%tev, 2i8 TRST, ponedeljek 8. avgusta I9IO. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah I« praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (G stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 Stot. beseda, naj* manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". = Plačljivo In utožljivo v Trstu. ===== NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. V edinosti je moči za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itrtinlna nt nedeljsko izdanje „EDINOSTI" stane: s« oalo lato Kron 5*30, za pol lata Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoStno-h ranil nični račun It 841 652. TELEFON It 11-57. Protestni shod N. P. 0. radi prepovedenega izlet Kdor seje veter, ža&je vihar. Videli smo v tržaškem „Narodnem demu" že mnogo shodov, a shoda, na katerem bi 5e frli pojavljali taki orkani ogorčenja kakor na včerajšnjem protestnem shodu N. D. O. radi prepovedanega izlet ■ v Pulo, pač dosedaj Se nismo videli. Oni gospodje, ki so zabranili našemu delavstvu, da bi si ogledalo v mirnem času ono mesto, katero bo moralo braniti takrat, ko bo pretila državi nevarnost, so se zamogli včeraj ureriti. da SO se padali na zelo opolzko pot. mogli so se uve-riti, da se igrajo z ognjem. Vse postopanje državnih oblastnij gre za tem, da bi iztrgali iz src našega ljudstva vsa ona tradicionalna čutstva, ki so se med nami podedovala od roda dO roda. Dosedaj so nam prizanašale vsaj vojaške oblastnije. a sedaj so kar naenkrat začele nastopati proti nam tudi te in se vtikati v stvari, ki jih prav nič ne brigajo. Ravno vojaška institucija je bila dosedaj nekak „noli me tangereu za nas Slovence. Včerajšnji shod je dokazal, da ima vsaka stvar svoje meje. Do tu in ne dalje ! Tako je spregovorilo včeraj slovensko ljudstvo. Ali bodo razumeli ta govor oni, katerih se tiče ? Slovensko ljudstvo v Trstu je včeraj govorilo jasno in odločno, da ni voljno mirno prenašati niti brc raznih admiralov. Gospodje naj se ne igrajo z ognjem. Ljudstvo je včeraj govorilo : Aut — aut ! Brezpogojna in zvestoba za vsako ceno je pasja lastnost. Naše ljudstvo pa nima več volje, da bi igralo vlogo psa, ki liže roko, katera ga tepe. Hočemo živeti kot ljudje in svobodni državljani. Nečete tega dovoliti ? Glejte kaj delate. Danes nas ne rabite, a pride čas ko nas bodete rabili, takrat pa vam bo to ljudstvo obrnilo hrbet in vam pokazalo fi^c. Caveant consules ! Evo poročilo o shodu : Gledališka dvorana „Narodnega djma" je bila natlačeno polna, kakor še nikdar dosedaj. In to pomeni že nekaj, ako se pomisli, ko liko sijajnih in dobro obiskanih shodov se je že vršilo v tej dvorani. Videli smo med zborovalci tudi lepo število slovenskih žen. Zborovanje ie otvori! predsednik ve-seličnega odseka N. D. O. g. P r e g a r c. V svojem nagovoru je omenjal, da bi se bili morali zbrati danes na drugem mestu, da smo bili namenjeni, da obiščemo svoje tovariše — sotrpine v Puli, a da je bilo to preprečeno. (Velikanski vrišč). Kdo je temu kriv, povedo drugi govorniku. (Klici: Vlada je kriva ! Doli z vlado ! nepopisen hrup). Predsednik je profil zborovalce, naj bodo mirni ter je podal besedo dr. Mandiću, Dr. M a n d i ć (viharno pozdravljen) je rekel, da je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Puli..... (Klici: Slavno ? Kaj slavno ? kaj treba govoriti slavno ?) dovolilo v ponedeljek dne i. t. m. izlet ustmeno, V torek dne 2. t. m. je izdalo isto okrajno glavarstvo formelno dovoljenje. Naenkrat pa je prišlo v četrtek iz Pule telefoniško poročilo, da je izlet prepovedan. (Velikanski hrup. Razni vskliki). V petek so se dva odbornika N. D. O. in drž poslanec profesor Mandić podali na nameništvo, kjer so doznali, da je izlet prepovedan. (Hrup, klici : Doli z vlado. Doli z namestnikom). Na namestništvu niso nič Krivi, ne namestnik princ Hohenlohe, ne nihče drugi. Kdo je potem kriv ? Krivi so vojni krogi in sicer v prvi vrsti admiral Ripper. (Klici: Doli ž njim ! Proč z vojaško dik taturo itd. Nepopisen hrup). Govornik prosi zborovalce, naj se vz-državajo raznih sovražnik klicev, ker grozi vladni zastopnik, da bo sicer zborovanje razpustil. Na namestništvu se nam je reklo, da so vojni krogi nasprotni izletu Kako to ? Izlet je bil prvotno dovoljen. Potem pa so začeli spletkariti italijani z znanim dr. Albanesom na Čelu. Ker niso pri okrajnem glavarstvu ničesar opravili, so se obrnili, na župana, ki je brzojavil na namestništvo, da pride do nevarnih demonstracij. Poni čjo vojaških oblastnij so Italijani tudi res dosegli prepoved. Dvorni svetnik Lasciac je postopal povsem korektno. Trudil se je veliko, da bi dosegel preklic prepovedi. Da prepoved kljubu temu ni bila preklicana, so krivi drugi. Mi smo rekli na namestništvu: Ali res avstrijski državljani ne smejo v Pulo ? Potem naj napravijo pred vhodom v mesto črno-ru-meno tablo z napisom : Tu je avstrijskim