'it - GLASILO OBČINE DOMŽALE I. julij 2006 - letnik XLV, št. 9 radio hit Z nami je lepše! 95.6in 90.2MHz 10. letošnja številka Slamnika Izide 8. septembra 2006, zato vaše prispevke pričakujemo do na elektronsko pošto vera.voJska@domzale.si aH info@kd-domzale.si in prijetne počitnice vsem. Na predlog Zveze zgodovinskih društev za Slovenijo, številnih raziskovalnih In muzejskih ustanov s področja zgodovine ter Filozofske fakultete Univerze v LJubljani je predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek odlikoval prof. dr. Miroslava Stlplovška z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo In pomemben prispevek k znanstveno-raziskovlanemu in pedagoškemu delu v novejši slovenski zgodovini. Čestltamol Dobrodošli v novi Osnovni šoli Dragomelj Nogometni praznik v Športnem parku Domžale Slovo od Dejana Djuranoviča in odprtje novih žarometov 27. julija bo visok življenjski Jubilej, 00. rojstni dan, praznoval gospod Jože Pogačnik častni občan Občine Domžale. Slavljenr.ii Iskrene čestitke In veliko zdravja. UGODNI hnamcni KKOM ► obvezno zavarovani« (zA prvo loto), 1 kasko zavarovan)« (za prvo lato). ► rcgtstrad|a za prvo leto AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 ahac.pizemsi STAMPIL JKE VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 into s pral si orlek belfast food ana pupedan kontrabant tamburaški orkester vrnpolje moški pevski zbor pgd šmihel 100 mmM-koalralilitl Hi itHt'^U* kwitukint I 2 0 0 6 Mira.. I Kulturni poletni festiv.il 2006 STUDENEC pri Domžalah Poletno gledališče Studenec PREMIERA: petek, 28. julij 2006, ob 21. uri Domača predstava - komična opereta PTIČAR Uglasbil: Kari Zeller Besedilo Biovella West in L Held Priredba Alo|r ' a^r^J ■ :»# Ponovitve: 2». in 30. julij in 4.. S., C. »vguft 2006 ob 21. uri 24., 25., 2*., tn 27. »vouH 2008 ob 20.30_ Poletno gledališče Studenec sobota, 19. avgust, ob 20. uri jubilejni koncert - 40 let ansambla Alpski kvintet /aik.:^ Poletno gledališče Studenec JSL sobota, 2. september, ob 20. uri Silvo Teršek z gosti in razstava na prostem slikarja Zmaga Modica "Večer, ko oči mislijo" p bo pogovarjal t izredno zanimivimi gosti javnega, družbenega in glasbenega življenja DAN DRŽAVI Dober dan, dragi bralci in bralke Pa se govori... Poletje in temperature, višje celo od JO stopinj, so napolnile morska letovišča, nekateri so se podali v hribe, toplice, bazene ... Tudi domžalski ba/en je obiskovan tako. kot že dolgo ne. Najbrž so k temu pripomogle res ugodne cene letnih vstopnic, za kar je treba vodstvo obfine še enkrat pohvaliti. Veliko pa nas je v tej prvi polov ici julija ostalo doma, kjer je vedno lepo. Zlasti če je pri roki senca, prijetna družba in kakšen kozarec hladne pijače. In potem so tu pogovori, včasih tudi ogovarjanja, po domače bi rekli »opravljanja«, kjer naj bi bile zlasti ženske bolj pripravljene reči kaj negativnega, kaj ... Nisem prepričana, če tudi na tem področju počasi, a vztrajno, ne dosegamo enakopravnosti, do katere skušamo priti z najrazličnejšimi kvotami, ki so aktualne zlasti v mesecih pred volitvami. In lokalne volitve, ki so za ljudi še posebej zanimive, so pred vrati. Imamo že na desetine, da ne rečem na stotine, glede na število občin v naši državi, kandidatk in kandidatov za župane in županje, najbrž na tisoče kandidatov za občinske svetnike in svetnice, člane svetov krajevnih skupnosti in še kakšen organ bi se našel, katerega bomo skušali napolniti v pozni jeseni, ko naj bi se letošnje lokalne volitve tudi izvedle. Tudi v naši občini ni nič drugače. Imamo vrsto kandidatov, tudi nekaj kandidatk, kar me še posebej veseli. Ker je dosedanja županja dokončno rekla, da to ne želi biti več. Čeprav bi jo mnogi radi videli tudi naslednji mandat, je (bo) kandidatov bistveno več kot prejšnja leta. Nekateri so se že predstavili. V republiških in lokalnih medijih, o drugih se le govori, tretji še razmišljajo, za četrte pravijo, da se še niso odločili in da bo treba počakati na njihove odločitve prav do volilnega dne. do katerega je še kar nekaj mesecev. Prepričana sem. da se za kandidaturo vsi odločajo, ker bi k razvoju občine radi prispevali kaj dobrega. To nam vsakodnevno tudi pripovedujejo in prav je tako. Vsem želim uspeh. Če ga bodo deležni, bodo odločili volivci in volivke. Vse postopke bo spremljal tudi naš Slamnik, na katerega straneh že objavljamo prispevke, povezane s prihajajočimi volitvami. Na Uredništvu smo trdno odločeni, da bomo prav vsem kandidatom omogočili predstavitve, zato smo se že odločili, da so strani Slamnika vsem odprte za omejene brezplačne objave. Če bodo kandidati želeli več, bodo tega deležni le ob plačilu. Sama mislim, da je tako prav. Ob tem pa še ena želja. Kljub temu. da volitve še niso razpisane, se že veliko govori, pa ne te o kandidatih in kandidatkah, temveč tudi o vsem ostalem, kar je povezano z njimi. Tudi sama sem bila že deležna nekaterih opozoril, češ, kaj vse bo, ko bo novi župan, ko bo nova županja. ... Menda je že vse odločeno, kdo me bo zamenjal ... Nobenega problema ne vidim v tem. le to vas prosim, spoštovani kandidati in kandidatke za bodočega župana oz. županjo ter vsi ostali - počakajte do volitev ... 10. letošnja številka Slamnika izide 8. septembra 2006. zato vaše prispevke pričakujemo do na elektronsko pošto vera.vojska@domzaie.si ali info@kd-domzale.si in prijetne počitnice vsem. Lepo se imejte letošnje poletje, spoštovani bralci in bralke, poslušajte, kaj se govori, in če se le da, nasmejte, čeprav bo nasmeh včasih malce grenak. Pa ne pozabite, jeseni spet pridemo, do tedaj pa tale prijetna misel: Ljubezen je večna. A ko pride, ravnajte z njo tako, kot da vas bo zapustila naslednji trenutek - in verjemite, da to ne velja le za ljubezen. Odgovorna uradnica Slovesnost ob 15-letnici bitke v Trzinu in v počastitev dneva državnosti Hvaležnost in ponos na vse, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo 27. junija 2006 je bila na športni ploščadi Osnovne šole Trzin, slovesnost ob 15-letnici bitke v Trzinu, ki je bila namenjena tudi počastitvi dneva državnosti. Občina Trzin in Sekcija veteranov vojne za Slovenijo Trzin sta k sodelovanju povabili vse občine - nekdanje »velike« Policijsko veteransko društvo SEVER Velik pomen policije pri osamosvajanju Policijsko veteransko društvo SEVER širšega Ljubljanskega območja je ob petnajsti obletnici osamosvojitve Slovenije pripravilo slovesno veteransko srečanje, ki je bilo tokrat v centru Policijske akademije v Tacnu. Med številnimi udeleženci smo bili tudi člani domžalskega pododbora SEVER. Slovesnost se je pričela s slovensko himno, ki jo je odigral Orkester slovenske policije, ter pozdravnimi besedami predsednika Združenja SEVER Emerika Peterke. Poudaril je velik pomen in levji delež policije pri osamosvojitvi naše domovine ter potrebo po ohranitvi vrednot, ki so bile pridobljene z našo osamosvojitvijo. Prisotne sta pozdravila tudi županja Mestne občine Ljubljana, Danica Simšič, ter generalni direktor policije, Jože Romšak. Ob recitalu in zvokih citer je program z ubranim petjem popestril Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana. Sledila je podelitev priznanj najzaslužnejšim članom ter ogled obnovljene in dopolnjene spominske razstave »Ak- tivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo«. Z velikim zanimanjem smo si oglodali tehnični prikaz opreme specialne enote policije, Urada za varnost in zaščito, letalske policijske enote, specialne enote za nadzor prometa ter državne meje in policijske konjenice. Preostali del dneva smo izkoristili za prijateljsko družabno srečanje, tudi z vrstniki drugih policijskih postaj, vse to pa nam je popestril z živo glasbo ansambel Klasik. Tooe Habjaolč Skoploska fotografija, na kateri je tudi predsednik domžalskega pododbora SEVER Makslmiljan Karba z Emerlkom Peterkom, predsednikom Veteranskega združenja Sever, in Jože Romšak, generalni direktor policije. Praznovanje ob dnevu državnosti v Zejah »Obudimo spomin na dan razglasitve Republike Slovenije kot neodvisne in samostojne države. Naj nas prevzameta radost in ponos, ki sta nas prevevala, ko je prvič zaplapolala slovenska zastava«, so bile uvodne besede, ki so nas, zbrane v Žejah, popeljale 15 let nazaj - v čas, ko se je na evropskem in svetovnem zemljevidu zarisala nova država-Slovenija. J V sončnem, nedeljskem popoldnevu smo pred gasilskim domom prisluhnili povezovalki Barbari Pirnat, ki je takoj na začetku napovedala pozdravnega govornika, podpredsednika KS Dob, Jakoba Smolnikarja, ki nas je opomnil, da moramo biti na našo mlado državo ponosni. Po kratkem zgodovinskem pregledu je Rok Ravnikar doživeto deklamiral Črtomirov govor iz Krsta pri Savici, sledila pa mu je Petra Cerar z recitacijo Janeza Menarta ter nam preko poezije zarisala pot naroda k svobodi. Skupaj z gospodom dr.Velimirjem Vulikičem smo se spomnili dogodkov izpred 15-ih let, ko smo pred gasilskim domom v Žejah na ta veliki dan posadili lipo, ki simbolno kaže na ukoreninjenost slovenskega naroda. Dr.Vulikič, ki je takrat tudi vodil prireditev, nam je opisal, kako je takratno zborovanje potekalo ter kako smo zbrani takrat z mešanimi občutki prisluhnili tako njemu kot takratnemu župniku, gospodu Mihu Žnidarju. Nato smo si ogledali še zanimiv posnetek izpred 15-ih let. Po končani prireditvi smo še poklepetali ob golažu, ki gaje pripravilo domače gasilsko društvo. Katja Pirnat občine Domžale ter pripravili res prijetno slovesnost, na kateri je ob županu Občine Trzin Antonu Peršaku, govoril Kari Erjavec, minister za obrambo Republike Slovenije. Na slovesnosti je sodelovala Enota za protokol Slovenske vojske, številne obiskovalce, med katerimi so bili tudi vsi župani sosednjih občin, pa sta ob začetku slovesnosti preletela dva helikopterja. 27. junij ni bil izbran naključno. Prav tega dne pred 15 leti je bila namreč v Trzinu ena izmed najpomembnejših bitk vojne za Slovenijo, v kateri so teritorialci ,ILA branili dostop do letališča Brnik. O zrelosti pripadnikov TO - udeležencev trzinske bitke je govoril Anton Peršak, župan Občine Trzin, ki je med drugim poudaril, da ima osamosvojitev dolgo zgodovino in korenine, predvsem pa, da sta bili za uspešno osamosvojitev še kako pomembni pogum, ljubezen, enotnost, usklajenost ler osredotočenost vse energije slovenskega naroda v isti cilj -svobodno Slovenijo. Iskreno se je poklonil in izrazil hvaležnost vsem teritorialcem, policistom in vsem drugim, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, predvsem pa se spomnil vseh, ki so žrtvovali svoja življenja. O ponosu in ljubezni do domovine je govoril tudi slavnostni govornik Kari Erjavec, minister za obrambo, ki seje spomnil tudi žrtve trzinskega spopada Edvarda 1'eperka in hudo ranjenega Aleša Kodra ter poudaril, daje vse v letu 1991 v vojni za Slovenijo vodila želja po lastni državi. Nanjo moramo biti ponosni, jo spoštovati in si prizadevati, da prizadevanja za osamosvojitev v katerem koli času niso dogodki, ki bi nas delili. Govoril je tudi o slovenski vojski, brez katere samostojne države ne bi bilo, o našem položaju v Evropski skupnosti ter nekaterih aktualnih dogodkih. Posebej je pohvalil tudi vse veterane. Vsi zbrani smo padlim v boju za Slovenijo namenili minuto tišine in hvaležnosti, nato pa prisostvovali slovesnem dejanju Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale. V njem so ti poudarili ljubezen in zvestobo domovini ter hvaležnost in spomin na padle, pa tudi svojo trdno odločenost, da nadaljujejo svetle tradicije borcev za domovino. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga ob Orkestru slovenske vojske oblikovale kulturne skupine: Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, Domžalski rogisti in Mladi harmonikaši iz Moravč. Prijetno slovesnost, katere del so bili tudi originalni posnetki iz posameznih bojev za Slovenijo, sta vodila Niko Robavs in Helena Urbanija, po njej pa so organizatorji pripravili družabno srečanje. Vera Vojska SIA Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (I Številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izšel Se v letu 1958 (1 Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-10« (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIHRIČ, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDREIKA. JURI; 1-l.liRIN, METKAZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENASTARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo I-RNA ZABJliK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofoikd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16, Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, Slov. 89/98) sodi časopis med proizvode. za katere se obračunava DDV po Stopnji 8.5%, Priprava za lisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Čestitamo Priznanja veteranom vojne za Slovenijo ob dnevu državnosti Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je 24. junija 2006, na predvečer pred dnevom državnosti ob dviganju slovenske zastave pri obeležju braniteljem slovenske samostojnosti v Domžalah, podelilo tudi priznanja. Pred podelitvijo pri/nanj je Dominik (irmek, predsednik območnega združenja, poudaril, da je dan državnosti - velik dan, dan slavlja in veselja, saj naša domovina, slovenski narod in vsi slovenski državljani praznujemo 15-letnico samostojnosti in neodvisnosti. Na kratko seje spomnil najpomembnejših državnotvornih dogodkov, zaradi katerih se v svobodni, demokratični državi Sloveniji, članici EU in zveze NATO, počutimo ponosni na vse, kar je Slovenija pridobila od razglasitve samostojnosti, od 25. junija 1991 do danes, nato pa nadaljeval: »Želim se zahvaliti vam, tistim članom naše veteranske organizacije, ki ste s svojim delom in trudom, veliko pripadnostjo v najrazličnejših aktivnostih v preteklih letih in vse do letos, ko praznujemo 15-letnico državnosti in vojne za samostojno Slovenijo, veliko pripomogli k temu, da danes lahko upravičeno rečemo, da smo s skupnimi močmi uresničili večino postavljenih ciljev in nalog in da je naše veteransko poslanstvo v primerjavi z leti našega začetka delovanja doseglo raven, ki ga pozna, podpira in spoštuje tudi celotno naše območje občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin, ki tesno z nami to naše poslanstvo tudi uresničujejo. Vse vaše aktivnosti oziroma vaša vedenja v okolju, kjer živite in delate, nedvoumno odražajo domoljubno, nepolitično in stanovsko pripadnost naši veteranski organizaciji in do vseh tistih dejanj, dogodkov in posledic, ki so zaznamovale našo povsem na novo začeto zgodovino mlade slovenske države, naše domovine Slovenije.« Na predlog Predsedstva OZVVS Domžale so ob 15-letnici samostojnosti in neodvisnosti in 15-Ictnici vojne za Slovenijo poleg Občine Domžale, ki je najvišje priznanje že prejela na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti, priznanja prejeli: bronasta priznanja za uspešno delo pri krepitvi organizacije na nivoju OZVVS Domžale in za delo v sekcijah VVS po občinah so prejeli: Boris Bunc, Emil Gorjan, Martin Jarkovič, Danilo Kastelic, Bine Kladnik, Franc Lipovšek.Jože Kosmač, Jože Kunstelj, Marjan Kveder, Martin Planko, Zdravko Popit, Boris Ka/potnik, Silvester Resnik, Roman Ropotar, Vladimir Skok, Dušan Zaje in Anton ŽnidaršiČ; srebrna priznanja za večletno uspešno delo in sodelovanje pri organiziranju in izvrševanju aktivnosti ter nalog v razvoju OZVVS Domžale so prejeli: Janez Grego-rič, Dušan Grošelj, Janez Kušar, Milan Narat in Marko Trampiiž; zlato medaljo OZVVS Domžale je Dominik Grmek, predsednik OZVVS Domžale, prejel za uspešno vodenje Območnega /druženja veteranov vojne za Slovenijo Domžale že od začetka nastajanja in organiziranja od leta 1993 do danes. Vsem dobitnikom iskrene čestitke. Vera Vojska * iiaMii '»'»www»« w It* * m------- m % « -r Zlato priznanje za Dominika Grmeka. Dobitniki srebrnih priznanj Obeta se vesel začetek šolskega leta 2006/2007 Nova Osnovna šola Dragomelj in Vrtec Racman V Dragomlju je končana gradnja objekta nove šole in vrtca. Projekt sta sofinancirali Občina Domžale in Mestna občina Ljubljana, ki sta tudi soustanoviteljici zavoda Osnovna šola Dragomelj. Poleg šole je v Dragomlju zgrajen tudi vrtec, katerega lastnica je Občina Domžale. Projekt za gradnjo nove šole in vrtca je bil izdelan v letu 2000, avtorja arhitekturne rešitve, ki je bila izbrana na natečaju, pa sta arhitekta Andrej in Gorazd Ravnikar in studia DIA projekt v Ljubljani. < )snovna šola je projektirana glede na prostorske zahteve programa devetletke, za 18 oddelkov (po dve paralelki za vsak razred). V šoli je 20 večjih in dve manjši učilnici, knjižnica, nniltimedijska učilnica ter kabineti, sanitarije, pomožni prostori, jedilnica, zbornica, pisarne za vodstvo šole in ostali potrebni prostori. V okviru šole je zgrajena še telovadnica Z blizu 757 m2. Telovadnica se lahko s pregradno zaveso razdeli na dva prostora velikosti 534 in 223 m2. Prilagojena je šolski uporabi za telovadbo v okviru pouka, v njej so urejena igrišča za košarko, rokomet, odbojko in badminton. V telovadnici so tudi tribune za približno 300 obiskovalcev, tako da telovadnica ne bo služila le šoli, ampak bo namenjena tudi okoliškim prebivalcem in rekreativnim organizacy am. ob njej je zgrajeno tudi šolsko igrišče s štirimi koši in goli za rokomel in mali nogomet ter 60-metrska atletska steza s peskovnikom za skok v daljino. V novi stavbi je tudi Vrtec Racman, ki bo deloval v okviru Vrtca Domžale. V njem je prostora za tri skupine, kar pomeni približno 60 otrok. Tudi v vrtcu so poleg igralnic /grajeni vsi potrebni pomožni prostori in skupen razgibalni pros-lor z igralno hišico in mini plezalno steno. Ob vrtcu je otroško igrišče s leraso za najmlajše otroke. Na javnem razpisu je bilo za gradnjo objekta izbrano podjetje Vegrad d.d. iz Velenja. Vrednost gradbene pogodbe z Vegradom znaša približno 1 milijardo in 267 milijonov sit (z DDV), ob gradnji pa so se pojavila tudi določena nepredvidena dodatna dela, za katera končni obračun še ni pripravljen, vendar menijo, da vrednost dodatnih del ne bo presegala 1% pogodbene vrednosti. Dela je izvajalec opravil primerno kvalitetno v predvidenih pogodbenih rokih, vse pomanjkljivosti s tehničnega pregleda so odpravljene, izdajo uporabnega dovoljenja pa pričakujemo v juliju. Šola in vrtec sta že opremljena s pohištvom in kuhinjsko opremo. Na javnem razpisu za dobavo pohištva in opreme je bilo izbrano podjetje Ullrales i/ Ljubljane. Vrednost pohištva in kuhinjske opreme znaša približno 98 milijonov sit (/. DDV). Vrtec v Dragomlju bo podružnica Vrtca Domžale, v maju 2006 pa je bil ustanovljen tudi zavod Osnovna šola Dragomelj, katerega ustanovitelja sta Občina Domžale ifl Mestna občina Ljubljana. Glavna naloga, ki čaka oba javna zavoda, je še nakup inventarja in vzpostavitev organizacije novega vrtca m šole. Predvidevamo, da tudi "h začetku pouka ne bo večjih težav, saj bodo učitelji na novi šoli večinoma prišli i/, obstoječih podružničnih šol, s katerih bodo tudi otroci, ki bodo obiskovali novo šolo. Trenutno je v šolo vpisanih 235 učencev, šola pa lahko v devetih oddelkih sprejme več kot 500 otrok. Število otrok se bo predvidoma povečalo, ko bo zgrajeno načrtovano povečanje stanovanjskega naselja Dragomelj 1, medtem ko v Mestni občini Ljubljana ne bodo gradili predvidenih stanovanj v okviru podgoriške gmajne, < )b-čma Domžale pa razmišlja tudi o morebitni spremembi šolskih okolišev V vrtec je sprejetih 53 otrok, glede na veliko povpraševanje pa občina razmišlja o možnosti odprtja dodatnih oddelkov predšolskega Toni Dragar, podžupan In predsednik Gradbenega odbora za gradnjo Osnovne šole Dragomelj: »Vesel sem, da so vsa dela pravočasno končana In da bo šola 1. septembra 2006 odprla svoja vrata. Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli prispevali, da smo uspešno dokončali najpomembnejšo Investicijo v občini Domžale- varstva glede na manjše število šolskih otrok od predvidenega. Novih zaposlitev skoraj ne bo, saj večina zaposlenih prihaja s podružničnih šol Dragomelj in Šentjakob, ki bosta opuščeni, nekateri učitelji pa bodo svojo obveznost na matičnih šolali dopolnjevali s poučevanjem na OŠ Dragomelj, katere vršilka dolžnosti ravnateljice je Metka Murn. Ob koncu še povejmo, da je Občina Domžale že naročila potrebno dokumentacijo za rekonstrukcijo mostu čez Pšato, kjer je nujno potreben pločnik, potrebno pa je razrešiti še prometno zagato ob regionalni cesti Domžale - Šentjakob, kjer ni pešpoti. Občina Domžale bo del pločnika na območju občine zgradila, enako pa se pričakuje tudi od sosednje občine. Slovesno odprtje nove Osnovne šole Dragomelj, ki bo svoja vrata odprla šolarjem v začetku septembra, in Vrtca Racman bo predvidoma sredi septembra 2006. Odgovorna urednica 37. seja Občinskega sveta Občine Domžale Ker bo 37. seja Občinskega sveta Občine Domžale 19. julija 2007, ko je ta številka Slamnika že pred vami, bomo njegove odločitve objavili v prvi jesenski številki. Objavljamo pa predlagani dnevni red ter vas, če vas kaj posebej zanima, vabimo, da si sklepe ogledat« na domači internetni strani www.domzale.si 1. Volitve in imenovanja: Imenovanje predstavnikov zainteresirane javnosti v Svet Centra za mlade Domžale; Informacija o izdaji mnenja k imenovanju ravnatelja Osnovne šole Dob; 2. Obravnava in sprejem Sklepa o dodatnem znižanju plačila vrtca, staršem s stanovanjskimi krediti nadaljevanje prekinjene točke; 3. Obravnava in sprejem Sklepa o povečanju cen programov vrtcev; 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990. za območje občine Domžale, dopolnitev 2006 - sprememba načina urejanja na območju V7/1 Helios-prva obravnava; 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Domžale prva obravnava; 6. Obvezna razlaga Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale, v delu, ki se nanaša na določitev gradbene parcele k obstoječim večstanovanjskim objektom in delu, ki določa način izračuna faktorja FS1 za mansardo, kjer je obodni zid višji od 1.2 m (Ur. Vestnik Občine Domžale, št. 18/04); 7. Ukinitev statusa javnega dobra in dopolnitev Načrta letnega programa prodaje nepremičnin za leto 2006; 8. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za obvozno cesto Vir prva obravnava; 9. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem Lokacijskem načrtu za rekreacijski park ("e-šenik - druga obravnava in Odloka o komunalnem opremljanju zemljišč OLN rekreacijski park Cešenik v občini Domžale; 10. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Želodnik druga obravnava in Odloka o programi opremljanja za območje poslovne cone 11. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka 0 ureditvenem načrtu območja D 21/1 Športni park - sever druga obravnava; 12. Vprašanja, pobude in predlogi. Gradivo je objavljeno na spletnem naslovu: http:// www.domzale.si/os-seje.Hsp OD TU IN TAM stran 4 Strogo zaupno Na mojo zadnjo podobno ko-lumno, kije bila objavljena v Slamniku, se je zgodil zanimiv odziv s strani bralstva, kije sicer večplasten. Če zadevo obrazložim nekoliko na grobo in poenostavim, so se bralci porazdelili v dva različna tabora. Prvi so bili tisti, ki so svojo pozornost pri branju kolumne usmerili bolj v vsebino, mimogrede pa so pohvalili še selitev članka na »nepolitično« stran, saj je na ta način neprimerno več možnosti, da je nekdo dejansko tudi prebere. Med druge pa sodijo tisti, ki najverjetneje prispevka niso niti prebrali, vendar jih je močno zmotil že sam njegov obstoj v novi obliki. V glavnem je šlo za provincialne zbadljivke v stilu, da »ga ni časopisa, ki bi objavljal kolumni odgovornega urednika in še njegovega pomočnika.