in naro- dopisje, Maribor 69/34/1998, št. 2, str. 317-343. 3 KRONIKA 47 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 svojevrsten način tudi kažipot do slovenskih iz- seljenskih naselbin.^ Tabele in seznami mohorjanov v Kanalski do- lini, ki sledijo, so nastali na podlagi seznamov članstva, ki so jih za vsako enoto posebej poleg obilice drugega dragocenega in koristnega branja objavljali Koledarji Družbe sv. Mohorja, temeljni in nepogrešljivi zaščitni znak vsakoletnega Družbine- ga knjižnega daru. V teh seznamih so bili po ško- fijah, dekanijah in župnijah v ustaljenem vrstnem redu navedeni poverjeniki, dosmrtni in letni udje, v večji ali manjši meri opremljeni tudi z naved- bami poklicev oz. družbenega stanu. Seznami do konca Avstro - Ogrske so zelo bogati in so prava zakladnica podatkov, po tem obdobju pa se je nji- hova podatkovna vrednost žal vse bolj zmanj- ševala. Tudi v obdobju do leta 1918 so za posa- mezna leta podatki nekoliko bolj skopi kot obi- čajno. Tako so za leto 1910 v omenjenih seznamih udov Družbe sv. Mohorja navedeni samo imena ter priimki poverjenikov in število udov brez raz- člembe po posameznih kategorijah, za leta 1911, 1916 in 1917 poimensko poverjeniki, dosmrtni udje ter novi udje, ki so pristopili v omenjenih letih, za leto 1918 pa poverjeniki in število udov po posa- meznih kategorijah. Zaradi tega so podatki o po- sameznih udih za "nepopolna leta" v pregledu opremljeni z znakom (?). Številke v tabeli nave- denih dosmrtnih udov zajemajo samo žive do- smrtne ude v določenem letu in ne tudi pokojnih. Pogostokrat se zgodi, da so imena in priimki istih mohorjanov v različnih letih zapisani različno. Tako sem vedno najprej navedel tisto verzijo imen oz. priimkov, na katero sem naletel prvo, v okle- paju pa sem ji dodal naslednjo ali naslednje. Pri nekaterih spremembah se da dovolj upravičeno domnevati, da gre za težave pri razbiranju očitno nečitljivih zapisov v omenjenih seznamih, drugje pa je mogoče vmes zavestna sprememba priimka iz slovenske v nemško verzijo ali obratno. V več primerih se pojavlja v posameznem kraju več mo- horjanov s povsem enakim imenom in priimkom, tako da je včasih težko določiti, kdo izmed njih je prenehal biti ud Družbe oz. se je po premoru spet vključil vanjo. Podobna težava je s priimki ženskih družbenic, ki so jih spreminjale po poroki. Pri ime- nih krajev sem upošteval obliko, kot jo navajata dr. Lavo Čermelj^ in dr. Bogo Grafenauer,'' ki sem ^ Več o tem v: Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do leta 1900. Dve domovini, Two Homelands, ZRC SAZU, Lju- bljana 1/1990, str. 121-135. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA od leta 1901 do leta 1916. Traditiones, ZRC SAZU, Ljubljana, 26/1997, str. 117-134. " Lavo Čermelj, Tržaško ozemlje ter Goriška in Videmska pokrajina. Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, 1958, str. 75-78. ' Bogo Grafenauer, Kanalska dolina (Etnografski razvoj). V oklepaju dodal še imena, na katera sem naletel v seznamih v koledarjih Družbe sv. Mohorja. Osnovne organizacijske enote Družbe sv. Mo- horja so bile župnije, na višji stopnji pa dekanije in škofije. Udje Družbe sv. Mohorja so bili organizirani v 11 župnijah, ki so bile vključene v dekanijo Kanalska dolina, leta 1893 preimenovano v dekanijo Trbiž (Kanalska dolina), od leta 1894 dalje pa v dekanijo Trbiž. Mohorjanski dekanijski predstojniki so bili v obdobju do leta 1918 Anton Valentinič, dekan, Trbiž, (1865-71), Lambert Ferčnik, župnik, Žabnice (1872-87), Fr. Treiber, župni upravitelj (farni oskrbnik), Žabnice (1888), Simon (Simen) Incko, dekan, Žabnice (1889-1904) in Val. Kraut, dekan, Trbiž (1905-15(?)). Cerkveno-pravno je v tem času Kanalska dolina pripadala krški škofiji na Koroškem, saj je znano, da je bila politično do konca 1. svetovne vojne sodila h Koroški. Kokovo^ Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1861 1 1 do 1 1 1865 1 1 1871 1 1 1872 1 1 1875 1 1 1876 1 1 1877 1 1 1878 2 2 1879 3 3 1880 2 2 1881 1 1 1882 1 1 1895 1 1 1896 1 1 1897 1 1 1898 1 1 1899 1 1 1900 2 2 1906 6 6 Farni poverjenik: Anton Teul, župni upravitelj (provizor) (1906) Letni udje: Janez Jakopič, župnik (1861-65), Andrej Brežan, župni upravitelj (provizor) (1871-72), Janez Vido- vic, župni upravitelj (farni oskrbnik) (1875-79) Matija Wieser, učitelj (1879) Jože Karner, cerkovnik in organist (1880-82) Sim. Kandut, drvar (1906) Lor. Vedam, kmet (1906) Znanstveni inštitut, oddelek za mejna vprašanja, Lju- bljana 1949. Na podlagi letnih seznamov udov Družbe sv. Mohorja v Koledarjih Družbe sv. Mohorja za leta 1861-1919. 3 KRONIKA 47 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 1999 Franka Prosen, žena železn. uradnika (1906) Jožefa Kogelnik, kuharica (1906) Mar. Kogelnik, dekla (1906) brez navedbe poklica ali stanu: Rahela Piccolini (1878-80), Davorin (Martin) Martine (1895-1900), Kat. Fillafer (1899-1900) Lipalja ves Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1865 2 2 1866 2 2 1667 1 1 1868 2 2 1869 7 7 1870 2 2 1871 1 1 1872 5 5 1873 6 6 1874 6 6 1875 6 6 1876 11 11 1877 14 14 1878 15 15 1879 18 18 1880 16 16 1881 16 16 1882 12 12 1883 13 13 1884 11 11 1885 11 11 1886 14 14 1887 13 13 1888 10 10 1889 11 11 1890 12 12 1891 16 16 1892 16 16 1893 12 12 1894 13 13 1895 15 15 1896 15 15 1897 13 13 1898 13 13 1899 14 14 1900 13 13 1901 10 10 1902 8 8 1903 7 7 1904 5 5 1905 3 3 1906 4 4 1907 4 4 1914 2 2 Farni poverjeniki: Jož. Kovač, učitelj, (1870), Adam Kandolf, žup- nik (1872-81), Jože Kovač, učitelj (1882-85), Janez Globočnik, župnik (1886-87), Janez Globočnik, žup- nik v Pontablju (1889), Jože Kovač, učitelj v.p. (1890), Jože Fugger, župni upravitelj (farni oskrb- nik) (1891), Jože Kovač, učitelj v. p. (1892-93), Jak. Papier, duhovnik v.p. (1894), Ivan Česky, župni upravitelj (farni oskrbnik) (1895), Jože Kovač, uči- telj v. p. (1896-97), Jožef Eicholzer, župni upra- vitelj, župnik (1898-1900, 1914) Letni udje: Janez Moderiano, župnik v Pontebi (1886-87), Janez Primožič, duhovnik v Krminu (1886), učitelja: Jože Kovač (1865-66, 1868-69, 1871-81, 1886-89,. 1891, 1894-95, 1898-1900), Neža Miklavčič (1883-87) Šola v Lipalji vesi (1872-74, 1876-1904), Jož. Čop, poštni uradnik (Pontabelj) (1898) Karolina Kovač, učiteljeva žena (1895-96) posestniki: Lovrenc Klavra (Klaura) (1879-1904), Lovr. Kovač (1891-1901), Jaka Trink (1891-1907), Alojz Kovač (1892, 1896-98) gospodinje: Jerica Esterle (1891-98), Mar. Temelj (1892-98), Terezija Tribuč (1895-98), Ivana Karnel, (1897-1907, 1914) Ivana Karnel, dekla (1897-1903), brez navedbe poklica ali stanu: Magdalena Vu- lec (1865-70), Janez Francelj (Franci) (1872-96), Lu- kež (Luka) Karnelj (Karnel) (1872-93), Ana Kovač (1872-92), Ana Grilc (1875-80), Andrej Francelj (1876-81), Janez Kovač (1876-79, 1890-92), Leopold Temelj (1876-83), Lovrenc Vilenpart (1876-80), An- drej Kovač (1877-81), Marija Kovač (1877-83), Janez Vilenpart (1877-81), Anton Seger (1878-81), Leo- pold Francelj (1879), Peter Unteregger (1879-92) (1891-92 župan), Anton (Toni) Grilc (Grilz) (1881- 91), Jakob (Jaka) Karnel (Karnelj) (1881-98), Jan. Rom (1882-83), J. Košinek (1884), Gregor Košinek (Kokošinek) (1885-86), Mat. Trink (1887-90), Mi- klavž Murer (1890-94), Miha Kovač (1891-97, 1899- 1902), Johana Karnel (1894-96), And. Tribuč (1895- 96), Miklavž Grilc (1899-1900), Jože Temel (1899- 1902), Ana Tribuč (1899-1901), Jan. Tribuč (1899), Marija Tribuč (Tributsch) (1899-1907), Andr. Kovač (1903, 1906-07) (Skupaj 31) 10 3 KRONIKA 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 Naborjet Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1861 1 1 2 1862 1 1 2 1863 1 1 2 1864 1 1 1865 1 1 1866 1 1 1901 1 1 1904 1 1 1905 1 1 Dosmrtni udje: Franc Fresl, župni upravitelj (provizor), župnik (1861-66) Letni udje: Bartl. Kandut (1861-63), Fr. Holec, župnik (1901, 1904-05) Ovčja ves 1861 1 4 5 1862 1 5 6 1863 - - - 1864 2 2 1865 2 2 1866 2 2 1867 3 3 1868 3 3 1869 ? ? 