Slovanom prepovedan vstop. (Velikan *ki hrup. Raznim Milanežom, Paduvancem in drugim Italijanom iz kraljevstva je dovoljeno, da smejo prirejati izlete k nam v A vstrijo, a mi, avstrijski državljani se ne smemo veseliti po svoje, ker SO se vojaški krogi združili z Italijani. (Hrup). Govornik razpravlja potem o prepovedi s pravniškega stališča in dokazuje na podlagi zakona, da je prepoved izleta popolnoma nezakonita. Izgovor, da je bila nevarnost, da pride do nemirov, je popolnoma prazen. Pred dvema letoma, ko sc je vršila v Puli skupščina Cirilmetodove družbe, so Italijani tudi kričali, kakor da bi se imela Avstrija podreti. Takratni župan Stanich ie brzojavljal in telefoniral na vse strani. Skupščina se je kljubu temu mirno izvršila. Ko je prišla puljska N. D. O. v Trst so Italijani grozili do neba. Vse, kar se je zgodilo, pa je bilo, da je priletelo na naše ljude na velikem trgu par gnjilih limon, kar so pa takoj, kakor je bilo čisto v redu, poplačale krepke slovenske pesti. Tudi puljski izlet ni bil prepovedan 1 radi nevarnos i, ki je baje pretila javnemu redu in miru, ampak radi vojaških krogov, (hrup) radi aroganes teh krogov, ker vlada pri nas vojaška diktatura, ker vlada pri nas admiral, ki velja več, kakor vse oblastnije skupaj. In proti temu moramo slovesno protestirati, ne-le imenom primorskih Slovanov, ampak tudi v imenu ustave. Pred 40 leti so prelivali naši predniki kri za svobodo ter si priborili ustavo, a sedaj naj bi veljala beseda kakega admirala ali feldcajgmajtra več, kakor pisan zakon. Avstrija se je vedno več zanašala na vojaško sUo, nego na ljubezen svojih narodov. Ona vojna uprava, za katero žrtvujemo milijone, ki nas bo v vojnem času rabila kot „Kano-nenfutter", nam prepoveduje danes, da bi se v mirnem času veselili in zabavali po svoje, ter uživali blagoslove kulture. (Grozen hrup). V Angliji in Franciji bi kaj takega ne bilo mogoče, a pri nas v Avstriji smo prišli po skoro 50 letih ustave do tega, da nam razni admirali kratijo naše državljanske pravice. Ako pojde tako dalje, potem bo, ko bomo hoteli sklicati kak shod v Puli, Ljubljani itd., kak feldcajgmajster to prepovedal. Mislim da ni potreba, da vas bom poživljal, da se odvrnete od vojne oblasti... PODLISTEK. Žensko srce. Spisal Paul Bourget — Prevel V. B. Posebno se mi je gnjusila laž ; ta gnjus mi je bil prirojen in me je včasih skoro trpinčil. Mnogo otrok (kaker jaz) je že osupni'o, ko je zaslišalo prvo oficijelno varanje ; — na primer : mati naroča slugi, naj reče vsakemu obiskovalcu, da ni nikogar doma, dasi je, če ne drugi vsaj ona tu. Vsled neke bolestne posebnosti mojega značaja me je način tega osupnjenja zapustil šele zelo pozno ; toda vseeno mi ni bilo skoro nikoli. Vse med ljudmi običajne forme uljudnosti v govoru in pisavi so tako zbegale moje taino poštenje, da sem navadno molčala; zato sem veljala za nekoliko ponomo dasi sem bila globoko v svoji notranjosti voljno-nežna in plaha. Brezdvomno se je tudi bolestna občutljivost moje vesti razvila v tistem času in sicer bolj nego bi bilo potrebno za j korist moje sreče ; kajti oči moje matere — črne oči, ki so bile popoinoma podobne mojim — so mi sledile včasih s čudnonemirnim pogledom, kakor bi se bala, da se jaz naenkrat vprem temu, kar ni bilo popolnoma odkritosrčno. Bila je ženska nenavadne otožnosti, ki je presedela po cele dneve v svoji sobi. Moj oče je zmigaval z glavo in odgovarjal na moja vprašanja, da je bila vedno taka. Jaz sem bila ž njim svobodneja nego z materjo in sem si to predbacivala ; tako tankovestna sem bila v svojem srcu. Ah, prijatelj moj ! Ako po tolikih letih gledam pred seboj zopet ono mlado dekletce, kakoršno sem bila takrat, z lepimi sanjami neoskrunjene poštenosti, ki je bil takorekoč duševni roman moje mladosti, in Če primerjam takratnega otroka z ženo, kakoršna sem postala ravno vsled prevelikega zaupanja v te sanje: kako in s čim bi se mogla potem tolažiti, da nisem imela nikogar, ki bi mu posula pred noge lilije svoje mladosti ... da nisem imela prijatelja, kakoršen ste Vi, ki bi mu lahko razsipala te izgubljene zaklade ? .. . Prepozno! Prepozno !... Ta refren mi zveni Že nekaj mesecev iz tožnega plaka- nja vseh ur . . . Ali prisegla sem, da ostanem pogumna. Moja ekzistenca je bila torej začrtana že v naprej, — in jaz mislim, da, če bi bili moji stariši živeli do moje poroke, bi mi ne bilo treba danes pripovedovati te obžalovanja vredne in banalne historije mojega varanega hrepenenja. Umrla sta hitro drug za drugim, še predno mi je bilo devetnajst let. Nisem bila še jenjala nositi svoje žalovalne obleke, ko me je moj stric, ki je bil ob enem moj varuh, zaročil z njim, čegar ime sem nosila takrat, ko ste me spoznali Vi, Da boste mogli umeti moje privoljenje, Vam moram razložiti svoje takratno duševno stanje, prijatelj moj, kajti Vaša možka vzgoja Vam morda ne dopušča, da bi le od daleč slutili kaj takega. Tedaj nisem imela niti pojma o pravem pomenu besede »zakon«. Pedantična pravilnost posamičnosti v mojem dekliškem Življenju, združena z onim nagnjenjem podvržnosti — s čemer se je odlikoval moj značaj — sta me obvarovala onih nedolžnih, a ob enem ven-dar-le strastnih sanjarij, v katerih hlepijo (Kliei : Ne, ne ! Se odvrnemo sami, biez poziva !) pač pa kličem tem oblastim : Ne vtikajte se v naše, ampak brigajte se za svoje stvari ! (Živahno odobravanje). S tem bi bil torej odpravil eneg-a grešnika, a sedaj se moram obrniti na druzega grešnika, aH bolje grešnico. To je naša ljuba mamica, avstrijska vlada. (Klici: Doli z vlado ! ?