« Pa je res tako? Mar niso prav vsi resnejši slovenski časopisi (Delo. Dnevnik. Večer) polni najrazličnejših kolumen, ki s pomočjo avtorjeve subjektivnosti nudijo več različnih pogledov na družbeno-poli-tično situacijo (priznati je sicer treba, da čedalje manj), kar je pravzaprav tudi smisel tovrstnega pisanja. V čem je torej problem? V tem trenutku niti ne vem, kje bo pričujoča kolumna pristala: na bolj »higienični« strani nekje v ospredju, ali bo pač uredniški odbor časopisa sklenil, da tja nikakor ne sodi in bo spet romala nazaj na »nehvaležno« politično stran. Karkoli se bo že zgodilo, bi vas prosil, drago bralstvo, da berete naprej, saj zadeva dobiva že razsežnosti slovenske Esmeralde Tudi nekateri lokalni politični veljaki so tik pred volitvami do te mere živčni in (pre)napeti, da jim sleherna noviteta v časopisu dviguje tlak in krati spanec. Sicer sočustvujem z njimi, vendar nikakor ne morem dopustiti, da obvelja neka apriorna pozicija, ki za povrhu sploh ni podkrepljena z argumenti. Res pa je tudi nekaj drugega; in sicer, da v demokraciji kvaliteta sploh ne more več priti do izraza, saj so posamezni članki zreducirani na nivo »enakih pravic za vse,« kar z drugimi besedami pomeni, da je članek kakšnega strokovnjaka ali umetnika v praksi izenačen s prispevkom popolnega laika. Ob taki uredniški politiki se seveda potiho računa, da bodo postopoma takšni laiki postali celo strokovnjaki, bralci pa ob takšni zmedi kaj kmalu ne bodo več znali ločiti »zrna od plev.« Na tak način postaja vse enako (nezanimivo. Naša glavna skrb je torej usmerjena predvsem na velikost črk, solidne fotografije in na kateri strani bomo objavili prispevek, da bo vsem (ne)vi-den. Živela demokracija! Sam seveda ne verjamem, da smo ljudje do te mere naivni in zaplankani. da bi nas najrazličnejši politiki vodili za nos kar v nedogled, zato bi odločitve o tovrstnih zadevah raje prepustil kar vam. S spoštovanjem. Žiga Čamemik. pomočnik odgovorne urednice Pomembna novost za Farme Ihan Nova enota za proizvodnjo »zelene energije« Konec junija sta Jože Jurkovič, dr. vet. med; direktor FI-EKO, d.o.o.. in direktor Farme Ihan d.d.. mag. Marko Višnar, MBA, DVM, povabila na slovesno odprtje nove enote za proizvodnjo »zelene energije« iz bioplina čistilne naprave Farm Ihan d.d. čistilne naprave. Za Farme Ihan pomembno novost je slovesno odprl minister Republike Slovenije za okolje in prostor, Janez Podobnik. Ob novi enoti za proizvodnjo »zelene energije« so se na krajši slovesnosti zbrali številni obiskovalci, med katerimi je bil tudi podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, dr. Lu-cijan Krivec, nekdanji direktor Farme Ihan, vrsta strokovnjakov s tega področja, sosedje s Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik ter drugi, posebej opažene pa so bile narodne noše iz Ihana in mladi gasilci PGD Ihan z zelenimi baloni, ki so ponazorili skrb za okolje in prednosti nove enote za proizvodnjo »zelene elektrike«. Po pozdravnih besedah Jožeta Jurkoviča, direktorja FI-EKO d.o.o., Janeza Podobnika, ministra za okolje in prostor, ki je govoril o skrbi za okolje ter prizadevanjih Farm Ihan za okolje in proizvodnjo »zelene energije« iz bioplina, ter mag. Marka Višnarja, direktorja Farm Ihan, so vsi trije prerezali vrvico pred novo enoto, otroci so spustili zelene balone in plinski agregat JMS-312 GS znamke GE Jen-bacher, ki omogoča zgorevanje cca 200 m3 bioplina na uro, pri čemer dobimo iz enega m3 plina do 2,4 kW električne energije in 4 kW toplotne energije. Na Farmi Ihan vsako leto zredijo 60.000 prašičev, pri čemer nastane blizu 90.000 m3 gnojevke. Zato na Farmi že od leta 1995 obratuje naprava za anaerobno mezofilno čiščenje gnojevke. Dnevno priteka na či- stilno napravo povprečno 250 m3 gnojevke. Po dotoku iz farme se gnojevka vodi v use-dalnik, kjer se loči redkejši in gostejši del gnojevke. Gosti del se vodi na mehanske separatorje, ki izločijo čvrste delce. Tekoči del se prečrpava v štiri betonska gnilišča s skupnim volumnom 5000 m'. V anaerobnih gniliščih s popolnim premešanjem se gnojevka zadržuje okoli 20 dni pri obratovalni temperaturi od 35°C do 40°C. Pri tem se organske snovi v gnojevki s pomočjo me-tanogenih bakterij predelajo v bioplin. Po končanem anaerobnem čiščenju se gnojevka centrifugira. Dnevno se v povprečju iz 250 m' gnojevke pridobi do 40 ton kvalitetnega organskega gnojila in 5000 m1 bioplina. Bioplin se porabi za proizvodnjo električne energije na novem motorju z močjo 526 kW, ki iz bioplina proizvede okoli 10000 kWh električne energije dnevno in približno enako količino toplotne energije. Bioplin in bioplinski motor Bioplin, ki nastaja pri razkroju organskih snovi (dnevne količine bioplina okoli 5000 m3), se zajema na vrhu gnilišč in se prek peščenih filtrov (oddvajanje vodnih hlapov), vodi v pli-nohrame. Ventilator, ki iz plinohrama potiska plin do plinskih agregatov pa zagotavlja potreben tlak, daje zgorevanje bioplina v motorju kar se da učinkovito. Plinski agregat JMS-312 GS, znamke GE Jen-bacher, omogoča zgorevanje cca. 200 m3 bioplina na uro. Pri tem pa dobimo iz enega m3 plina do 2,4 kW električne energije in 4 kW toplotne energije. Električno energijo oddajamo v sistem, zato se stroški čiščenja farmskih odplak bistveno zmanjšajo. Pri ministrstvu za okolje in prostor so dobili tudi status kvalificiranega proizvajalca električne energije, kar omogoča pridobitev premije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vira. Toplotna energija, ki nastaja pri zgorevanju bioplina na plinskih agregatih, se v zimskem času v večji meri porabi za ohranjanje ustrezne temperature v gniliščih, znatni presežki, ki se pojavljajo v toplejših obdobjih leta, pa so na voljo za morebitno kasnejše sušenje čvrste faze po separiranju in dehidriranju. Kot je dejal Jože Jurkovič, direktor FI-EKO, ki ima status kvalificiranega proizvajalca kvalificiranega proizvajalca električne energije, bodo že v letu 2007 proizvodnjo elektrike podvojili, saj nameravajo kupiti še en tovrsten plinski agregat. Vera Vojska 1" • FOTO sprehod po občini Polaganje električnega kabla na Prešernovi ulici v Dobu. Še malo pa bo prizidek k Osnovni šoli Dob ter okolica zaključena. Znldaršlčeva ulica na Viru dolih asfaltno prevleko. Gradnja pločnika ob Šaranovlčevl cesti na Viru - ob nekdanji M -10. Arboretum Volčji Potok vabi tudi poleti Najbrž že veste, da se Arboretum Volčji Potok razprostira kar na 85 hektarih in da prostran park s peščenimi stezami omogoča dolge sprehode ter prijeten počitek v miru in zelenju. Nasadi tulipanov in drugega cvetja, ro-dodendronov, lokvanjev... razveseljujejo ljubitelje cvetja, veliko pozornosti pa je deležna tudi bogata zbirka dreves in grmovja, naravni gozd in travniki. V vsakem letnem času boste v parku našli kaj novega, kaj, česar kljub pogostim obiskom še niste videli. Park je lep v vseh letnih časih, tudi poleti, ko vas še posebej vabi senca košatih dreves in čudovite barve najrazličnejšega cvetja. V letošnjem juliju pa vas vabijo, da sodelujete pri glasovanju za najlepše zasajeno korito z balkonskim cvetjem, glasovnico dobite na vhodu v park, oddaste pa v nabiralnik ob koritih, ki so med vhodom in novim steklenjakom. Razstavo orhidej in tropskih metuljev v novem steklenjaku so obnovili in vas vabijo, da jo obiščete, odprta bo do konca poletja. Pa še novica za najmlajše: poleg urejenega otroškega igrišča kjer je vedno zanimivo, ne pozabite, da se v juliju lahko brezplačno popeljete z vlakcem. Lep pozdrav iz Arboretuma in dobrodošli vsak dan! Zavetišče Horjul se predstavi Po več letih ukvarjanja z zapuščenimi živalmi je vodja ZAVETIŠČA HORJUL, Polona Samec, svojo ljubiteljsko dejavnost nadgradila v čisto pravo zavetišče, ustanovljeno v skladu z Zakonom o zaščiti živali in Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali. »K nam pridejo najdene živali iz občin, ki se odločijo za sodelovanje z nami, med njimi je od 1. julija 2006 tudi Občina Domžale,« pravi vodja zavetišča Polona in pove, da varovancem nudijo nastanitev, primerno veterinarsko oskrbo, hrano, po potrebi jih tudi socializirajo in potem jim iščejo nov dom. Vaš namen je delati v interesu živali. Kaj to pomeni? To pomeni, da se odločamo za ev-tanazije le takrat, ko veterinarji ne morejo več pomagati ali ko gre za nevarne živali, pri katerih prevzgoja ni mogoča. V vseh ostalih primerih pa skrbimo za živali, vse dokler se zanje ne najde primeren dom. Pri tem sodelujemo z mnogimi društvi za zaščito živali in posamezniki, ki podpirajo tak način dela. Po zakonu imamo sicer pravico uspavati živali, ki v 30-ih dneh niso oddane, a bi se s takim ravnanjem izneverili lastnim načelom. Se vam lahko ljubitelji živali pridružijo? Seveda. Zaradi že opisanega odnosa do živali so mnoge pri nas tudi več mesecev, zato je podpora ljubiteljev živali nepogrešljiva. Tako pri sprehajanju živali, njihovem finančnem vzdrževanju kot tudi pri zbiranju povodcev, ležišč in druge opreme potrebujemo podporo vseh, ki menijo, da je naš pristop pravilen. Če tako menite tudi vi, bomo zelo veseli, če nam boste pomagali, da bomo tudi vnaprej lahko delali enako dobro. Se lahko pri vas oglasijo tudi posamezniki, ki želijo živalim ponuditi dom? Seveda, saj se pri nas vedno najde tudi kakšna žival, ki išče primeren dom. Če se boste odločali za posvojitev psa ali mačka in se zavedate odgovornosti, ki jo s tem prevzemate, nas pokličite-morda pa ravno pri nas najdete novega družinskega člana? Dobite nas na: 051/30 44 35 ali 041/22 56 80. Več o delu našega ZAVETIŠČA HORJUL in naših varovancih lahko preberete na www.zavetisce-horjul.net. Hvala. Odgovorna urednica OBVESTILO Občanke in občane obveščamo, da je za zapuščene živali, najdene na območju občine Domžale, od 1. julija 2006 pristojno ZAVETIŠČE HORJUL (Smrečje 55, 1354 Horjul). Preden bo zavetišče sprejelo žival, se mora najditelj/ica obrniti na Občino Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, tel. 01 72-14-251, v posebnih primerih pa zavetišče sprejme živali tudi po posredovanju policije ali veterinarske inšpekcije. Za vse ostale informacije lahko pokličete osebje zavetišča: Polona, gsm 051 30 44 35 ali Ines gsm 041 22 56 80. Občina Domžale Nogometni praznik v Športnem parku Domžale Slovo od Dejana in odprtje novih Djuranovica žarometov Močno neurje, ki se je zgodaj popoldne razdivjalo nad našo občino, je grozilo, da z nogometnim praznikom v Športnem parku Domžale ne bo nič. Počasi se je nebo zjasnilo, prva tekma, v kateri so se pomerili veterani nogometaši NK Domžale ter veterani iz drugih klubov domžalske regije, se je preselila na pomožno igrišče, z njo pa tudi vsi gledalci in gledalke, ki so se okoli 18. ure začeli vračati na osrednje nogometno igrišče. Sledila je namreč nogometna tekma med malce okrepljeno nogometno ekipo slovenskega parlamenta, katere kapetan je bil Robert Hrovat, ter veterani, starimi nad 50 let, ki jih vodi Ivan llribernik, ki je že dopolnil 70 let. Po zanimivi tekmi, v kateri so nekdanji nogometaši pokazali več kot parlamentarci, je zmaga pripadla veteranom, že precej napolnjen stadion pa je nestrpno pričakoval osrednja dogodka nogometnega praznika: slovesno odprtje žarometov, pa tudi sicer posodobljenega Stadiona občine Domžale, ter slovo ob zaključku profesionalne kariere ene od legend slovenskega klubskega nogometa, Dejana Djuranovica, ki je v petnajstih sezonah nastopanja na slovenski nogometni sceni pustil velik pečat. Ob zvokih Domžalske godbe so se na zelenici najprej predstavili najmlajši nogometaši, ki obiskujejo Mladinsko nogometno šolo Domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, slavnostna govornica, pa je opozorila tudi na problematiko 4 mladih perspektivnih nogometašev Gambije, ki so Slovenijo zaprosili za politični azil in osvojili z reprezentanco do 17 let naslov afriških prvakov. Od jeseni 2005, ko so po pripravah na Rogli ostali tu, so bili zaradi odklonitve statusa azilanta zaprti v Centru za tujce, brez možnosti treninga, ohranjanja kondicije, opreme, brez stikov s svetom... NK Domžale je pokazal veliko pripravljenosti in solidarnosti ter že omogočil z garantnim pismom trening in vključitev dvema od njih, za dva pa še vedno ni izdanega soglasja in sta še vedno zaprta v Centru za tujce pri Postojni. Omogočimo jim nadaljevanje športne poti in ne pustimo, da bodo prepuščeni propadanju zaradi svojega političnega prepričanja in preganjanja v domovini. Naj bo ureditev njihovega statusa slovenski prispevek duhu svetovnega nogometnega prvenstvu, solidarnosti med športniki sveta in človečnosti ter razumevanju stiske mladih, ki povsod nimajo tako dobrih pogojev za športni razvoj kot pri nas. Nogometnega kluba Domžale. Več sto mladih nogometašev je oblikovalo čudovito sliko mladosti in želje po uspešni nogometni igri, ki so jo dopolnili člani Upravnega odbora NK Domžale, narodne noše ter navijaška skupina Ravbarji. Po igranju himen je zbrane obiskovalce in obiskovalke pozdravila domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, ki je posebno dobrodošlico namenila dr. Milanu Zveru, ministru za šolstvo in šport, podpredsedniku Nogometne zveze Slovenije in predsedniku združenja prvoli-gašev Branetu Florjaniču, predstavnikom nogometnih klubov združenja I. lige, podpredsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije Leopoldu Kremžar-ju, predstavnikom Fundacije za šport, poslankam in poslancem Državnega zbora, častnemu občanu Občine Domžale, dr. Miru Stiplovšku, svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Domžale, županom sosednjih občin, predstavnikom Upravne enote Domžale, javnih zavodov, krajevnih skupnosti in športnih društev, številnim novinarjem in fotografom, pa tudi navijaški skupini Ravbarji, Oodbi Domžale, narodnim nošam, vedno zvestim in delavnim gasilcem, nogometnim sodnikom, predvsem pa vsem, ki so igrali nogomet - torej veteranom NK Domžale in sosednjih klubov, veteranski slovenski reprezentanci, ekipi slovenskega parlamenta ter nekdanjim in sedanjim soigralcem slavljertca Dejana Djuranovica iz Domžal, Maribora in Olimpi-je. Po želji, da bi Stadion občine Domžale postal dobro obiskan center športnikov in rekreativcev ter vseh, ki imajo šport in rekreacijo radi, ter predstavitvi nove atletske steze, je spregovorila o drugi fazi obnovljenega stadiona, predvsem pa o novih žarometih, ki bodo omogočili, da bomo odslej za različne športne dogodke lahko navijali tudi v večernem času. To bo prav gotovo pomemben prispevek v želji, da se število obiskovalk in obiskovalcev, še zlasti zares odmevnih nogometnih uspehov Nogometnega kluba Domžale, poveča in da končno vendarle pokažemo, da smo prava nogometna sredina, ki ceni trud in stremljenja več kot 400 članov domžalske nogometne družine vseh selekcij. Nato je nadaljevala: »Športni park Domžale iz dneva v dan dobiva novo, lepšo podobo. Tako se v Športnem parku dandanes poleg nogometa igrajo tenis in odbojka na pesku, rekreativna košarka, v njem se prijetno počutijo bulinniji m šahisti, tu so ska-terji in kotalkarji, letošnjo zimo so tu prvič drsali, v teh dneh smo na široko odprli vrata bazena in številnih počitniških programov za mlade. Športni park je postal pravo rekreativno in športno središče občine Domžale. V zadnjih letih je bilo v naši občini v športno infrastrukturo vloženih preko milijarde tolarjev, pri čemer je potrebno posebej poudariti tudi obnovo Hale KC in novo zgrajeno telovadnico v Dragomlju. Če smo pred leti namenjali sredstva predvsem ža objekte za množični šport, smo v zadnjih letih, tudi zaradi uvrstitve naših nogometašev v tekmovanje za pokal UEFA, zagotavljali sredstva za celovito obnovo stadiona in kvalitetno" izboljšanje pogojev. Tako smo v letošnjem letu ob novi atletski stezi, ureditvi skakališč in metališč, največ denarja, nekaj več kot 100 tnio sit, namenili obnovi Stadiona občine Domžale, predvsem pa novim žarometom. Največ finančnih sredstev je prispevala Občina Domžale iz lanskega in letošnjega proračuna, iz razpisa Fundacije za šport smo pridobili 27 mio sit, sredstva so prispevali tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, Nogometna zveza Slovenije in Nogometni klub Domžale. Ob tem naj povem še, da so vsa dela opravili domači izvajalci na čelu z Matjažem Skočajem, ki so se resnično potrudili, pohvalim pa naj še posebej mag. Janeza Zupančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki je koordiniral in spremljal vse dejavnosti v zvezi z obnovo našega stadiona.« Nato je čestitala Nogometnemu klubu Domžale, ki letos praznuje 85-letnico, za letošnji tekmovalni uspeh v državnem prvenstvu in jim zaželela odmevnih rezultatov tudi na evropski sceni, kjer se tekme začnejo v prihodnjih tednih, vse pa spomnila, da smo Domžale edino slovensko mesto, ki v dveh najpopularnejših športih - nogometu kot košarki - igrajo v mednarodnih ligah. Se posebej je pohvalila Mladinsko nogometno šolo NK Domžale, Nadaljevanje s I. strani v kateri je vključenih preko 400 mladih igralcev, ki predstavljajo prihodnost kluba ter zaželela, da Stadion občine Domžale postane prizorišče uspešnih športnikov in športnic, številnih navijačev, še posebej dobro znanih in daleč okoli popularnih Ravbarjev, ter se zahvalila za velik nogometni prispevek slavljencu, kapetanu NK Domžale Dejanu Djuranoviču, za katerega je prepričana, da ga na Domžale vežejo lepi spomini in bo svojo nadaljnjo pot nadaljeval v našem okolju. Ob koncu se je zahvalila vsem, »ker ste z nami, ker ste se odločili, tla danes tudi s simbolično vstopnino pomagate družini, ki je izgubila v nesreči mamo, sinova pa sta igralca NK Domžale. Iskrena hvala tudi vsem organizatorjem in sodelujočim na današnji slovesnosti.« Uradno so žaromete prižgali podžupan Toni Dragar, direktor Zavoda za šport in rekreacijo, mag. Janez Zupančič, ter predsednik Nogometnega kluba Domžale, Stane Oražem, s številnimi raketami pa pospremili Ravbarji. Sledilo je uradno slovo slav-Ijenca Dejana Djuranovica, od katerega se je najprej poslovil predsednik NK Domžale, Stane Oražem, zahvalili so se mu tudi Ravbarji, njegovi soigralci ter predstavniki NK Olimpija in NK Maribor. Vsi so v poslovilnih besedah izrazili veliko zahvalo in ponos, da so lahko igrali z igralcem, ki je pisal novejšo zgodovino vseh treh klubov, saj je z dvema desetkrat osvojil naslov državnega prvaka, igral v evropski ligi in veliko prispeval k uspešnim nastopom domžalskih nogometašev, katerih del ostaja Dejan Djuranovič, ki seje vidno ganjen zahvalil vsem, tudi v prihodnje. Sledila je nogometna tekma, v kateri sta se najprej pomerila NK Domžale in NK Olimpija. Zmaga je pripadla domačinom, za katere sta zadela Ljubojankič in Nikezič. V drugi tekmi so bili nogometaši iz Maribora s 3 : 1 boljši od Olimpije, gole pa so prispevali Balajič dva, Pavlin in Filipovič; Domžalčani pa so si prvo mesto priigrali z zmago nad NK Maribor z 1: 0, zadel je Ljubijankič. Vse tri tekme, ki so navdušile, je vodil sodnik Drago Kos, na tribunah pa smo med številnimi nekdanjimi in sedanjimi nogometaši lahko pozdravili tudi Zlatka Zahoviča in selektorja Braneta Oblaka. Prijeten nogometni praznik je izzvenel v prijaznem srečanju nekdanjih, sedanjih in bodočih nogometnih zvezd ter prijateljev nogometa, pa tudi v prepričanju, da se nogometu v Domžalah obetajo še boljši časi. Vera Vojska Fotografije: Aleš Fevžar Atletske naprave v Športnem parku Domžale so preizkusili tudi slovenski atletski veterani In veteranke, ki so se pomerili na odprtem prvenstvu Slovenije v atletiki. Tekmovanje je organiziral Altetski klub VELE Domžale, udeležili pa so se ga tudi atleti iz Hrvaške in Avstrije. Udeležence sta pozdravila predsednica Združenja atletskih veteranov Slovenije, Ana Jerman, in podžupan Toni Dragar. 0 rezultatih v naslednji številki. Preberite poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja Kvaliteta pitne vode v občini Domžale v letu 2005 Javno komunalno podjetje Prodnik kot izvajalec obvezne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo ima v sklopu svoje dejavnosti vzpostavljen t. i. HACCP sistem nadzora nad kakovostjo pitne vode. V sklopu sistema nadzora se skladno s sprejetim letnim planom izvaja monitoring nad kakovostjo vode, ki ga pogodbeno opravlja Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja. V nadaljevanju podajamo strnjeno poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj za leto 2005 glede kakovosti dislrihuiranc pitne vode v občini Domžale, Poročilo je v celoti objavljeno tudi na www.jkp-prodnik.si. Centralni vodovodni sistem Domžale: Sistem oskrbuje s pitno vodo območja Domžal, Ihana, Dragomlja, Pšate, Vira, Jarš, Doba, De-pale vasi, vključno s celotno občino Trzin. Voda se črpa iz štirih vodnjakov prodnega vodonosni-ka na donižalsko-mengcškein polju in je zaradi odlične mikrobiološke kakovosti ni potrebno obdelovati. V letu 2005 je bilo na centralnem sistemu Domžale odvzetih 175 vzorcev, od tega so bili 4 vzorci, oziroma 2,2 % vseh neskladni glede na pravilnik o Pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004 in št. 35/2004). Vzrok je bila prisotnost skupnih koliformnih bakterij, in sicer na internem omrežju objekta, kjer so bili vzorci odvzeti. Vedno je biio vzorčenje ponovljeno na javnem delu vodovoda pred vodomerom, kjer je bilo ugotovljeno, da kakovost ustreza predpisanim vrednostim. Uporabnikom smo predlagali ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja. Vodovodni sistem Kolovec: Sistem oskrbuje s pitno vodo severni del občine (Kolovec, Rova, Žice, Radomlje, Preserje, Škr-jančevo, Homec, Nožice) iz 4 (štirih) vodnjakov dolomitnega vodonosnika na Kolovcu, kjer jc mimogrede ena najboljših vod distribuiranih preko javnega omrežja v Sloveniji. Enako tudi tu ni potrebna obdelava vode pred distribucijo. Na sistemu je bilo odvzetih 39 vzorcev, od tega sta bila 2 vzorca neskladna. Vzrok je bila prisotnost skupnih koliformnih bakterij ter skupnega števila mikroorganizmov pri 37° C. in sicer na internem omrežju objekta. Vodovodni sistem Taterman-Žirovše-Kamrca: Sistem oskrbuje vzhodni del občine (Krtina. Studenec, Škocjan,' Gorjuša, Brezovica, Žeje, Trojica) iz vodnih virov v črnograbenski dolini (Taterman, Kamrca, Žirovše). Vode pred distribucijo ni potrebno obdelovati. Odvzetih je bilo 65 vzorcev, od tega je bil 1 vzorec neskladen. Vzrok je bila prisotnost skupnih koliformnih bakterij, in sicer na internem omrežju objekta. Na podlagi pridobljenih analiz ocenjujemo, da se v občini Domžale distribuirá zdrava pitna voda ter da je vodooskrba varna. Kljub napisanemu je potrebno poudariti, da se v pitni vodi centralnega domžalskega vodovodnega sistema močno občuti vpliv intenzivnega kmetovanja na domžalsko mengeškem polju (prisotnost nitratov in desetilatrazina). V okviru svojih zmožnosti kot upravljavec na problem opozarjamo in se trudimo obrniti trend na bolje. JKP Prodnik Domžale KAJ JE NOVEGA stran 6 Z Vinkom Juhartom, podžupanom Občine Domžale, o gradnji telekomunikacijskega omrežja v občini Domžale Vloga telekomunikacij je vedno večja KS Venclja Perka sporoča v Otroško igrišče ob OS Venclja Perka odprto V letu 2003 je Telekom Slovenije d.d. skladno s »Pogodbo o izgradnji telekomunikacijskega omrežja v občini Domžale« z dne, 16. septembra 2003 pričel z izgradnjo nove kabelske kanalizacije na območju Domžal. Telekomunikacijsko omrežje na območju občine Domžale so razdelili na 35 območij (projektov) ter jih v največji meri uskladili. V projektih so upoštevali TK omrežje trase obstoječega omrežja Telekoma in lokacijski načrt plinifikacije občine Domžale. Odgovornega za to področje, podžupana Vinka .luharta, sem najprej vprašala, kako je bilo na začetku. V letu 2004 so izvajalci Telekoma v veliki meri uspeli ujeti dinamiko izgradnje plinifikacije in vgradili skupno cca. 33.000 m TK omrežja ter preko 1500 kabelskih omaric. Že v prvem letu skupne izgradnje so se na vseh območjih, kjer so vgrajevali svoje vode. uskladili s Petrolom. Kjer je potekala skupna izgradnja, so bili izbrani isti izvajalci gradbenih del. V letu 2004 so gradili pretežno kabelsko kanalizacijo, ki omogoča kasnejšo vgradnjo kabelskega omrežja. Izvedli so tudi nekaj novih kabelskih povezav, in sicer za objekt Bistra, Krizant. Mercator center, bazno postajo Jarše, optični kabel do Heliosa-Količevo ter novo optično povezavo Ljublja-na-Domžale. Domžale-Lukovica ter Domžale-Kamnik. Po projektu so se začela in/ali se v skladu z načrtom tudi končala dela v središču Domžal, na Karantanski, Kolodvorski in Ulici A. Skoka, v Stobu, na Rodici, na Cankarjevi, Dragarjevt in Prešernovi ulici, v Ihanu in Prelogu, Zaborštu ter na Jar-čevi in Ručigajevi ulici. V naši občini - enako kot tudi v drugih občinah - že nekaj mesecev tečejo aktivnosti za pripravo in sprejem novih temeljnih razvojnih dokumentov, ki bodo določili najpomembnejše cilje in smeri našega razvoja. Gre za »Razvojni program občine Domžale 2006 - 2010« in »Prostorsko strategijo razvoja občine Domžale«. Drugi dokument po novem Zakonu o urejanju prostora nadomešča dosedanji dolgoročni prostorski plan, ki je bil sprejet davnega leta 1986 in je bil nekajkrat podaljšan. Njegovo konkretizacijo bo predstavljal še drugi pomemben urbanistični akt, to je prostorski red občine Domžale, ki bo med drugim določil morebitne spremembe doslej nezazidljivih zemljišč v zazidljiva. Zato je kakovostna priprava vseh teh dokumentov in potem tudi dobro organizirana javna razprava zelo pomembna za vse občane in skupnosti v občini kakor tudi za podjetnike in podjetja. Gre za vprašanje, kje smo in kako smo se doslej razvijali ter kam in kako bomo usmerili naše prihodnje skupno življenje in energije. Kje smo? Razvoj občine Domžale v zadnjih letih je temeljil na »Razvojnem programu občine Domžale 2001 -2005«, kije začrtal glavne cilje in naloge na področjih, na katera lahko in mora občina odločilno vplivati. Gre zlasti za področja družbenih dejavnosti (osnovno šolstvo, otroško varstvo, kultura, šport) in gospodarske infrastrukture (prometna infrastruktura, oskrba z vodo, čiščenje odplak, gospodarjenje z odpadki, plinifikacija, deloma pa tudi ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva in gospodarstva). Če poskušamo potegniti črto pod uresničenimi oz. doseženimi cilji in nalogami, lahko ugotovimo, da smo pretežni del ciljev dosegli, ne pa tudi vseh. Na področju družbenih dejavnosti smo uresničili večino sprejetih ciljev in nalog, pri nekaterih pa smo bili celo hitrejši in uspešnejši, kot Dela so se nadaljevala v letu 2005. V letu 2005 je bilo v prvem kvartalu načrtovano predvsem zaključevanje objektov iz leta 2004 (Slomškova, Ljubljanska, Prelog). Skladno s planom Petrola je Telekom v letu 2005 gradil svoje omrežje na območju Vira, Doba, Homca in Podrečja, za kar je bila pripravljena investicijsko-upra-vna dokumentacija, podrobnejši ter-minski plani pa so se usklajevali še naknadno. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev so se izvajala še dela na območju Količe-vega, Preserij ter Štude, Telekom pa je pripravil dokumentacijo za območja Tabor in del centra Domžal, kjer je Petrol že vgradil svoje vode. Glede na predhodne izkušnje smo zagotovili še hitrejšo in kvalitetnejšo izvedbo del, predvsem s tesnejšim sodelovanjem Telekoma z Občino Domžale in Petrolom ter strožjim strokovnim nadzorom nad izvedbo gradbenih del. Konec leta 2005 so pričeli tudi z gradnjo novega kabelskega omrežja (polaganje kablov v zgrajeno kanalizacijo). Prioritetno je bilo območje Ihana, kjer smo načrtovali poleg izgradnje novega kabelskega omrežja tudi vključitev nove telefonske centrale. Novo kabelsko omrežje je Telekom pričel vgrajevati tudi na območju Stoba, dela Prešernove in Rodice. Pogoj za to je bil zaključek izvedbe vseh gradbenih del po projektni dokumentaciji. Samo zaključek vseh gradbenih del namreč omogoča korektno izvedbo novega kabelskega omrežja. In kje smo v letošnjem letu? (iradnja novega omrežja je velik poseg v prostor. Glede na to, da lahko na območju občine Domžale govorimo smo načrtovali. Tako smo uspeli dograditi Oosnovno šolo Radomlje v Preserjah, pred otvoritvijo je nova popolna osnovna šola v Dragomlju, letos smo začeli z dograditvijo šol in telovadnic v Ihanu in v Dobu. V tem obdobju se je občina aktivno vključila v ustanovitev gimnazije v Domžalah, ki zaokrožuje srednješolski center skupaj z nekaterimi strokovnimi šolami. Prizadevali smo si tudi za prenos nekaterih visokošolskih programov iz Ljubljane (npr. umetniških akademij), vendar pri tem žal nismo bili uspešni s ponudbo lokacije Univerzale kot možnostjo za umestitev za naše območje pomembnih novih programov. Ta naloga ostaja eden najpomembnejših ciljev naše občine za naslednje obdobje, verjetno z ustanovitvijo nove visoke šole za oblikovanje. Na področju otroškega varstva kljub novim enotam na Količevem, letos septembra v naselju Bistra v Domžalah in v Dragomlju ter podpori zasebnemu vrtcu Maii princ na Rodici nismo uspeli zagotoviti dovolj mest za vse sedanje in prihajajoče nove otroke z dodatnim priseljevanjem. Primanjkljaj je še vedno vsaj 150 do 200 mest, čeprav imamo sedaj v vrtcih že okoli 1.200 otrok, pri čemer je preko 100 naših otrok tudi v ljubljanskih vrtcih. Občina Domžale zagotavlja iz proračuna, torej iz denarja vseh davkoplačevalcev, že več kot 700 milijonov tolarjev, za pokrivanje dela stroškov tekočega poslovanja vrtcev (brez investicij in stroškov vzdrževanja). Na področju kulture smo z izgradnjo nove Knjižnice Domžale prehiteli sicer načrtovano gradnjo, ki naj bi po dosedanjem razvojnem programu prišla na vrsto šele v obdobju 2008 - 2010. Izkoristili smo spremenjene ugodne možnosti gradnje centra Mercator in deloma državno pomoč ter prodali del občinskih nepremičnin, da smo lahko financirali to pomembno kulturno pridobitev. Z več kot 60 milijoni tolarjev smo sofinancirali tudi praktično novo zgrajeno letno gledališče na Studencu in deloma prispevali k nujnim posegom v kar obnovi komunalen infrastrukture, je kompleksnost projekta še toliko večja. Vsi namreč želimo, daje poseg v prostor usklajen, čim prej zaključen in tako čim manj moteč za prebivalce, vendar je pri tem potrebno upoštevati faktor kompleksnosti ter specifike izvedbe posameznih instalacij. Posebej, kjer se vgrajuje več vodov sočasno. Z izborom istega izvajalca ter dogovorom o načinu asfaltiranja je bil napravljen korak naprej. V letu 2006 nadaljujemo z gradnjo nove kabelske kanalizacije. Gradbena dela se izvajajo sočasno s plinifikacijo z istim izvajalcem, kar se je pokazalo kot dobra rešitev. Najprej se dela nadaljujejo na nezaključenih objektih iz leta 2005, in sicer: v Preserjah ob Kamniški, na Homcu nad Mlinščico ter na Količevem. V letu 2006 Telekom načrtuje izvedbo TK omrežja, skupaj s plinifikacijo, na območju Radomelj, Skrjančevega in Hudega, skupaj z elektropodjetjem na območju Aškerčeve in Kasalove. Vključevali se bodo tudi v občinske investicije. Upam, da bodo uspeli pravočasno pridobiti ustrezno dokumentacijo za pričetek del v Jaršah, kjer je predvidena tudi nova telefonska centrala. Ljudje opozarjajo na zelo poškodovane ulice In ceste. Prav v letu 2006 dajemo velik poudarek sanaciji tras, kjer so izvajali dela v letu 2005. Dela na finem asfaltiranju se izvajajo v skladu z dogovori na koordinacijskih sestankih in na osnovi potrjenih delilnikov, ki jih pripravlja občinski koordinator na osnovi dovoljenj za poseg in dejanskega stanja drugih kulturnih domovih (v Dobu, Radomljah in v Grobljah). Pri varovanju kulturne dediščine smo sicer odkupili in obnovili Me-načn'kovo hišo v Domžalah (investicija 40 milijonov tolarjev), sicer pa na tem področju nismo dovolj uspešni in pred našimi očmi sproti izginjajo pomembni deli naše nepremične in premične dediščine. Še vedno ni prodrlo spoznanje o nujnosti ustanovitve lokalnega muzeja in bistveno večjih vlaganj občine na to področje. Samo z lepimi besedami in miloščino iz proračuna se ne da doseči korenitih sprememb na tem področju. Javno mnenje pa je sicer naklonjeno iskanju in zavarovanju korenin našega izvora in uresničitvi zadnjega od proklamiranih ciljev novoustanovljenega trga Domžale izpred več kot 80 let, to je ustanovitev lokalnega muzeja. V gradnji športnih objektov in na nekaterih področjih razvoja kakovostnega športa smo kar precej vlagali. Dobili smo praktično nov nogometni in atletski stadion (s kvalitetnimi pomožnimi igrišči) v Domžalah, nenačrtovano smo veliko sredstev vložili v prenovo Hale komunalnega centra (skoraj 300 milijonov), nismo pa začeli z gradnjo nove športne hale na območju športnega parka. Glede pokritih športnih površin kljub temu še vedno zaostajamo celo za državnim povprečjem. Številna športna društva nimajo osnovnih pogojev zadelo. Prispevali smo k vzdrževanju športnih objektov v Ihanu, Dobu in na Viru, nismo pa še nadomestili pozidanega igrišča v Jaršah. Zgradili smo nekaj novih otroških igrišč, vendar nam jih še vedno precej manjka (Rova, Jarše, Radomlje, Domžale, Dob, itd.). Za starejše občane in mlade smo bili najmanj uspešni. Kljub več poizkusom, kako pritegniti zasebni kapital (Vir, Dob), nam ni uspelo povečati števila postelj v domovih za starejše, niti začeti z gradnjo oskrbovanih stanovanj, za kar se kažejo vedno večje potrebe in povpraševanje. Očitno kljub zvenečim obljubam tudi državna politika ni dovolj spodbudna za večja zasebna vlaganja ob na terenu. Dinamiko izvajanja asfal-terskih del je usklajena s terminskim planom. Kaj pa kabelsko montažna dela? Ta so pričeli izvajati na območjih, kjer so gradbena dela zaključena in kjer gre za tehnološko zaključeno celoto. Nosilec izvajanja gradbenih del je Telekomova hčerinska družba GVO, d. o. o. V začetku aprila 2006 je bila vključena nova centrala Ihan ter na novo omrežje priključeni naročniki. Kabelsko montažna dela potekajo tudi na območju Štude. Ljudje sprašujejo po prodajnih aktivnostih, Informacijah? Kot mi je znano, Telekom Slovenije d.d. pri trženju storitev na območju občine Domžale uporablja različne oblike tržnega komuniciranja oz. prodajnih aktivnosti, predvsem: oglaševanje, direktna pošta za gospodinjstva, stojnice v trgovskih centrih in na poštah, osebna prodaja ter brezplačna telefonska številka 080 8000. Na vsem lokacijah potencialni bodoči uporabniki TK storitev dobijo ažurne informacije. Pri tem pa moram poudariti, da bo ponudba posameznih storitev na posamezni lokaciji odvisna od ekonomske upravičenosti za Telekom Slovenije. Morda še kaj za konec? Vloga telekomunikacij je vedno večja, njihov razvoj pa omogoča kakovostnejše, raznovrstnejše in cenejše storitve. Telekomunikacije namreč danes predstavljajo eno najpomembnejših in hitro rastočih področij gospodarstva ter imajo pomembno vlogo pri razvoju gospodarskih sektorjev. Informacije in telekomunikacije namreč postajajo temeljni vir proizvodnje in storitvene dejavnosti, ki vse bolj temeljijo na znanju ter spodbujajo rast celotnega gospodarstva. Obenem pa bi rad poudaril, da bo po koncu del Občina Domžale dobila eno najsodobnejših in najzmogljivejših telekomunikacijskih omrežij pri nas, ki bo primemo za vse najsodobnejše storitve. Hvala. Odgovorna urednica pomanjkanju državnega denarja. Za mlade in njihovo preživljanje prostega časa smo sicer dali spodbudo pri ustanavljanju mladinskega kulturnega centra v Domžalah, vendar je očitno, da nimamo niti prave predstave in zasnove, kako in kaj storiti na tem področju, zlasti v novih stanovanjskih soseskah. V stanovanjski gradnji smo sicer glede ponudbe stanovanj na trgu celo preveč uspešni, saj se nadaljuje pospešena gradnja novih naselij, ki pa nam povzroča vedno nove probleme glede zagotavljanja prostorov v vrtcih in šolah. Nismo pa bili uspešni glede zagotavljanja pogojev za gradnjo ne-profitnih stanovanj, kjer je veliko potreb (po grobi oceni nam manjka vsaj 200 takih stanovanj). Občina je sicer pripravila zemljišče za tako gradnjo na Rodici, vendar je to takoj naletelo na odpor lokalne politike. Med visokimi frazami o skrbi za bližnjega in za ljudi v stiski ter dejansko prakso in voljo za spremembe je očitno še vedno velik prepad (ne samo na ravni občine in države). V stanovanjski gradnji smo dosegli takšno ekspanzijo, da bomo morali resno razmisliti o bolj programiranem razvoju ter o vključitvi dela stroškov s tem povezanega povečanja zmogljivosti vrtcev v stroške gradnje stanovanj, kjer smo deloma že začeli v Bistri, nadaljevali pa bomo - tako vsaj upam - tudi pri načrtovanih večjih poselitvah v Preserjah, Dragomlju in drugje. V zdravstvu smo ohranili dosedanjo raven organiziranosti in zagotavljanja kakovosti, čeprav naraščajoče in starajoče se prebivalstvo zahteva povečanje zmogljivosti. Grozeča popolna privatizacija osnovne zdravstvene mreže (zdravstveni dom) postavlja pred nas vprašanje, ali vemo, kaj res potrebujemo. Da se ne bomo zbudili takrat, ko bo že prepozno. Sedaj imamo v okviru javnega zdravstvenega doma še okoli polovico javne mreže. Popolna razdrobitev tega bi nedvomno pomenila padec kakovosti za občane. Občina je podprla možnosti za ustanovitev in gradnjo zasebne klinike za določene programe v Domžalah, ki pa očitno ni možna brez razvoja novih, dodatnih oblik prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, saj gre sicer le za prerazdelitev sredstev za delo sedanjih ustanov. Prepričan sem tudi, da bomo morali v bodoče vsi skupaj namenjati večji delež svojih in skupnih prihodkov za zdravje, sicer bo prišlo do znižanja splošne ravni varovanja zdravja (sedaj okoli Vodstvo Krajevne skupnosti Venclja Perka Domžale si je na pobudo številnih staršev, predvsem pa otrok, ki so želeli otroško igrišče ob OŠ Venclja Perka Domžale uporabljati tudi ob vikendih, prizadevalo, da bi omenjeno igrišče omogočalo tudi igranje ob vikendih in to je navsezadnje tudi uspelo. Objavljamo odgovor Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale, ob njem pa tudi obvestilo KS in želimo vsem veliko prijetnih počitniških trenutkov na igrišču. Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale je KS Venclja Perka poslal naslednje obvestilo: »V zvezi /. odprtjem igrišča pri Osnovni šoli Venclja Perka Domžale vam sporočamo, da bo igrišče od 26. junija 2006 z začetkom in v času šolskih počitnic odprto, v času pouka podobno kot do sedaj, v času izven pouka (sobota in nedelja) prav tako, vendar pod režimom, ki bo objavljen na vhodu na igrišču. Kljub odprtosti igrišča moramo zagotoviti ustrezno varnost v smislu preprečevanja uničevanja ali druge nenamenske uporabe igrišča, ki mora v času pouka nemoteno služiti izvajanju vzgojno izobraževalne dejavnosti. Ker se potrebne rekonstrukcije in drugi posegi v šolski prostor (notranji in zunanji) ne moremo izvajati v času pouka, pač pa v času počitnic, bo v primeru rekonstrukcije oz. potrebnih posegov v času šolskih počitnic, ki jih bo zaradi nujnih investicijsko vzdrževalnih del izvajala šola, igrišče začasno zaprto in v ta namen na igrišču objavljeno ustrezno obvestilo. Obvestilo KS Venclja Perka občanom in otrokom v okolici OŠ Venclja Perka Svet Krajevne skupnosti Venclja Perka je dal 30. novembra 2005 5% družbenega proizvoda). Na gospodarskem področju smo bili glede vlaganj v infrastrukturo še kar uspešni. Dokončali smo gradnjo kanalizacije v Ihanu in v Dragomlju kot edinih večjih krajih brez javne kanalizacije. Ostaja nam vprašanje čiščenja odplak v manjših krajih (Gorjuša in bližnja okolica). Pripravili smo vse potrebno za modernizacijo čistilne naprave v Studi, z obratom za odstranjevanje dušičnih sestavin i/, gospodinjstev (pralni praški, čistila) in gospodarstva. Naložba preko 1,5 milijarde SIT čaka na izvedbo do leta 2010. Pri zagotavljanju čiste pitne vode smo začeli z zeio drago, toda dnevnim očem nevidno menjavo starega salonitnega omrežja z novimi cevmi. Menjava okoli 60 kilometrov teh cevi bo vredna okoli 4 milijarde SIT. Doslej smo zamenjali približno petino tega omrežja. Nismo bili dovolj uspešni glede odlaganja odpadkov. Izvedli smo sicer program ločenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev s preko 130 mesti za zbiranje in zmanjšali odvoz na odlagališče v Dobu. toda nismo rešili osnovnega vprašanja: Kam v bodoče z odpadki? Lokalna skupnost v Dobu z novim vodstvom seje odločno postavila po robu načrtu za novo odlagališče Dob II. Alternativa z odvozom in odlaganjem v Celje ali drugam bo pomenila 3-4 kratno takojšnje povečanje stroškov za vsako gospodinjstvo in tudi za gospodarstvo. Tudi državna politika je nedopustno (ne od danes, tako je že 10 let) neodločna glede določitve regionalnih deponij in to prepušča samo občinam. Naslednje leto bo sedanje odlagališče v Dobu popolnoma izkoriščeno in bo samo še predmet zapiranja ter morebitne izgradnje zbirnega centra za sortiranje odpadkov in njihov odvoz drugam. O tem nismo - žal - organizirali široke javne razprave v občini s soočenjem vseh argumentov za in proti morebitnemu projektu Dob II. Ali je alternativa delna predelava odpadkov na zbirnem mestu na Drnovem (med Mengšem in Mostami), kot predlaga župan Komende? Morda! Stroka in politika morata brez odlašanja natočiti čistega vina vsem občanom in podjetjem. Časa dobesedno ni več in po lokalnih volitvah bodo nujne neprijetne in bistveno dražje nove rešitve, če bo ideja Dob II dokončno odpadla. Glede dolgoročnega zagotavljanja pitne vode pa je nujno tudi dosledno zagotoviti varstvo celotnega z od- pobudo OŠ Venclja Perka, da se omogoči stalna uporaba šolskega igrišča tudi izven rednega šolskega urnika ter v sobotah in nedeljah, vključno z državnimi prazniki za otroke iz bližnje okolice, saj je to edino igrišče na tem območju. Občina Domžale ter Zavod za šport in rekreacijo Domžale sta podprla našo pobud, kar dokazuje priloženo obvestilo Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale. Pričakujemo, da bo vodstvo šole upoštevalo stališča in navodila lastnika šole in igrišča, to je Občine Domžale, ki soglaša z večnamensko uporabo šolskega igrišča. Naša krajevna skupnost je izkazala pripravljenost prispevati določena sredstva za dodatno ureditev in posodobitev igrišča in njegove opreme. Upamo, da se bomo z vodstvom šole uspešno dogovorili za potrebne izboljšave v skupno korist tako učencev te šole, kakor tudi vseh okoliških otrok. Naš trud ni bil zaman, vendar pričakujemo, da bodo otroci in njihovi starši skrbeli za namensko rabo igrišča in njegove opreme, da ne bo prihajalo do nepotrebnih okvar ali celo vandalizma. Podrobnejši režim uporabe (odpiralni in zapiralni čas) bo objavljen na samem igrišču. Zavod za šport in rekreacijo nam je obljubil, da bo zagotovil redni nadzor uporabe tega igrišča tako, kot to zagotavlja na drugih otroških in športnih igriščih. Zato vabimo otroke in mladino, da izkoristite možnosti igranja na omenjenem igrišču in pri tem upoštevate, da je igrišče z opremo naše skupno dobro. Za Svet KS Venclja Perka, Alma Novljan loki sicer že zavarovanega območja vodnih virov, kjer se sicer nekontrolirano nadaljuje zastrupljanje s pesticidi in herbicidi. Glede zagotavljanja neposrednih možnosti za razvoj novih gospodarskih obratov in preselitev vrste sedanjih manjših obrtnih in drugih podjetij smo v zadnjem obdobju zgradili infrastrukturo v obrtno - industrijski coni Jarše. Zemljišča so bila poceni (s komunalno opremo vred do 90 LUR/m2) in so bila takoj prodana domačim podjetnikom. Pri pripravi nove poslovne cone Želodnik se nam močno zatika iz cele vrste razlogov. Nc gre samo za odpor okoljevarstvc-nikov. Celoten pristop pri načrtovanju in pripravah je bil slabši, kot so ga bile sposobne uresničiti sosednje občine (npr. Komenda). Občina pri tem ni bila odločilni dejavnik skupaj z obrtno zbornico in zainteresiranim gospodarstvom. Obstaja resna nevarnost, da bomo zamudili vlak zaradi naše neustrezne organiziranosti in izpuščanja iz rok osnovne vzvode. Zaskrbljujoča je namreč naraščajoča brezposelnost v občini Domžale (sedaj okoli 1.000 brezposelnih, po ocenah v roku 5 let do 3.000 brezposelnih). V ustvarjanju pogojev za razvoj podjetništva in novih obratov /. bistveno višjo dodano vrednostjo na temelju znanja nismo bili uspešni. Šele sedaj se lotevamo spodbud za ustanovitev tehnološkega parka in inkubatorja za pospeševanje ustanavljanja novih podjetij. Pa še sedaj oklevamo. To ocenjujem kot naš največji neuspeh v zadnjih 10-15 letih. Samo s sklicevanjem na našo tradicijo obrti in industrijskega razvoja se ne bo zgodilo nič, čeprav je tudi res, da smo v 80-ih letih še bili dovolj iniciativni z gradnjo takrat največje cone v Sloveniji, v Trzinu. Tako pa je sedaj novoustanovljena občina Trzin tretja najbolj razvita občina v Sloveniji. Upam, da se ne bo nadaljeval proces nadaljnje drobitve Slovenije na nove in nove občine. Če bodo nekateri lokalni kvazi politiki nadaljevali s svojimi ambicijami, bomo imeli kmalu še nove občine Dob, Radomlje in Ihan. Potem bo z Domžalami in občino Domžale tako kot s tisto znano primerjavo: »Kakšna je podobnost med NÔKIO in državo Srbijo? - Je: obe sta z vsakim modelom vedno manjši!«. Kako naprej in kam gremo? O tem v naslednjem prispevku. Franci Gerbec O novem razvojnem programu Občine Domžale Kje smo in kam gremo? stran 7 ČESTITAMO Nova knjiga dr. Miroslava Stiplovška Knjiga o prizadevanjih za samoupravo Slovenije v prvi Jugoslaviji Nedavno, 22. junija 2006, je izpod peresa zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in častnega občana Občine Domžale, red. prof. dr. Miroslava Stiplovška, izšla nova knjiga o novejši slovenski zgodovini z naslovom Banski svet Dravske banovine 1930-1935. Gre za izjemno tehtno študijo, ki obravnava pomembna vprašanja zlasti iz slovenske, a tudi iz vse-državne in nenazadnje lokalne zgodovine v desetletju pred drugo svetovno vojno. Avtor je v njej presegel začrtani kronološki okvir z osvetlitvijo tudi značilnosti delovanja banskega sveta v letih 1936-1941. Eden od dveh recenzentov knjige, znanstveni svetnik doc. dr. Jurij Perovšek, je poudaril, da je avtor z njo »pomembno izpopolnil politično, gospodarsko, socialno in kulturno podobo Slovenije v tridesetih letih.« Domžalskim bralcem knjige se bo morda zdelo zanimivo, da veleposestnik z Brda Anton Kersnik, predsednik Občine Kamnik, Ferdinand Novak, kamniški notar Anton Zevnik, posestnika iz Kaplje vasi pri Komendi Ivan Štrcin in Ferdinand Vode ter dr. Franc Vidic, vladni svetnik v pokoju, v tridesetih letih dvajsetega stoletja niso bili zgolj sosedje iz kamniškega okraja, kamor so sodile tudi Domžale, temveč so (ne zmerom vsi hkrati) sedeli v istih klopeh - v klopeh organa, ki se je imenoval banski svet Dravske banovine. Za razumevanje pomena in vloge banskega sveta velja osvetlili nekaj dogajanja iz časa med obema svetovnima vojnama. V prvi jugoslovanski državi je kralj Aleksander Karadordevič januarja 1929 razveljavil ustavo, ukinil parlament in razglasil svojo osebno diktaturo. Ta je sicer bila odraz nujne potrebe po konsolidaciji razmer v neurejeni državi, a je v bistvu predstavljala avtokratsko in represivno vladavino s centralističnim in narod-no-unitarističnim značajem. Ena od posledic uvedbe diktature je bila tudi ukinitev dotedanjih »lokalnih« parlamentov - ljubljanske in mariborske oblastne skupščine z. njunima izvršilnima organoma, ki sta si od leta 1927 Zaposlimo kuharja - pomožni za peko rib v Ljubljani -premični objekt (tržnica) Pogoji: vozniški izpit B-kategorije. Informacije: 041 625 772 Ribarnica Ribice. Tomšičeva ul. 23. Kamnik • II Martina Škofic prizadevali za izboljšanje gospo-darsko-socialnih in kulturno-pro-svetnih razmer ter za krepitev svojih samoupravnih oziroma avtonomnih pristojnosti. Delovanje omenjenih skupščin je v svojem delu Slovenski parlamentarizem 1927-1929 obširno osvetlil prav Stiplovšek. Če je bila za Slovenijo razpustitev skupščin nadvse negativna, pa je bilo po drugi strani pozitivno, da so v prvi Jugoslaviji živeči Slovenci leta 1929 zaživeli skupaj v novi upravni enoti Dravski banovini. To nikakor ni bilo nepomembno dejanje. Slovenija je bila upravno združena, vendar pri tem velja poudariti, da le na simbolni ravni. Lastna slovenska samouprava-avtonomija namreč ni bila predvidena. Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna področja je določal, da je na čelu vsake banovine ban. ki ga s svojim ukazom v soglasju z vlado imenuje kralj. Banje predstavljal kraljevsko vlado v banovini ter hkrati vršil najvišjo politično in splošno upravno oblast. V pomoč mu je bil pomočnik in širok upravni aparat. Poleg tega pa je imel tudi svoj posebni posvetovalni organ - banski svet. V Dravski banovini je bilo v njem od 40 do 50 banskih svetnikov, ki so bili predstavniki vseh okrajev in večjih mest. Po določilih zakona je združeval osebe, »ki lahko s svojo strokovno izobrazbo in s svojimi nasveti koristijo interesu banovine.« Toda kljub dejstvu, da je predstavljal nek širši ljudski zastop, ne gre spregledati njegove zgolj posvetovalne vloge in zakonske določbe, da je svetnike na predlog bana postavljal in odstavi j al notranji minister. Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov je njihove majhne pristojnosti natančneje zakoličil. Pravice banskih svetnikov je dejansko skrčil na minimum, saj so bile pristojnosti slednjih omejene zgolj na dajanje pripomb in mnenj k predlogu banovinskega proračuna. Praviloma so se zgolj enkrat letno sestali in dali svoje proračunske predloge za izvajanje gospodarskih, socialnih, šolskih in kulturnih dejavnosti. Banski svetniki so tako v bistvu predstavljali le zbor svetovalcev, ki pa je v razmerah diktature, v času, ko ni bilo drugega »ljudskega zastopa«, funkcioniral kot edino telo, v katerem je bilo mo- STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okna in vrata - izdelava termopan steklo - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraii - uokvirjanje slik goče izražati stališča o perečih problemih banovine ter posameznih okrajev in mest. Avtor pa je v svoji monografiji tudi podrobno prikazal, kako so slovenski banski svetniki pri svojem delovanju dejansko uspeli svoje ozke pristojnosti vsaj deloma razširiti. Trinajst zasedanj banskega sveta, ki so se zvrstila v tridesetih letih 20. stoletja, je prav zato po besedah avtorja izjemno »pomembnih za osvetlitev socialno-gospodar-skih in prosvetno-kulturnih razmer v Sloveniji«, poleg tega pa kažejo tudi velika prizadevanja banskih svetnikov, da bi jih s sredstvi banovinskih proračunov izboljšali. V banskem svetu so se namreč kljub njegovim omejenim pristojnostim odvjjale zavzete in strokovne proračunske razprave, zavoljo česar so mu nekateri prisojali celo parlamentarni značaj. Ban, dr. Marko Natlačen, ga je leta 1939 razglasil za »slovenski gospodarski parlament«. Ob tem Stiplovšek pronicljivo ugotavlja, da so se prav banski svetniki - za razliko od taktično razpoloženih vodstev slovenskih organizacij tedanjih političnih strank - »naj-doslcdnejc in kontinuirano zavzemal i za povečevanje banovinskih pristojnosti na samoupravnem in upravnem področju«, saj so nenazadnje bili sami soočeni s »skromnimi možnostmi za učinkovito reševanje perečih problemov«. Analiza delovanja banskega sveta tako bralcu dejansko plastično ponazori »položaj Slovenije v prvi Jugoslaviji v zadnjem desetletju njenega obstoja«, kakor je tudi poudaril drugi recenzent red prof dr. Dušan Nečak. Ob tem moramo poudariti, daje avtor prikazal tudi vse politične, gospodarske, socialne in kulturne okoliščine, ki so vplivale na razprave in opredelitve banskih svetnikov. Kot zanimivost naj omenimo, daje zaostrene politične razmere spomladi 1932 ponazoril tudi s potekom proti režimskih manifestacij ob proslavah šestdesetletnice dr. Antona Korošca v Domžalah, Mengšu in Komendi, ki so izzvenele v odločno obsodbo narodnega unitarizma ter v zahtevo po ohranitvi slovenske narodne individualnosti in avtonomiji Slovenije. Naključje je hotelo, daje delo izšlo prav na dan, ko je predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek, izročil prof. dr. Stiplov-šku visoko državno odlikovanje in to prav v sedanji predsedniški veliki dvorani, v kateri so v tridesetih letih potekala zasedanja banskega sveta. V obrazložitvi podelitve odlikovanja je bil posebej poudarjen pomen Stiplovško-vega Slovenskega parlamentarizma, ki je danes že standardno delo slovenskega zgodovinopisja. V tem kontekstu lahko ugotovimo, daje novo delo o banskem svetu enako pomembno. Pri njem gre za logično nadaljevanje študije o oblastnih samoupravah, /a vnovično zgodovinarjevo iskanje odgovora na vprašanje, v kolikšni meri so Slovenci v Kraljevim SHS/Jugoslaviji resnično lahko sami poskrbeli za svoj razvoj in napredek. Z monografijo o banskem svetu je Stiplovšek uspešno in analitično zaokrožil izjemno pomembno poglavje slovenske novejše zgodovine. Obdelal je vprašanja delovanja slovenskega »parlamentarnega« organa, ki ustavnopravno to sicer res ni bil, a si je v/trajno prizadeval razširiti svoje samoupravne pristojnosti za uspešno reševanje vseh perečih problemov Slovenije oziroma Dravske banovine. Ob sklepu naj poudarimo, da je prof. dr. Stiplovšek svoje ugotovitve v obeh navedenih monografijah (skupaj obsegata okoli 850 strani), podrobno dokumentiral položaj in razvoj Slovenije v prvi Jugoslaviji. Kot prvi je celovito preučil obsežno gradivo iz Arhiva Republike Slovenije o delovanju oblastnih skupščin in banskega sveta. Tudi zato, ker njegove raziskave temeljijo skoraj izključno na arhivskih in časopisnih virih, imajo posebno mesto v slovenskem zgodovinopisju obdobja med prvo in drugo svetovno vojno. Dr. Jure Gašparlč Prostovoljno gasilsko društvo Studenec praznuje 80 let pomoči in prostovoljnega dela Pogosti požari v okolici Studenca so bili vzrok, da so junija 1926 stekle priprave na ustanovitev Gasilskega društva Studenec, ki za svoj rojstni dan šteje 4. julij 1926, ko je bil prvi ustanovni občni zbor. 30 članov je oblikovalo novo društvo, katerega načelnik je postal Franc Kovač, načelnik Franc Vehovec in poveljnik Pavle Jeretina. Že dve leti kasneje so predvsem s prostovoljnimi prispevki kupili brizgalno, že isto leto pa pričeli z gradnjo gasilskega doma na Studencu, katerega slovesno odprtje in blagoslovitev sta bila 2. julija 1929. Od tod je šlo samo na boljše, saj so studenški gasilci vsak dinar, ki so ga dobili ali pa trdo prislužili na letnih prireditvah, oplemenitili s prostovoljnim delom in vseskozi vlagali v posodobitev doma in opreme. Kot eno od velikih značilnosti omenjenega društva pa je treba omeniti, da sta poleti 1940 Anton m Stane Stražar v okviru gasilskega društva Studenec organizirala prvo dramsko predstavo pod Šinkovčevim kozolcem, kar šteje za prvi korak pri delu danes uspešnega Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan. Prostovoljno gasilsko društvo Studenec je skozi desetletja uspešno posredovalo zlasti ob požarih, prizadevni gasilci pa so pomagali tudi ob različnih prometnih nesrečah ter ob naravnih katastrofah, posebej ob poplavah. Skoraj vsak jubilej je prinesel kaj novega, s posebnim ponosom pa se spominjajo 50-letnice, ko so z zamudo dobili tudi nov avtomobil, ki jim je omogočil hitrejše posredovanje pri požarih tudi v okolici. Jubileju so sledila naslednja uspešna leta, v katerih so kupovali sodobno opremo, pomagali pri komunalnem urejanju območja, ki ga pokrivajo, veliko moči vlagali v preventivno dejavnost, v povečanje članstva, zlasti vključevanje mladih v tekmovalno dejavnost, pozabili pa niso niti na vsakoletna prijetna druženja z vaščani - tradicionalne veselice. Zlasti ponosni so na leto 1996, ko so ob jubileju dobili novo gasilsko vozilo Mercedez Benz, ki so ga v naslednjih letih dograjevali, se ob tem prilagajali novemu sistemu komuniciranja po brezžičnih zvezah, se izobraževali ter uspešno tekmovali na občinskih, regijskih in drugih tekmovanjih. Ni bilo redko, da so osvajali prva mesta na omenjenih tekmovanjih, posebej pa so se odlikovali na tekmovanjih v spretnostnih vožnjah z gasilskimi avtomobili. Nov prapor, nove zaščitne obleke, seminarji, uspešne intervencije, sodelovanja na sektorskih vajah, uspešni tekmovalni uspehi, preventivna delovanja v okviru mesecev požarne varnosti, vse to so bile dejavnosti, ki so jih vsako leto svojega uspešnega dela opravljali za ljudi in njihove potrebe. In kako ocenjujejo svoje delo? O tem so napisali v obširni OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal če**' Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. predstavitvi svoje zgodovine in sedanjosti: »Gasilci na Studencu nikoli niso podvomili o potrebnosti svojega humanitarnega dela na svojem teritoriju. Čeprav so se soočali tudi s težkimi trenutki, je studenško gasilsko društvo vedno skrbelo za razvoj in napredek društva, kar se vidi v številnem članstvu ter pridobivanju znanja in različnih specialnostih na tečajih in seminarjih. Tudi pri opremi je bilo vedno po najboljših močeh poskrbljeno za napredek in obnovo.« Prijetno dvodnevno slovesnost ob 80-letnici so tudi tokrat združili s prikazom usposobljenosti gasilskih društev za gašenje požarov, gasilsko parado ter prijetnim družabnim srečanjem. Na osrednji slovesnosti je bil slavnostni govornik predsednik PGD Studenec, Peter Gerar, v Poletnem gledališču Studenec pa sta ob jubileju PGD Studenec čestitala ter se jim zahvalila za opravljeno humano in požrtvovalno delo tudi podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, in župan sosednje Občine Lukovica, Matej Kotnik, iskrene čestitke pa je slavljencem namenil tudi Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale. V. Vojska PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Društvo izgnancev Domžale stran 8 Andreja Jakopič In borderskl ovčar Antej Iz Naklega sta letos v Sloveniji med vodilnimi tandEml v šampionski kategoriji velikih psov. V Domžalah sta osvojila Izvrstno drugo mesto. Kinološko društvo Domžale Mednarodna tekma v agilityju kinološko društvo Domžale je na predvečer praznika slovenske samostojnosti, v soboto, 24. junija, že dvanajsto leto zapored organiziralo mednarodno tekmo v agilitvu. Na stadionu društva za Sumberkom je na celodnevnem tekmovanju nastopilo 125 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Ta tekma je edina pri nas na kateri se podeljuje kandidatura za pridobitev naslova mednarodni prvak v agilityju - CACIAg. Ta naslov sta letos osvojila Silvia Trkman, članica kinološkega društva Agility Ilirija iz Ljubljane s pirenejsko ovčarko Vedette of the Gloaming - Lo v kategoriji srednje velikih psov ter Zagrebčan Domagoj Vido-vič z belgijsko ovčarko Tervueren Tzigane's Furija - Hita v kategoriji velikih psov. Kinološko društvo Domžale, ki ga že dolgo vrsto let uspešno vodi njegov predsednik Janez Hribar, v Domžale vsako leto povabi sodnika, ki tisto leto sodi na svetovnem prvenstvu v agilityju. Tudi tokrat se niso izneverili tradiciji, saj je vodja prireditve Sašo Novak na tumir povabil mednarodno sodnico Mio Laamanen iz Finske. Mia je ena od dveh delegiranih sodnikov za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Švici. Tekmovalci so z radovednostjo in navdušenjem preskusili njene parkuje. In tisti, ki jih je postavila, so bili zagotovo drugačni od tistih, ki jih običajno postavijo slovenski sodniki. Bili so tehnično zelo zahtevni. Vodniki in psi so jih morali premagovati tako, da so bili ves čas teka kar najbolj zbrani. Parkurje za začetne nivoje pa je tokrat postavil slovenski mednarodni sodnik Mitja Žnidarič iz Maribora. V Domžalah je tokrat največ tekmovalcev nastopilo v nivojih Al/ J1 in A3/J3, kar po 48, v A2/J2 pa je nastopilo 29 tekmovalcev. Zmagovalci v posameznih nivojih in kategorijah so bili: AI/JI S-Nadja Parunov (Kinološko društvo Obala. Koper) s šiperko Bombon Bon, Al/J 1 M - Cecilija Majcen (Ajdovščina) z mešanko Briccio-lo, Al/JI L - Filip Blaznik (Škofja Loka-Železniki) z dalmatincem Billyjem, A2/J2 S - Ivanka Sve-tanič (Fido Hrušica) s pritlikavim pudlom Linom, A2/J2 M - Igor Ljubi (KOSSP Zagreb) s psičko pasme beagle White lucifer Car-ment - Lucy, A2/J2 L - Marina Magnetto (Agility La Bora, Trst) z bordersko ovčarko Shanio, A3/J3 S - Dora Štros (Naklo) s kodrom Tobijem, A3/J3 M - Silvia Trkman, (Agility Ilirija, Ljubljana) s pirenejsko ovčarko Vedette of the Gloaming - Lo in v nivoju A3/J3 L Alen Marekovič (KOSSP Zagreb) s hrvaško ovčarko Cita Drava Certisa. Na zaključni slovesnosti so najboljši trije v vsakem nivoju in kategoriji za skupno uvrstitev prejeli pokale in nagrade glavnega sponzorja Mera Dog. Agility je športna kinološka disciplina v kateri psi na ukaze (slišne in vidne) vodnikov premagujejo različne ovire (višinske in dolžinske preskoke, most, gugalnico. palisado. slalom, obroč, togi in ohlapni tunel) postavljene v določenem zaporedju v parkurju. Psi nastopajo glede na njihovo plečno višini v treh kategorijah, in sicer, majhni psi do 35 cm v skupini S (small), srednje veliki psi s plečno višino od 35 cm do 43 cm v skupini M (medium) in veliki psi s plečno višino nad 43 cm v skupini L (large). Tekmujejo v dveh razredih (agility in jumping) ter v treh zahtevnostnih nivojih (I, 2, in 3). Sodnik na prostoru namenjenem za tekmovanje postavi parkur z ovirami. Vodnik in pes morata zaporednje ovir premagati v čim krajšem času s Čim manj napakami. Nastopile so tudi tekmovalke Kinološkega društva Domžale, najuspešnejša pa je bila Irena Dole-nec, ki je s psico pasme samojed Anatina Alice, v A2/J2 L osvojila odlično četrto mesto. Zelo dobra je bila tudi Ana Martinjak, ki je s svojim belgijskim ovčarjem tervueren Ben Sarli Tantum Aurijem v Al/JI osvojila deveto mesto in s tem tudi prve točke v letošnjem državnem prvenstvu Slovenije. Prireditev si je v sončnem dnevu ogledalo veliko gledalcev, med njimi tudi podžupan občine Domžale Toni Dragar. Posebej zanimiva in poučna pa je bila za številne udeležence iz vse Slovenije tudi nedeljska celodnevna delavnica z Mio Laamanen o finskem agilityju, kije potekala na društvenem stadionu. Udeleženci so se seznanili z različnimi metodami in načini treniranja te športne discipline, postavljanjem parkur-jev in sojenjem. Sašo Novak Jaz pa poj dem na Gorenjsko Že več kot deset let je običaj, da Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale v začetku poletja pripravi tradicionalni izlet, ki je največkrat namenjen spoznavanju naše lepe Slovenije. Tudi tokrat je bilo tako in blizu 80 članov in članic društva seje odpeljalo spoznavat prelepo Gorenjsko. Za začetek smo se ustavili v Kranju, kjer smo se sprehodili po starem delu mesta ter posebno pozornost namenili našemu velikemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Ustavili smo se ob njegovem spomeniku pred kranjskim gledališčem, postali pred hišo, v kateri je živel pred smrtjo in v njej umrl ter se nato napotili v Prešernov gaj, kjer je bil čas za kratko predavanje o velikem pesniku, udeleženci pa so pozorno prisluhnili tudi nekaterim njegovim pesmim, ki so jih že pozabili. Naslednja postaja so bile Brezje, kjer je v baziliki in okolici vedno kaj novega, sledil pa je glavni postanek - obisk Blejskega otoka, kamor smo se zapeljali s pletnami in občudovali to »podobo raja«. Vsak po Obvestilo Kot smo se dogovorili, v začetku septembra 2006 obiščemo RAB. Udeležili se bomo spominske slovesnosti, obiskali pa tudi Goli otok. Če greste zraven, pokličite, sicer pa prijetne poletne dni, pazite na zdravje in nasvidenjejeseni! svoje smo skušali z njegovim zvonjenjem uresničiti katero od skritih želja. Nato je bil čas za sprehod, za počitek, za prijeten klepet, kateremu je sledil obisk Vrbe, postanek ob pesnikovi rojstni hiši, pesem o Vrbi in prijetno kosilo v Žirovnici, Ker je bilo še kar nekaj časa, smo se zapeljali do Dolžanove soteske pri Tržiču in občudovali delo narave. D. I. Majhne pozornosti naredijo svet prijaznejši Mislim, da jih je sila malo pri nas, ki še niso poromali do kakšne romarske cerkve ali pa se kako drugače udeležili romanja. Sicer pa je romanje že naše življenje in kako to romanje čim bolj izkoristiti. V soboto, 17. junija je veliko bolnikov, invalidov in starejših poromalo na tradicionalno srečanje na Brezje, ki se je pred mnogimi leti pričelo na pobudo revije Ognjišče. Nekateri so to prelepo soboto izkoristili za izlet ali romanje kam drugam. In tako smo na svetih Viša rja h srečali skupino osmih družin i/. Ljubljane; Domžal, Stranj, Moravč in Predvora. Nič posebnega bi rekli, če ne zapišem, da so bili otroci invalidi in da so za svoj prevoz uporabljali invalidske vozičke. Že na samem začetku takoj opaziš, daje v hribih vse drugače, kajti ni ga človeka, ki bi ne ponudil svoje pomoči in tako so mladi kaj hitro prišli v cerkev pred oltar. Vseskozi je zanje poleg staršev skrbela sestra Magdalena in duhovnik Anton Dohrovoljc. Sveto mašo je daroval referent Jože 1'ibernik ob somaševanju že omenjenega Antona Dobrovoljea, župnika i/ Žabniee, ter še enega župnika z romarji iz Italije. Potekala je v treh jezikih zaradi prisotnosti vernikov iz treh dežel. Na stičišču treh evropskih ras pri Mariji, ki je Kraljica miru in Mati ljubezni se zbirajo vsi, ki iščejo tolažbo, pomoč ali le počitek v prelepem svetišču v zavetju vršacev. Nekaj od tega so iskali tudi invalidi in po izrazih na njihovih obrazih jim je delček le tega uspelo najti. Tudi mi smo poleg notranjega miru v dolino odnesli spoznanje, da ni nič težko, če se le z veseljem naredi in mladi invalidi, ter njihovi spremljevalci so nam dokazali, da majhne pozornosti naredijo svet prijaznejši. DJd Diabetiki ponovno na flosu na Dravi Zaradi velikega zanimanja smo diabetiki iz Domžal, Mengša, Trzina, Lukovice in Moravč v juniju ponovili izlet na slovensko - avstrijsko Koroško, zibelko Slovenstva. 52 udeležencev sem kot vodja izleta pozdravil in že smo hiteli mimo naravnih lepot, obsijanih s soncem, mimo hmelja, očarala nas je Mislinjska dolina z Vinsko goro, pozdravili Slovenj Gradec kot začetnika koroške dežele. Naša prva postaja je bil kraj Troblje pri koroški pivovarni, kjer smo po pozdravu okusili ržen kruh z grumpi (ocvirki) in poskusili pivo ter prisluhnili pravemu predavanju o pridelavi flosar-skega črnega in svetlega piva. Gospodar Marko na kmečkem turizmu odprtih vrat Klančnik nas je s turističnim vlakcem popeljal po kmetiji. Med vožnjo smo videli trop divjadi kozorogov, muflonov, srn itd. Po ogledu lepe lovske koče, v kateri je imel veliko lovskih trofej in nagačenega medveda, vplenjenega v Kanadi, ter predstavitvi kmetije, smo se zapeljali v idilični Dravograd in nato do Bistriškega jarka, ki je zanimiv zato, ker leži pod pregrado umetnega jezera na Golici na avstrijski strani. Pregrada je visoka 90 m in zadržuje okrog 24 mio m3 vode, ki jo Avstrijci uporabljajo za hidroelektrarno. Krajani so kot odgovor na jez postavili kapelo, posvečeno sv. Frančišku Asiškemu, ki je zavetnik ekologov. Sledila je vožnja do Mute, kjer smo se vkrcali na flos na Dravi in doživeli dve uri in pol prijetne zabave, s flosovo malico in krstitvijo novih članov flosarjev. Sledila je vožnja skozi Dravograd, Ravne na Koroškem, Prevalje in Poljane, ki so zgodovinsko zanimive zaradi konca 2. svetovne vojne v Evropi. Preko Holmca smo se pripeljali v Železno Kapljo in si pod vodstvom oskrbnika Adolfa Šterna ogledali cerkev, posvečeno Mariji Trnja, pa tudi orgle iz 13. stoletja ter pokopališče s slovenskimi imeni in priimki. Preko mejnega prehoda Jezersko smo se pripeljali do gostišča Valerija in se po napornem dnevu okrepčali. Tudi plesa ni manjkalo, zanj so poskrbeli Janez Juhant, Srečko Strehar in Jane/, Hafner, ki bi jih lahko poimenovali kar ansambel »Diabetis«. V poznih večernih urah smo se polni lepih vtisov vrnili v Domžale, prepričani, da se bomo takih izletov še udeleževali. Maks Grošelj, foto Anton Košmrlj Ministranti so tekmovali Letošnje tekmovanje ministrantov domžalske dekanije je potekalo na Brdu, 24. junija, ko smo takole z eno nogo že veselo uživali počitnice. Verjetno je vzrok temu času tudi premajhno število skupin, ki so se pomerile na temo zakramenta svetega zakona in na zeleni površini ne za mizo, ampak na travnati površini nogometnega igrišča. Kar nekaj res dobrih odgovorov je bilo slišati na temo zakona in te je animator za ministrante v domžalski dekaniji Slavko Judež ob razglasitvi rezultatov tudi prebral. Razglasitev je sledila po okrepčilu, ki so nam ga pripravili na Brdu in krajšem odmoru. In kdo so zmagovalci? Seveda vsi, ki so si tisto lepo soboto vzeli čas in prišli na Brdo, najboljšim je poleg praktične nagrade pripadal še pokal. Dobili so jih za znanje od prvega do tretjega mesta Moravče, Brdo in Dob, na športnem področju si sledijo Brdo, Moravče in Vrhpolje. Srečanje smo zaključili z molitvijo, v kateri smo Bogu priporočili tudi dekana domžalske dekanije. djd V vasi Dvorje, na dvorišču domačije Jožeta Klopčlča so pred kratkim ob pomoči Heliosovega sklada odprli 30. vodnjak v vrsti obnovljenih vodnjakov. VODA JE ŽIVLJENJE Je geslo HELIOSOVEGA sklada za ohranjanje čistih slovenskega voda, pa tudi moto prijetne prireditve, ki sta jo povezovala Simona Kosmač in Matic Hrovat, sodelovali pa Mešani pevski zbor Društva upokojencev, plesalci folklorne skupine OŠ Jurija Vege In TO Moravče, ga Mara Vllar ter lastnik Vodnjaka Jože Klopčlč. 