1870 4 4 1871 7 7 1872 7 7 1873 7 7 1874 8 8 1875 8 8 1876 9 9 1877 11 11 1878 12 12 1879 11 11 1880 11 11 1881 11 11 1882 11 11 1883 13 13 1884 13 13 1885 13 13 1886 18 18 1887 21 21 1888 26 26 1889 27 27 1890 30 30 1891 32 32 Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1892 36 36 1893 38 38 1894 39 39 1895 43 43 1896 44 44 1897 42 42 1898 46 46 1899 42 42 1900 44 44 1901 41 41 1902 27 27 1903 21 21 1904 18 18 1905 17 17 1906 15 15 1907 4 4 1908 2 2 1912 15 15 1913 18 18 1914 12 12 1915 14 14 Farni poverjeniki: Luka Selnik (Zelnik), župnik (1870-1901), Jakob Wedam (1902-06), p. Salezij Vodošek, župni upra- vitelj (provizor) (1912), p. Juvenal Pichler župni upravitelj (provizor) (1913-15) Dosmrtni udje: Jernej Majhar, župnik (1861-62) Letni udje: Matija Mencin, učitelj (1874 -75), Mart. Kovač, učit. (1883) Šolska knjižnica (1888-1900) Andrej Vedam, gostilničar, kramar (1871-78, 1880-82) Peter Celot, gostilničar (1877-86) Janez Mikoš (Mikož), tkalec, posestnik (1871-78) Boštjan Šnabl, drvar (1871-73) Fr. Serman, krojač (1871-77) Jožef Martine (Martinec), ključar (1878-81) gostačici (gostji); Magdalena Martinec (1861-62, 1867-70), Urša Celot Janežičeva (1871-75) posestniki: Janez Mikoš (Mikož) (1861-62, 1864- 68(?), 1879-1901), Andrej Wedam (Vedam) - An- drejec (1861-62, 1864-70, 1879), Anton Bartolot (1871-1904), Boštjan Šnabl (Schnabel) (1874-1906) brez navedbe poklica ali stanu: Urša Zerling (1861-62), Vincenc Možic (1862), Andrej Mikoš (1870), Jakob (Jaka) Ave (Avec) (1876-99), Janez Vedam (1876-78), Urša Vedam (Wedam) (1876- 1906), Karol Guldenbrein (Guldenprajn) (1877- 1902), Barba Martine (Martinec) (1878-1901), Jožef Martine (Martinec) (1882-98) Jožef Guldenbrein (1883-1901), Jakob Vedam (Wedam, Bedam) (v. Andrejec) (1883-1901, 1907-08, 1912-15), Marija 11 3 KRONIKA ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918. 7-26 1999 Martine (Martinec) (v. Suštarca) (1884-94, 1896- 1901), Janez Avec (v. Šme) (1886-98), Marija Avec (1886-91), Tone (Anton) Martine (Martinec) (1886- 1903), Katra Mikoš (Mikož) (1886-1901), Martin Šnabl (Schnabel) (1886-1906, (1912), Jožef Avec (1887-93), Franc Celot (18871901, Luka Martine (Martinec) (1887-1901, Štefan Martine (Martinec) (1887-96), Janez Guldenbrein (1888-97), Jož. Keil (1888-1901), Miha (Mihael) Ojcinger (1888-1906), Tomaž Šerman (1888-1900), Martin Mikož (Mikoš) (v. Coder) (1889-1902), Andrej Celot (Celoteh, Zelot) (1890-1906), Marija Stres (1890-91), Uršula Martinec (v. Pavelnova) (1890-96, 1900), Peter Kan- duč (1891-1902), Katra Verginc (1891-94), Oton Ce- lot (Zeloteh, Zelot, Zallot) (1892-1907), Jaka (Jakob) Kanduč (1892-1902), Neža Kanduč (1892-1903), Urša Mešnik (1892-99, 1901), Jaka Mikož (Mikoš) (1892-1906) (v. Godic), Jakob Vedam (v. Žnidar) (1892-1901), Jera Martinec (Martinec) (v. Žagar) (1893-1902, 1904), Neža Verginec (1893-98), Karol (Kora) Štank (Schtank) (1894-1905), Peter Vedam (Wedam) (1894-1908, 1912, 1914-15), Matija Celot (1895-1901), Antonija Martinec (1895-1901), Mojca Martinec (1895), Neža Martinec (Martine) (1895- 1903), Lucija Vedam (1895-1901), Konštancija Vica- ni (Wetzani, Vizani, Bizani) (1895-1907), Rotija Mi- kož (1896-97), Karol Gelbman (1898-1901), Jernej Pečar (1898-1900), Simon Pečar (1898), Janez Šnabl (Schnabel) (1898-1906), Jožef Šnabl (Schnabel) (1898-1904), Andrej Verginec (1898), Fajdelnova hiša (1899-1901), Ant. Gelbman (1900-01), Magd. Mikoš (1900-05, 1912-13, 1915), Marija Ojcinger (1900-05), Egidij Kajl (1902-03), Jožef Mešnik (1902- 06), Jan. (Hanza) Werginc (Verginc) (1902, 1904-06, 1913-15), Ana Mikoš (1905-06, 1915), Roza Mikoš (1906), Rudolf Ehrlich (1912-15), Albina Kanduč (1912-13), Jan. Martine (1912-15), Kar. Martine (1912-13), Lepold Martine (1912-13), Marija Martine (Regar) (1912), Valentin Martine (1912-15), Martin Ojcinger (Oizinger) (1912-15), Andrej Šnabelj (1912-13), Rajmund Zelot (1912-13), And. Bartholot (1913), Antonija Kanduč (1913-15), Tom. Mešnik (1913), Neža Ojcinger (1913, 1915), And. Wedam (1913), Amalija Dolenc (1914-15), Lamb. Mikoš (1914), Peter Vedam (1914), Ana Guldenbrein (1915) (Skupaj 82) Pontabelj Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1871 1 1 do 1 1 1875 1 1 1876 2 2 1877 1 1 1878 3 3 do 3 3 1881 3 3 1882 4 4 1883 4 4 1884 4 4 1885 3 3 1888 1 1 1889 - - 1890 1 1 1891 2 2 1892 5 5 1893 5 5 1894 6 6 18^5 5 5 1^96 6 6 1897 5 5 1898 4 4 1899 4 4 1900 4 4 1901 5 5 1902 4 4 1903 5 5 1904 4 4 1905 3 3 1906 5 5 1907 2 2 1908 7 7 1909 8 8 1910 6 6 1911 5 5 1912 6 6 1913 4 4 1914 - - 1915 1 1 Farni poverjeniki: Janez Wiser (Wieser), župni upravitelj (pro- vizor) (1876), Janez Globočnik, župnik (1882-85, 1891-99) (1898 2 iztisa), Jožef Eichholzer, župnik (1901-13, 1915) Letni udje: Jožef Kuhler (Kuchler), župnik (1871-73), Janez Wieser, župni upravitelj (provizor), župnik (1874- 75, 1877-81) Janez Moderiano, župnik v Pontebi (1878-85, 1892-1901, 1908-09 (?)), Janez Primožič, kaplan v laškem Pontablu (Pontebi) (1878-84), du- 12 3 KRONIKA 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 hovnik v Krminu (1885), Štefan Cialai, župnik v Verzegnis (1882-83), Jan. Čabaj, župnik v Verzeg- nis (1884), Janez Globočnik, župnik (1888, 1890), Fr. Holec, župnik v Naborjetu (1909 (?)) poštna uradnika: Jož. (Jos. Jan?) Čop, (1891-97, 1899-1904, 1906), Jan. Kušaj (1896-97) Jos. Jamšek, vodja carinskega urada (1892-94) Fr. Matevže, uradnik carinskega urada (1892- 96) Janko (Janez) Petač, uradnik (1894-1906) Jožef Železnikar, železniški uradnik (1903-09 (?)) Gostilna v Pontebi (1909 (?)) brez navedbe poklica ali stanu: Marija Lavtman (1876), Miha Tajnikar (1900-03), Kat. Schöffmann (1906), Ivana Karnel (1908-13), And. Kovač (1908-), Marija Tribuč (Tributsch) (1908-13), Jak. Trink (1908- 09 (?)), Miha Grilc (1910-13), Anton Tribuč (Tri- butsch) (1910-12), Rud. Themel (1912) (Skupaj 10) Ponteba Letna uda: Ivan (Jan) Modrijano, župnik (1888-91, 1902-07) (od 1906 monsinjor), Fr. Marki, železniški čuvaj (1890) Rabelj Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1868 2 2 1869 ? 7 1870 1 1 do 1872 1 1 1881 1 1 1882 1 1 2 1883 1 2 3 1884 1 2 3 1885 1 3 4 1886 1 5 6 1887 1 5 6 1889 1 1 1890 2 2 1891 3 3 1892 4 4 1893 5 5 1894 6 6 do 1897 6 6 1898 8 8 1899 10 10 1900 10 10 1901 14 14 1902 14 14 Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1903 16 16 1904 14 14 1905 12 12 1906 6 6 1907 6 6 1910 19 19 1911 10 10 1912 12 12 1913 10 10 1914 12 12 1915 11 11 1916 8 8 1917 8 8 1918 8 8 Farni poverjeniki: Juri Travn, ekspozit (1868- 69(?)), Anton Mi- kuluš, ekspozit, (od 1896 župnik) (1891-96), Mat. Germ (Grm), duhovnik (1897-1907), p. Ciril Go- ričan, župnijski upravitelj (1910), Vinko Rebenšek (1911-18) Dosmrtni udje: Janez Boštjančič, ekspozit (1882-87) Letni udje: Juri Traven, ekspozit (1870-72), Janez Glo- bočnik, ekspozit (1880-81), Anton Mikuluš, ekspozit (1889-90) zdravniki: dr. Ed. Exner, rudniški zdravnik (1898-1900), dr. A. Šefi (1901), dr. Josip Wesely (1901, 1903) Jos. Germ (Grm), akademski slikar, profesor (1897-05) Josip. Grm, poštna upravnica (1901-05) rudarski nadzorniki : Peter Fortin (1886-87) rudarji, delavci: Jernej Menard (Menart) (1886- 87, 1890-1902), Vine. Krt (1899), Vincenc Reberšek (Rebevšek, Rebenšek) (1900-07), Ivan Sovdat (1910- 18(?)), Josip Kavalar (1912), Karol Kompare (1906- 07, 1912-18(?)), Kristijan Kompare (1910-18(?)), Andrej Kravanja (1912), Iv. Krobot (1912-13), Anton Kalan (1913-18(?)), Gašper Krobot (1914-18(?)), Al. Kenda (1915-18 (?)) (Skupaj 12) rudarski uradnik: Jožef Tschemernig (1894-96) Jožef Katnik, učitelj (1883-87, 1893-1905) (od 1898 nadučitelj) Gabr. Grm, študent prava (do 1903 avskultant, 1904 dr.) (1899-1905) Franc Jank, mesar (1901-04) Ivanka Grm, modistka (1905) Miha Poboljšar, posestnik (1901-02) Franc Pintar, čuvaj, občinski sluga (1898-1905) Marija Boštjančič, kuharica (1882-87) Viktorija Rudolf, hči rudarskega uradnika (1868-69(?)) delavki, ženi: Marija Vencelj (VVencel) (1886-87, 13 3 KRONIKA ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV, MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 47 1999 1892-1907, 1912-18(?)), Tereza (Reza) Anderwald (1891-1907, 1912-18(?)) brez navedbe poklica ali stanu: Katra Boštjančič (1885), Šimen Suhodolnik (1902-04), Pavla Wulz (1902), Miha Bobek (1903), Iv. (Jan.) Hrovat (1903- 05, 1907), Kašp. Hrovat (1903-04), Nežika Rebevšek (1903-06), Josipina Cuder (1910-11 (?)), Rozina Ko- fol (1910-11 (?)), Leopold Kolenc (1910-11(?)), Ciril Kotnik (1910-11 (?)), Jožef Kret (1910-11 (?)), Mar. Morget (1910-11 (?)), Anica Vencelj (1910-11(?)), Franica Zazula (1910-11 (?)), Marija Kravanja (1911), Hilda Lavšekar (Lausekar) (1911-18(?)), Uršula Rožič (1911), Kat. Gerdej (1912), Anica Novak (1912), Mar. Treven (1913-14), Mar. Čopi (1914-18(?)), Vencesl. Kosi (1914), Marija Novak (1917-18(?)) (Skupaj 24) Trbiž Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1865 1 1 1866 1 1 1867 1 1 2 1868 1 1 do 1872 1 1 1873 3 3 1874 3 3 1875 2 2 do 1881 2 2 1882 1 1 do 1885 1 1 1888 1 1 1889 1 1 1890 1 1 1891 1 1 1892 3 3 1893 3 3 1894 2 2 1895 4 4 1896 3 3 1897 2 2 1898 2 2 1899 5 5 1900 3 3 1901 7 7 1902 8 8 1903 6 6 1904 7 7 1905 16 16 1906 9 9 Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1907 7 7 1908 7 7 1909 6 6 1910 5 5 1911 5 5 1912 5 5 1913 5 5 1914 5 5 1915 5 5 1917 2 2 1918 3 3 Farni poverjeniki: Anton Valentinič, dekan, (1867, 1873-1881), Ma- tija Kues, župnik (1892-1904) (od 1898 duhovni svetnik), Peter Serajnik, župni upravitelj (provizor) (1905), Val. Kraut, dekan (1906-18) Dosmrtni udje: M. Dobovšek, duhovnik v.p. (1867) Letni udje: Anton Valentinič, dekan, (1865-66, 1868-72, 1882-85), Jan. Vidovic, kaplan (1873-74) (1873 2 iztisa), Jožef Kuchler (Kuhler), župnik (1875-81), Matija Kues, župnik (1888-91) cerkovnika: Ant. Lenko (1899), Miha Toppe (Tope) (1901-02, 1905) Filip Fleis, organist (1906, 1908-13) Val. Oblak, stotnik (1899-1904) dr. Karol Mayr, sodnik (1902-07) Iv. Žvan, kontrol. (1908-09(?)) Hugon Bajuk, uradnik (1901-02, 1904-05) Mar. Golob, gostilničarka, posestnica (1899, 1905-09(?)) brez navedbe poklica ali stanu: Rahela Pikolini (1874), Valentin Bergman (1892-93), Gregor Jank (1892-94), Friderik Asek (1895), Alojzija Dötlinger (1895-98, 1901-03), Terez. Krašnja (Krasna) (1895- 18(?)), Janez Mikula (1895-1912), Marija Mudi (Muhi) (1901-06), Ant. Flašberger (1903-04), Fr. Burger (1905), Amal. Franc (1905), Fr. Kemperle (1905), Karol Košir (1905-06), Mar. Kues (1905), Mar. Nesman (1905), Mar. Robič (1905-07), Roza Slak (1905), Elizabeta Šuler (1907-08), Apolonija Brandl (1910-11(?)), Neža Serajnik (1911), Neznan (1912), Lojza Kraut (1913-18(?)), Anton Žvan (1913- 18(?)), Neimenovan (1914), Lud. Mešnik (1915- 18(?)) (Skupaj 25) 14 3 KRONIKA 47 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 Ukve (Ukovska planina) Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1861 23 23 1862 23 23 1864 5 5 1865 6 6 1866 3 3 1867 10 10 1868 12 12 1869 7 7 1870 15 15 1871 15 15 1872 19 19 1873 19 19 1874 17 17 1875 20 20 1876 22 22 1877 29 29 1878 30 30 1879 29 29 1880 4 4 1881 7 7 1882 10 10 1883 6 6 1884 10 10 1885 10 10 1886 18 18 1887 21 21 1888 28 28 1889 18 18 1890 23 23 1891 24 24 1892 14 14 1893 19 19 1894 13 13 1895 17 17 1896 18 18 1897 40 40 1898 - - 1899 67 67 1900 - - 1901 25 25 1902 24 24 1903 21 21 1904 16 16 1905 26 26 1906 22 22 1907 42 42 1908 42 42 1909 43 43 1910 45 45 1911 41 41 Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1912 52 52 1913 39 39 1914 1 34 35 1915 31 31 1916 39 39 1917 26 26 1918 44 44 Farni poverjeniki: Andrej Müller, župnik (1861), France Errat, učitelj, župan (1864), Josip Skarbina (Skrabina), župnik (1867-79), (1878-79 2 iztisa), Janez Ein- spieler, župnik (1881-96) (1889 2 iztisa), Jož. Sva- tou, župnijski upravitelj (1897, 1899) (1897 2 iztisa). Val. Matevžič, župnik (1901-06), Jakob Kolerič, kmet (1907-11) (1909 3 iztisi), Jožef Kukačka, žup- nik (1912-15), Jakob Kolerič (1916), Marija Kolerič (1917), Jakob Kolerič (1918) Dosmrtni udje: Valentin Fakin, organist (1914) Letni udje: Jan. Einspieler, župnik v. p. (1897) učitelji: France Erat, župan (1865), Franjo Za- goričnik (1871-75), Jože Kovač ml. (1877-79, 1881), Ant. Coriary (1890) Lov. Kraker, organist (1912) Za pridnega šolarja (1899) Jan. Čelofigo, postajenačelnik (1890) Jakob Janah, kmet (1861-62, 1864-69(?)), (1866- 1868(?) župan), Janez Erat, župan (1875-76), Jožef Erat, kmet (1861-62, 1864-1879, 1896, 1899), (1864-65 občinski svetovalec, 1877-1878 župan) Andrej Anderwald, trgovec, kmet, krčmar, za- sebnik (1862, 1864, 1868-72) Jan. Ehrlich, trgovec (1912) Andrej Kanduč, gostilničar, posestnik (1875-79) Frančiška Svatou, kuharica (1897, 1899) žel. uradnika: Alojzij Kovač (1902), Ivan Vdir (Vidr?) (1902) Fr. Rauter, železniški čuvaj (1897) Jakob Tribuč, kramar (1877) Lovrenc Tribuč (Tribuš), čevljar (1861-62) Matevž (Matija) Bartolot, godec (1861-62) kmetje, posestniki: Jank. Bartel (1861-62), Gre- gor Erat (1861-62, 1884-88), Janez Erat (Errath) (1861-62, 1865, 1868-74, 1878-80, 1883-88, 1899, 1901-12, 1914-18(?)), Juri Erat (1861-62), Miklavž Fiksel (1861-62), Jožef Janah (1861-62, 1864-70), Simon (Šimen) Janah (1861-62, 1890-97, 1899, 1901- 18(?)), Gregor Kanduč (1861-62, 1867-79, 1883-90, 1893, 1895-97, 1899, 1902-03, 1905, 1907-12, 1914- 18(?)), Franc Kandut (1861-62), Pavel Kandut (1861- 62), Matevž Mešnik (1861-62, 1867, 1870-78), Jožef Schajder (Šajder) (1861-62), Luka Schnabl (Šnabl) (1861-62), Lovrenc Trink (1861-62, 1867-69(?)), Lov- renc Wedam, (1861-62), Jožef Kandut (Kanduč)- 15 3 KRONIKA 7 ANDREJ VOVKO; UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 1999 Balasov (1867-69(7), 1874-77), Matevž Kolarič (1867- 68, 1870-81), Luka Tribuč (Tribuš) (1868-82), Jakob Janah (Jamah) (1870-77, 1886-89), Janez Jank (1870- 79, 1881-82, 1899), Jož. Jank (1870-72), Balant Meš- nik (1870-75), Mat. Mešnik (1872-74), Šimen Jank (1875), Anton Krokar (1875-79), Franjo Prešeren (1875-77), Jakob (Jaka) Ehrlich (1876-79, 1890-92, 1894-97, 1899), Anton Rosbacher (1876-77), Karol Erlih (1877-79), Tinja (Tina, Valentin) Tribuč (1877- 79, 1888, 1897, 1899, 1915-18(7)), Matija Verginec (Berginec) (1877-79) (Skupaj 31) posestnica. Mar. Janah (1905, 1909-12) gospe: Marija Erlich (Ehrlich) (1882, 1884-88, 1890, 1897, 1901, 1904, 1908), Liza Kovač (1890-95, 1899, 1901-03), Mar. Oberwalder (1890-91) kmetice, kmečke žene: Marija Kandut (1878-79), Marija Prešeren (1873-76,1878-79, 1882-95), Katarina Šnabl (1873-76, 1878-79) M. Kolarič, drvar (1868-69(7)) kmečki sinovi: Jože Kandut (1870-73), Lipe Kandut (1872-73), Jože Rosbaher (1872), Mat. Jank (1873-74), France Janah (1877-79), Jožef Mešnik (1877-79, 1899), Jož. Avtižar (1878-79), Anton Janah (1878), Andrej Mešnik (1878), Jož. Šnabl (1878-79), Anton Rosbaher (1878-79) (Skupaj 11) kmečke hčere, dekleta: Neža Vedam (Bedam) (1870-73), Treza Miškot (1872-74), Liza Janah (1876- 77), Marija Majcinger (1876-77), Marija Budenik (1877), Marija Kandut (1877, 1882), Marija Miškot (1877-79, 1882), Marija (Micika) Miškot (1877-79), Marjeta Prešeren (1877), Katarina Šnabl (1877), Liza Vedam (1877-79), Ana Berginec (1878-79),' Tereza Kraner (1879) (Skupaj 13) Franc Erat, učenec (1861-62) šolarki: Marija Miškot (1875-76), Liza Vedam (1875-76) brez navedbe poklica ali stanu: Mojca Majcin- ger Lukačeva (1861-62), Jož. Vedam (1865), Neža Weda Tomažičeva (1861-62), Jakob Tribuč (1876), Jože Trink (1879-82), Franc Erat (Errath) (1881-82, 1899, 1909, 1911-14), Marija Berginc (1882), France Ravter (Ravtar, Rautar, Rauter) (1883-90), Luka (Lukež) Kolarič (Kolerič) (1883-97, 1899, 1901-18(7)), Neža Janah (1884, 1890), Adele (Adela) Kanduč (1884-88), Lor. Vedam (1885), Janez Kandut (1886- 88, 1897, 1899, 1901), Andrej Kroker (Krokec) (1886, 1888-89), Matevž (Tevž) Možnik (Mošnik) (1886- 90), Matija Prešern (1886-88), Alojz Skarbina (1886), Matevž Šajdar (1886), Neža Tribuč (1886, 1899), Simon Vedam (1886-89), Ant. Janah (1887-88), Liza Janah (1887-88), Jožef Mešnik (1887-89, 1899, 1906- 13), Rotija Prešern (1887-88), Jožef Rosbaher (1887- 88, 1899, 1901), Jožef Šnabl (1887-91, 1896, 1899, 1901-02), Lor. Trink (1887-88), Jožefa (Zefa) Kandut (Kanduč) (1888, 1890, 1893-97, 1899, 1905-07, 1912- 18(7)), Reza (Tereza) Oberwalder (1888, 1893-94), Dora Prešern (1888), Marija (Mojca) Šaider (Šajder,, Šajdar) (1888, 1890-96, 1899, 1905-07, 1909-12), Tina (Valentin) Šnabl (1888, 1897 1899, 1907, 1913-14), Ožbolt Berginc (Verginc) (1889-91, 1893), Luka Celot (1889), Janez Simaš (1889), France Šnabl (1889-91, 1893-97, 1899, 1901-02), Jožef Šnabl-Feidliš (1889), Uršula (Urša) Jank (1889-97, 1899), Jakob Ehrlich (Erlih) (1890-92, 1894-97, 1899, 1910-11(7)), Jakob Kolarič (Kolerič), (1890-91, 1897, 1912-18(7)), Luka Možnik (Mošik) (1890-91, 1907-09(7)), Bern. Prešern (1890-91), Jernej Celot (Zelot) (1891-92, 1895-97, 1899, 1901, 1914), Jožefa Celot (Zellot) (1891, 1893-97, 1899, 1905-12, 1914-18(7)), Mar. En- gelhard (1891, 1893), Mar. Kanduč (1891), Jakob Prešern (1891, 1895, 1905-18(7)), Simon Šnabl (1891, 1897, 1903, 1905), Pav. Tribuč (1891), Tone (Ant) Tribuč (1891-92), Boštjan Erat (Errath) (1892-93, 1897, 1899, 1903, 1907-08, 1912), Jak. Šnabl (1892- 93), Jernej (Bartl.) Tribuč (1892-97, 1899), Liza (Eliz.) Tribuč (1892-93, 1905-14), Liza Majcinger (1893), Mar. Erat (1895-97, 1913-18(7)), Štef. Miškot (1895-97), Andr. Majcinger (1896-97), Jož. Vedam (1896), Urša Binter (1897), Simon (Šimen) Črešnik (1897, 1899), Mojca Golob (1897), Lovro Ehrlich (1897), Miklavž Ehrlich (1897, 1899), Mojca En- gelhart (1897), Treza (Reza) Janah (1897, 1899, 1907, 1910-11(7)), Mojca Jank (1897), Terez. (Reza) Jank (1897, 1899, 1907-12, 1914), Janez Miškot (1897, 1899, 1902, 1907-09(7), 1914-18(7)), Mojca (Marija) Mošik (1897, 1899), Simon Mošik (1897, 1899), Jožef Rossbacher (1897, 1907-14), Liza (Elizabeta) Vedam (1897, 1899, 1901, 1913), France Verginc (Werginc) (1897, 1899, 1901-02, 1905-06), Jože Erlih (1899), Karolina Ehrlich (1899), Magd. (Lina) Ehrlich (1899, 1901), Apolonija Erat (1899), Lucija Erat (1899, 1901), Tinja (Valentin) Erat (1899, 1901-07, 1915-18(7)), Urša Erat (Errath) (1899, 1908- 12), Filip Janah (1899, 1907-08, 1912-13), Janez Janah (1899, 1901-18(7)) (1914-1915(7) cerkveni klju- čar), Roza Jank (1899), Liza Kolerič (1899), Marija Kolerič (1899, 1901-06), Franc (Franjo) Kroker (1899, 1901), Tinja Kroker (1899), Neža Majcinger (Mai- zniger) (1899, 1910-18(7)), Ant. Mešnik (1899), Filip Miškot (1899), Jan. Prešern (1899, 1904), Jožef Pre- šern (1899, 1901-02, 1907, 1913-14), Jože Prešern (1899, 1901-04), Sim. Prešern (1899), Mar. Samonik (1899), Mar. Šnabl (1899), BI. Tribuč (1899), Neža Tribuč (1899), Reza Vedam (1899), Rotija Vedam (1899), Urša Vedam (1899), Jak. Wudenig (1899), Urša Janša (1901-02), Mar. Mašnik (1901), Ter. (Reza) Tribuč (1901-02, 1905-18(7)), Dora Vedam (1901), Ter. (Reza) Erat (1902, 1908-09(7)), Liza Erlih (1902, 1906, 1911), Šim. Mašik (1902-05), Terezija (Reza) Prešern(1902-18(7)), Val. (Tinja) Prešern (1902-04, 1907-12), Liza (Elizab.) Erat (Errath) (1903, 1905, 1907-08, 1912-13), Matija Erat (1903), Mojca Erlih (1903), Jožefa Jerat (1903-04), Barb. Tribuč (1903), Jan. Werginc (1903-04), Janez Meza (1904), 16 3 KRONIKA 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 Jožef Erat (1905-09(7), 1913), Lena Prešern (1905), Jaka Tribuč (1905-07), Janez Tribuč (1905-14), Kri- štof Tribuš (1905), Marija Wedam (Vedam) (1905- 18(?)), Andr. Šnabl (1906, 1915-18(?)), Ant. Erat (Errath) (1907, 1909-13), Janez Erat (1907-08, 1915- 18(?)), Fr. Janah (1907-13), Reza (Ter.) Jank (1907- 12), Ant. Kolerič (1907-08, 1913), Simon (Šimen) Kolerič (1907-18(7)), Andr. Mešnik (1907-09(7)), Bošt. Mešnik (1907-08), Jože Miškot (1907, 1912), Jožef Wedam (Vedam) (1907-08, 1912), Lovro We- dam (1907), Reza Wedam (1907-09(7)), Jož. Lederer (1908-09(7)), Urša Miškot (1908, 1915-18(7)), Kat. Prešern (1908-12), Lena Šnabl (1908), Liza (Eliza- beta) Šnabl (Schnabl) (1908, 1912), Jan. Wedam (1908), Jak. Wudenik (1908), Reza (Ter) Celot (Zellot) (1909-13), Jera Erat (1909-(?)), Reza (Ter.) Mešnik (1909-12), Lena Mošik (1909-12), Andr. Oman (1909-10(7)), Reza Šnabl (1909-10(7)), Kon- štancija Wizani (Vizani) (1909-18(7)), Micika We- dam (1909-12), Reza (Ter.) Miškot (1910-11(7), 1915- 18(7)), Liza Samonig (1910-11(7)), Micika (Mar.) Erat (1911, 1914), Magdal. Errath (1912-13), Gr. Jank (1912), Ter. Limpouch (1912-18(7)), Janez Lon- čarič (1912, 1914), Kat. Mešnik (1912), And. Miškot (1912), Fr. Prešern (1912), Jož. Tribuč (1912), Franc. Vedam (1912), Neža Verginc (1912-18(7)), Uršula Janah (1913-14), Jož. Jank (1913-18(7)), Terez. Kresnik (1913), Janez Lenaršič (1913), Valent. Mai- zinger (1913), Mar. Mešnik (1913, 1915-18(7)), Ter. Prešern (1913), Ter. Zellot (1913), Terez. Maizinger (1914), Mar Vedam (1914), Kat. Erat (1915-18(7)), Bošt. Šiader (1915-18(7)), Jak. Zelot (1915-18(7)), Margareta Werginc (1917-18(7)) (Skupaj 177) Vrata Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1871 1 1 1872 7 7 1873 39 39 1874 20 20 1875 14 14 1876 16 16 1877 14 14 1878 14 14 1879 14 14 1880 18 18 1881 11 11 1882 10 10 1883 14 14 1884 10 10 1885 12 12 1886 20 20 1887 20 20 1888 23 23 Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1889 26 26 1890 32 32 1891 31 31 1892 28 28 1893 24 24 1894 29 29 1895 33 33 1896 34 34 1897 38 38 1898 39 39 1899 38 38 1900 38 38 1901 35 35 1902 27 27 1903 1 1 1904 21 21 1905 18 18 1906 14 14 1907 20 20 1908 11 11 1911 12 12 1912 13 13 1913 11 11 1914 9 9 1915 8 8 1916 8 8 1917 8 8 1918 28 28 Farni poverjeniki: Anton Milar (Miler), župni upravitelj (provizor) (1872-73), Peter Bezjak, župni upravitelj (1876-78), Janez Vidovič (Vidovic), župni (farni oskrbnik), župnik (1880-88), Fran Kolarič, župni upravitelj (farni oskrbnik) (1889-91), Dav. (Martin) Krejči, župni upravitelj (farni oskrbnik), župnik (1892- 1900), Avguštin Križaj, župnik (1901-02, 1904-07), Jakob Koch (1911-17), Jakob Kalan, župnik (1918) Letni udje: Anton Milar, župni upravitelj (provizor) (1871) Jakob Florjan, cerkovnik (1882-83) Mart. (Dav.) Černut, organist (1885-1901) Farna knjižnica (1873-76) Jož. Čofenik, cerkveni ključar (1899-1901) učitelja: Jak. Zupan (1872-73), Roberta Freyer (1895-98) železniški uradniki: Jože Apriznik (1886-1900) Jan. Hafnar, (1886), Fran Strel (1890) poštarici: Marija Kröpfl (1886-93), Mar. Zeller (1894-97) Val. Gale, gostilničar (1873) Ant. Šoje, pek (1885), Marjeta Rabič, šivilja (1873) Franc Kavalir, čevljar, delavec (1873-80) 17 3 KRONIKA 47 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 1999 kmetje: Bart. (Jernej) Cvitar (1872-93), Jožef Škarbina (Skarbina) (1872-73, 1889-1902, 1904-05, 1907-08, 1912-13), Jan. Klamfer (1872-73), Bait. Nezman (1872-73), Pavel Koler (Kolar) (1873-77, 1879-80), And. Nezman (1873), Jakob Čikof (1879- 81, 1907), Jan. Nesman (1880-82), Valentin Pečar (1880, 1882-92) želarji: Adam Bramberger (1873), Valentin Pečar (1873-79), Pavel Šnabl (1873, 1875) kmetice: Barba Egartner (1873-74), Marija Izep (Isep), cerkvena pevka (1873-82, 1888), Lena Klamfer (1873-75), Marija Koler (Kolar) Maurarjeva (1873-74, 1880, 1883, 1886-87, 1889-1901), Lucija Napokoj (Nepokoj) (1873-85), Marija Rudolf (1873- 74, 1876-79, 1882-83), Marija Klampfer (Klampferer) (1875-1902, 1904), Ana Virtič (Birtič) (1876-77, 1880- 81), Marija Čikof (1876-81, 1883, 1886-1902), Marija Uršič (Urshitz) (1883-1902, 1904-05, 1907-08, 1912- 18(?)), Marija Hafner (1884-85), Neža Nesman (1885, 1902) (Skupaj 12) želarka: Marija Birtič (1873-74) Ana Kau (Kav), kuharica (1880-84, 1886-88) "gostje" (gostači) : Neža Petrič (1873, 1875-78), Katinka Mozer (1873), Katra Bramberger (1874-78, 1880), Valentin Nesman (1880), Marija Rudolf (1880) dekli: Marjeta Uršič (1873-74), Jera (Jerica) Izep (Isep, Izop, Izepp) (1876-87, 1889-1902, 1904-08, 1912-18(7)) šolarke: Marija Koh (Koch) (1889-92), Barbica Logar (1890-91) brez navedbe poklica ali stanu: Facejeva hiša (1873), Koničeva hiša (1873-74), Krajnceva hiša (1873), Krašnikova hiša (1873), Marija Prener (Bren- ner, Premer) (1872-74, 1886-99, 1901-02, 1904-05, 1907), Urša Gale (v. Neuwirtova) (1873), Jožefa Gothard (1873), Matija Katnik (1873), Regina Nez- man (v. Kažmova) (1873-74), Urša Nezman (v. Rumboltova) (1873-75), Marija Škarbina (v. Kaži- ninja) (1873-74), Lovro Šnabl (Rogačnikov) (1873), Ana Španec (Černceva) (1873-75, 1878-80), Neža Šumi (v. Ganefinja) (1873), Marjeta Rabič (1876), Jakob Koh (1878), Marija Bramberger (1879), Lena Perhinig (1879), Barba Čičman (1883), Marija Moravčnik (Moravnik) (1883-84), Marija Kav (1885), Filip (Lipe) Avtižar (Autižar, Avtišer) (1886-1902, 1904-07, 1912-18(7)) (1894-1902 z ženo Ano), Marija Belin (1886-92), Jan. Hlebanja (1886-92), Jakob Koch (Koh) (1886-1901, 1908) (1897-98 cerkveni ključar) (1899 z družino), Franc Petlar (1886-87), Ana Spane (Španc) (1886-94), Andrej Seršen (1887), Mar. Nes- man (Nezman) (1888-91, 190Ö), Marija Novak (1888, 1890-1902, 1904-07, 1915-18(7)) (1897-1900 s sinom), Jan. Šmuker (1888), Neža Šnabl (1888-90), Ant.