Žvižganje, hrup,) Namestništvo ni krivo, a krivi so temu stari grehi. Ali bi se en Ripper upal vložiti svoj veto, ako ne bi znal, da ima posla z — mameluki. (Vladni komisar opozarja govornika, naj bo zmeren v svojih izrazih. Velikanski hrup. Ugljušljivo žvižganje.) V vsaki drugi državi bi bilo nemogoče tako vmešavanje. Pravijo, da riba smrdi pri glavi. Zato bodo bržkone tudi razni Hohenlohi smrdeli po Bienerthu, avstrijsko in ogrsko ministerstvo pa po Aehrenthalu! Parlament inarao pri nas le po imenu. Bienerth in Bilinski žvižgata na parlament. Zato delata brez dovoljevanja parlamenta dolgove, katere mora parlament potem samo potrditi in ostaneta na vladi kljubu temu, da je volja ljudstva, da ju vzame vrag. Sicer se pa ni nič čuditi, da se tako postopa z nami. Te razmere se ne bodo predrugačile, dokler bodo izvestni slovenski poslanci pridigovali doma križarsko vojno proti vladi, a na Dunaju delali vladi tlako. Da ne bo nespora^um-ljenja, povem, da mislim tu na izvestne poslance s Kranjskega.... (Klici: Izdajalec Šusteršič! Fej izdajalci!) ki SO delali dosedaj na Dunaju opozicijo, ki ni bila nikaka opozicija. Zato imam strah, da mera našega trpljenja še ni polna. Žito je nujna potreba, da se trdno organizu-jemo, da sklenemo svoje vrste in zakli-čemo vladi: Pred Avstrijo in nad Avstrijo so Slovenci! (Vihamo, dolgotrajno odobravanje.) Predsednik Pregarc je na-to preCital sledečo RESOLUCIJO : Tržaški Slovenci, zbrani na protestnem shodu N. D. O. v dvorani »Nar. doma« v nedeljo dne 7. avgusta 1910 obsojajo najodločneje postopanje pol. uprave, kije z prepovedanjem v zadnjem trenotku že dovoljenega izleta skoro vse ženske po ljubezni, predno jo pravzaprav poznajo. Dodati moram še, da je moja mati nenavadno strogo nadzorovala moje čitanje knjig, da ni imel nikoli noben mlad mož dostopa v naše domače življenje, in da so bile naše družabne zveze vsled nesigurnega zdravja mojih starišev takorekoč prekinjene. Moj stric mi je dejal, da se poročim z gospodom Andry (izg. : Odry), in jaz sem odgovorila, da bom ubogala — kakor bi bila odgovorila tudi na vsak drug ukaz. Resnično, če se domišljam s kako lahkoto se je moj varuh skoro ukazovaje pomenkoval z menoj o aktu, ki je bil odločilen za vse moje življenje ; če se spominjam one naivne nezavednosti, s katero sem vsprejela zvezo ; in če si ponavljam, da se to godi skoro vedno tako, tedaj obstajam osupnjena in obupana .,. Kako lahkomiselno in kako lahkega srca se možje, ki so drugače tako vestni in tankočutni, udajajo infamnosti, ki v naši družbi v sto slučajih devetindevede-setkrat predstavlja ženitev ! (Pride še). Btran II »EDINOST« št. 218. V Trstu, dne 8. avgust* 1910. N. D. O. v Pulo, obudila bolni čut, da stebska. Od tu bi se zveza z Dnjeprom j v Primorju ni dovoljeno slovenski stro-. izvela potom kanala vse do Chersona. kovni korporaciji obiskati svoje rojake-j Vsa dolžina kanala je izračunje_ delavce Hrvate sodržavljane, vsled na- __„ ° „ , , . . sprotštva od laškega šovinizma našču.,na na kilometrov. Kanal bi ,mel na vanih vojaškik krogov, protestirajo dnu širino 43 metrov, a na površini 77; proti neustavnem umeševanju vojne globok bi bil 10 metrov. Taka Širina in uprave v posle, ki spadajo v izključni globoČina bi zadostovala, da bi mogli plo- bi prora- delokrog notranje^poU uprave; o^bž a- . yiti pQ njem tudi najyeči mQrski parnikl te( ^ pri?iki^°pokazalaSt' deželna vlada na 1 Stroški za zgraditev tega kanala, ki škodo primorskih Slovanov; i z j a v-; »*ne „Cara Nikolaja II", so ljajo slovesno, da pritrde z navduše- čunjeni na 1375 milijonov frankov. Potem-njem vodstvu N. D. O., ki je priprav-1 takem bi stal vsaki kilometer 462.500 Ijeno vporabiti vsa sredstva, da se ne- frankov opravičeno prepovedani izlet N. D. O. XT , .. , , „ . v Pulo prekliče in s tem omogoči v j Na zgradnji kanala M^esar Viljem je najkrajšem času označeni izlet v Pulo. stal vsakl kilometer 875.000 frankov. Ta resolucija je bila med burnim' Ce pomislimo, da ob sedanjem stanju odobravanjem enoglasno sprejeta. 