40 let od zaključka šolanja na Srednji tehnični usnjarsko galenterijski šoli v Domžalah Veseli, da živimo, da sprejemamo vsak trenutek kot darilo Pisalo se je leto 1966, ko smo uspešno končali šolanje na STUGŠ Domžale. Bili smo zbrani z vseh vetrov Slovenije in nekdanje naše skupne domovine Jugoslavije. Svet neuvrščenih so nam približali naši sošolci iz. Alžira. Imeli smo se neizmerno radi, se družili, tudi ljubili ... Mladost, entuziazem in kreativnost so bili naši atributi. Vsi smo imeli srečo, da smo zrasli v pokončne ljudi, da smo uspešno preživeli vse reforme, zamenjali državo, ohranili veselje do dela in druženja. Vsa leta po opravljeni maturi smo se srečevali vsakih 5 let. Vedno smo določili organizacijski odbor, kraj naslednjega druženja. Vsa naša srečanja so bila povezana z usnjarsko, kemijsko in galanterijsko industrijo. Ogledali smo si tovarne, laboratorije. Pogledali muzeje, krajevne znamenitosti in si še naslednji dan na kmečkem turizmu polnili ba-terije. Spoznavali gojenje zdravilnih zelišč, peko kruha, pripravo zdrave hrane, izdelovanje raznih malenkosti, ki popestrijo vsak dom. Letos smo dočakali 40 obletnico , ko je iz naših mladih grl zadonela »Gaudeamus igitur«. Po tolikih letih smo se zopet srečali v Domžalah. Zbralo se nas je 27, z veseljem, da se zopet družimo, obudimo spomine in ugotovimo, da smo v dušah še vedno isti. Veseli, da živimo, da sprejemamo vsak trenutek kot darilo. Prišli so sošolci, celo iz Kanade, Nemčije, Splita, Nove Gradiške, Slavonskega Broda in iz cele Slovenije. Zbrali smo se pod dimnikom (pred sedanjim Mercatorjem), edinem živem pričevanju, daje v Domžalah stal tudi po svetu znan Institut za usnjarsko industrijo, kjer smo pridobivali vsa strokovna znanja in pridobivali delovne navade v sami proizvodnji Usnjarne in v tovarni TOKO. Spogledovali smo se, ali smo še isti, iskali iskrice v očeh ... Po začetni zadregi smo se odpravili proti naši postojanki, slaščičarni Lenček, kjer smo si nekdaj ob čaju z rumom bratsko razdelili slaščice. Z nostalgijo po starih, prijetnih časih nam je na svojstven način predstavila delo s testom gospa Martina Lenček. Njene poglobljene misli in Galerija so odra/, njene duše. Obogateni z novimi spoznanji smo se sprehodili do Florjana, kjer smo popili kavico, si ogledali zadnje muzejske eksponate nožev za odstranjevanje mezdre, ki jih je uporabljal znani domžalski usnjar, go- spod Grčar. Pot nazaj nas je popeljala v prostore naše nekdanje šole, kjer nas je prijazno sprejel pomočnik ravnatelja gospod Marjan Ravnikar. Razkazal nam je prenovljeno in lepo vzdrževano šolo.Obujali smo spomine v našem nekdanjem analitskem laboratoriju, kjer smo določali anione in katione, razvijali H2S, destilirali, titrirali, reševali redoks enačbe ... Pregledali zbornik, kije predstavljal uveljavljene kreatorje galanterijskih izdelkov, ko še ni bilo »poplave« iz Vzhoda. Zbrali smo se v zbornici in si ogledali 40 let star dnevnik in redovalni-co. Prijetno je bilo prebirati zapise 0 naših »podvigih«.Tudi mi smo bili mladi, polni norosti. Pa saj to je značilnost in prednost vseh mladih. S pravilno vzgojo in vodenjem vsi najdejo cilj in si osmislijo življenje. V mislih smo se zahvalili vsem našim profesorjem, posebej' Jurku, Maliju, Miklavčiču .... Za vse nas lahko z veseljem ugotovimo, da smo uspešni ljudje. Z dobro poklicno potjo, dobri očetje in matere. Na koncu smo' pred šolo naredili skupinski posnetek in se zahvalili za prijazen sprejem. Od tam smo se odpravili v Hotel Krona. Priredili smo uro matematike, imeli tečaj za voznike. Ob smehu, dobri postrežbi, smo čestitali našemu sošolcu Petru Za rojstni dan in si podelili ogromno torto. Do poznih jutranjih ur smo se družili in obujali spomine. Dobre volje, da smo še polno številno prisotni, smo se dogovorili; čez 5 let se zopet srečamo! Do tedaj pa vsem in vsakemu posebej zaželimo kar največ zdravja in miru. Z ljubeznijo do vseh zapisala Nataša V društvu invalidov MDI Domžale je bilo veselo Sprejem prijateljev iz Izole v Domžalah Ze 21 let se srečujejo člani pobratenih invalidskih društev Izole in Domžal. V mesecu juniju pridejo Izolčani v Domžale, jeseni pa Domžalčani vrnejo obisk. Tako so invalidi Izole 10. junija prispeli v Domžale, kjer jih je čakal prisrčen sprejem z godci, dobro razpoloženimi člani MDI in sledila je pogostitev, kot se ob sprejemih "podobi. Z dvema avtobusoma in nekaj osebnimi vozili so invalidi obeh društev nadaljevali druženje na poti proti gradu Bogenšperk, ki leži štiri milje °d Ljubljane, proti Dolenjski. Grad stoji na visokem hribu in nudi lep razgled na visoke planine proti Koroški in Štajerski, nasade češenj 11 vinske gorice. Sledil je ogled gradu, v katerem je 20 let (od 1672. do 1692. leta) živel in delal Janez Vajkard Valvasor, pisatelj, raziskovalec in polihistor ter hkrati edini c'an Angleške kraljevske družbe iz Ozemlja naše države. Na tem gradu je napisal nam dobro poznano knjigo, Slava Vojvodine Kranjske. Knjiga je bila resda natisnjena v Nurnbergu, a Janez Vajkard Valvasor se je ukvarjal tudi z grafiko - tiskarstvom (bakrotiskom). Med ogledom po gradu Bogenšperk smo videli poročno dvorano, ki je v času bivanja Janeza Vajkar-da služila kot knjižnica, sedaj je opremljena z razkošnimi zavesami in orgijami. Taka dvorana razveseljuje že tako vesele trenutke poročnih zaobljub. Delovna soba v stilu 17. stoletja, kakor je tudi ves muzejski del gradu, saj prikazuje projekte, gradiva in interese, s katerimi se je ukvarjal Valvasor. Izvirna zamisel Valvasorja so štirje kamniti stebri v delovni sobi. Naslednji prostor - tiskarska delavnica, kjer je predstavljena tehnika bakrotiska in izdelave papirja. Razstavljena je tiskarska valjčna preša, resda je kopija, vendar enaka preši iz časa delovanja Valvasorja. Nato soba vraževerja, tudi to je Janez Vajkard preučeval, kakor življenjske navade preprostih ljudi in narodne noše iz vse Slovenije v drugi polovici 17. stoletja, potem geološka zbirka kamnin, fosilov in mineralov, zbranih na ozemlju litijske občine, geodetska zbirka - predstavitev kartografije, zasnovana od njenih začetkov, iz. časa pred Rimljani, do današnjih dni. lovska zbirka - največja trofeja je rjavi medved iz leta 1978, ki je imel 360 kg ter prostor z muzejsko postavitvijo dogodkov NOB v Litiji in njeni okolici, razvoj odpora in partizanskega gibanja.v II. svetovni vojni. Grad Bogenšperk je v letu 1999 razglašen za spomenik državnega pomena. Po kratkem pozdravnem govoru predsednice Vide Perne in zahvali predsednika Dl Izola Zmaga Viš-njevca, po dobri hrani in kozarčkih pijače, je vesela družba zaplesala v prostorih gostišča Štorovje. /, Dimi seje veselil celo lastnik gostišča in nam zaželel veliko takih druženj. In nato-težka odločitev pot domov. Zaželeli smo si vse najlepše, skorajšnje snidenje!! MDI Domžale V Evropskem parlamentu je vedno živahno ...to vedno znova odkriva tudi slovenski poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), ki je imel v juniju številne obveznosti, tako v Bruslju, kot tudi v Sloveniji. Poleg rednega dela v Evropskem parlamentu, kjer je sodeloval pri delu odborov, katerih član je, se je udeležil tudi številnih prireditev ob Dnevu državnosti, konec junija pa seje udeležil tudi tridnevnega srečanja biroja poslanske skupine EPP-EI) v Bordeauxu, kjer je kot govornik sodeloval v razpravi o notranji varnosti v Evropi. Ker dr. Brejc v Evropskem parlamentu aktivno sodeluje v razpravah o terorizmu - med drugim je tudi član posebne delovne skupine, ki se ukvarja s problematiko terorizma in notranje varnosti - se je tudi v svojem govoru v Bordea-iivii osredotočil na to tematiko. Kot je izpostavil dr. Brejc, terorizem žal postaja vedno bolj pogost pojav, s katerim se moramo naučiti živeti, in dodal, da je /a uspešnost boja proti terorizmu na ravni lilJ, ključno medsebojno zaupanje držav članic. Na ravni EU trenutno sicer deluje koordinator za boj proti terorizmu, vendar pa je njegova vloga omejena zgolj na koordinacijo politik in nadzor nad njihovim izvajanjem, kar mu ne omogoča aktivnejšega delovanja. Dr. Brejc je zato na srečanju EPP-ED svojim poslanskim kolegom predlagal preoblikovanje položaja koordinatorja za boj proti terorizmu v položaj Visokega predstavnika za boj proti terorizmu (podobno, kot že obstaja položaj Visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko). "Boj proti terorizmu je zelo občutljivo področje, ki zahteva visoko raven profesionalizma, visoko usposobljene analitične ekipe, zadostna finančna sredstva, predvsem pa veliko previdnosti pri ravnanju s pridobljenimi informacijami," je v svojem govoru dejal dr. Brejc in posebej poudaril zahtevo, da Svet ustvari ustrezne razmere za sodelovanje obveščevalnih služb. Po njegovih besedah tega namreč trenutno ni dovolj, saj se soočamo s problemom pomanjkljive izmenjave informacij med varnostnimi in obveščevalnimi službami držav članic EU, kar posledično ovira učinkovitost boja proti terorizmu. Komaj se je vrnil s srečanja v Bordeauxu, so ga že čakale nove obveznosti v Sloveniji, v obliki posveta SDS na Ptuju, potem pa je moral znova pot, a tokrat v Strasbourg, kjer je sodeloval na julijskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Že prvi dan zasedanja je imel govor o poročilu, pri nastanku katerega je sodeloval kot poročevalec poslanske skupine EPP-ED, in sicer o predlogu uredbe o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev. Dr. Brejc je v okviru razprave izpostavil, da predlagana uredba sodi v sklop prizadevanj Evropskega sveta. Komisije in Evropskega parlamenta za izboljšanje učinkovitosti boja proti terorizmu in pranju denarja. "Anali/a terorističnih napadov v Eivropi je pokazala, da teroristične skupine za svojo dejavnost zbirajo denar na različne načine, med drugim tudi z različno visokimi nakazili izven in znotraj EU," je dejal dr. Brejc in dodal, da bodo denarni transferji na podlagi te uredbe bolj pod nadzorom, banke pa bodo morale zagotoviti, da bodo za vsak prenos sredstev predpisane višine na voljo vsi zahtevani podatki o plačniku. "Čeprav je po letu 2001 nastalo že veliko število uredb, direktiv in drugih dokumentov, ki se nanašajo na boj proti terorizmu, v EPP-ED menimo, da bo ta uredba prispevala k lažjemu prepoznavanju finančnih tokov, ki so namenjeni financiranju terorističnih organizacij," je še dejal dr. Brejc. V imenu EPP-ED je tudi vložil predlog resolucije o domnevnem prestrezanju podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb, ki gaje na zasedanju predstavil tudi drugim poslanskim kolegom. V obrazložitvi je med drugim izpostavil, da so se nedavno v medijih pojavile vesti o tem, da imajo ameriške oblasti dostop do sistema SWIFT, ni pa bilo pojasnjeno, ali gre zgolj za sistem SWIFT v ZDA ali tudi v EU, saj je v tem hipu znano le to, da naj bi sistem SWIFT posredoval ZDA določene podatke, povezane s terorizmom. Kot je v nadaljevanju dejal dr. Brejc, zadeva ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, če gre zgolj za ZDA, prav tako pa Evropski parlament ne more začeti resne razprave o določenem vprašanju zgolj na podlagi časopisnih vesti in nejasnih izjav, spoštovati mora pogodbe in se zavedati svojih pristojnosti. V Strasbourgu se je med drugim udeležil tudi srečanja medpar-lamentarne skupine SME Inter-group, ki se zavzema za malim in srednjim podjetjem prijazno evropsko zakonodajo, ter medpar-lamentarne skupine Wine Inter-group, ki se zavzema za interese vinogradnikov in vinarjev. Dr. Brejca čakajo pred dopustom še številne obveznosti, med katere sodijo tudi zadnja pred-poletna srečanja odborov Evropskega parlamenta, medijski nastopi in izvedba 12. golf turnirja evropskih parlamentov na Bledu. Pisarna dr. Brejca želi bralkam in bralcem Slamnika prijeten poletni oddih! Več informacij o delu dr. Brejca v Evropskem parlamentu Vam je na voljo na spletni strani www.mihabrejc.si. Vljudno vabljeni k ogledu! Katarina Cullberg Potegnimo črto Prva polovica leta je za nami in v Evropski uniji (EU) se je s tem končalo obdobje avstrijskega predsedovanja Evropskemu svetu, ki ga bo v drugi polovici leta prevzela Finska. Na zasedanju Evropskega parlamenta ob koncu junija je tako dosedanji predsedujoči Wolfgang Schiissel predstavil poročilo Evropskega sveta ob zaključku predsedovanja, v njem pa je zajel tudi delo Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Kol glavne dosežke obdobja je med drugim izpostavil dogovor 0 naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007 do 2013, ki je po besedah slovenske poslanke v Evropskem parlamentu, dr. Romane Jordan Cizelj, »pozitiven, čeprav predstavlja kompromis, kjer je vsaka stran morala nekoliko popustili«. Med najpomembnejše dosežke šteje tudi dogovor na področju direktive o storitvah na notranjem trgu EU, ki gaje predlagal Evropski parlament v svojem prvem branju, Svel pa potrdil kol primernega ZB nadaljnja pogajanja Razprave o prihodnosti Evropske unije gredo v smer, da v globaliziranem svetu še nikoli ni bilo večje potrebe po Evropski uniji kljub številnim dvomom državljanov. Unija namreč ustvarja mir, blaginjo in stabilnost, ki pomenijo največje vrednote v skupnem evropskem prostoru, v katerem državljani EU želijo večje razumevanje in vpliv na aktivnosti ter način delovanja. Evropska komisija je v mesecu maju predstavila dva pomembna dokumenta v zvezi s prihodnostjo in približevanju institucij EU državljanom. Gre za Agendo državljanov: Doseganje rezultatov za Evropo ter Obdobje razmisleka in načrt I) (za demokracijo, dialog in debato). Razprave so pokazale močno željo državljanov Evrope po močnejšem delovanju EU na mnogih področjih, zlasti pa pri ustvarjanju novih delovnih mest, primernem odzivu na globalizacijo, boju proti terorizmu ter spodbujanju tra j -nostnega razvoja in solidarnosti. Enotni trg še ni vzpostavljen, potrebne so boljše povezave na energetskem in finančnem področju, ovire za prosti pretok delovne sile pa morajo biti čimprej odstranjene. Obdobje razmisleka bo omogočilo podrobnejšo oceno nacionalnih razprav v posameznih državah članicah o skupni prihodnosti in mejah EU, načrt D pa bo dal nov zagon razpravi o prihodnosti Evrope s spodbujanjem novih načinov za vključitev državljanov v razpravo. »Svetovna globalizacija je proces, ki se mu ni mogoče izogniti. S pravilnim odzivom lahko sodobne družbene procese obrnemo sebi v prid. Globalizacijo namreč lahko ocenimo tudi kot pozitivni izziv. Za to pa potrebujemo primerne politike in aktivne državljanke in državljane, ki bodo priložnosti izkoristili. V Evropi bomo to dosegli s povezovanjem znanja, idej, ustvarjalnosti, z aktivnostjo in krea- tivnostjo posameznikov, skupin, držav. Vabim državljanke in državljane Slovenije, da se v čim večji meri samoiniciativno in aktivno vključijo v širše javne razprave o prihodnosti evropskih politik in izkoristijo številne priložnosti, ki jih Unija in Slovenija nudita. Uporaba sodobnih informacijsko komunikacijskih orodij kot je internet, omogoča sodelovanje v evropskih in nacionalnih forumih, kjer lahko prav vsi zainteresirani sodelujejo v razpravah o prihodnosti Evrope,« dodaja slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romapa Jordan Cizelj. Veliko optimizma v EU pa vliva tudi širjenje evroobmočja, za Slovenijo pa je prav potrditev, da kot edina nova država članica izpolnjujemo pogoje za prevzem evra, najpomembnejša odločitev prve polovice leta na evropskem političnem parketu. Tako Wolfgang Schiissel kot tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta to odločitev pozdravila kot uspeh in spodbudo ne le za Slovenijo, ampak za države celotnega evroobmočja. Darko Rudi IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 Slovesnosti LDS ob dnevu državnosti se je udeležil tudi Toni Dragar, predsednik Občinskega odbora LDS Domžale, In se ob tej priložnosti srečal s predsednikom LDS Slovenije. Jelkom Kacinom. Srečanje LDS od dnevu državnosti Pridobivamo moč in energijo ter dokazujemo, da smo v vzponu Most na Soči je bil letos prizorišče osrednje slovesnosti Liberalne demokracije Slovenje. Za pester kulturni in zabavni program je za številne prisotne, med katerimi so bili tudi člani in članice Občinskega odbora LDS Domžale ter Krajevnega odbora LDS Dob, poskrbel lokalni odbor LDS, največ zanimanja pa je veljalo govoru predsednika LDS Slovenije, Jelka Kacina. *LDS linCBAl NA I i»">K» -i', ■■' ""> Nl|l Ta je na začetku poudaril zgodovinskost in bogato tradicijo Mosta na Soči, ki je eno najstarejših naselij v Sloveniji, saj so dokazi o bivanju ljudi v tem mestu stari približno 3000 let. Zbrane je spomnil na njihovo zgodovino, posebej pa se je osredotočil na osamosvojitev ter predstavil celostni pogled nanjo ter prisotne vzpodbudil k prizadevanju za ponovno demokratičnost v državi. Podrobno je orisal podobo Liberalne demokracije Slovenije ter med drugim dejal, da Liberalna demokracija na srečanjih, kakršno je srečanje ob dnevu državnosti, pridobiva notranjo moč in energijo ter dokazuje, daje v vzponu, ter poudaril: »Prav LDS namreč predstavlja edino pravo alternativo v tem trenutku. Pomembno je, da stranka jasno pokaže, kaj hoče in kaj zmore. Na podlagi preteklih in sedanjih izkušenj namreč lahko pokaže veliko več in veliko boljše rešitve. LDS je stranka, ki vidi potencial tudi v mladih ljudeh, v prihodnjih generacijah. Prav ti ljudje zaslužijo odpiranje priložnosti, v katerih se bodo lahko dokazali.« Nagovor zbranim je nadaljeval v duhu posoške zgodovine. Jasno je bilo izrečeno nasprotovanje poskusom revidiranja zgodovine in izpostavljena odločilna ter nedvoumna vloga slovenskih partizanov v času druge svetovne vojne. Prav njihov trud je osnova za naše članstvo v Evropski uniji in Nato. Še več, prav oni so zaslužni za obstoj slovenskega naroda. In tu je ponos upravičen. Predsednik LDS, Jelko Kacin, je izpostavil, da Slovenija potrebuje dejanja, ne besede, potrebuje liberalni duh in zavzemanje za demokracijo, pa tudi to, da je njen osnovni cilj občečloveška solidarnost. Da bi dejanja še bolj glasno govorila in obrodila sadove za ljudi, je LDS zbirala prostovoljne prispevke za ogroženo družino iz okolice Mosta na Soči, prav tako pa tudi za vozilo za center za prizadete v tej občini, svoj govor pa zaključil z naslednjimi besedami: »Uživajte, imejte se lepo in hvala, ker ste prišli zato, da skupaj povemo, kaj zmoremo, kaj znamo, kaj hočemo in kaj bomo dosegli: Liberalno demokracijo Slovenije v Vladi Republike Slovenije - pa ne kot partnersko, pač pa kot glavno koalicijsko stranko demokratične Slovenije tega desetletja.« Občinski odbor LDS Domžale Čalnl In članice krajevne organizacije LDS Dob se skrbno pripravljajo na lesenske lokalne volitve. Temu je bil namenjen tudi sestanek LDS z vodstvom Občinske organizacije LDS, katerega sta zastopala predsednik Toni Dragar In član vodstva mag. MIlan Plrman. Pogovor je tekel o programu razvoja KS Dob. ki ga bodo pripravili kandidati za člane Sveta krajevne skupnosti Oob. Socialni Demokrati na kongresu sprejeli nov program Na sobotnem kongresu v Novi Gorici, 8. julija 2006, smo Socialni Demokrati sprejeli nov program stranke. Gre za neko bolj splošno osnovo, na podlagi katere bodo v prihodnosti nastale bolj konkretne politike in projekti. Glavni protagonist programa je bil vseskozi podpredsednik stranke, profesor Igor Lukšič, ki pa je v svojem sicer pestrem in vsestranskem naboru predlogov, vendarle nekoliko pozabil na vpetost Slovenije v mednarodno okolje, ločitev cerkve in vere, človekov odnos do sodobne tehnologije in tudi do prepovedanih drog, itd. Na naštete tematike smo ga opozorili tudi domžalski delegati, ki nas je bilo na letošnjem kongresu kar pet. Kongres je imel sila ambiciozni naslov »Slovenija v vrhu sveta,« ki pove vse. V uvodnem delu je predsednik Borut Pahor v svojem referatu poudaril nekatere že znane social-demokratske vrednote: solidarnost, enakost, po novem pa tudi tekmovalnost. Najbolj pa je v spominu ostal poziv, da se mora slovenski prostor celotno in zrelo izoblikovati do te mere, da do izraza lahko pride kreativni potencial slehernega posameznika. Le tako bomo lahko namreč družba samozavestnih in uspešnih ljudi. Podpredsednik Lukšič je v svojem govoru poudaril postopen umik starejših tovarišev iz ključnih pozicij moči v stranki z namenom, da rje da bi vedeli), vendar gre na tem področju za tako subjektivne opredelitve, ki so hkrati zelo občutljive in ranljive. Tudi cerkev se v tem smislu težko izogiba sodobnim globalizacijskim tokovom, saj v njej vera vse bolj postaja predmet marketinga, kar je domala blasfe-mično. O tem vprašanju bo v prihodnosti potreben temeljit družbeni razmislek. Nadalje, čim prej je potrebno definirati človeški odnos do tehnologije in medijev. Zato je v zadnja dva letnika osnovne šole nujno čim prej vključiti obvezni šolski predmet »Tehnologija v službi človeka, ali človek v službi tehnologije?,« v okviru katerega je potrebno voditi konstruktivno in kritično razpravo o tem, koliko so medijske tehnologije zgolj naše orodje, do katere mere pa sami postajamo njihovi sužnji (deni- Za predsednika stranke Doruta Pahorja Je nov program osnova za uravnotežen gospodarski In socialni razvoj Slovenije. jih prepustijo viziji mlajših generacij, ob kateri bo dovolj prostora za vse. Kot sem že omenil, sem tudi sam predlagal nekatere amandmaje. Menim, da je v Sloveniji potrebno lansirati diskusijo o vprašanju vere, katere edini družbeni nosilec je institucija cerkve, kar je daleč od modernega razmišljanja o duhovni samouresničitvi posameznika. S cerkvijo kot verskim prostorom ni sicer nič narobe (vsaj mo, od mobitela, interneta ali pač televizije). Dotakniti se moramo tudi vprašanja prepovedanih drog, zlasti marihuane, o kateri trenutno zelo primanjkuje javnih diskusij, saj je potrebno ugotoviti, da za podobne teme v Sloveniji ozračje postaja vse manj demokratično. V novem stoletju pa bo še veliko govora tudi o genskih manipulacijah (kloniranje: da ali ne?), (bio)te-rorizmu, ekologiji kot »grešnemu kozlu« za onesnaževanje okolja s strani multikorporacij in treh velikih vojnah: vojna za nafto, ki že poteka, čedalje bolj aktualni spopad civilizacij in v končni fazi tudi vojna za vodo, ki bi pomenila vsesplošen kaos. S te plati je Slovenija že sedaj »v vrhu sveta,« saj je bogata tako z vodo, kot tudi z drugimi naravnimi bogastvi. »Cerkvenih grehov« se je lotil tudi tovariš Franci Gerbec, ki je v svojem govoru izpostavil predvsem poskuse nasilne rekatolizacije Slovenije, davčne privilegije verskih skupnosti, plačevanje minimalnih dohodkov in kompletnega zavarovanja duhovnikom s strani države ter vsesplošno preferiranje poklicev s cerkveno izobrazbo. S poslancem Samom Bevkom sta skupaj vložila tudi amandma, ki daje nekatere enakopravnejše pravice Slovencem po svetu, predvsem v zamejstvu. Večina predlogov je bila sprejetih. Skratka, tem se je nabralo toliko, da bi lahko razpravljali še kar nekaj dni. Domžalska delegacija pa je, tako kot ponavadi, na kongresu pustila svojski in zelo viden pečat. Žiga Čamernlk, predsednik 00 SD Domžale SDS Domžale pravi: STOP zablodam V SDS Domžale se v okviru priprav na lokalne volitve opravlja pregled dela sedanje vladajoče koalicije, ki je bila na oblasti 12 let. Čeprav analiza zadnjega štiriletnega mandata še ni bila opravljena v celoti, se že sedaj jasno vidi, da je bilo ogromno projektov napačnih, potrošilo se je ogromno proračunskega denarja za namene, ki niso ravno v dobrobit in koristi občanov, temveč zgolj za zadostitev neke ožje sfere, politično vezane na vladajočo koalicijo. Več kot očitno je, da sedanja občinska vladajoča koalicija nima jasnih ciljev in pogledov, kako in v kakšno smer naj gre razvoj naše občine. Zato v SDS pravimo: STOP ZABLODAM. Svetniška skupina SDS je dlje časa opozarjala na napake trenutno še vladajoče oblasti v občini in s konstruktivnimi predlogi želela spremeniti tok dogajanj v smer dobrobiti občanov. Vendar po številnih arogancah, neupoštevanjih naših predlogov ali pa »prisvojitve naših predlogov«, s tem, da so jih rahlo modificirali ter jih nato obesili na veliki zvon, kot da so njihovi, enostavno nismo želeli več opozarjati na njihove napake. Prepričani smo, da bomo na letošnjih lokalnih volitvah zmagali, saj gredo vsi trendi v to smer. Zato smo se bolj posvetili izdelavi našega programa, naše vizije razvoja občine kot celote in tudi razvoja v okviru posamezne krajevne skupnosti. Imamo vizijo razvoja na področju družbenih dejavnosti, kjer je vladajoča koalicija padla na celotni črti. Če omenimo samo to, da smo mi vsako leto opozarjali na problematiko premajhnega števila vrtcev v naši občini, vladajoča koalicija pa je vsako leto zatrjevala, da je kapacitet v vrtcih več kot dovolj in da bomo morali celo zapirati vrtce zaradi premajhnega števila otrok, in če upoštevamo javni podatek, da je prav vsako leto bilo odklonjenih več kot 100 otrok v vrtcih, potem si mnenje o tem lahko ustvarite sami, saj naš komentar zagotovo ni potreben. Ugotavljamo tudi skoraj identično stanje na področju kapacitet v domovih za starejše občane. Podobno pa je tudi na številnih drugih področjih - komunala, šport, kultura, zdravstvo itd. SDS Zato v SDS Domžale menimo, da je bilo preveč zablod in populistič-nega delovanja vladajoče koalicije. Ravno v jesenskem delu, pred lokalnimi volitvami, se »povsem slučajno«, namerava s slavnostnimi otvoritvami zaključiti določena dela, kjer bi potem trenutno vladajoči domžalski oblastniki želeli s slavnostnimi otvoritvami prikriti svoje slabo delo v celotnem mandatu. Ljudje si o takšnih dogodkih seveda mislijo svoje in si želijo, da bi bile potem volitve vsake pol leta, da bi se potem vsaj kaj premaknilo na posameznih področjih. V SDS Domžale smo prepričani, da si občani in občanke naše občine želijo več in bolje od tistega, kar jim nudi sedanja vladajoča koalicija. Mogoče je ravno sedaj, v poletnem času in pred jesenskimi volitvami, čas, da razmislijo o tem, ali si želijo dosedanjega (stagnacijskega) razvoja občine ali pa si želijo, da gre občina v korak s Časom. V SDS Domžale zato pravimo: STOP ZABLODAM, čas je za drugačno vizijo razvoja občine, časjezaSDS. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Krajevni odbor SDS Domžale nadaljuje z aktivnim delom Na zadnji seji Izvršilnega odbora Krajevnega odbora SDS Domžale so se člani aktivno vključili v pripravo volilnega programa SDS in ob tem nanizali tudi vrsto predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali življenje prebivalcem v mestu Domžale. Posebno skrb so namenili problematiki mladih družin in s tem povezanimi težavami zaradi nezadostnih prostih kapacitet v vrtcih. Člani vodstva Krajevnega odbora SDS Domžale so izrekli kritiko dosedanji občinski oblasti, saj se problematika vrtcev vleče že čez celoten njihov 12-letni mandat in je še vedno niso uspeli zadovoljivo rešiti. Dosedanja občinska oblast je samo poskrbela, da so Domžale postale spalno naselje, niso pa pripravili ustreznih nujno potrebnih spremljajočih infrastrukturnih objektov. V nadaljevanju razprave so člani vodstva Krajevnega odbora SDS Domžale opozorili še na celo vrsto konkretnih težav, s katerimi se občani vsakodnevno srečujejo. Zaradi tega so si razdelili delovna področja po posameznih segmentih, saj bodo na ta način lažje izoblikovali dodatne konkretne predloge, ki jih bodo posredovali volilnemu štabu SDS Domžale. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Prepoved je priložnost za promocijo zabave brez alkohola Po nekaj mesecih kar napornega prepričevanja politike in dela javnosti lahko končno pozdravimo sprejetje zakona o varstvu javnega reda in miru. Prepričan sem, da je prepoved vstopa in zadrževanja mlajših od 16 let brez spremstva staršev ali skrbnikov med polnočjo in peto uro zjutraj v lokalih in na prireditvah, kjer se toči alkohol, tudi dodatna priložnost in spodbuda za vse tiste nevladne organizacije, ki si že več let prizadevajo za organizacijo različnih dogodkov in prireditev, ki promovirajo zabavo brez alkohola. Po tragediji pred diskoteko Lipa se je vsa slovenska javnost zganila in zahtevala odgovornost in rešitve, mediji pa so množično poročali o problematiki preživljanja noči slo- venske mladine. Slovenska ljudska stranka je na podlagi primerjalnega pregleda zakonodaj, ki urejajo vstop mladoletnikom v lokale, kjer se točijo alkoholne pijače, nekatere rešitve vključila v zakon o javnem redu in miru. Vsi pa moramo biti sedaj pozorni na spoštovanje zakona s strani gostinskih lokalov in prirediteljev, ki imajo v ta namen pravico zahtevati, da posameznik z javno listino dokaže svojo starost, še bolj pa upravičeno pričakujemo stalen nadzor policije nad spoštovanjem zakonskih določb. Sprejeta določila zakona namreč jasno določajo tudi odgovornost za njihovo izpolnjevanje. Pravih nasprotnih argumentov ni ponudil nihče, v medijih se je hotelo ta prizadevanja demonizirati z izrazom »hora legalis«. Na srečo več kot očitno Slovenci na to niso reagirali in z več kot dvotretjinsko večino pozdravljajo takšno ureditev. Nikakor ne gre za policijske ure, saj je kljub načelni prepovedi vstopa za mlajše od 16 let možen obisk lokalov in prireditev, kjer se točijo alkoholne pijače, v spremstvu staršev ali skrbnikov. Se posebej pa velja poudariti določilo, ki mladoletnim dovoljuje obiske prireditev in lokalov brez omejitev, v primerih, da se tam alkoholne pijače ne točijo. Izgovori, češ, da bodo mladi uživali alkohol kje drugje ali na skrivaj, niso vredni komentarja in izražajo pomanjkanje volje za resno soočanje s problemom. Enako neodgovorni so pomisleki, da se z restriktivno zakonodajo ne da reševati problema alkohola in drog, saj so v popolnem nasprotju z mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami za reševanje teh problemov. Zago- tovo, še se bo pilo in razgrajalo, a že če bo en sam nesrečen primer manj zaradi tega zakona, seje splačalo. Bolj »za lasje« so privlečeni tudi očitki, da država nadomešča starše pri vzgoji. V vsakodnevni rabi je kar nekaj ureditev in prepovedi, ki določajo starostno mejo, pa jim nobeden ne očita, da kaj jemljejo staršem. Pa naj omenimo samo prepoved prodaje cigaret in alkohola mladoletnim. V številnih primerih je določena minimalna starost za pridobitev kakšne pravice ali ugodnosti, pa to še ne pomeni, da se prevzema vloga staršev. Le ob zelo jasnih kriterijih, ki jih določa zakonodaja ter ob njihovem doslednem spoštovanju in nadzoru izvajanja, pridemo do predpogojev, ki so potrebni za uspešno in učinkovito ponudbo alternative za pošteno, zdravo in srečno življenje vsega prebivalstva. Pa naj gre to konkretno le za mladino in alkohol - ali pa za vse državljanke in državljane ter javni red in mir! Rok Ravnikar stran 11 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Matej Tonin na seji 00 N.Si Domžale Nova Slovenija bo imela v Domžalah svojega županskega kandidata! Na ll. seji OO N.Si Domžale, kije bila v ponedeljek, 26. junija 2006, je bil pri 3. točki dnevnega reda gost g. Matej Tonin, koordinator priprav na lokalne volitve gorenjske regije. NSl Nova Slovenija Članom odbora pod vodstvom predsednice ga. Sonje Heinc in podpredsednika Janeza Limbeka je spregovoril o pripravah Nove Slovenije na letošnje lokalne volitve, ko bomo v oktobru volili za novega župana in nov sestav občinskega »parlamenta«. Občinski odbor je seznanil s potekom priprav, ki so že »v polnem teku« in povedal, da tako zgodnjega pripravljanja na lokalne volitve do sedaj na Slovenskem še ni bilo. Tudi v naši občini sta že dva napovedala svojo kandidaturo... Vsem navzočim je predstavil projekt Slovenija - ker smo tu doma, ko bo vodstvo Nove Slovenije (NSi) v poletnih mesecih z avtobusom obiskalo večje kraje v Sloveniji. V Domžalah ga pričakujemo predvidoma v četrtek, 27. julija. Namen projekta je po besedah vodstva N.Si, da bi iz naše države ustvarili novo, drugačno Slovenijo, ki bo resnično zaživela kot demokratična. Matej Tonin, tudi predsednik regijskega odbora Mlade Slovenije Ljubljana - vzhod, je poudaril, da pričakuje vodstvo stranke v vsaki slovenski občini svojega kandidata/kandidatko za župana/županjo in svetniško listo, ki naj se čim prej predstavita volilcem. Koalicije pa naj se sklepajo le tam, kjer obstaja realna možnost za zmago na volitvah, kajti koalicija zaradi koalicije sama po sebi ne prinaša uspeha oziroma zmage. O temi je po Toninovih besedah stekla še plodna razprava, v kateri so sodelovali z mnenji, predlogi in pobudami vsi člani občinskega odbora Nove Slovenije. V odboru je prevladalo spoznanje, da se stranka odlično pripravlja na vročo politično jesen in prepričanje, da ji bodo volilci izkazali visoko mero zaupanja. Nova Slovenija si ga vsekakor s svojimi političnimi dejanji na lokalni in državni ravni tudi zasluži. »Beseda (v Novi Sloveniji) velja!« Bogdan Osolln tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale Letošnji Tabor Slovenska ljudska «trank« bo 10. septembra na Ptuju Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke je na svoji seji 1. junija sprejel odločitev, da bo 14. Tabor Slovenske ljudske stranke, tako kot doslej, drugo nedeljo v septembru. Tudi letošnji tabor bo organiziran na način, da bo pritegnil članice in člane ter ostale prijatelje Slovenske ljudske stranke v mesto, ki se ponaša s svojo dolgoletno tradicijo in znanimi znamenitostmi. Ptuj s svojo okolico predstavlja področje z več tisočletno zgodovino, ki ga zaznamuje bogata naravna, kulturna in etnološka dediščina, lina izmed takšnih prepoznavnih znamenitosti je gotovo romarska cerkev - Ptujska gora v okolici Ptuja. Regionalni odbor SLS Ptujsko ~ Ormoške regije in Mestni odbor Slovenske ljudske stranke obljubljata prijetno preživljanje nedelje, 10. septembra 2006 na 14. Taboru SLS na Ptuju! Občinski odbor SLS Domžale bo ob tej priložnosti organiziral poseben skupen prevoz na to najbolj rtlnožično strankarsko prireditev v Sloveniji. O vseh podrobnostih, kakor tudi o predtaborskih ak-''vnostih in okroglih mizah, pa vas bomo Še posebej obveščali v drugi polovici avgusta. Vzemite si čas in se nam pridružite! Jakob Rado Smolnikar, predsednik SLS Domžale ill Pred nami je nov Zakon o varstvu reda in miru Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke podpira sprejem predloga Zakona o varstvu reda in miru, ki bo nadomestil dosedanji Zakon o prekrških zoper javni red in mir. Predlagani zakon je v dosedanjih postopkih doživel že veliko pozornosti, tako v medijih, v obširni razpravi v državnem zboru, na matičnem delovnem telesu ter v poslanskih skupinah. Na osnovi pripomb in predlogov je pripravljavec zakona dobil pomembne povratne informacije in predloge za dopolnitve in izboljšave posameznih določil predlaganega zakona. Vloženih in obravnavanih je bilo kar nekaj amandmajev, od katerih so bili nekateri tudi sprejeti. V poslanski skupini SDS se zavedamo, dd novi Zakon o varstvu reda in miru sodi med tiste zakone, katerih določb ni mogoče oblikovati tako, da bi se z njimi vsi strinjali. Vendar ga zaradi zagotavljanja javnega reda in miru vsekakor potrebujemo. Nesporno je, da zakon posega tudi na občutljiv teren glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar je nujen, če naj se opredelijo nesprejemljiva družbena ravnanja v javnih in zasebnih prostorih ter se določijo ustrezne sankcije za kršenje. Iz tega osnovnega namena so tudi izpeljana temeljna načela, cilji in rešitve. Pričakovati, da bo zakon točno določil, kaj je prekršek in kaj ni dovoljeno, je nemogoče. Vedno so in bodo obstajale družbene stranpoti, ki jih ni mogoče preprečiti. Vedno bodo, pa če bi bil zakon še tako natančen, obstajale sive cone zakona. Naša dolžnost in obveza zakonodajne veje oblasti pa je, da ljudem zagotovimo varnost in red, da z zakonom uresničimo pravico posameznika do varnosti in dostojanstva ter varovanje posameznika pred dejanji, ki povzročajo motenje miru in vznemirjenost. Javni red in mir sta dobrini vsakdanjega življenja, ki zagotavljata varno in mirno počutje in je nek minimum socialnih pravil, ki so nujna za sožitje v okolju, v katerem živimo. V poslanski skupini smo po temeljiti in kritični razpravi sklenili, da podpremo določilo, kot tudi amandma, ki zaostrujeta vstop mlajšim osebam v gostinske obrate, kjer se točijo alkoholne pijače v poznih večernih urah. Prepričani smo, da zakon s prepovedjo ponočevanja in opijanja nedoraslih otrok ne posega v nikakršne otrokove pravice, še manj pa je nekakšen napad na njihovo svobodo. Prav je, da poskušamo destruktivno početje mladih najstnikov nekako omejiti, kar je sicer temeljno poslanstvo staršev in vzgoje. V končni fazi je to tako v njihovo dobro kot tudi v dobro naše družbe ter njenih vrednot in v tej smeri je potrebno gledati določbe novega zakona. Če naj bi zakon dosegel svoj namen za zagotavljanje varnosti in miru, nam bodo potrebni tako policisti kot tudi redarji, z izkušnjami in znanjem, ki bodo modro in premišljeno ukrepali takrat, ko prizadeti pričakujejo hitro ukrepanje in normalizacijo razmer, javnega reda in miru, in to v smislu, daje največkrat do- •volj že opomin, globa pa že zadnje sredstvo. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da je predlog zakona dober, ker naj bi urejal in zagotavljal področje varnosti in dobrega počutja posameznika ter družbe kot celote in bo sestavni del mozaika pri pozitivnem oblikovanju slovenske družbe in države. Če bo zaživel tako, kot se pričakuje, bo tudi preizkusni kamen za slovensko dni/bo, kjer mora prevladovali zavedanje, da so pravice enih omejene s pravicami drugih in je s tem pogojeno varovanje zasebnosti, zagotavljanje življenja v miru in v varnem okolju. Zato smo predlog novega Zakona o varstvu reda in miru podprli. Pred nami so sedaj dopustniški dnevi in prav vsem bralkam in bralkam Slamnika želim, da jih preživite kar se da mirno ter prijetno in da si odpočijete od vsakdanjih del ter skrbi. Robert Hrovet, poslanec SDS v Državnem zboru RS Gibanje za ohranitev javnega zdravstva V javnosti se že dlje časa odvija razprava o nadaljnji usodi slovenskega javnega zdravstva. Tako bolniki pričakujemo in si želimo, da bo zdravstvo delovalo predvsem po načelih pravičnosti, dostopnosti, odprtosti, kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Vse, kar pa se dogaja zadnje čase, nas navdaja s strahom in zaskrbljenostjo, ne počutimo se varno in nismo prepričani, da se stvari odvijajo v naš prid. Pravzaprav sploh nimamo informacij, procesi, ki pomenijo tektonske spremembe in se globoko dotikajo bolnikov, potekajo stihijsko, nepremišljeno, nestrokovno, ni zaznati niti pogovorov v zvezi s tem s socialnimi partnerji. V negotovi situaciji so tudi zdravniki in javni zavodi s tega področja. Zdravniki si vse bolj želijo zbežati iz javnega zdravstva, zaskrbljeni so zaradi situacije v javnem zdravstvu, izhod iščejo v povečanju vlog za koncesije. Ob takšnih sporočilih ne vidijo svoje prihodnosti, strokovnih možnosti, napredovanja, urejenejše-ga in stimulativnega nagrajevanja. Razmišljajo nekako takole: pojdimo, dokler se še da. V mnogih zdravstvenih javnih zavodih so ekstremno slabi in nespodbudni odnosi, minister za zdravje dr. Bručan pa ne naredi ničesar, da bi popravljal pomanjkljivosti v javnem sistemu. Zanimive so na primer izjave nekaterih najbolj znanih zdravnikov, na primer dr. Arneža, ki pravi: » NE GRE ZA DENAR, GRE ZA ODNOS DO NAŠEGA DELA«. NEZADOVOLJSTVO ZDRAVNIKOV PA SE NAJBOLJ ODRAŽA NA BOLNIKIH - TI SO KONČNE ŽRTVE TAKŠNE SITUACIJE. Minister za zdravstvo Dr. Bručan je brez vizije, vleče kaotične poteze in večinoma deluje nepremišljeno, saj za to področje m pripravljenih zakonskih sprememb, niti sprememb nacionalnega programa na področju zdravstva. Brez sodelovanja s socialnimi partnerji in javnostjo, to je bolniki, razgrajuje in razbija sistem. Vse to pa se dogaja brez analiz, premišljenega sistema in strategije kako naj bi to potekalo. Potekati pa bi moralo nadzorovano in premišljeno. Minister zgolj daje sporočila, da bo favoriziral in polno podpiral zgolj privatizacijo, za-sebništvo, vzel občinam pristojnost pri dodeljevanju koncesij na področju osnovnega zdravstva, kar lahko povzroči v končni lazi tudi odmrtje zdravstvenih domov. Pri tem bi bilo bistveno, da bi ob uvajanju zasebništva in vse večji privatizaciji v zdravstvu imeli ustrezen in zadosten nadzor, tako nad strokovnostjo zdravstvenega dela, porabo sredstev, zaščito bolnikov - o čemer pa že kar nekaj časa ne moremo govoriti. Zdravniška zbornica opozarja, da tega ne zmore, niti zaradi kadrovskih problemov, niti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V Sloveniji letno opravijo le okoli 10 nadzornih pregledov na leto, namesto okoli 800 -ih. Ni jasne regulative - zato je to, kar se dogaja, divja privatizacija in njene največje žrtve bomo bolniki in uporabniki. Če bodo v zdravstvu ostala približno enako visoka sredstva, zdravniki pa bodo delovali večinoma v zasebništvu in kot koncesionarji (kjer pričakujejo, da bodo bolje nagrajeni), potem se bo varčevalo na kvaliteti in dostopnosti. V zasebništvu in koncesioniranem sistemu bo vsak iskal čim več dobička, ostanka sredstev in tako bodo v javnem zdravstvu ostali najtežji bolniki, odvečni, neozdravljivi, reveži ... Zato je bilo 19. junija v Cankarjevem domu ustanovljeno Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. O razlogih za ustanovitev, načelih in ciljih gibanja, pa tudi o obsežnem seznamu članov odbora Gibanja, si lahko kaj več preberete tudi na spletni strani www. ohranimo.si. Srečanja se je udeležilo preko 200 udeležencev, med njimi tudi mnoge znane javne osebnosti. Ocenili so, daje skrajni čas, da se prebudi civilna družba, saj se je obstoječa oblast odločila, da zmanjša obseg javnega zdravstva. Posamezne strukture (opozicija, sindikati, strokovna združenja) so prešibke, da bi lahko ustrezno zaustavile škodljivo zdravstveno politiko ministra dr. Bručana. Solidarnost je v Sloveniji globoko zakoreninjena vrednota in zdravstvene storitve morajo ostati dostopne vsem državljanom, zdravljenje pa ne odvisno od materialnega stanja posameznika. Privatizacija in doplačila bodo ustvarila državljane prvega in drugega razreda. Ne sme se dopustiti, da se zaradi nekaterih pomanjkljivosti javnega sistema, ki bi jih morali odpravljati, zamenja celosten sistem, ki se je v preteklosti že izkazal kot dober, kajti zasebništvo v tako velikem obsegu, kot ga načrtuje dr. Bručan, se je že v mnogih državah izkazal kot nepravičen in dražji ter za uporabnike, torej bolnike, v končni obliki manj primeren. Če imate do predvidene razgradnje javnega zdravstvenega sistema pomisleke tudi vi, ste vabljeni, da se gibanju pridružite. To lahko storite v elektronski obliki, mogoča pa je tudi podpora po pošti na naslov: Gibanje za ohranitev javnega zdravstva Dom sindikatov p.p. 343 1000 Ljubljana Cveta Zalokar- Oražem. poslanka LDS In članica Gibanja Domžale bogatejše še za eno politično stranko Ustanovljen je bil Občinski odbor Aktivne Slovenije Domžale Obveščamo domžalsko javnost, da je bil 16. 5. 2006 v gasilskem domu v Homcu ustanovljen Občinski odbor Aktivne Slovenije Domžale. AS je zaenkrat izvenpai-lamentarna stranka, ki je ob prejšnjih volitvah le za 1% zgrešila vstop v parlament. Ob tej priliki bi radi v stranko povabili čim več Domžalčanov, ki bi radi stvari spremenili na bolje tako na lokalnem kot tudi na državnem nivoju. Predvsem mislimo na ljudi, ki jim je bila morda do sedaj politika tuja, oziroma so mislili, da je to nekaj, kar poteka mimo njih in na njo ne morejo vplivati. Stranka ni ideološko obarvana in je predvsem usmerjena v prihodnosl ter odprla do vseh. Radi bi aklivirali čim več prebivalcev Domžal (odtod ime Aktivna Slovenija), kajti verjamemo da imajo ljudje marsikdaj zelo dobre ideje in zamisli (dostikrat celo boljše od visokih političnih funkcionarjev), ki pa jih je potrebno prezentirali na pravem mestu in ob pravem času. Na Ililovem sejmarjenju se je OO AS Domžale prvič javno predstavil občanom, ko je organiziral akcijo za zbiranje podpisov proti postavitvi plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Zbrali smo 215 podpisov, ki jih je predsednik stranke Franci Kek skupaj z ostalimi zbranimi podpisi izročil predsedniku državnega zbora, g. Cukjatiju. AS je bila edina politična stranka, ki seje lotila lovrstnih akcij, in že če sklepamo samo po odmevih iz italijanskih priobmejnih krajev, je akcija celo med tamkajšnjimi prebivalci naletela na visoko stopnjo odobravanja in naredila na Italijane precej večji vtis kot pa npr. zgolj vljudnosti obisk zunanjega ministra Rupla pri tržaškem županu. Naj ob tej priliki poudarim, da se v stranki zavzemamo za ukinitev vseh mogočih privilegijev, ki obstajajo v slovenski družbi ter ustvarjajo državo »večtirnih državljanov« oziroma priviligiranih skupin. Podpiramo ukinitev vseh mogočih trajnih mandatov na vseh nivojih, ki so samo potuha za nedelo. Prav tako se zavzemamo za spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki skoraj popolnoma ignorira delavca pri delitvi dobička (zakon zagotavlja udeležbo pri dobičku le neposrednemu vodstvu družbe, oziroma upravi, nadzornim svetom itd), kot da delavec ne prispeva ničesar k rasti družbe. Zavzemamo se za ukinitev vseh tajnih individualnih pogodb managei-jev v javnem sektorju, pogodbe v javnem sektorju morajo biti javne in brez raznih oderuških aneksov. Nasploh se zavzemamo za povečano kazensko odgovornost managerjev, tako kot je to urejeno na zahodu. Pri nas slabi managerji skoraj nekaznovano uničujejo podjetja in se selijo iz enega v drugega. Na žalost ugotavljamo da se Slovenija vedno bolj spreminja v družbo, ki ji vladajo določeni lobiji z močnimi posamezniki v ozadju in je tako rekoč do konca zlobirana. Ža to nosita zasluge v veliki meri prejšnja vladna koalicija, kot tudi sedanja, ki to stanje še naprej dopušča, oziroma izvaja samo manjše »kozmetične« popravke Naj navedem samo en primer, namreč vlada kupuje oklepna vozila za 63 milijard tolarjev, medtem ko v Ljubljani že več let stoji nedokončana pediatrična klinika zaradi pomanjkanja sredstev ali npr. primanjkuje sredstev za dokončanje prenove onkološkega inštituta. Za sodobne aparature v zdravstvu dostikrat dajejo denar razni donatorji, brez problema pa se v vladi najde denar za oborožitev. Da ne govorimo o vseh mogočih referendumih (od katerih državljani praktično nimajo nič - npr. referendum o odprtju trgovin), ki so davkoplačevalce stali velike vsote denarja. Koliko neprofitnih stanovanj bi bilo mogoče zgraditi za ta "proč vrženi" denar. Človeku kije vsaj malo kritičen do dogajanj okoli sebe, je kaj hitro jasno, da v deželi Kranjski nekaj »močno smrdi«. Stranka se bo letos tudi prvič preizkusila na lokalnih volitvah v Domžalski občinski svet. Zatorej pozivamo ljudi da se pridružijo Aktivni Sloveniji, da skupaj obrnemo stvari na bolje. Prepričani smo da si Slovenci zaslužimo veliko več od tega, kar nam je ponujala prejšnja in nam sedaj ponuja zdajšnja vladna koalicija. domzale(žf>,aktivnaslovenija.si predsednik 00 AS Domžale dr. Marjan Korošec )0. letošnja številka Slamnika izide 8. septembra 2006, zato vaše prispevke pričakujemo do kdaj na elektronsko pošto vera.vo|ska@domzale.si ali lnfo@kd-dom-zale.sl In prijetne počitnice vsem. Predstavljamo štipendiste Občine Domžale Glasbenica Alenka Semeja »V glasbo sem se pravzaprav že rodila. Oče Kdi je harmonikar Alpskega kvinteta, tako da smo doma že od malega poslušali njihove kasete, tudi brat Uroš je veliko vadil klavir, /raven pa sva z mami sedeli in peli ter ga vzpodbujali,« na eno od mojih vprašanj odgovarja šti-pvndistka Občine Domžale, Alenka Semeja, za katero bi lahko rekla, da je glasba vse njeno dosedanje mlado življenje, iz pogovora z njo pa boste najbrž tudi vi ugotovili, da bo glasba njena najpomembnejša spremljevalka tudi v prihodnje. Preberite, kaj je povedala o obiskovanju osnovne šole. Moja »prva« šolajo bila Osnovna šola Dob. l"a čas mi je pustil lepe spomine, še posebej živo se spomnim, kako zavzeto smo zbirali star papir in tekmovali z drugimi razredi, pa kako solidarni smo bili, če je kdo zbolel in ga ni bilo v šolo, tako da je cela »delegacija« sošolk po pouku nesla zvezke kar k njemu domov in smo počakale, daje vse prepisal . . . Seveda smo se ob tem ves čas zelo zabavali, tako da se na koncu ni več prav vedelo, zakaj smo sploh prišli, he, he . . Si bila z znanjem iz osnovne šole zadovoljna? Dobska šola je po mojem mnenju odlična podlaga za nadaljnje šolanje; vsaj meni je zgradila jasne temelje za samostojno razmišljanje, ki je bistveno na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. ko so vsi nekako razpuščeni. Glasba ti najbrž pomeni vse. O začetku sva že rekli, kako pa se je nadaljevalo? Ko je bil čas, da se začnem učiti instrument, mi je mami predlagala violino in tako je tudi bilo. he, he . . . Ljubezen do violine je v veliki meri rasla zaradi moje prve učiteljice violine na domžalski glasbeni Soli, Branke Bečaj. s katero sva se zelo ujeli in me je že zelo zgodaj vpeljala v Simfonični orkester Domžale-Kamnik. kjer sem si pridobila pomembne orkestrske izkušnje za naprej. Usmerila me je na Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana, kjer sem leta 2002 z odliko zaključila gimnazijo in maturirala ter naredila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo; sedaj sem zaključila četrti letnik pri prof. Volodji Balžalorskem in me čaka le še diploma. Kljub mladosti je za tabo že uspešna glasbena pot. V Času šolanja na SGBŠ sem na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov Ljubljane z okolico osvojila zlato priznanje (2000), igrala kot solistka s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kam- nik (2000) ter solo z orkestrom AGBŠ v veliki dvorani Slovenske filharmonije (2002) ter se udeleževala mojstrskih tečajev na Bledu, v Kopru, Festivala Ljubljana ipd. Na Akademiji pa sem ogromno časa posvečala igranju v Godalnem kvartetu Fiaco, s katerim smo v najvišji kategoriji komornih skupin v letu 2005 zmagali na Državnem tekmovanju, imeli cikel koncertov Glasbene mladine po Sloveniji, nastopali v Italiji, Nemčiji in drugod. Za uspehe na tekmovanjih in koncertnih nastopih nas je Akademija za šolsko leto 2004/2005 nagradila s Študentsko Prešernovo nagrado. Presenečaš tudi z nastopi v na-rodnozabavni glasbi. Znanje, ki ga pridobivam na področju klasične glasbe, z veseljem prenesem še v narodno-zabavno glasbo, saj sem ob tej glasbi rasla in ati prav zame napiše skladbe za violino in Alpski kvintet. To ni neka srednja pot, so le različna področja glasbe, ki mi razširjajo obzorja in dajejo zmožnost presojanja glasbe glede na kvaliteto in ne glede na zvrst. Kje se vidiš čez deset let? Tudi vprašanje, kje se vidim čez eno leto, ne bi bilo lahko, kaj šele čez deset let! Najbrž, bo moje delo povezano s poučevanjem violine in upam, da bo čim bolj ustvarjalno, kar pa mislim, da pri delu z otroki ne bo težko. Prosti čas? Moj prosti čas je povsem običajen - preživljam ga s fantom, grem v kino, na sprehod. Imam tako »polno glavo«, da niti ne pogrešam še kakšnih dodatnih aktivnosti. Za kaj porabiš štipendijo? Štipendijo porabim za mesečno vozovnico, strune za violino, ki so velik potrošni material, žim-ljenje loka in študentske bone za prehrano, ker sem po cele dneve v Ljubljani. Poleg tega sem nekaj prispevala zraven, ko so mi starši kupili novo violino, ki sem jo že nujno potrebovala. Morda za konec še o Domžalah? V Domžalah se mi zdi škoda, da SPB postaja tako prazen in hladen za ljudi; manjka najbrž kakšen prijeten lokal; center za mlade z video projekcijami, živo glasbo ob vikendih . . . Tudi ki-nodvorana propada . . . Hvala m še veliko prijetnih trenutkov z glasbo! Ven Vojska t™» !