(Tone) Šoje (Šojč) (1888-1902, 1904-05), Jerica T Ürk (1888-91), Terezija Čofenik (1889-90), Mart. (Dav.) Mihor (1889-1902, 1904-07, 1912-18(7)), Marija Petras (Petrasch) (1889-1901, 1904) (1891-, 1901 z možem). Davor. Fina (1890-1900, 1902), Peter Lepušič (1890), Jern. (Bartl) Prener (Brenner, Premer) (1890-1902, 1904-08, 1912) (1898-1901 cerkveni ključar), Jan. Napokoj (1891, 1895-1900), Lucija Sober (Schober) (1891-94, 1897-1902), Pav. Trupe (1891), Marija Miškot (1892-1900), Ana Nučnik (1892-93), Jož. Autižar (Avtižar) (1894-1902, 1904-06), Mar. Bramberger (1894-1901, 1904), Marija Cvitar (1894-1902, 1904-06, 1908), Jan. Čikof (1894- 1900, 1902) (1895- 1900 z ženo). Mar. Fina (1894- 99), A. Majer (1894), Peter Vedam (1894-1901), Val. Čikof (1895-1902, 1904-05), Urška Janach (1895- 1900), Marija Kandut (1895-97), Andr. Kašnik (Kaschnig) (1895-1902, 1904-07, 1912-18(7)) (1901 2 iztisa). Mar. Žerijav (1895-99), Magdalena Nezman (1896-1900), Franc Kandut (1897), Bernard Zim- merman (1897-98), Janez Železnik (1897-1900), Peter Hebein (1898-1900), Mar. Koler (1898-1900), Katarina Rozman (1898-1901), Jerica Virt (1898), Rozal. Kolm (1899-1902), Pet. Krobat (1900), Mar. Pucher (1900), Ana Dorn (1901), Marija Dorn (1901, 1904-08, 1912-18(7)), Urša Majer (1901), Kat. Na- drag (1901), Jera Novak (1901, 1912-14), Urša Petrič (1901), Ana Virtič (1901-02), Katar. Bramberger (1902, 1905-08), Henrika Jonke (1902), Hel. Križaj (1902) Katra Nadrag (1902-03), Pintarjeva hiša (1902, 1907), Kat. Egartner (1904), Franca Kugej (1904), Helena Napokoj (1904-08, 1912), Jožef Klampferer (1905-06, 1908), Mar. Brumen (1906), Liza Baumgartner (1907), Jož. Jonke (1907), Mar. Koch (1907), Val. Moser (1907-08), Mar. Zimmer- mann (1907), Jera Baumgartner (1911), Miha Kašnik (Kaschnig) (1912-14), Elizabeta Wedam (1912-13) (Skupaj 94) Zabnice Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1861 4 - 4 1862 4 - 4 1863 4 - 4 1864 2 7 9 1865 2 8 10 1866 2 10 12 1867 2 11 13 1868 2 7 9 1869 7 7 7 1870 2 8 10 1871 2 9 11 1872 2 10 12 1873 2 11 13 1874 2 10 12 1875 2 12 14 1876 2 16 18 1887 2 17 19 18 47 3 KRONIKA 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1878 2 17 19 1879 2 19 21 1880 2 22 24 1881 2 23 25 1882 2 23 25 1883 2 26 28 1884 1 27 28 1885 1 25 26 1886 1 24 25 1887 1 25 26 1888 1 30 31 1889 1 26 27 1890 1 27 28 1891 1 29 30 1892 1 36 37 1893 1 36 37 1894 1 38 39 1895 1 38 39 1896 1 38 39 1897 1 35 36 1898 1 34 35 1899 1 34 35 1900 1 35 36 1901 1 35 36 1902 2 36 38 1903 3 36 39 1904 3 37 40 1905 3 33 36 1906 3 14 17 1907 3 30 33 1908 3 23 26 1909 2 27 29 1910 2 27 29 1911 2 29 31 1912 1 36 37 1913 1 34 35 1914 1 35 36 1915 1 33 34 1916 1 1 1917 1 1 2 1918 1 21 22 Farni poverjeniki: Franc Kulnik, dekan, (1863), Lamb. Ferčnik, župnik, dekan (1865-87) (1879-1887 2 iztisa), Fr. Treiber, župni upravitelj (farni oskrbnik) (1888), Šimen Incko, dekan (1889-1905) (1890-1894 2 iztisa, 1895-1898, 1900, 1904 3 iztisi, 1899, 1901-03 4 iztisi), dr. Jan. Amschl, župnik (1906-09), p.^ Adolf Čadež, župni upravitelj (1910-11), p. Pij Žankar, župni upravitelj (1912-15, 1918) (1915 2 iztisa) Dosmrtni udje: Franc Kulnik, dekan (1861), Matevž ŠerbiceL kaplan (1861-63), Tomaž Možič, šolski pomočnik, začasni učitelj, organist (do 1899) (1861-1911), Janez Elspaher (Elsbacher), šolar (1861-67), Andr. Elsbacher, trgovec (1868-83), Liza (Elizabeta) Kajzer (št. dosmrtnega uda 1779) (1902-18), Neža Male (1903-08) Letni udje: Lamb. Einspieler, kaplan (1864-67), Simon In- cko, kaplan (1866), M. Ambrož, kaplan (1867-69(7)), J. Kren, kaplan (1867), Janez Wieser, kaplan (1870- 73), Matija Vedenik, kaplan (1875), Val. Primožič, kaplan (1877-79), Gregor Einspieler, kaplan (1880- 83), Fr. Bergman, kaplan (1884-85), Fr. Treiber, ka- plan (1887), Ivko Kogelnik, kaplan (1904-05), Šim. Incko, župnik v.p. (1906), fr. Rihard Darovic (1910- (7)), p. Lad. Jeglič, kaplan (1912-14), Fr. Luka Horvat (1912-14) organista: Jos. Kavčič (1900-05), Tom. Holmar (1912-15, 1918(7) Farna knjižnica (1890-96) Žabniška šola (1873-89) Jurij Bregant, učitelj, nadučitelj (1872-77), Anton Kovačič, nadučitelj (1878-82), Anton Stres (Stress), nadučitelj (1883-1905, 1907) Jan. Ehrlich, c. kr. poštar (1888-15, 1918(7)) Andr. EIsbaher, župan (1864-80), šolski svetnik (1882) Jož. Kravina, mizar (1864, 1866-80, 1882-88) Janez Sluga (Sluga)- Frvan, krčmar (1864-96) Janez Vedam (Wedam), žagar (1879-1907) Mart.Hochkofler, železniški čuvaj (1883-84) Ana Šluga Jakceva, kmečka hči (1871-77) učenci: Janez Frustuk (1864-66), Marija Kravina (1865-67), Jakob Zima (1867), Marija Zima-Faj- ferjeva (1864-72) brez navedbe poklica ali stanu: Janez Šnabl (1864), Anton (Tone) Šnabl (Schnabel) -Pemec (1865-91, 1893-95), Juri Ojcinger Pufič (1870-81), Marija Lakota (Lakata) (1873-1902), Terezija Žerjav (1875-78), Jožef Elsbacher (1876-77), Jakob Kravina (1876-78), Marička Pošlep (1876-78, 1880-86), Franc (Frančišek) Šmid (Schmid) (1876-1914), Marija Tri- buč (1876-94), Jož. Elsbacher (1877), Jerica Els- bacher (1878-86), Tereza Možic (Možič, Mošič) (v. Vulceva) (1878, 1883-1905, 1912-15, 1918(7)), Liza (Elizabeta) Ojcinger (1877-84, 1891-96, 1915, 1918(7)), Tomaž Puher (Puhar, Pucher) (1878-85, 1888-96, 1906-08, 1912-15, 1918(7)), Lovrenc (Lovro) Rozenvirt (Rosenwirt) (1879-94), Janez Šluga (Torbar) (1879-94 (7)), Janez Fruhshik (Frühstück) (1880-1905, 1907, 1909-12), Janez Kravina (1880-84, 1892-15, 1918(7)) (1900-1906, 1912-15(7) cerkveni ključar), Lorenc Domenik (1881-92), And. Elsbacher (1881), Marjeta Kravina (1881-1905, 1907), Helena EIsbaher (1883-88, 1890-91), Luka Fruhstuk (Frus- tuk, Frühstück) (1883-1898, 1912-15, 1918(7)) (1887- 1894 župan), Ana Elsbacher (1884-88), Ilij Ojcinger 19 3 KRONIKA ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918. 7-26 r 1999 (1885-1905) (1900-1905 cerkveni ključar), Luka Stark (1886-1905, 1907, 1909-15, 1918(?)), Mar. Ape (Appe) (1887-1905, 1907-15, 1918(?)), Liza Elsbacher (1887-94), Barb. Ferčnik (1888), Liza Kajzer (Kaizar) (1888-1901), Fr. Korošic (1888-90), Jožef Mikoš (1888-89), Neža Pernuž (1888), Ter. Pernus (1889), Magdalena Pufič (1890-91, 1897-1901), Janez Ehr- lich (1891-1905, 1908, 1912-15, 1918(?)), Terez. Kanduč (1891-1908), Jernej Ehrlich (1892-97), Jakob Elsbacher (1892-96), Tereza Mošič (Možič) (1892- 97), Ter. Nagelšmid (1892), Magd. Ojcinger (1892- 95), Kat. Pak (1892-94), Barba Rader (1892-95, 1897- 1905), Boštjan Stark (1892-95), Ter. Šnabl (1892- 1905, 1907-09(?)), Pavel Anderwald (1893-94, 1896- 97), Neža Markuz (Markuž, Markus), (1894-15, 1918(?)), Magdal. (Lena) Sluga (Šluga, Schluga) (1894-1905, 1907-12), Mar. Jeršek (1895-1905), Liza Karner (1895-96), Mar. Mošik (Možik, Mišic) (1895- 1909(?)), Jan. Ojcinger (1895-96, 1904), Mar. Rosen- wirt (1895-1903), Val. Elsbacher (1896-1903), Mart. Kraner (Kranner) (1896-1905), Konšt. Stark (1896- 99), Jos. Elsbacher (1897-99), Neža Male (1897- 1902), Ivana Goričnik (1898-1902), Barba Ojcinger (1898-1901), Ana Kanduč (1900-05, 1907-08), Josip Kovač (1900, 1902), Jos. Žnidaršič (1900-04), Kata- rina Anderwald (1902-05, 1912-15, 1918(?)), Urša Babnik (1902-09(?)), Mar. Rosenwirt (1902-1903), Kat. Martine (1903), Ana Tišart (Tišal) (1903-05), Liza (Eliz.) Lakata (1903-05, 1907-15, 1918(?)), Liza Stark (1903), Josip Kraner (Kranner) (1904-05), Tom. Kraner (Kranner, Krašnar) (1904-05, 1907), Jan. Pufič (1904), Ana Rosenwirt (1904-05, 1906-07, 1912-15, 1918(?)), Ter. Rosenwirt (1904-05), Ter. Ojcinger (Oizniger) (1905, 1911-14), Luc. Lakata (1906), And. Rosenwirt (1905-15, 1918(?)) (1912- 