1 se mora vožnia P° moriu od RiSe do Crne£a Za besedo se je priglasil zborovalec mOT)a vršiti okol° Gibraltarja in da traja Stepančič, ki je prosil zborovalce, z navadnim parnikom celih 45 dnij ! ! Po naj mu ne zamerijo, če ne more tako lepo novem kanalu Pa bi traJala le 12 dflii- Iz govoriti, kakor kak učen človek. Govor- teSa Je lahko razvidno, kolika bi bila važ nik se je pritoževal, da se s Slovenci vse nost take vodne Poti specijalno za kul- drugače postopa, kakor z Italijani. Mej- turni naPr^ek Rusije. Ta kanal bi imel tem, ko smejo Italijani delati, kar se jim tudi velik vPliv na svetovno trgovino m ljubi, se Slovence zapira za vsako malen Promet- l^t Sedaj proučava ta načrt specijalna Za besedo se je priglasil nek Hrvat komisiJa' ki ima naI°g°> da izreče o na-iz Kopra (imena žalibog naš poročevalec črtu sv°j° sodbo' posebno glede nekaterih ni mogel doznati), ki je rekel, da je vlada tehničnih težav- Ko bo rešeno to vPra" vedno proti nam, a ni bila proti nam ta- šanie' začnej° z "letovanjem, kai* ™sT J!«ilofr» ra točiti i>ivo r.ta«n» «- -'int 'jimkc. Po*rr3rtik"i. oao&is jope. kakor tudi r zn'Ii pslttctov. Oblete za dotu io delo. Delavske ri.r'iski k:den. NepremcČljivi plaSč (priHtul nvlefki) Bpec(ja!itet»: blago ta- in inozemakib tovarn IzgctovIja;o et* obleke po meri po najnovejši tacdij to&o, soiidno m *iiegartno po nizarin cenah ZALOGA PIVA STEINFELD iz t'j vame Bratov Eeinii&gfliaus in iz meščanske tovarne „Pilsner Urq^eits v Flznu v sodčekih kakor tudi v buteljkah. Hnttonljeue GlesshOMer vedno sveže kisle vode pri RNTONIO DEJRK, junior TRST, via degli Artisti 9 in lO. TELEFON 505. SkiaOlšče šivalnih strofe \s Luigi Gramaccini TRST, ulica B^rriera vecchia št 19. Cene dogovorne. Plačilo B3 obrots. Sprijme sa popravljanje šivalnih strojev vsakepa zi&tema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljen' uva*ne stroje. Slovenci? Slovani! urame in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vaalso popravo Jamči se t& 2 leti, istotako tudi vsako naročnino. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojinrc! Udani Alojzij Povh aznamio. Naznanja se plavntmu občinstvu, da ?e nahai.n ^n^vfn^0; VATOVEC : (prej trg Barrlera vecchia) sedaj ui. Istituto 25 (vogal ul. Kanzoni 1) Zaloga testenin domačega pridelka, „PEKATETE" z ILIRSKE BISTRICE, tuKaj. pridelka in napolitan-ekega. Zaioga olja iz oljk, vinskega jesifca, kave, sladkorja itd. Posebnost: vina domača in zunanja v steklenicah in pivo. Toplo Be priporoča plavn občinstvu in svojim prejšnjim cenjenim odjemalcem. Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah. ir: Pečatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtančneje samo v mehanični delavnici Cržaškega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošiljatve na deželo. »EDINOST« žt. 218. Stran ITT. Gospodarski vestnik. Gospodarske borbe. —C.— V starih časih delavec, ki je]bil suženj, iznajdbo stroja ni smatral za svojo škodo. Nasprotno, stroji so mu samo pomagali v njegovem težav-lem delu. A ker je bil suženj smatran in držan, kakor živina, in je bil popolna last svojega gospodarja, ni bilo v interesu tega gospodarja, da bi vničeval življenje in zdravlje svojega sužnja. V drugačnem položaju se nahaja današnji delavec. Podjetnik kupi samo njegovo delavno moč (silo); a to plača on samo za oni čas, ki jo on potrebuje. Podjetniku je ▼seeno, kako dolgo bo poedini delavec prodaval svojo delavno moč. On nima nobenega interesa, da varuje življenje in zdravlje svojega delavca. Čim manje delavne moči ima delavec, tim manj plačila dobi za svoje delo. Podjetnik ne vpotrebljuje večjo produktivnost dela na to, da bi zboljšal položaj in življenje delavca, nasprotno on gleda, kako bi mogel vporabljati manj delavcev, nadomestojoč jih s stroji; one delavce pa, ki so pri strojih potrebni, sili radi večje ponudbe delavnih sil, na večje delo z manjšim plačilom. S časom je spoznal delavec, da ni stroj oni, ki mu odvzemlje delo in ki ga sili na težje delo, ampak, da so tukaj drugi vzroki. Z druge strani se opazuje, da nastajajo kljubu vedno večjim tehniškim pomočkom dnevno večja podraživanja blaga Ie vsled osebnih zpekulacij delodajalca-kapitalista. Vsa mogoča sredstva, kakor „zaščitne carine" „carinske vojne" v obče vsakdanje večje ocarinjevanje blaga cenejše zunajne produkcije, omogočuje, da zamore s carino zaščiteni kapitalist dvignit ceno svojega blaga in zvišati svojo korist na račun konzumen-tov. Velika produkcija ima tudi velik vpliv na stanje cen. To so vse moralne krivice današnjega propadanja malega obrtnika, kmetovalca in delavca v obče, vzrok celemu stanju današnje draginje. Proti temu stanju dvignilo se je v prvi vrsti delavstvo. Delavstvo je začelo iskati, da se delavni čas skrajša, a plačilo zviša. Delavstvo ni ostalo v svojem zahtevanju osamljeno. Dvignili so se državni in privatni uradniki. Zahtevali so zvišanje plač, ker plače niso več odgovarjale današnjim razmeram. Eni in drugi so, eni v večji drugi v manjši meri dosegli kar so