><*««..,>. MU Ljubljanska 104 • Domžale • 0172415 00 akumulator DEEJAY WANNA BE DELAVNICA Za vse, ki bi radi osvojili osnove DJ-anja, bo v terminu od 29.7.do-12.8.2006 v prostorih MKC Akumulator potekala glasbena delavnica DEEJAY WANNA BE. Delavnica bo sestavljena iz teoretičnega ter praktičnega dela in bo potekala 2-krat tedensko. Spoznali se bomo z opremo in filozofijo DJ-anja, osnovami produkcije in ostalim, ter seveda, kako vse skupaj uporabiti pri samem vrtenju glasbe. Število mest bo omejeno na 10, zato pohiti in se prijavi v prostorih MKCD Akumulator. Delavnico bova vodila DJ Koksi in moja malenkost Jadi. Se vidimo!! Ljubljanska cesta 70 tel: 722-66-00, e-mail: czm@siol.net www.i-rose.si Dogodki V CENTRJJ ZA MLADE DOMŽALE Vabimo na ogled likovne razstave mladih s posebnimi potrebami z naslovom »SONCE NA DLANI«. NAMIZNE IGRE Tri torke: 11., 18., 25. ter tri četrtke: 13., 20., 27. v juliju bodo v prostorih CZM od 10.00 do 13.00 ure potekale ure namiznih iger (Spomin, Boggle, Človek ne jezi se, šah itd). Dobrodošli mladi, starejši od 8 let. MLADINSKE POBUDE Si star med 15 in 25 let? Imaš idejo kako bi popestril življenje v občini? Imaš voljo, da bi idejo tudi izpeljal, pa ti primanjkuje finančnih sredstev? Če si na zgornja vprašanja odgovoril z »da«, pokliči v CZM in nas preseneti s svojo idejo, mi pa ti pokažemo pot do njene uresničitve. Dosegljivi smo tudi v času počitnic. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski itd.), se odzovite našemu vabilu. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 15.00 uro. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. lil t>€> .k Zahvala donatorjem počitnikovanja rejniških družin v Pineti - Novigrad Že deveto leto zapored smo v Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale izvedli program »Usposabljanje in letovanje rejniških družin v smislu razvijanja sposobnosti sprejemanja in reševanja stisk rejencev« ob denarni pomoči ROTARY CLUBA DOMŽALE. Ta je letos s svojim prispevkom 250.000 sit olajšal rejniškim staršem petdnevno bivanje vsem 42 udeleženim rejencem. V Pineti Novigrad smo bili v času od 28.6.do 3.7.2006. K prijetnejšim počitnicam so prispevali z različnimi materialnimi izdelki tudi KS DOB, Občina Domžale,VEIT TEAM Domžale, Slaščičarna Lenček, AVTO DEBEVC, MK Domžale, DELO D.D., CISCO SYSTEMS, prof. Luka Fekonija iz Fakultete za šport, Kolinska Ljubljana, ROISS DVA D.O.O., GLAXOSMITH KLEIN. Z njimi smo popestrili ustvarjalne delavnice, športne in družabne aktivnosti, v katere smo vpeti vse dni vsi udeleženci, od zgodnjega jutra do večera, ko odhajamo, glede na starost, v posteljo: prvi ob 22. uri, zadnji pa.... Skupaj nas je bilo kar 83, v zelo pestri starostni sestavi - od sedmih mesecev do 78 let. Med seboj se imamo zares dobro, saj znamo upoštevati potrebe drug drugega in uspemo težave reševati sproti, v neposrednem pogovoru, ob spošto- vanju vseh. Alkohol in droga sta prepovedana. Uživamo, se veselimo in nasmejemo ob dogodivščinah, ki nam ostajajo v lepem spominu in ki nas polnijo z dobro energijo. V imenu Centra za socialno delo Domžale in Društva rejnic in rejnikov Domžale se želim zahvaliti vsem imenovanim donatorjem, ki nas podpirajo v iskanju dobrih, ustvarjalnih načinov zdravega življenja. Hvala vsem, ki so v svojem prostem času, povsem prostovoljsko zbirali donatorska sredstva: rejnicam Frančiški Rožič, Mateji Pestot-nik, Ivanki Klopčič, absolventu Fakultete za šport Edu Javorju in prof. Marjeti Savnik. Marti Tomec STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure stran 13 PREDSTAVLJAMO Pogovor z Danico Gostinčar, novo direktorico Doma upokojencev Domžale Svojo delovno pot je moja današnja sogovornica, ki je pred kratkim postala direktorica Doma počitka Domžale, Danica Gostinčar, sicer dipl. pedagoginja, začela kot medicinska sestra na ortopedski kliniki. V stari dom upokojencev v Domžalah je prišla prav ob njegovi selitvi v nove prostore, ki so zagotovili bistveno primernejše pogoje za starostnike, za katere je vrsto let skrbela kot glavna sestra. Ali ste rada delala kot glavna sestra? Zelo rada. Delo je bilo zelo razgibano, obsegalo je celo paleto področij in z veseljem lahko rečem, da bi se za podobno delo odločila še enkrat, Če bi bila mlada. Pri tem delu se veliko naučiš, saj celovito spremljaš dogajanja v domu. Za kaj ste se posebej trudila? Za dobre medsebojne odnose, ki so pogoj za uspešno delo zavoda, kakršen je naš dom upokojencev. Skupaj s sodelavci in sodelavkami smo negovali iskrene odnose, obravnavali naše varovance vsakega posebej, z njihovimi potrebami in željami. Prav I i odnosi in dobro razpoloženje v domu so bili eden od vzrokov, da sem se odločila, da kandidiram za direktorja doma, želela bi namreč, da se vse to ohrani in nadaljuje. Se je delo s prevzemom direktorske funkcije bistveno spremenilo? Je in ni. Je zanesljivo več odgovornosti, tudi več tehničnega dela, vendar poskrbim, da mi ostane čas za zaposlene, predvsem pa naše varovance, ki jih obiščem vsako jutro kot tedaj. ko sem bila glavna sestra. To ni mogoče prekiniti ali pozabiti čez noč, ljudje se te navadijo, tudi sama sem se jih navadila in bi jutranje obiske zelo pogrešala. Morda nekaj besed o varovancih? Vsak zase je prijeten, ne rečem, da včasih pride do kakšnih težav, ampak, kje jih pa ni. Moram pa reči, da znajo hvaležnost vračati, če soje deležni. Kot sem omenila, skušamo obravnavati vsakogar posebej kot osebnost. Poskušamo najti individualne poti do posameznika, do njegovih želja in potreb. Vsakomur skušamo do neke mere ustreči, vedno sicer ne gre, ampak trudimo se 24 ur na dan, saj imamo ponoči dežurstvo. Sicer 76 zaposlenih skrbi za 167 varovancev. Imate kakšno posebno željo za prihodnost doma? Kar nekaj, ena izmed njih je večja pozornost in skrb dementnim starejšim osebam. Demcnca je namreč ena kar pogostih starostnih tegob in trenutno imamo pravo srečo, da imamo dve zaposleni, ki imata izjemen občutek za tovrstne osebe in znata z njimi resnično dobro delati in jih pritegniti v skupno delo predvsem v njihovo veselje. Kako je z dnevnim varstvom? V domu imamo dnevno varstvo organizirano že nekaj let. Lahko pa povem, da je premalo izkoriščeno, saj imamo v njem zelo malo starostnikov, ki dneve preživljajo pri nas. Možnosti je več, zato vabim vse, ki bi jim lahko na tak način pomagali, da se oglasijo pri nas. Enako jim lahko ponudimo pranje perila, raz-našanje kosil in morda še kakš- no pomoč, ki bo zlasti starejšim olajšala starost. Imate veliko obiskov sorodnikov? Glede na veliko zaposlenost in hitri tempo življenja smo z obiski svojcev naših Varovancev in njihovim sodelovanjem kar zadovoljni. Zelo se zanimajo za počutje svojih najbližjih, jih redno obiskujejo, se z njimi udeležujejo naših prireditev in veselijo njihovega napredka. Kot mi je znano, vašim varovancem prav nikoli ni dolgčas. Vsi skupaj, zaposleni in varovanci se trudimo, da bi bil vsak dan drugačen, da bi prinesel nekaj novega. Zato se vsak mesec potrudimo in pripravimo slovesnost ob rojstnih dnevih varovancev, še posebej so ti slovesni, če se praznujejo okrogli jubileji, še posebej veselo pa je, ko nas obišče harmonikar. Posamezni varovanci pa pripravljajo še čisto svoje rojstnodnevne zabave. Redno nas s svojimi programi obiskujejo vrtci in šole, pa dobrodelne organizacije, kulturna društva, radi imamo nastope naše folklorne skupine, pevskega zbora Rumene vrane, ki ga sestavljajo zaposlene, pa naše pesnice, slikarke in še bi lahko naštevala. Dvakrat mesečno pripravimo tudi mašo, varovance pa obiskuje domžalski župnik, zagotovljeno pa imajo tudi vsakodnevno zdravstveno oskrbo, ki jo zagotavljamo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžale. Posebej smo ponosni na ročna dela naših varovancev, ki jih redno predstavljamo na razstavah, varovanci pa posebej težko pričakujejo tradicionalne piknike in tombole. Kaj pa vaš prosti čas? Včasih, ko sem ob delu študirala, ga skoraj ni bilo. Lahko rečem, da sem ob študiju prav uživala in da tudi sedaj del prostega časa porabim za izobraževanje, ki je stalnica tudi vseh zaposlenih v domu, ki s pridom preko svojih povezav s sorodnimi društvi ter drugimi domovi upokojencev sledimo novostim in jih uvajamo v naše delo. Sicer pa tudi sedaj prav veliko prostega časa ni, a je dobro izkoriščen. Rada kvačkam in klekljam, vzamem v roke kakšno knjigo, skrbim za rože, najraje pa nabiram gobe, kar mi je v posebno veselje. Ste zadovoljni s skrbjo za vse starejše ljudi? Ugotavljam, da imajo veliko možnosti in priložnosti, saj na tem področju deluje cela vrsta strokovnih in profesionalnih institucij, posebej dobro obiskana pa so posamezna društva in organizacije. Morda ne bi škodilo malce več usklajenega dela, saj sedaj velikokrat starejši dela društev ne poznajo, ali pa so na drugi strani razpeti med več društev, ki skrbijo za starejše. Sicer pa sem prepričana, da se vsak po svoje - tako v domačem okolju kot v drugih institucijam trudimo, da bi bilo našim najbližjim in drugim jesen življenja prijetna, tudi zato, ker bomo nekoč mi enkrat stari in si želimo podobne skrbi tudi zase. Hvala in veliko uspeha pri delu vam želim. Vera Vojska Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju Rajko Bajec, predsednik Ribiške družine Bistrica Domžale Ribiško družino Bistrica, ki je pred dvema letoma praznovala prvih 50 let uspešnega dela, že vrsto let vodi Rajko Bajec, ki je konec junija praznoval 70. rojstni dan. ^b tem so mu člani družine in prijatelji pripravili Prijetno slovesnost, katere se je zelo razveselil m se vidno ganjen zahvalil za pozornost, ki jo sam vse življenje namenja ribištvu, varovanju Rarave ter iskrenemu prijateljstvu. Ljubezen do ribištva in narave, posebej do voda, 8a spremlja od otroštva, o čemer lahko prebere-01 o tudi v publikaciji, ki sojo ribiči izdali ob zla-,c|o jubileju svoje družine. Pod vodstvom Rajka . ajca Ribiška družina Bistrica vidno napreduje ln na vseh področjih izraža svojo skrb za zdravo )n čisto naravo, še posebej za vode in živalstvo ln rastlinstvo v njih. Kol so poudarili prijatelji v nagovoru, Rajko Bajec ni le ribič, pač pa bi zanj boljši izraz varuh voda in narave. Rajko °ajec je vselej optimist, tudi ob težkih dogod-*|h ostaja optimist in vselej išče pot, po kateri ' uresničili vizije o čisti vodi. Njegovo pot je Pomembno oblikoval tudi njegov predhodnik, ?jal že pokojni Franc Plcšcc. Predsednika ribiške 1 nižine odlikuje nepopustljivost, predvsem pa v°'ika ljubezen do voda in narave, zaradi katere Vselej trdno vztraja pri uresničevanju svojih za- Jubllant Rajko Bajec jo pred dvoma lotoma Iz rok županje Cvete Zalokar Oražem prejel občinsko priznanje za uspešno delo RD Bistrica. misli. Pri delu gaje vselej vodila želja, da naše okolje ostane čisto, da naše vode in ribe v njih ostanejo zdrave, ne le za nas, temveč tudi za rodove, ki prihajajo. Pri tem njegovi sodelavci zlasti občudujejo njegovo trdno odločenost, da kljub težavam in oviram, včasih celo nemogočim, nikoli ne odneha, vedno gleda naprej in nikoli nazaj. Razen takrat, ko se spominja pre- hojenih poti in prijateljev, ki so z njim oblikovali zgodovino, sedanjost, predvsem pa prihodnost Ribiške družine Bistrica Domžale. S svojo človeško toplino in iskreno zavzetostjo sije pridobil naklonjenost in zaupanje tako pri sodelavcih in prijateljih, kot tudi pri vseh, s katerimi sodeluje kot predsednik Ribiške družine Bistrica Domžale. Vselej mu zaupajo, saj vedo, da nalogo, ki oblikuje njegovo življenjsko pot - za čiste vode, za naravo, ki nam je samo posojena, da z njo upravljamo in si prizadevamo, da čim lepša ostane našim vnukom, uresničuje dosledno in da mu ni nikoli žal prostovoljnega dela, ki ga vlaga v življenje in delo ribiške družine. Prav to njegovo delo predstavlja dober vzgled odgovornosti in življenjskega poguma, ki ostajata neizbrisno zapisana v novejši zgodovini ribištva v naši občini. Sodelavci in prijatelji so mu ob praznovanju 70. rojstnega dneva zapisali: »Ponosni smo na vse doseženo pod tvojim vodstvom, hvaležni smo ti za vse prijetne in iskrene trenutke s teboj, dragi Rajko. Ob življenjskem jubileju ti iskreno čestitamo in ti želimo še veliko zdravih, srečnih in veselih trenutkov - v krogu tvojih najdražjih in v krogu sodelavcev in prijateljev, ki te imamo radi in smo iskreno ponosni na naše skupno delo. Brez tebe, spoštovani prijatelj, bi ga ne opravili.« Številnim čestitkam slavljencu, Rajku Bajcu, predsedniku Ribiške družine Bistrica Domžale, ki je za svoje dolgoletno požrtvovalno delo na področju ribištva in skrbi za naravo, posebej skrbi za vode, prejel številna priznanja, se pridružuje tudi I Ircdništvo. Vera Vojska Gospa Ivanka Rosulnik: Stara sem 90 let in rada živim V srcu moraš imeti nekoga rad, jaz imam rada svoj dom Obisk gospe Ivanke Rosulnik, ki živi na Viru. Jurčičeva 10, in je konec junija napolnila devet desetletij, je nekaj posebnega. Je prijeten, vesel dogodek, poln lepih življenjskih izkušenj, resnic, predvsem pa sreče, da je dočakala tako visoko starost. Kot potoček na izviru vrejo iz gospe Ivanke, ki ji prav nihče, ampak res prav nihče, ne bi prisodil tako visoke starosti, besede, spomini, lepe misli, predvsem pa veselje in sreča nad življenjem. Gospa Ivanka je kljub visoki starosti čila in zdrava. »Malce zaletava, pa noge me bolijo, drugače pa sem po preboleli bolezni vse življenje zdrava,« mi po pozdravu pove in v prisrčnem smehu obudi besede zdravnika, da ima kri kot šestnajstletnica. Preden se povrneva v otroštvo, se spomni pokojnega moža, s katerim sta gradila hišo, ki ji še sedaj namenja veliko skrbi, predvsem pa denarja, se spet smeji in pove, da seje rodila 22. junija 1916 na Notranjskem. Njen rojstni kraj je Podcerkev. V siromašni družini Mramorjevih je bilo sedem otrok. »Nekdo mora od doma.« sc spominja, saj je mama ostala sama, oče, priden čevljar, je umrl in mlada Ivanka, ki je bila v otroštvu precej bolehna, se je odločila, da si poišče kruh. Na Notranjskem priložnosti ni bilo, zato se je razveselila mesta pomočnice v menzi v tedanji Papirnici na Količevem, kjer je pridno delala. Denarja ni bilo veliko, je bilo pa stanovanje pri Bonačevih in prijetna mladost. Sledila je poroka z Janezom Rosulnikom, ki se je žal ponesrečil 1961 v prometni nesreči. Gospa Ivanka se rada spominja, s kakšno ljubeznijo sta gradila hišo, katere gradnje seje po moževi smrti lotila sama. Ena služba je bila premalo, zato si je poiskala še dodatno delo, ob tem pa skrbela še za mamo, ki je doživela kar 98 let. »Če imaš kaj srca, starše vzameš k sebi,« se spominja prijetnih trenutkov z mamo. V Papirnici je delala vse do leta 1960, ko seje upokojila, in še danes se rada spominja dobrih »majstrov in majstric«, prijaznih odnosov, ko se je naučila, da so dobri odnosi le, če lahko pomagaš ti drugim, oni tebi in »jaz, če le morem, pomagam, drugi pa meni,« je zadovoljna. Vsako soboto obišče možev grob v Domžalah. Do tja jo odpelje eden od sosedov iz ulice, v trgovino se odpravi sama. »Saj bi mi tudi tu sosedje radi pomagali,« pravi, »a dokler bom sama delala, bom še.« Rada ima lepo v hiši in okoli nje, zato ji dela nikoli ne zmanjka. Ampak za obisk soseda se čas vedno najde in za prijazno gospo Marijo, medicinsko sestro, ki živi v prvem nadstropju, tudi. Rada jo ima in ji je hvaležna za zdravniško skrb, s katero ji je najbrž rešila življenje. Rada ima življenje. Z njim je zadovoljna. »S takim, kakršno je. kakršnega prinesejo leta. Skoraj ne morem verjeti, da jim imam že devetdeset,« se nagajivo sprašuje in pripoveduje, kako rada pogleda televizijo, prebere časopis, včasih obišče cerkev in s cerkvijo je povezano presenečenje ob njenem 90. rojstnem dnevu. Virski župnik jo je na predvečer rojstnega dne povabil k maši in ji po njej čestital za rojstni dan in poklonil šopek cvetja. In nato drugo velikansko prijetno presenečenje. Prišli so sosedje. »So hoteli postaviti mlaje, pa nisem bila za to. Praznovanja imam rada, ampak ne prevelike pozornosti,« pravi in pohvali soseda Hinka in Janeza, ki sta vse organizirala. Pripravili so ji pravo zabavo s hrano in pijačo, veliko čestitkami in veselja, harmoniko, pa tudi na pravo rojstnodnevno torto niso pozabili. »V življenju nisem imela take zabave, bila sem zadovoljna in presrečna, čeprav nisem vedela, ali naj se od sreče smejim ali jokam. Nisem vedela, da so sosedje tako prisrčni. Zelo lepo je živeti med takimi ljudmi v ulici,« je še vedno ganjena, ko se spomni prijetnega večera in vseh pozornosti. »Od kod ta leta, ne morem verjeti, da jih imam že devetdeset,« razmišlja in je vesela, da jim ima že toliko. Želi si le zdravja in to takega, da bi tako kot doslej vse lahko naredila sama. Pa da bi bilo v Jurčičevi ulici še naprej tako prijazno, da bi si pomagali in se razumeli, potem bo srečna. K tej sreči prispevajo tudi obiski nečakov, posebej pa srečanja z obema sestrama. Marija živi v Kočevju, Metka na Homcu. Dobijo se skupaj in obujajo spomine na skromno, a lepo otroštvo, na vsaka svojo življenjsko pot. »Moja je lepa, čeprav tudi težkih trenutkov ni manjkalo,« pravi gospa Ivanka in mi zaupa še eno skrivnost, ki jo ohranja mladostno: »V srcu moraš imeti nekoga rad. ne samo sebe, ljudi moraš imeti rad. Jaz imam ob ljudeh najraje svoj dom, zato si želim, da je urejen, da je prijazen in da je lep tudi vrt okoli njega«, in že razmišlja, kaj bo delala jutri, potem ko bosta z gospo Marijo popili kavo s sosedom Janezom. Naj bodo tudi prihodnja leta prijazna z vami, gospa Ivanka Rosulnik, polna zdravja in prijetnih trenutkov s sosedi in iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu. Vera Vojska Sosedje so jI pripravili prijetno praznovanje Jubilejno poletno taborjenje Turistično rekreativnega društva Turnše, Cešenik Konec junija je na prireditvenem prostoru Turistično rekreativnega društva Turnše Cešenik potekalo 10. jubilejno taborjenje, ki so ga letos poimenovali CISTA 10-KA. 61 tabornikov in tabornic, od četrtega do 15. leta, ter tri je gostje iz Kostela so pod vodstvom 12 vodij ter starešine Janka Jeraja in taborovodje Katje Jeraj preživeli štiri prijetne dni, vodstvo taborjenja pa je poskrbelo tudi za njihove starše, ki so enako prijetno preživeli tri večere oz. noči. Po prihodu v tabor so se udeleženci ob taborniški himni ter spoznavnih igrah razdelili v vode, v okviru katerih so nato potekale aktivnosti, med katerimi so bile tako plesne urice - letošnja novost, ki je vse navdušila, kot ustvarjalne delavnice, posebej pa so se veselili taborniških večerov, ko so se jim pridružili starši, za katere so organizatorji pripravili igre z veliko dobre volje, nočni potep s kolesom, vrnitev v 60-ta leta s hlačami na zvonec, tunikami, trakovi in cvetjem ter jih skupaj s taborniki povabili na adrenalinski dan ter prijeten zaključek že 10. taborjenja po vrsti. In kaj so delali taborniki skoraj štiri dni. Prvi dan je bil namenjen spoznavnim igram, delu po vodih, ustvarjalnim delavnicam, kjer so delali umetnine iz daz mase, slikali na steklo, delali lutke iz lika, iz cvetličnih lončkov punčke; predstavitvam vodov, ki so jih popestrili s skeči, igricami, pesmimi in plesom ob tabornem ognju. Manjša nevihta jih ni niti prestrašila niti odvrnila od dela v ustvarjalnih delavnicah. Drugi dan jih je obiskala slovenska policija in predstavila svoje delo. Taborniki so spoznali pomen dela s konji in psi, se seznanili z motorji in kolesi, spoznali nevarnosti tatvin koles in mobijev, posebej zanimiva je bila predstavitev forenzika in sledilnega avta, marsikaj novega pa so izvedeli tudi na predavanju o nevarnosti drog. Sledilo je učenje taborniških veščin, dekleta so bila navdušena nad svetom mode, starši pa ob tabornem ognju nad modno revijo, saj se jim niti sanjalo ni, kako domiselni so njihovi otroci. Sobotno dopoldne je tabornike razveseljeval balon, vročino so si lajšali s plavalnimi uricami, pozabili pa niso niti na lov na skriti zaklad niti na premagovanje ovir. Soboto je popestril tudi živ žav, pa rim-šim-šim, ki je predstavljal pravzaprav priprave na poroke, ki so se odvijale v prijetnem sobotnem večeru. Zadnji dan so poimenovali adrenalinski dan in so nanj povabili vse starše. Po običajnem jutranjem zboru, telovadbi in umivanju so skušali preživeti na progi preživetja, po razburljivem iskanju možnosti, kako progo čim hitreje premagati, pa jih je čakala prijetna vožnja s kanuji po bajerju, popoldne pa urejanje in ocenjevanje šotorov ter slavnostni zaključek tabora z gosti, ko so podelili tudi nagrade, zahvale in še kaj takega, kar se za jubilejni tabor spodobi. Ankete tokrat v taboru nismo delali. Kogarkoli smo namreč vprašali, kako je, kako se počuti, kako bi ocenil letošnje taborjenje, vsak je bil zelo kratek: ČISTA 10-KA. Veliko pa povedo tudi besede, zapisane v vabilu, ki so jih tudi na letošnjem taboru člani in članice Turističnega društva Turnše, Cešenik v celoti uresničili: Že deseto leto zapored skušamo osrečevati otroke, ki se udeležujejo poletnega tabora in ponosni smo, da nam to uspeva. Vedno znova, zato na svidenje drugo leto! Veri Volska Obisk pri tabornikih V Stavci vasi je lepo Letos domžalski taborniki počitnice preživljajo v taboru v Stavci vasi pri Žužemberku. Tabor je obiskal podžupan Toni Dragar in predstavnika Občinskega štaba civilne zaščite Darko Jenko in Peter Gubane. Na taboru je bilo 50 tabornikov, ki so pod vodstvom taborovodje Tine Močnik in starešine tabora Irene Jeretina preživljali prijetne počitniške dni. 0. u. DNEVNI RED Od 10. 7. do 23. 7. 