1915(?) cerkveni ključar), Andrej Zimmermann (1905-09(?)), Mar. Domenik (1907, 1912), Marija Dreier (1907), Albin Ehrlich (1907, 1909-15, 1918(?)), Karol Fuchs (1907), Hedvika GangI (1907-15, 1918(?)), Tom. Možic (1907-08-), Andrej Žerjav (1907), Konšt. Biganič (1908), Ferd. Bračko (1908), Urša Perdacher (Perdaher) (1908-09(?)), Oton Zel- lot (1908), Kaha Ehrlich (1909-(?)), Ulrik Humnik (1909-(?)), Mar. Mošik (1909-(?)), France Mrak (1909-(?)), Fr. Mrak (1909-(?)), Liza Švarc (1909-(?)), Jakob Wedam (1909-(?)), Janez Wedam (1909-15, 1918(?)), Peter Wedam (1909-(?)), Egidij Pečar (1910-15, 1918(?)), Tomaž Stark (1910-(?)), Ana Žerjav (1910-(?)), Mar. Ojcinger (Oizinger) (1911- 15, 1918(?)), Marija Oman (1911-15, 1918(?)), Jožef Tišal (1911-15, 1918(?)), Mar. ErhUch (1912-15, 1918(?)), Ter. Konrad (1912), Ana Scheriau (1912-15, 1918(?)), Elizab. Scherau (1912-15, 1918(?)), Fr. Schwarz (1912-13-), Mar. Sima (1912-15, 1918(?)), Janez Žihar (1912-15, 1918(?)), Matija Mošic (1913- 14), Ana Rosenwirt (1913-15, 1918(?)), Tomaž Mošic (1914), Eliz. Pufič (1914-15, 1918(?)), Ivana Kerničar (1915, 1918(?)), Terez. Rader (1915, 1918(?)) (Skupaj 120) Primerjalna skupna tabela mohorjanov v Kanalski dolini in mohorjanov v celoti Kanalska dolina Družba sv. Mohorja v celoti Leto Fare Dosmrtni udje Letni udje Skupaj Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1861 5 6 29 35 87 1.200 1.287 1862 5 6 30 36 95 1.514 1.609 1863 3 5 2 7 136 1.522 1.658 1864 5 3 16 19 168 2.005 2.173 1865 7 3 20 23 185 2.534 2.719 1866 6 3 18 21 199 3.781 3.980 1867 5 3 24 27 243 6.843 7.086 1868 6 2 27 29 284 10.174 10.458 1869 ? 2 26 28 329 13.337 13.666 1870 7 2 30 32 323 15.842 16.165 1871 9 2 35 37 368 17.027 17.395 1872 9 2 50 52 397 18.528 18.925 1873 7 2 84 86 438 21.454 21.892 1874 7 2 65 67 449 23.631 24.080 1875 8 2 64 66 467 25.869 26.336 1876 8 2 78 80 479 26.336 26.815 20 7 3 KRONIKA 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918. 7-26 Kanalska dolina Družba sv. Mohorja v celoti Leto Fare Dosmrtni udje Letni udje Skupaj Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1877 8 2 88 90 485 25.378 25.863 1878 8 2 94 96 485 23.927 24.412 1879 8 2 98 100 499 24.834 25.333 1880 9 2 78 80 505 24.925 25.430 1881 9 2 74 76 517 24.567 25.084 1882 8 3 72 75 527 23.947 24.474 1883 7 3 78 81 512 27.848 28.390 1884 7 2 77 79 557 27.945 28.502 1885 7 2 77 79 568 29.022 29.590 1886 6 2 99 100 585 31.102 31.687 1887 6 2 105 107 605 34.405 35.010 1888 8 1 119 120 630 40.922 41.552 1889 8 1 111 112 658 45.384 46.042 1890 9 1 130 131 680 47.404 48.084 1891 9 1 139 140 775 51.052 51.827 1892 8 1 142 143 837 56.866 57.703 1893 8 1 142 143 915 56.483 57.398 1894 8 1 146 147 984 64.968 65.952 1895 9 1 162 163 1.057 71.040 72.097 1896 9 1 165 166 1.132 74.095 75.227 1897 9 1 182 183 1.168 70.372 71.540 1898 8 1 147 148 1.232 75.899 77.131 1899 9 1 215 216 1.309 76.794 78.103 1900 8 1 149 150 1.362 77.234 78.596 1901 9 1 174 175 1.413 74.697 76.110 1902 9 2 149 151 1.473 78.573 80.046 1903 9 3 114 117 1.521 74.537 76.058 1904 10 3 124 127 1.561 83.037 84.598 1905 10 3 130 133 1.608 81.964 83.572 1906 10 3 96 99 1.660 80.319 81.979 1907 9 3 116 119 1.707 77.439 79.146 1908 6 3 92 95 1.740 82.649 84.389 1909 4 2 84 86 1.788 83.726 85.514 1910 5 2 102 104 1.858 83.931 85.789 1911 6 2 102 104 1.837 83.018 84.855 1912 7 1 139 140 1.848 76.719 78.567 1913 7 1 121 122 1.951 76.320 78.271 1914 7 2 109 111 2.090 76.271 78.361 1915 7 1 103 104 2.080 72.234 74.314 1916 4 - 56 56 2.122 76.023 78.145 1917 5 1 45 56 2.290 80.509 82.799 1918 5 1 104 105 2.492 88.020 90.512 21 3 KRONIKA 47 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 1999 Od leta 1861 do leta 1918 sem v zgornjih tabelah s seštevanjem udov v predstavljenih 11 mohorjanskih postojankah v Kanalski dolini naštel skupno 897 mohorjanov. Najmočnejša mohor- janska postojanka so bile Ukve s 271 udi, sledijo jim Žabnice (161), Vrata (154), Ovčja ves (102), Rabelj (70), Lipalja ves (53), Trbiž (40), Pontabelj (27), Kokovo (14), Naborjet (3) in Ponteba (2). Ob natančni analizi je skupna številka za manj kot 20 mohorjanov nižja, ker so bili nekateri v obrav- navanem obdobju 1861-1918 vključeni v dve, tri ali celo več različnih podružnic. K tej številki največ prispevajo duhovniki, ki so se vanje vključevali tako, kot so jih "po službeni dolžnosti" prestavljali. Z zgolj mehaničnim seštevanjem po vseh mohor- janskih farah v Kanalski dolini pridemo tako do 69 mohorjanov - duhovnikov, z natančno analizo vsa- kega izmed njih po vseh proučenih krajih pa do prave številke 61. Ob svetnih duhovnikih se proti koncu obravnavanega obdobja pojavijo tudi redov- niki frančiškani - duhovniki-patri in tudi en sa- mostanski brat neduhovnik. Med duhovniki po službi znotraj Cerkve prevladujejo župniki, nale- timo pa tudi na različne stopnje župnih upra- viteljev, ki imajo cerkveno-pravno manjše pravice od stalno umeščenih župnikov. Ti upravitelji so v seznamih navedeni z različnimi nazivi (za Koroško značilni provizor ter farni oskrbnik), ki sem jih ohranil v oklepajih. Posebna oblika ne povsem po- polne župnije je ekspozitura, ta je bila v Kanalski dolini v Rablju. Nekateri duhovniki, se v različnih časovnih obdobjih pojavljajo v različnih mohor- janskih postojankah: Janez Moderiano v Lipalji vesi in Pontablju, Janez Globočnik v Lipalji vesi, Pontablju in Rablju, Valentin Primožič v Lipalji vesi, Pontablju in Zabnicah, Janez Vidovič v Ko- kovem, Trbižu in Vratih, Jožef Eichholzer v Lipalji vesi in Pontablju. To prehajanje je po eni strani posledica že omenjenih premestitev, po drugi strani pa so se duhovniki iz krajev, kjer ni bilo mohorjanskih postojank, ali te niso (več) delovale, vključevali med mohorjane v najbližjih sosednjih krajih, predvsem v Lipalji vesi in Pontablju. Po- dobne selitve zasledimo tudi med neduhovniki, čeprav še zdaleč ne v takem obsegu kot recimo v sosednji Beneški Sloveniji. Tako se je v mo- horjansko postojanko na Ukvah preselila Kon- štanca Wizani (Vicani) iz Ovčje vesi, Peter Vedam (Wedam) pa iz Ovčje vesi v Vrata in nato v Žabnice in spet nazaj v Ovčjo ves, Lor. Vedam iz Ukev v Kokovo, Jakob in Janez Vedam (Wedam) pa iz Ovčje vesi v Žabnice, prvi od njiju pa spet nazaj v Ovčjo ves. Takih selitev je bilo nabrž še nekaj več, vendar pa jih je težko zaslediti, ker se v seznamih pojavlja precej ljudi z enakimi imeni in priimki, celo znotraj posameznih mohorjanskih postojank. To. težavo so skušali odpraviti z dodatno uvedbo imen "po domače". Dodajmo še, da se iz značilnih priimkov v seznamih udov Družbe sv. Mohorja lepo vidi koroška pripadnost slovenskih prebi- valcev Kanalske doline, opazno pa je tudi že ome- njeno pogosto spreminjanje oblik imen in pri- imkov, pretežno iz slovenske oblike v nemško. V seznamih sem najprej navedel prvo obliko imen in priimkov, na katero sem naletel, v oklepajih pa sem dodal spremenjene. Del teh sprememb gre seveda tudi na račun že omenjenega dejstva, da so sezname mohorjanov, ki so jih pošiljali vodstvu Družbe sv. Mohorja, pisali ročno in so enaka ime- na in priimke pogosto različno prebrali in natisnili. Analiza poklicne oziroma stanovske sestave mohorjanov v Kanalski dolini nam ob upoštevanju zgoraj omenjenih težav kaže, da sodi velika večina med njimi v kategorijo, ki je v koledarjih Družbe sv. Mohorja ni, sam pa sem jo poimenoval "brez navedbe poklica ali stanu". Takih mohorjanov je okoli 560. Poleg njih je še 51 posestnikov oz. kme- tov, med njimi pa posebej označena ena po- sestnica, 3 kajžarji in ena kajžarka, označeni s pojmom želar, ki ga običajno srečamo na Šta- jerskem in v Prekmurju ter 7 gostačev in gostačic. Poleg njih najdemo v seznamih zapisanih še 20 gospodinj oziroma kmečkih žena, 11 fantov oz. mladeničev in 14 kmečkih žena oz. deklet. Pri slednjih dveh kategorijah je težko ugotoviti, kdaj spremenijo stan in postanejo posestniki oziroma kmečke žene. V množici mohorjanov "brez na- vedbe poklica in stanu" gre nedvomno skoraj v celoti za pripadnike osnovnih štirih zgoraj nave- denih stanov - posestnikov, kmečkih žena, fantov (mladeničev) in deklet, nejasna