iskali. Delodajalci so vsled zvišanja delavskih plač zvišali ceno svojih produktov, a država zvišala davke. En vzrok je rodil drugega, a vse je padlo ■a hrbet konsumentov, med katerimi se nahajajo delavci in uradniki. Delavci so se organizirali, da se morejo lažje boriti. Ta borba delavstva je vspešna samo tedaj, ako se upotrebljuje po modernih gospodarskih, kapitalističnih zakonih in da se delo organizira kot blago in doseže vpliv na ceno. Sedaj imamo na eni strani: organizirano in centralizirano delo, a na drugi strani organizirani in centralizirani kapital. Prvo se združuje v delavskih in strokovnih organizacijah, a drugo v kartelih, trustih in velikih industrijelnih akcijskih družbah. S tem razvitkom gospodarske forme in organizacije počele so se gospodarske borbe menjati. Kmetovalci so se organizirali v zadružnih denarnih in produktnih zadrugah. Iste organizacije imajo obrtniki m mali trgovci. Torej, današnjo gospodarsko borbo ▼zdržava z ene strani organizirani veleka-pital, z druge strani pa organizirana d e-i a-T s k a moč, ter zadružne organizacije kmetov, maloobrtnikov in trgovcev. Delavci imajo svoje orožje v stavkah, drugi pa v srojlh zadrugah. Temu boju so se pridružili tudi konsu-naenti, med katere spadajo vsi naši družabni razredi, izvzemši kapitalistov. Prvo sta se sprijela dva faktorja narodnega gospodarstva: delo in kapital. Zato smo tudi začeli naš članek z delavcem, ki je prvi začel današnjo gospodarsko borbo. Dosedaj so zmagali še vedno kapitalisti, ker kapital je danes vsemočen. Današnja „gospodarska borba" proti relekapitalu se vodi na vsej črti, a zmagovalca pokaže šele daljna bodočnost. Razne vesti. Koiiko stane pri nas en vojak na leto? Stroški za vzdrževanje vojakov so pri raz-I Čnih vrstah vojaštva raitični. Pri infan-teriji stane en mož na leto 445 K, pri * 'vcih 45;? K. pri konjaništvu (kavaleriii) 700 K. pri žentiskih četah 492 K. in pri trenu 1000 K. En infanterijski polk st*ne ~ia leto povprečno 625.660 K, kavalerijski polk 837.124 K, ena artilerijska brigada 1,095.610 K. V teh številkah pa vojaška oprava ni vračunjena. Otrok s trami glavami. „Materinska Xiječ*, ki izhaja v Rosario de Santa Fe v Argentiniji poroča, da je v tamkajšnjem mestu porodila neka žena mrtvega otroka s tremi glavami. Dve glavi sta bili popolnoma razviti, dočimjebila tretja glava ie deloma razvita ; ko so vprašali ženo, kaj je bil vzrok tako Čudnemu porodu, je odgovorila, da je nekoč videla dvoglavno pišče, kar je nanjo napravilo silen vtis in je najbrž vplivalo tudi na razvoj deteta. Dete so balzamirali in izročili muzeju v Buenos Airesu. Dovolj zlata Banke v mestu Fairbanks v Alaski so prejele tekom zadnjih šestih tednov zlatega prahu v vrednosti treh mi-ljonov dolarjev. Za letošnjo leto se pri čakuje zelo bogata sezona za zlato. Dvojft&t let brez spanja. Amerikanskim zdravnikom je večkrat delalo preglavice, kako je to mogoče, da človek dvajset let nepretrgoma niti ene ure ne zaspi. — Švoječasno je bil policijski šef mesta Ha-j cktttstown in New-Jersey imenoma Alouse. Wire. Po uradnih potrdilih Wire celih! dvajset let ni eno uro spal, ker mu je bilo, sploh nemogoče. Brezspalnost je izvirala j iz tega, ker je enkrat strela udarila vanj. j Takrat je začasno oglušil, a črez nekaj j I časa je gluhost zopet jenjala. Od takrat j pa ni mogel več zaspati. Po noči je delal i in hodil okoli in po dnevi se je samo; vlegel, a ne da bi zatisnil očesa. Družbo . Lakavvne železnice ga je zaraditega najela ; za svojega nočnega čuvaja, katero službo 5 je skoro do konca svojega življ enja oprav-j ljal. Sele smrt ga je rešila te nezgode. A , čudno pri tem je to, da njegovo zdrav-, stveno stanje pri tem ni niti najmanj trpelo, i Ptica in letalni stroj. Največa brzina,» ki so jo dosegli z letalnim strojem, znaša' 110 kilometrov na uro. So-li s tem letalni stroj s hitrostjo premagali ptice ? Prepe- j ljico gotovo, ker ona preleti na uro naj-i več 80 km; golob in letalni stroj imata nekako jednako brzino, ker golob povsem lahko preleti sto in tudi več kilometrov j ra uro. Orel še ni premagan. Kakor j (T, dosedaj vgotovljeno, zamore kralj ptic j preleteti na uro 120 km. Ali niti on ni v j svojem cesarstvu najhitreji. Lastovica ga j daleč nadkriijuje, ker napovedovalka spo-) mladi zamore na svojih daljnih potovanjih ■ preleteli tudi 250 km na uro. Ali tudi njo ; nadkriijuje neka njena rojakinja, ki zamore preleteli na uro 317 km. A največi mojster v letanju je sokol, ki v neverje.no visokih zračnih višavah kakor strela It. * po zraku po več ur. Denar v mrtvaški krsti V malem me- ur HE Najbolj varno naložen denar — je v slovenski — Mestni hranilnici ljubljanski cn W t) 3 S = «3 __o c .n c -5 > ° JS o W 0» KO 4) CL > o> iiSIHBISElfcg 111BMm?m. iipijipi rnmmm ® C0 •o E =T 0 5 0X 3 ^ (V p 9 fik 3 01 3 c Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljub-Ijanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 V4°/0 ter pri-' pisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po poŠti. — Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5°/0 obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 7*°/o na lcto- Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako o hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domače hranilnike« Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo. MESTNA HRANILNICA UDBLJANSKA je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonov (Elefantovi) ulici št. 3. Ni_ DEEE3E I1EEEIE JI Jttichele Zeppar, 7rsf, nI. S. Giavast ni 6 in 2 i ...—!_ ,._!-----^rrs TELEFON štev. 11 85 s t Zadru. mmm stecu Laurelu, državice Delaware v Severni Ameriki, je živel neki siromašni' Asbury Hammond. Imel je malo polje, ki je je obdeloval z lastnimi rokami. Nekega dne je kopal z lopato in vdaril ob kamen. Cim je odkopaval dalje, je videl, da je to kamenita plošča, Hoteč pločo odnesti iz njive, jo je dvignil. Nu, v isti hip se je silno vstrašil, ker je imel pred seboj grob, v katerem je bilo človeško ogrodje. Na čelu in na nogah ogrodja je ležala po ena vrečica polna ameriškega denarja iz leta 1821. Za najdeni denar je Hammond prejel 135.000 K. Sedaj je nastal v mestem j preobrat. Dan in noč so kopali prebivalci na svojih poljih v nadi, da najdejo denarja ali brez vspeha. Rockefeiler — žganjar. Znani ameriški kralj petroleja John Rochefeller je silno | oslabil in se daja vsak dan masirati z ! žganjem. Silno se srdi, ker pravijo ljudje, j da je na stare dni postal [žganjar. Izjavil! je, da bi takoj opustil s tem zdravljenjem, i 1 če bi se ne bilo pokazalo tako vspešnim. g Kako se je pred 170 Vati postopalo z mesarji. Iz Purgstalla poročajo : V tukajšnjih mestnih zapisnikih se nahaja med drugim tudi to zabeležeo : ,Die 4. aprila 1742 sta bila oba tukajšnja mesarja, po-tem so se je ž njima dlje časa brezvspešno ' pogajali, zaprt* v stolp in to tako d >igo ? dokler nista izjavila, da bosta sekala go-j vedino funt po 4 krajcarje. Prekoatlantski parnik na avtomobilu«)m motorju. Angleški tehniški listi se velikim zanimanjem bavijo z vestjo, da je društvo „Hamburg-Amerika Linie" naročila gradnjo prekoatlanskega parnika od 9000 to-nelat, katerega bo gonil motor enake vrste, kahor se rabijo na navadnih [avtomobilih. — To je prvikrat, da se motor te vrste prireja na ladijo tako velikega obsega, in naravno, da se interesiram krogi zelo zanimajo za ta poskus, ker br utegnil nastati iz njega pravi prevat v-trgovinski mornarici. Prednosti novega ■ motorja sestaje v možnosti, da bo možno prostor na ladiji bolje uporabljati, ker se potem lahko odpravi peči in kotle kakor tudi dimnike, ki zavzemajo toliko prostora. i ; 1 —i ; j -.j 1! ' . i : jOHCIllI ! ' | t • i 1 / j. t ■ * ————*—^ ' ! I-^i^vTJTr^ IT?. . 4 i i Sv-v-'Sv.. jr - ■ -■ _j_____ _;____; ^ ^^ **" " . p—p ... 1 i » ( t j" " i r -—i' •Wjj||l{t rjp _ ^ _ __ . . t i 1 "' i 1 : i i : f i \l (Spaitai lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovat. majoličnih peči: Cal I Mayer's Sobne, Blansko Uzbera plošč za stene kakor tudi za štedilnike. Majolie. peči izdelan" za trajen ogenj, uporabljiv« tudi na plin. 3£ H Zalega jeaihs, olja mila žzi sveč Kari Silvestri al. Barriera vecchža 41. Blago prve vrste po zmernih cenah. TEL 17-35. =11= Postrežba na dom =11= 1L Josip Crnigoj ji H« priporoča slav, občinstvo svojo 1® pekarno in sladčičarno jI -- Ulica Ferriera 37 vogal iL Conti. ■ jf Širite EDINOST Kdor hoče dober zajutrek na] se oglasi pri ^ Velik izbor " Izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic srajc, noguTie in rokavic. — Žipne rute tncat od Kron 1 dalje. — Rokavice iz kože od K 2-30 dalje. Dežniki od Kron 2\>0 dalje - Vse to se dobiva v KOVI PRODAJALNIOI ENRICO ZE&QUENICH Trst, Pasto S. Glovannl 2 [Nasproti Novim obokom} Arstonu lvančič-u9 Trst ulica deila Stazione štev. 13 iZ | kjer dobi gnjat, salami, sir in razne s anina kak?r tudi raznovrstna vina in vedno s — Dreherjevo pivo. — ALEKS. FRANC MATER - TKbT žgalmca ka^e TELEFON 1743 Rajboljil vir za dobivanja pe&ano kav«. r-—-- n i mfcnmi^^ i ii Avt. civilni zemljemerec Kristjan Pertot Ima soolo pisarno o Trstu u ulici deila Caserma fteo. 5, II. nadstropje. Priporoča aa alaraama občinstvu kot edini ■lovenaki semljemereo. ■Jr***.''i- [ffi Brran IV. »EDINOST« št. 218. V Trnu, dne 8. avgusta 19.10 Odhajanje lii prihajanje vlakov od 1. maja naprej. Ci»i za prihod, csirotna odhod so iiazuaĐjeui jo tredtij evrop«jslcem ćaau. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Kovinj)—Puia. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 6.05 0 do Poreča, in medpostaje. 7.30 B Gorica—(Ajdovščina)— Jesenice—Beljak— Celovec—Unec—Praga — Draždane — Be-rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dum j. £.48 0 Herpelje—Pola. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 9.27 M Le do Buj (iu medpostaje). 1-00 0 Gorica—(Aj:Iovšč»na)—Je-enrce—Celovec. 3 25 M Koper—Buje—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje i "Divača—Dud^j) tftov nj) Pula 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dan^j tt 54 0 Općine—Gorica (Ajdovščina). 7.0U 0 Le do Bnj '.in medpostaje). 8 23 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 8.55 B Gorica Jesmic^—Beljak—Celovec—Linet Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Beroiin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—inomo^t — Mo-' nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.27 0 Gorica (in medpostaje). 5.i4 0 do Ižole in medpostaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solcograda, Celovca, Monako va, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gortca. 7.10 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.05 0 Iz Buj (in medpostaj). 8.40 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, .Beljaka, Jesenic, Gonce, (in Ajdovščine). 9 39 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.18 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.17 B Iz Dun&ja (Ljubljane) Gorice in medpostaj, 12.50 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.U8 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice. (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.36 0 Iz Pale, Herpelj in medpostaj. 4.27 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 6.50 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, JeA-nic, Gorice (Ajdovščine). 9.34 0 Iz Poreča in medpostaj. lu.22 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo.*. il.iO 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. ».55 G Iz Gorice in medpostaj. 10.16 0 Iz Ižole in medpostaj. Proda ali da se v najem rseo%° ni.Sfco koDceeijo. Hi5a z zemljifči vred je cenjeno 92-000 krm. Proda se tudi pod to ceno in na obroke. Hi*a je nova in prostorna, primerna za vsako gost Ino. z novimi klet^ni, pripravnimi za zalogo vina, ra zelo lepem kraju z lepi on razgledom, ob cesti, oddal'eoa 4 minule od žekzniske postaje Eflrrnje -vipavske železnice. Vode ne zmanjka ni':dar. Pojasnila daje lastnik Josip Mihelj, Kosovlje, Rili t mberfc št. 156. Jf.Cm Q4nlirr) roizun-ki mojster, Trst, ulica OlUlJd Belvcdere £tev. 8, i z v r 5 u j e vr-nk' vratna m'zarc'rn dela. in posebno oko ičftni j TRŽAŠKI SLOVANI ki prihajajo v mesto po razDih "opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropcznani---- I):: 3£avarni UtitvsFse ss ti se naha;a na trga pred .Narodn. domom-1 št. 1, uprav nasproti res:avracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne tave ua rarpolaco vsakovrstni likerji -n razni slovenski, nemški in laški časniki in vsa boljše ilustrov. revije. Za ooilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. Mihael Pahor BAZOVICA. Javni p le prir* dno mladeniči v K a z 1 j a h I - --- — v nedeljo dne 14. avgusta ca dvorišču gostilne p. J. Dol-an. kjer se teči pristen dorcaei teran. — Svirala fo godba iz sv Križa pri Trstu. 1280 i'MBEMD ' IlBISLifOSU | Prva trgovina i jMi £23 Zalogra oljnatih bar? i o bar? z y.><1o za ^ J^ zidove. TE LIKA ZALOGA, moke, otro-bov, olja, fcisa, mila kakor tiidi t.ve?. W Zaloga mineralnih vod. S*ove ci in Mestfani! j poslužujeta le v slovenski brivnici v ulici Sette I Fontane št 13 za k-^r "e y«ru t »plo priporoča udani ■ Ad to n Novak. — Vsaki Slovan ima narodni gre h, : ako po ipira drusjorodce. 1006 Ve&a trgovska ruiiui J, L mm. Sc I. in && d53 PRI STARI BRESKVI14 v ulici Belvedere štetf. I? ss toči izvrstno pivo in vino, ^SHt ::: : niaka v dvo3^avn2m kniieovodatvu. zmožnega slovensk0. remške, l^šte, ? r"tt;tc in srbske korespondence. Plača dob-rv. N«-; -tom t:i ko j. Ponudbe pod ».Bodočnost". 1273 aa dob-oidoča m-ek«rna radi rodbia-oO „j-,], rarmer. — Nas ov se izv«* pri ! Ins>eraini oddelek Eiiuo-tti. 1276 i P?£tHs Hr^^r?' pp Pr°da šivalni H'roj za K j FitfU! 72< v9akf) de]0 doma. „ I Ulica Galstti 18, vata £8, levo. 1350 roria fcčratiffc jc-i ^raiin Dftnir^ ^ H. stbie? ia dm? HS htevU PbimtBNU ri$mt.**£ ,e !e pjenio ^ m i 2 fcogste cprssio vsaU> Carso 49 (Piazza Goidoni) Tel. 1405j|| vrstni pa^r^b, ^^g prodajal- „ H ■fi A. ZevarovpJiisoa g živine v a*-. Kr' ?.u prireili dne 11 avi-usta ob 3. uri popoludne iavno tombolo s p'egom N"a ob'lno udeležbo vabi Odbor. 1249 1 spojine takoj v najem kmetijo CIU ClICouF kot oskrbnik. Obrniti ae je: via Molino a vento 70, S i b e r n a. I slijaf^ki, hrvatski podučuje h;tTo :::: ia praktično ; izvežbani učitelj omenjenih jezikov. Informacije v I In-eratnem odde ku Edinosti. 900 Gospodična zme žna slovenske, nemške ko-ie»pondence, strojepisja, nem-šte stenografije, z eno etno prakso, želi nastopiti s 1. septembrom primerno službo v Trstu. Ponudbe na „In^eratni oddelek Edinosti" pod številko 1273' Zastonj dobite ^ predelate v par nrf-h in ki vj m odpre celi svet ako naročite _P.