je pač le njihova razdelitev. Poleg omenjenih petih kategorij, ki so tako v Kanalski dolini, kot tudi v vseslovenskem merilu pomenile ogromno večino vseh mohor- janov, nasledimo med njimi še na naslednje po- klice: 15 učiteljev, 12 rudarjev, 7 organistov in 4 cerkovniki (od njih eden še organist), 7 poštnih uradnikov, 6 gostilničarjev oz. krčmarjev (od njih 1 gostilna v Pontebi kot "kolektivni član"), 5 želez- niških uradnikov, 4 uradnike, 4 zdravnike, 4 ku- harice, 4 dekle, 3 trgovce (od njih eden hkrati tudi gostilničar), 3 železniške čuvaje, 3 drvarje, 2 ca- rinska uradnika, in 2 delavki. S po enim pred- stavnikom so zastopani naslednji poklici: sodnik, akademski slikar in profesor, sodni uradnik, čast- nik (stotnik), rudarski uradnik, postajenačelnik, mesar, mizar, modistka, šivilja, pek, čevljar, godec, tkalec, krojač, kramar, občinski sluga, Žagar. Med ekonomsko nesamostojnimi udi naletimo na 9 učencev in učenk, 3 gospe, 2 ženi železniških uradnikov, učiteljevo ženo in hči rudarskega uradnika. Kot posebna kategorija so poleg nave- denega ali tudi nenavedenega poklica označeni 22 3 KRONIKA 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 Župani (8), cerkveni ključarji (8) in po en občinski svetovalec ter cerkvena pevka. Poleg že omenjene gostilne so bili "kolektivni člani" še šola v Lipalji vesi, šolska knjižnica v Ovčji vesi, farna knjižnica in šola v Zabnicah, svojevrstna oblika takega član- stva pa so bile "hiše" z družinskimi priimki, ki jih nademo 5 med mohorjani v župniji Vrata in eno v župniji Ovčja ves. V Vratih naletimo tudi na štiri mohorjane, ki se priglašajo skupaj z družino, ženo, možem in sinom, v Trbižu pa na dva previdna mohorjana, ki se v letih 1912 in 1914 označita s psevdonimom Neznan in Neimenovan. V Ukvah so žal samo v letu 1899 naročili iztis Mohorjevih knjig "za pridnega šolarja". Iz tabel lahko razberemo, da so bili farni po- verjeniki Družbe sv. Mohorja v Kanalski dolini, z izjemo kakega učitelja ali posestnika, skoraj iz- ključno duhovniki. Tako stanje je tudi sicer obi- čajno za Družbo sv. Mohorja v celoti. Med mo- horjani v Kanalski dolini naletimo na vrsto ugled- nih osebnosti, ki po svojem pomenu znatno pre- segajo zgolj lokalne okvire Kanalske doline. Os- vetlitev njihove vloge pri Družbi sv. Mohorja tako dodaja zanimive drobce k njihovim biografijam. Glede na že predstavljeno poklicno sestavo udov Družbe sv. Mohorja v Kanalski dolini tako ne pre- seneča, da med temi osebnostmi naletimo v veliki večini na duhovnike. Naj omenimo le vsestransko zaslužne slovenske koroške narodne voditelje in preporoditelje Lamberta Ferčnika (17. 9. 1827 Sveče v Rožu - 24. 12. 1887 Žabnice)^, Lamberta (10. 9. 1840 Bistrica v Rožu - 3. 2. 1906 Celovec)!^ in Gregorja Einspielerja (10. 3. 1853 Sveče v Rožu - 28. 4. 1927 Sv. Jurij v Slovenskih goricah),^ ^ Frana Treiberja (22. 6. 1863 Bače - 12. 11. 1948 Slovenj Gradec)^^ in od neduhovnikov akademskega sli- karja in profesorja Josipa Germa (22. 2. 1869 Adle- šiči - 11.1. 1950 Novo mesto)!^. Po avstrijskem uradnem štetju je bilo v Ka- nalski dolini leta 1846 19.991 Slovencev in 366 Nemcev. Leta 1880 naj bi bilo po istem viru Slo- vcencev 16.665, Nemcev 3.096, leta 1890 17.397 Slo- vencev in 2.960 Nemcev, leta 1900 15.787 Slo- vencev in 3.895 Nemcev ter leta 1910 12.467 Slo- vencev in 7.265 Nemcev. Slovensko privatno štetje leta 1910 je ob znani ustanovi "občevalnega jezika" in kot posledici te metode naklonjenosti avstrijskih uradnih štetij gospodarsko in politično močnejšim narodom monarhije pokazalo 18.864 Slovencev in 839 Nemcev. Od omenjenih mohorjanskih far so bile po cerkvenih šematizmih Žabnice, Ukve, Ovčja ves in Lipalja ves popolnoma slovenske, ekspozitura v Rablju pa nemško-slovenska. Slo- venci so bili izrazita manjšina v Trbižu, Kokovem, Naborjetu, Pontablju ter Pontebi,-''* kar se ne nazadnje lepo sklada tudi z gornjimi tabelami zakoreninjenosti Družbe sv. Mohorja v Kanalski dolini. Ob zgornjem številu Slovencev v Kanalski dolini nam vsaj na prvi pogled zbirka številka manj kot 900 mohorjanov deluje zelo skromno in nepomembno. Ob tem pa si velja priklicati v spomin, da so ti udje Družbe sv. Mohorja dolga desetletja bolja ali manj zvesto vsako leto pre- jemali po 20, 50, 100, enkrat celo preko 200 mo- horjanskih "knjižnih darov". Če seštejemo mohor- jane Kanalske doline v obdobju 1861-1918, kot so navedeni v prvi, zbirni tabeli, pridemo do precej drugačne številke 5.574 "knjižnih darov". V obrav- navanem obdobju je ta osnovni knjižni dar ob doplačilnih in dodatnih knjigah, ki pa jih na- menoma izpuščam, sestavljalo praviloma šest knjig. Preprosto množenje nam pove, da je v obravnavanem obdobju tako prišlo v Kanalsko dolino najmanj 46.000 slovenskih knjig.. Te mo- horjevke niso bile zgolj nabožne, ampak so segale na precej različnih področij: od leposlovja do po- ljudne znanosti. Našim mejnim rojakom so bile tako dragocena opora v njihovem neenakoprav- nem boju za ohranjanje in poživljanje njihove slo- venske narodne zavesti. Lkn. (France Lukman), Lambert Ferčnik, Slovenski bio- grafski leksikon, 1. zvezek, Ljubljana 1925, str. 175. Pir (Avgust Pirjevec), Lambert Einspieler, Slovenski bio- grafski leksikon, 1. zvezek, Ljubljana 1925, str. 155-156. Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana 1989, str. 2-3. Reginald Vospernik, Einspielerjev rod. Eispielerjev sim- pozij v Rimu, Slovenska teološka fakulteta v Rimu, Mo- horjeva družba, Celje 1997, str. 238-239. Pir (Avgust Pirjevec), Gregor Einspieler, Slovenski bio- grafski leksikon, 1. zvezek, Ljubljana 1925, str. 155. Reginald Vospernik, n.d. str. 340. Dokumentacija Inštituta za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU. Ml (France Mesesnel), Josip Germ, Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-1932, str. 209. J. Mat (Jožef Malijevič), Enciklopedija Slovenije 3, Mla- dinska knjiga, Ljubljana 1989, str. 206. 14 Bogo Grafenauer, n.d. str. 9-10. 23 3 KRONIKA ANDREJ VOVKO; UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 7 1999 VIRI IN LITERATURA Lavo Čermelj, Tržaško ozemlje ter Goriška in Vi- demska pokrajina. Inštitut za narodnostna vpra- šanja, Ljubljana 1958, 84 str. Bogo Grafenauer, Kanalska dolina (Etnografski razvoj). Znanstveni inštitut, oddelek za mejna vprašanja, Ljubljana 1946, 15 str. Bogo Grafenauer, Kanalska dolina. Enciklopedija Slovenije 4. zvezek. Mladinska knji- ga, Ljubljana 1990, str. 392-394. Koledarji Družbe sv. Mohorja, Celovec za leta 1861-1919. Miran Komac, Salvatore Venosi, Kanalska dolina/ Val Canale. Razprave in gradivo. Inštitut za na- rodnostna vprašanja, Ljubljana 20/1987, str. 157- 183. Salvatore Venosi, Kanalska dolina. Narodne manj- šine danes in jutri. Slovenski raziskovalni inštitut. Trst, 1994, str. 187-193. Andrej Vovko, Marijan Smolik, Branko Marušič, Mohorjeva družba. Enciklopedija Slovenije 7. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana 1993, str. 205-206. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja med Muro in Rabo v letih 1870-1892. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 69/34/1998, št. 1, sb-. 133-154. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja med Muro in Rabo v letih 1893-1918. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 69/34/1998, št. 2, str. 317-343. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do leta 1900. Dve domovini. Two Homelands, ZRC S/lZU, Ljubljana 1/1990, str. 121-135. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA od leta 1901 do leta 1916. Traditiones, ZRC SAZU, Ljubljana, 26/1997, sti. 117-134. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v Beneški Sloveniji do leta 1900. Traditiones, ZRC SAZV, Ljubljana, 28/1999 (v tisku). Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v južni Ameriki. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 53/1999 (v tisku). ZUSAMMENFASSUNG Die Mitglieder des Hermagoras-Vereins im Kanaltal bis 1918 Der Volksverlag des Hermagoras-Vereins übte seit seiner Gründung im Jahre 1852 nicht nur eine religiöse und erzieherische Tätigkeit aus, sondern spielte auch eine außerordentlich bedeutende Rolle bei der Stärkung des Nationalgefühls, der Bildung und Kultur unter den Slowenen des Mutterlandes, der Nachbarländer und unter den ausgewanderten Slowenen in der ganzen Welt. Der Autor verfolgt das Wirken des Vereins im Kanaltal von den ersten Hermagoras-Mitgliedern in diesem fremden Ein- flüssen stets am stärksten ausgesetzten slowe- nischen ethnischen Gebiet bis zum Ende des Ersten Weltkriegs, als dieses Gebiet - zusammen mit einem großen Teil des slowenischen nationalen Territo- riums, das zur Zeit der Habsburgermonarchie dem Land Kärnten gehört hatte - an Italien fiel. Durch Tabellen und Verzeichnisse wird auf Grundlage der Mitglieder-Jahresverzeichnisse in den Kalendern des Hermagoras-Vereins die Entwicklung des Vereins in seinen 11 Zweigvereinen im Kanaltal dargelegt. Von 1861 bis 1918 zählte der Herma- goras-Verein insgesamt 897 Mitglieder. Der mit- gliedstärkste Zweigverein befand sich in Ukve (271), es folgten Žabnice (161), Vrata (154), Ovčja ves (102), Rabelj (70), Lipalja ves (53), Trbiž (40), Pontabelj (27), Kokovo (14), Naborjet (3) und Ponteba (2). Bei genauer Analyse vermindert sich die Gesamtzahl 900 um weniger als 20 Hermagoras- Mitglieder, waren einige unter ihnen doch im behandelten Zeitraum 1861-1918 Mitglieder zweier, dreier oder sogar mehrerer unterschiedlicher Zweig- vereine. Zu dieser Zahl trugen die Geistlichen maßgebend bei, die am Ort ihrer Versetzung "nach Dienstpflicht" auch Hermagoras-Mitglieder wur- den. Eine rein mechanische Addierung in allen Hermagoras-Pfarren im Kanaltal ergibt die Zahl von 70, eine genaue Analyse aller hier behandelten Ortschaften dagegen die richtige Zahl von 62 geistlichen Hermagoras-Mitgliedern. Die Analyse der beruflichen bzw. ständischen Struktur der Hermagoras-Mitglieder im Kanaltal zeigt unter Berücksichtigung der oben erwähnten Schwierigkeiten, daß der überwiegende Teil in eine Kategorie fällt, die in den Kalendern des Vereins nicht existiert und von mir in der Kategorie "ohne Angabe von Beruf oder Stand" geführt wird. Die Zahl solcher Mitglieder beträgt nicht weniger als 567. Außer ihnen gibt es noch 51 Grundbesitzer 24 7 3 KRONIKA 1999 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 bzw. Bauern, darunter eine besonders erwähnte Grundbesitzerin. Darüber hinaus findet man in den Verzeichnissen noch 20 Hausfrauen bzw. Bauers- frauen, 11 Burschen bzw. junge Männer und 14 Bauersfrauen bzw. junge Frauen. Bei den letzten beiden Kategorien ist schwer festzustellen, wann sie ihren Stand wechseln und Grundbesitzer bzw. Bauersfrauen werden. Bei der großen Zahl der Hermagoras-Mitglieder "ohne Angabe von Beruf oder Stand" handelt es sich zweifelsohne nur um Angehörige der vier oben angeführten Stände - Grundbesitzer, Bauersfrauen, Burschen (junge Männer) und junge Frauen, unklar bleibt eben ihre Verteilung. Außer den erwähnten fünf Kategorien, die sowohl im Kanaltal als auch im gesamt- slowenischen Raum die große Mehrheit aller Hermagoras-Mitglieder ausmachten, trifft man unter ihnen noch auf folgende Berufe: 15 Lehrer, 12 Bergleute, 7 Organisten und 4 Messner (von diesen ist einer auch Organist), 7 Postbeamten, 6 Wirte (davon ein Gasthaus in Ponteba als "Kollektivmitglied"), 5 Bahnbeamte, 4 Beamte, 4 Ärzte, 4 Köchinnen, 4 Mägde, 3 Kaufleute (einer von ihnen ist zugleich auch Wirt), 3 Bahnwärter, 3 Holzer, 2 Zollbeamten und 2 Arbeiterinnen. Mit je einem Vertreter sind folgende Berufe repräsentiert: Richter, Kunstmaler und Professor, Gerichts- beamter, Offizier (Hauptmann), Bergbeamter, Bahnhofsvorsteher, Metzger, Tischler, Modistin, Schneiderin, Bäcker, Schuster, Musikant, Weber, Schneider, Krämer, Gemeidediener, Sägearbeiter. Unter den wirtschaftlich abhängigen Personen trifft man auf 9 Schüler und Schülerinnen, 3 Frauen, 2 Frauen von Bahnbeamten, eine Lehrersfrau und die Tochter eines Bergbeamten. Als besondere Kategorie werden neben dem angeführten oder nicht angeführten Beruf bezeichnet: Bürgermeister (8), Kirchenbeschließer (8) und je ein Gemeinderat sowie eine Kirchensängerin. Außer dem bereits erwähnten Gasthaus werden als "kollektive Mit- glieder" noch die Schule in Lipalja ves, die Schul- bibliothek in Ovčja ves, die Pfarrbibliothek und Schule in Žabnice geführt, eine besondere Art dieser Mitgliedschaftsform stellten Vulgarnamen dar, 5 unter den Hermagoras-Mitglidern in der Pfarre Vrata und 1 in der Pfarre Ovčja ves. In Vrata traten 4 Mitglieder mit Familie, Frau, Mann, und Sohn dem Verein bei, in Trbiž dagegen zwei besonders vorsichtige Mitglieder in den Jahren 1912 und 1914 unter dem Pseudonym 'Unbekannt' und 'Unbenannt'. In Ukve wurden die Hermagoras- Bücher leider nur einmal (im Jahre 1899) für "einen fleißigen Schüler" bestellt. Aus den Tabellen geht hervor, daß die Pfarrbeauftragten des Hermagoras- Vereins mit Ausnahme des einen oder anderen Lehrers oder Grundbesitzers fast ausschließlich Geistliche waren. Dieser Umstand ist übrigens charakteristisch für den gesamten Verein. Unter den Mitgliedern im Kanaltal trifft man auch auf eine Reihe angesehener Persönlichkeiten, die weit über die lokalen Grenzen des Kanaltals bekannt waren. Eine Beleuchtung ihrer Rolle beim Herma- goras-Verein steuert interessante Details zu ihren Biographien bei. Im Hinblick auf die bereits vorgestellte Berufsstruktur der Mitglieder des Vereins im Kanaltal überrascht es nicht, daß unter diesen Persönlichkeiten größtenteils Geistliche anzutreffen sind. Hier seien nur die in jeder Hinsicht verdienstvollen slowenischen Vertreter der nationalen Erweckungs- und Erneuerungs- bewegung im Kärntner Raum erwähnt: Lambert Ferčnik, Lambert und Gregor Einspieler, Fran Treiber, von den Nicht-Geistlichen der Kunstmaler und Professor Josip Germ. Laut offizieller öster- reichischer Volkszählung gab es im Jahre 1846 im Kanaltal 19.991 Slowenen und 366 Deutsche. Im Jahre 1880 führt dieselbe Quelle 16.665 Slowenen, 3.096 Deutsche an, im Jahre 1890 17.397 Slowenen und 2.960 Deutsche, im Jahre 1900 15.787 Slowenen und 3.895 Deutsche und im Jahre 1910 12.467 Slowenen und 7.265 Deutsche. Dem Kriterium der Umgangssprache zum Trotz, das bei den offiziellen österreichischen Volkszählungen die wirtschaftlich und politisch stärkeren Nationen der Monarchie favorisiert hatte, wurden in einer privaten slo- wenischen Volkszählung im Jahre 1910 18.864 Slo- wenen und 839 Deutsche ermittelt. Von den er- wähnten Hermagoras-Pfarren waren den kirch- lichen Schematismen zufolge Žabnice, Ukve, Ovčja ves und Lipalja ves zur Gänze slowenisch, der Zweigverein Rabelj aber slowenisch-deutsch. Die Slowenen bildeten eine ausgesprochene Minderheit in Trbiž, Kokovo, Naborjet, Pontebelj und Ponteba, eine Tatsache, die nicht zuletzt auch mit den obigen Tabellen über die Präsenz des Hermagora- Vereins im Kanaltal übereinstimmt. Angesichts der oben angeführten Zahl der Slowenen im Kanaltal erscheint die Zahl der knapp 900 Hermagoras- Mitglieder wenigstens auf den ersten Blick be- scheiden und unbedeutend. Dabei muß man sich in Erinnerung rufen, daß diese Vereinsmitglieder jahrzehntelang mehr oder weniger kontinuierlich je 20, 50, 100, einmal sogar über 200 Hermagoras- "Bücherspenden" erhielten. Zählt man die Herma- goras-Mitglieder des Kanaltaltals im Zeitraum 1861- 1918 zusammen, so wie sie in der ersten Ge- samttabelle angegeben sind, dann ergibt sich eine völlig andere Zahl von 5.574 "Bücherspenden". Im behandelten Zeitraum umfaßte diese Grundspende (von den gesondert bezahlten und zusätzlichen Büchern wird dabei bewußt abgesehen) in der Regel sechs Bücher. Ein einfaches Multiplizieren ergibt, daß im behandelten Zeitraum mindestens 46.000 slowenische Bücher in das Kanaltal 25 3 KRONIKA_47 ANDREJ VOVKO: UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V KANALSKI DOLINI DO LETA 1918, 7-26 1999 gelangten. Diese Hermagoras-Bücher hatten nicht nur religiösen Inhalt, sondern umfaßten ver- schiedene Bereiche von der schöngeistigen bis zur populärwissenschaftlichen Literatur. Für die Slo- 26 wenen jenseits der Grenze bedeuteten sie eine kostbare Stütze im ungleichen Kampf um Er- haltung und Stärkung ihres slowenischen Nationalgefühls.