-polno slovnico esp. jezika 12. ildaja, 1*30 K s poštniDo), ki jo lahko prodate svojemu prijatelju. K petim izvodom (6-30 K s poštnino* priložimo seveda zj-stonj 5 majhnih slovnic in «lo-■\arčkov, povrh pa še zvezek snekdot. Založništvo esp. knjig L j. K o s e r, Juršinci pri Ptuju, Šts-j ersko. 1^69 1272 ^ - Kmetovalec :atni oddelek „Edinosti" išče stnromanje s hlevom in zemljiščem. Naslov pove Inse- 1259 OPAZKii; : Podčrtane številke značijo popoiudns, 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešam vlak). tJužna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B pieko Cervinjana v Benetke, Kim, Milan Vidtm, Pontebo, Ceoad in B do Kurmina »Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabiežine v Kormin, Videm, Milan Kim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 0 preko Cervinjana v benetke—Miian. 1-45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v ivormin ^se zvezo v Ajdovščino) Videm M ian itd. 6 00 O v Ljubljano, Dunaj, Keko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Keko. « 50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Kim pre-ko Kormina v Videm. S.OO B v Kormin in Italijo. fc.SO B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin (se zvezo v ''ervinj&n). 11 ao 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Koru.i'-a in mejpostaj. 3.55 O do Srtbrezine i u mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona, 7.42 O iz Kormina in Cervinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina :n Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Keke 10.25 O z Dunaj h, Ljubljane in Keke. 10 40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Cervinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.&5 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Keke 2.20 O iz Italije preko Cervinjana in Bivia. 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja. Budimpešte, Keke, Zagreba. 7.07 O iz It&li.e preko Červinjana in Nabreiine, 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11 OO 0 iz Vidma prekor Kormina in Bivia in B iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 0.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popolndne. O = osebni vlak; B — b r z o v l a k. rjyn Hi 1*3If9 '*Te dijskinje sprejme na Uiti Ulj' F\d stanovanje in hrnr.o poštena | družina v Trstu. Kje ? pove Ina, odd. Eiin. 1233 Riuci frnnvPP slovenskega in nem- | DIT03 U (JU¥Cl/ škega jezika v govoru in ! pisavi, knjigovodstva in korespondence išče takoj priir.erce službe v Trstu ali v večjem kraju na de-• želi Dolgoietnn spričevala. Blagohotne ponudbe rod | „TRGOVEC na In er. odd. Edinosti. jCANTI JUGOSLAV! I*. Kušarja Wse dobivajo v - Slovanski knjiparni in trgovini paoirja' JOSIP GORENJEC, Trst, u. V&ldirivo 40. Knjiga stane €? W broš. K 3 iično v platno vezana K 4 Poskusite FI- Cnlniin^ ki je naj-GOVO KAVO ffOdlllllll finejši in najzdravejŠi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo & Oomp., Trst — Via Farneto štev. 42 — AiSIOga dira e thaller iz Švice, sa;am, špeh. mast, kokumarž, peveroni, razn^ jESivine v konssrvi. sardine v sodih itd. itd. Velika saloga kole RUDOLF ROTi. TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon I23S Zaloga kol m Peugeot, Waf-fenrad. Stan • dard od I5-; kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična ceiavnica. Hitra postrežba Cere = zmerne. ... GOSOLNA H. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. Trst, ul. Stadion št. 4 Centrala v Ljubljani j — dobavlja — Centrala v Ljiljani kolonijalno in špecerijsko blago umetna gaojila (tomasovo žlindro), superfosfat, kalijevo sol, kaj nit, solltar itd. itd. Kupuje in prodaja deželne pridelke vina, semena, sir, maslo, kubano in sirovo, olja itd. Obračajte se na n?.s ! Zahtevajte naša pravila ! 20*000 sadnih m vinskih mlinov | veli i šie /iiG hi^rav. stiskalnic za obrt in gospodarstvu je izišlo iz |ftayfartovih tovar« p Leta 1909 je bilo vsega izdelanih: ^ 2500 sMalnic in 1200 mlinov | Jasen dokaz za dobroto teli izdelkov. Obrnite se z zaupanjem B S ______ISče se iriožuiii zn^topaikoT.----^ ' tU III1IIIM— lil lillllllll I I ll iHHIIIII lili I ll'l I1 lllllll Tovarno poljedelj-kih stri.j« livarne, fužiao ;CAYFARTH A: Co. Dunaj II, Taborstrasse 71, Dunaj : CANT1 JUGOSLAV 5_________________________________ Jugoslovanske pesmi J j j | j | IVANA KUŠAR-ja O 9 Prevodi v italijan. jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvat. in bolgarskih pesnikov. - Ta prvi zvezek obsega tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov: Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradović, Branko ..............Radičević, August Šenoa. ....... Knjiga se prodaja po K 3-— v vseh knjigarnah. C B ■ B B Naročila sprejema Slovan, knjigarna g. JOSIP GORENJEC, Trst, Valdirivo 40