2006 v Blagovnici Vele Domžale, Modni hiši Kamnik in prodajalnah Stilus Celje, Stilus Grosuplje in Stilus Sežana stil si ti stilus SNG Drama Ljubljana Aleš Berger: Zmenki ljubezensko drama režija: Vinko Moderndorfer igrajo: Bojan Emeršič, Maja Sever, Aleš Valič in Saša Mihelčič Dramski prvenec Aleša Bergerja opisuje srečevanja navidez vsakdanjih in nepomembnih ljudi, ki se v parku naključno srečujejo kot sprehajalci psov. Med njimi se plete zgodba, ki skozi razpoke vsakdanjosti razkriva naravo sveta, saj se izkaže, da absurd, nesmisel in deluzija niso le drža glavnih protagonostov uprizoritve, ampak kar naravno stanje stvari. SNG Nova Gorica Biljana Srbljanovič: Kobilice ali Moj OČe igra loto, tragična komedija režija: Eduard Miler, igrajo: Ana Facchini, Gorazd Jakomini, Lara P. Jankovič, Iztok Mlakar, Saša Mihelčič, Mira-Lampe Vujičič, Radoš Bolčina, Milan Vodo-pivec, Ivo Barišič, Jože Hrovat in Teja Glažar. Biljana Srbljanovič je ena izmed najuspešnejših srbskih dramatičark, Kobilice pa je ena njenih redkih apolitičnih dram, saj briše meje med žanri in slogi. V njej se povezujejo ples, glasba, komedija, tragedija in pripovedovanje o tem, kako skušamo zaman upočasniti staranje in biološke spremembe. Prešernovo gledališče Kranj Gregor Strniša: Žabe (ali prilika o bogatem in ubogem Lazarju) drama režija: Jaka Ivane, igrajo: Rok Vihar, Peter Musevski in Vesna Pemarčič Žunič Reven poštar Lazar pride na prvi spomladanski dan v krčmo na robu Barja, kjer ga z rumom in žabjimi kraki pogosti prijazen, a skrivnosten Točaj, ki ta dan praznuje svoj rojstni dan. Med pogovorom mu Lazar prizna, da zadnje noči sanja, kako je bogat. Točaj mu zaupa, da je Hudič in mu lahko izpolni vse želje, med drugim ga lahko spremeni tudi v bogataša. SLG Celje Matjaž Zupančič: Igra s pari drama režija: Matjaž Zupančič igrajo: Renato Jenček, Jagoda. Lučka Počkaj in Dejan Pevčevič Zgodba se začne tik pred standardno petkovo večerjo, ko mož in žena čakata svoje prijatelje. Od večera si ne obetata nič novega saj bo vse potekalo kot ponavadi. Ko pa se namesto prijateljice in njenega ostarelega moža na vratih pojavita prijateljica in njen zavidljivo mladi ljubimec, postane jasno, da se večer le ne bo odvijal po ustaljenem vzorcu. Mestno gledališče ljubljansko James Prideaux: Gospodinja komedijo režija: Zvone Šedlbauer igrata: Ljerka Belak in Janez Starina V hiši na robu mesta živi pisatelj pogrošnih romanov, samski mamin sinko srednjih let. Ko umre njegova posesivna mati, končno zadiha in si v hiši zaželi družbe - čedno služkinjo, ki bi izpolnjevala njegove želje. Toda pri izbiri ima smolo, saj zaposli klošarko srednjih let, ki je prijazna le na prvi pogled. Situacija se hitro zaplete. Drama SNG Maribor Noel Coward: Intimna komedija komedijo režija: Zvone Sedlbauer igrajo: Ksenja Mišic, Branko Šturbej, Maša Židanik Bjelobrk in Vlado Novak Amanda in Elliot sta bivša zakonca, ki že pet let živita ločeno, potem pa se vsak s svojim novim partnerjem ob istem času znajdeta naporočnem potovanju na trancoski rivieri, kjer si delijo hotelsko teraso. A usodna privlačnost je premočna in bivša zakonca se po začetnih grdih pogledih in hudih besedah začneta ponovno zapletati. ABO Slovenski komorni zbor dirigent: Mirko Cuderman Slovenski komorni zbor je bil ustanovljen leta 1991 na pobudo Mirka Cudermana, ki je že ves čas njegov umetniški vodja. Od leta 1998 deluje kot samostojna organizacijska enota Slovenske filharmonije, njegova osnovna dejavnost pa so koncerti vokalno-instrumentalne in »a cappella« glasbe ter snemanje sedaj že zelo obsežne zbirke plošč. Trombonisti Italiani in Steven Mead Lito Fontana pozavna, Gianluca Camilli pozavna, Rocco Degola pozavna, Roberto Pecorelli pozavna in Steven Mead tuba Kvartet Trombonisti Italiani je leta 1996 ustanovil Lito Fontana. Zasedba se ne omejuje le z enim glasbenim slogom, ampak se gibljejo od baroka in klasične glasbe, pa do jazza in modernih italijanskih kompozicij. Steven Mead sodi med najboljše angleške izvajalce na tenorski tubi, ki s svojim nizkim zvočnim registrom pozavnam daje prav poseben podton. Marjana Lipovšek mezzosopran Altred Burgstaller bas Anthony Spiri klavir Marjana Lipovšek je po diplomi iz klavirja in glasbene pedagogike v Ljubljani je nadaljevala s študijem petja v Grazu in na Dunaju, svoj prvi angažma pa je dobila v Dunajski operni hiši. Sledila je izjemna kariera tako na opernih kot koncertnih odrih. V Domžalah jo bosta spremljala avstrijski basist Alfred Burgstaller in ameriški pianist Anthony Spiri. 06/07 Matej Zupan flavta in Godalni kvartet ACIES Matej Zupan flavta Benjamin Ziervogel violina Raphael Kasprian violina Matej Zupan je solo flavtist Simfonikov RTV B. ... • u ci •• -i -^i i ^ i , ni a dt Manfred Plessl viola Slovenija, član pihalnega kvarteta ARIART _ .... . , , ter ansambla za sodobno glasbo DB7. Od Thomas ^esflecker violončelo leta 1993, sedaj kot izredni profesor, poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Godalni kvartet ACIES je nastal leta 2000 in je sestavljen iz takratnih študentov celovškega deželnega konservatorija, sedaj uveljavljenih ustvarjalcev. Mojca Zlobko Vajgl harfa Dieter Flury flavta Mojca Zlobko-Vajgl je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1991. Po prvi redni zaposlitvi v orkestru Opere SNG v Ljubljani se je popolnoma posvetila solističnemu in komornemu muziciranju in se je razvila v koncertno solistko z bogatim in raznovrstnim repertoarjem. Spremljal jo bo Dieter Flurv, prvi flavtist Dunajskih filharmonikov. Simfonični orkester Domžale-Kamnik dirigent: Simon Dvoršak vpisovanje abonmajev DOSEDANJI ABONENTI od četrtka, 14. septembra do torka 19. septembra NOVI ABONENTI od četrtka, 21. septembra do srede, 27. septembra Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Danes šteje že 56 članov, od učencev osnovnih šol pa vse do zaposlenih v najrazličnejših dejavnostih. Njihovi nastopi so postali že obvezen del našega abonmajskega repertoarja. informacije: Kulturni Dom Franca Bernika Ljubljanska 61,1230 Domžale tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si Franca Bernika Domžale Likovno društvo Petra Lobode Domžale Zaključek z razstavo Dnevi in meseci hitro minevajo, kot bi se jim kam mudilo. Komaj je minil januar, že je tu junij in zaključek šolskih dni. »Kaj smo počeli v tem času?« se večkrat vprašamo. Če dejavnosti sproti beležiš, se nabere precej spominov na naše društveno delovanje v minulem šolskem letu. Za kratkim februarjem se nam zdi marec vedno dolg kot ponedeljek v delovnem tednu. Društvene dejavnosti so se temeljiteje razvile prav v navidezno dolgem marcu in se nadaljevale do junija. Studijska likovna dela članov so bila v 33. letu delovanja cilj tudi našemu mentorju, g. Danijelu L. Fuggerju, ki nas je vzpodbujal, pohvalil, a tudi kritiziral nastala likovna dela. Skoraj vsak član skupine je naredil kar nekaj domiselnih študij. Posebno dejavni pa so delovni načrt društva presegli in sodelovali tudi drugod - na e\ temporih oz. razstavah po Sloveniji. Ida Rebula je razstavljala dela (ustvarjena na ex temporu Pokljuka) v zdravstvenem domu na Bledu, na temo »Miniature« v Galeriji NOB Črnuče, na temo »Voda, akt. gradovi« na upravi Slovenskih železnic v Ljubljani, sodelovala na I. ex tempo- Hm m m m ru Rakek 2006, na temo »Brusniška likovna zgodba« sodelovala v avli K C Janeza Trdine v Novem mestu in na temo »Kje so stezice« v Sori pri Medvodah. Asta Perko Stante je razstavljala v Galeriji likovnikov Ljubljana v Črnučah, s štirimi deli na upravi Slovenskih železnic v Ljubljani, na razstavi »Abstraktno slikarstvo - soline« v G. Črnuče, na razstavi »Cerkniško jezero«, ex tempora Rakek, v Begunjah in na ex temporu Št. Vid nad Ljubljano. Marjana Tavčarje sodelovala na razstavah v Črnučah in uspešno končala štiriletno šolo Društva likovnikov Ljubljana ter s tem obogatila svoje likovno znanje. Jože Vajda je razstavljal svoja dela na Pokljuki in v hotelu Krim na Bledu. 25. maja letos je pet članov društva 7, mentorjem izvedlo učno ekskurzijo s slikanjem v Bohinju. Spotoma so se ustavili na Bledu in si ogledali njegovo prelepo panoramo. Člani društva so med letom obiskovali razstave v Galeriji Domžale, g. Beseda, razstave po Sloveniji in tudi v sosednjih deželah. Posebej zanimive so jim bile: razstava likovnih ustvarjalcev iz Šentjurja pri Celju, razstava Barbare Eve Zavodnik (jedkanice, monotipije, mešane tehnike...), razstava v počasti- _ tev 25-letnice I. domžalske alpinistične odprave na Grondlandijo. Ob koncu junija smo pripravili vsakoletno tradicionalno razstavo svojih študijskih del. Odprli smo jo 28. 6. v Galeriji Domžale in predstavili dela Vinke Končan Frelih, Agice Križnar -Brilej, Aste Perko Stante, Ide Rebula, Danice Smrdel, Alenke Sovine, Marjane Tavčar in Jožeta Vajde. Razstavo je uredil mentor, akad. slikar Danijel L. Fugger, pri postavitvi pa je sodeloval tudi akad. slikar Janez Praprotnik. Za popestritev programa s petjem in recitacijami ob odprtju gre iskrena zahvala za prisrčen nastop učiteljici ge. Miroslavi Smrkolj in njenim učencem ter mladi violinistki Lorini Marolt Vajda, učenki glasbene šole v Kamniku. Upamo in želimo, da bi še dolgo lahko ustvarjali v Likovnem društvu Petra Lobode in prispevali h kulturnemu dogajanju občine. Aglca Križnar Turistično rekreativno društvoTurnše Češ en i k »Ta čudežna noč...« Sedeli smo, tisto na pol mračno popoldne, 23. junija, na prireditvenem prostoru v Turnšah, in zaskrbljeno zrli v nebo. Bo dež ? Ne bo. Ne sme. Če je le kaj božje milosti ostalo tudi za nas, Češnčane in Turnšane. In bog nas je uslišal. Ni deževalo. Vsaj iz neba ne. Je pa kapljala med ljudi, ki so se odzvali našemu vabilu in prišli pogledat, kaj vse smo si namislili tistega čarobnega popoldneva, ki se je, kot bi trenil, prevesil v večer in ta v noč, neka magična moč, energija, ki je združevala in polnila srca in duše prisotnih z neko dobrotljivo ljubeznijo. Otroci so rosnično prišli na svoj račun Toliko lepega in hkrati poučnega se je odvrtelo, odpelo, odigralo in odplesalo pred njihovimi radovednimi očmi, da je vsak našel nekaj zase. Damjana Golavšek, Sten Vilar, Maja Končar, Nina Ivanič. klovn Žare, čarovnik balonistični Niko, čarodej Grega in plesalke in plesalci Plesne šole Miki so na velikem otroškem odru nepretrgoma in kar naprej ustvarjali vzdušje, ki je kar srkalo vase vse, ki so množično prihajali na prizorišče. Zadovoljni otroci in presenečeno zadovoljni starši so, vidno zadovoljni, glasno pritrjevali misli, daje vredno poskrbeti za kvalitetno zabavo naših nadebudnežev, ki so vse prevečkrat tragična tarča vseh vrst »kvazi-estradnih« manipulistov. V Turnšah se je tistega čudežnega popoldneva pelo, plesalo in v vra-golijah nastopajočih sodelovalo iz srca. Rajanje, ki se bo pomnilo. Vsaj do naslednjega leta. Potem pa je prišel težko pričakovani večer in naša »gala« predstava. Prizorišče je zasijalo v podobi, ki se je ne bi sramoval niti veliki oder v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Koliko truda so v pripravo tega scenskega prostora vložili prizadevni članice in člani našega društva, ve samo Stvarnik, vsekakor pa je bilo vredno delati in se dan za dnem potiti. Obiskovalke in obiskovalci so že začetek prireditve nagradili z gromkim aplavzom, še prav posebej v trenutku, ko seje, kot voditeljica tega čarobnega večera na odru pojavila naša Barbara Marin-Cek. v zlato svilo odeta mladenka, ki je s svojo prelepo pojavnostjo spominjala na slovito »holivudčanko« Andy McDowel. In potem se je začela - pravljica. Do potankosti premišljen, miselno in povedno skoraj popolnoma skladen preplet na veliko platno projicirane slike, umetniške besede, kije včasih do solz zarezala v prsi tistih, ki jim je bila namenjena in - glasbe. Nekaj prav presunljivih trenutkov smo vsi, ki smo nastopili, pričarali v skoraj dve uri trajajočem programu. Kamniški koledniki so med nas prinesli zven »Slovenskih zvonov«, fe-nomenalna sopranistka Nina Kom-pare je navdušila z neverjetno čisto izvedbo vseh pesmi in si v duetu z Otom Pestnerjem prislužila skandi-ranje publike, dobesedno »zažgale« so srčne Harmonikarice Zupan, s toplino prežet nastop Družine Koz-levčar in Otroške vokalne skupine Pinochio je marsikoga ganil do solz, Ansambel Štajerskih 7 je, skupaj z Nino Kompare, navdušil s pesmijo »Slovenski kruh«, huronski aplavz je požel enkratni Oto Pestner, ki je vse prisotne spomnil, da imamo Slovenci nekaj, česar morebiti nima nihče drug, kot vezni člen vsega navedenega so med nas plešoč drobili zgodovino naših običajev članice in člani Folklorne skupine »Tine Rožanc«, ob ljubki pomoči Otroške folklorne skupine iz Domžal, prav posebej pa so navdušili »stari mački«, New Swing Quartet, ki so, kar je prava redkost, svoj nastop končali z venčkom slovenskih narodnih. Zaključna točka prireditve pa je bila resnično nekaj posebnega; vsi nastopajoči so se združili v eno samo grlo, ki je v pesmi »Domače ognjišče« dalo vse od sebe. In predvsem - iz sebe. Objeti smo zapeli na glas in iz najglobljih prekatov naših src, tako močno, da se je vžgal kres, ki smo ga pripravili posebej za ta kresni večer. Publika je bila očarana. In navdušena. Pohvale so deževale. V vseh oblikah. In prejemamo jih še vedno. In kar naprej. Veselje se je nadaljevalo, ko so na svoje inštrumente zaigrali člani Ansambla Štajerskih 7. In je trajalo do zgodnj i h j utranj i h ur. Ja, vredno je bilo delati, ambiental-no kultivirati naš prireditveni prostor in pripraviti tako veliko prireditev. Ker smo s tem megalomanskim trudom pokazali našim otrokom, kaj so resnične življenjske vrednote. Ker smo jim omogočili, da so na domačih tleh videli, slišali in občutili tisto najlepše, kar človeški um zmore ustvariti. Ker smo s tem, ko smo se odločili, da bomo še naprej in konstantno skrbeli, da se bo na našem prireditvenem prostoru nekaj dogajalo, zaprli pot v te naše kraje vsem tistim, ki jim je beg v svet drog in razpečevanja mamil vsakdanja nuja. V Turnšah je prostor za kulturen in življenjskih vrednost poln, z zdravo pametjo osmišljen razvoj naših otrok. To pa je tisto največ, kar lahko naredimo za tiste, ki jih imamo najraje. Hvala. Vsem, ki ste naša hotenja in želje prepoznali, in nam s svojimi prispevki pomagali udejaniti naše sanje. Svečano prisegamo, da bomo sanjali tudi v prihodnje. Ker sanj, hvala bogu, človeku ne moreš vzeti... R. K. Govorica preprostih stvari Gora - kraj srečanja s skrivnostjo »Kdor se nikoli ne povzpne na visoko goro, ne ve, kaj je ravnina« pravi kitajski pregovor. V poletnih mesecih bodo gore spet neustavljivo vabile v svoje naročje, razdajale bodo lepoto razgleda in čar nedotakn jenosti. Toda ne pozabimo: gore imajo tudi svoje temne plati in ne odpuščajo napak in nepremišljenosti. Gora je pri vseh ljudstvih kraj in simbol srečanja neba in zemlje, prebivališče bogov in cilj človekovega vzpona. V judovstvu in krščanstvu je kraj razodevanja Boga (teofa-nije). Vse dežele, vsa ljudstva in večina mest imajo svojo »sveto goro«. Veliki učitelji duhovnosti so opisovali mistično napredovanje s podobo vzpenjanja na goro, npr. sveti Janez od Križa (Vzpon na goro Karmel). Terezija Avilska je opisala vzpon na Karmel kot dostop do prebivališča duše ali notranjega gradu. Tudi svetopisemske gore niso le zemljepisni pojavi, ampak imajo globlji pomen: so kraji navzočnosti, bližine, razodevanja Boga in srečanja z njim. Prerok Izaija piše: »Poslednje dni bo gora hiše Gospodove trdno stala kot najvišja med gorami, vzdigovala se bo nad griči in vsi narodi bodo hiteli k njej« (2,2). Osrednji dogodek Izraelove zgodovine je razodetje Boga na gori Sinaj ali Horeb, kjer Mojzes prejme Knjige postave. Očak Abraham, zgled vere, je bil pripravljen darovati svojega edinega sina Izaka na gori, ki jo izročilo enači s tempeljskim gričem v Jeruzalemu. Prerok Elija na gori Karmel v Galileji izprosi, da Bog po dolgi suši pošlje čudežni dež. Bog se mu razodene v tihem šumljanju na gori Horeb. Judovski spisi imajo vse polno prizorov, v katerih se Bog razodeva na gorah. Ni naključje, da Jezus svojo novozavezno postavo oznani z »govorom na gori«; »Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro in jih učil: Blagor ubogim v duhu, žalostnim, krotkim ...« (Mt 5,1 si.). Ta »gora blagrov« ob Genezare-škem jezeru ustreza gori Sinaj, kjer so Izraelci prejeli staro-zavezno postavo. Gora je tudi prizorišče Jezusovega »spre-menjenja na gori« (Tabor) in njegovega vnebohoda blizu Jeruzalema (Oljska gora). Gore so marsikdaj simbol veličine in objestnosti ljudi, ki pa vendarle ne morejo ubežati vsemogočnemu Bogu. Izrae-lova vera v enega Boga je bila nenehno ogrožena s strani sosednjih poganskih ljudstev, ki so v svojih »svetiščih na višinah« častila svoje bogove. S tem so svoje malike hoteli izenačiti z edinim Bogom. Stara zaveza ta svetišča odločno odklanja in napoveduje, da bodo ob koncu sveta opustošena. Ker so se poganski obredi praznovali na hribih ali gorah, judovstvo in krščanstvo pričakujeta zravnavo ali uničenje gora. Ko pride konec sveta, se najprej podrejo gore. Psalmi večkrat opisujejo »sveto goro« Sion, na kateri stoji jeruzalemski tempelj, »dvor velikega kralja«. Zaradi templja je Jeruzalem sveto mesto, »mesto našega Boga«, ki ga Bog utrjuje na veke. Gora Sion je zato središčna točka sveta, »veselje vse zemlje«. Krščanska umetnost pripisuje gori tri simbolne pomene: 1. gora je vez med zemljo in nebom; 2. sveta gora je v središču sveta; 3. sveta gora je kraj templja, kraj božjega prebivališča med ljudmi. Na Tirolskem poznajo tale šaljiv izrek: »Cerkev je treba gledati od zunaj, gostilno od znotraj, gore pa od spodaj.« Upokojeni škof i/. Innsbrucka, Reinhold Stecher, je navdušen planinec. Med drugim je napisal knjigo Sporočilo gora, v kateri pravi: »Do Boga vodi mnogo poti. Ena od njih pelje prek gora.« Bogdan Dolenc Zaključni koncert zasebne glasbene šole Panias Šolsko leto 2005/ 06 je bilo zelo pestro in živahno tudi v zasebni glasbeni šoli Parnas Domžale. Najbolj živahno je bilo v skupini najmlajših (stari so od 5 do 6 let), kar so pokazali na zaključnem koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah ob zaključku njihovega šolskega leta. Namen prijateljskega druženja z glasbo so gojili skozi vse leto in tako je bilo tudi druženje na koncertu. Nastopajoči so sedeli v prvih vrstah in veselo spremljali in vzpodbujali vsakega posameznika. Pričeli so najmlajši, njim so sledili učenci kljunaste flavte, klavirja, violončela, violine, klaviatur in prečne flavte. Krivično bi bilo izpostavljati posameznike, saj so pedagogom vsi učenci ljubi in vemo, da se mladi nadebudnež potrudi po svojih najboljših močeh. Tak nastop je neprecenljiva izkušnja mladega glasbenika in kaže se potruditi, da mu je ta izkušnja prijetna, da mu bo ostal nastop kot prijeten spomin in vzpodbuda za druženje z instrumentom naprej. Nastopajočih je bilo 35, saj toliko učencev šteje zasebna glasbena šola, ki nc gradi na množičnosti, ampak na posamezniku, ki se mu pedagogi povsem posvetijo. Skladbe so bile zelo raznovrstne, tako da je vsako uho našlo melodijo zase. Sproščeni in veseli otroci pa so zagotovilo, daje šola, ki jo vodi prof. Zdenka Kristl Ma-rinič na pravi poti. Daje temu res tako, kažejo rezultati učencev. Učenci prof. Zdenke Kristl Marinič iz različnih glasbenih šol so na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov prejeli kar dve zlati in dve srebrni odličjij kar je zagotovo priznanje tudi njihovi pedagoginji. Čestitke! F.M. Režiser Lojze Stražar v pogovoru z Jožetom Vidlcem, bariton, ki se bo predstavil v vlogi Barona Mfepsa, knežjega gozdarja In lovca Več kot 150 nastopajočih v letošnji domači predstavi Komična opereta PTIČAR Na tiskovni konferenci, ki jo je ob letošnjem kulturnem poletnem festivalu 2006 pripravilo vodstvo Kulturnega društva Miran .larc Škocjan, je predsednik društva, Lojze Stražar, povedal marsikaj zanimivega o letošnji domači predstavi, komični opereti PTIČAR, katere premiera bo 28. julija 2006, ob 21. uri v Poletnem gledališču Studenec. Preberite, zakaj si predstavo, ki jo je priredil Lojze Stražar, morate ogledati. Od kod odločitev za Ptičarja? Avtorja komične operete Ptičar sta Biovella West in L. Held, uglasbil pa jo je Kari Zeller. Ob poslušanju operete me je predvsem pritegnila glasba, medtem ko se mi je zdelo, da govorjeni leksl ni najboljši. Z željo, da bi bil lekst zanimivejši in razumlji-vejši, sem dogajanje postavil na Krumperk in njegovo okolico ter ga tako približal našim ljudem. Pri izbiri operete pa me je vodil tudi spomin na tenorista Jožeta Gostiča s Homca, najuspešnejšega slovenskega opernega pevca vseli časov, ki je v opienjeni operi blestel v letu 1929. Vse skupaj ste torej postavili v okolico Krumperka? Tako je, opereta se dogaja na dvorišču gradu Krumperk. Do- mačini so dolga leta brezskrbno lovili divjad v grajskih gozdovih, še zlasti merjasce, zato kar z malce bojazni pričakujejo vrnitev kneza, ki prihaja lovit v svoje gozdove. V želji zakriti nenadno iztrebitev knežjih merjascev premeteni skrbnik posestva, baron VVeps, po pridobitvi podkupnine, želi knezu za odstrel podtakniti nič hudega slutečo domačo svinjo in za povrh predstaviti še častno devico (vdovo). Prvi zaplet in prva avantura, ki jima sledijo še druge, med njimi tudi vrsta ljubezenskih zapletov, predvsem pa številne čudovite melodije skupaj z govorjeno besedo predstavljajo imenitno celoto. Opereta ima seveda srečen konec, nad katerim bodo zanesljivo .navdušeni tudi gledalci in gledalke, ki jim skupaj z orkestrom, pevci in igralci, kar 130 jih bo na odru, obljubljam čudovit operetni večer. Zelo pomembna je scena? Tega se zavedamo že vsa leta in vesel sem, da nam pri tem že vrsto let pomaga Jože Napotnik, ki bo tudi letos pripravil čudovito sceno. Lahko rečem, da bomo šele ob sceni gradu Krumperk in njegove okolice spoznali, kako očarljiva je dolina pod gradom. Ob postavitvi operete so pomembni vsi sodelavci? Se strinjam in bi jih kar naštel. Nadaljujemo z. uspešnim sodelovanjem z dr. Mirkom Cuderma-nom, ki bo dirigent orkestra, ter je skupaj s Karlom Leskovcem in Rokom Rakarjcm pripravil tudi zbor, ki ga sestavljajo pevci ljubljanskega zbora Konsorci-um muzicum ter pevci in pevke Razstava in Zbirka ulitkov profesorja M. Trbižana v knjigi S svojo specifičnostjo slovenski kulturi v ponos publikaciji, bo le-ta slovenski kulturi s svojo specifičnostjo lahko v ponos!« Profesorju Milanu Trbižanu za izjemni dosežek iskrene čestitke! Vera Vojska iz domžalskih pevskih zborov. Igra Simfonični orkester Domžale Kamnik, pri pripravi katerega je kot umetniški vodja sodeloval Simon Dvoršak, sicer njegov dirigent. Omenil bi, da imamo letos prvič domačo lektorico, Moniko Jeretina, da sta kostume ob že tradicionalnem razumevanju operne hiše zbrali kostumografinja Nada Slatnar in njena asistentka Mojca Debeljak. Za masko bo poskrbel Sašo Vene, za frizure Darinka Letnar, korepetitorica, ki pomaga na vajah, je pianistka Martina Golob Bohte, za razsvetljavo bodo poskrbeli Mavricij Grošelj, Jani Mlakar in Boštjan Grošelj, inscipentki Marta Majdič in Marija Kunavar. Vodja predstave je Stražar Franc. Kaj pa pevci, na tiskovni konferenci smo iz ust Marjana Tr-čka, tenorista, ki ga bomo videli v vlogi Adama, tirolskega ptičarja, slišali, da rad prihaja na Studenec, pa tudi to, da so nastopi v operetah za vse pevce izjemno težki, ker morajo znati razporediti moči, da naredijo vlogo živo. Vesel sem, da tudi tokrat v opereti nastopajo znani operni pevci, med njimi tenorista Marjan Trček in Matjaž Stopinšek, so-pranistki Andreja Zakonjšek in Pija Brodnik, baritonista Jože V i d i c in Robert Vrčon, mezzo-sopraniska Arijana Debeljak, ob njih pa še vrsta naših prijateljev in igralcev domačega društva: Primož Krt, Jure Sesek, Stane Maselj, Janez Hafner, Tone Ipa-vee. Jože Prašnikar, Eva Majdič. Milan Capuder, Monika Jeretina. Brigita Hrovat, Rajko Majdič in mnogi drugi. Morda še kaj za konec? Verjamem, da bo opereta Ptičar s svojimi lepimi napevi in melodijami, zapleti in avanturami, ki prinašajo tudi delček polpretekle zgodovine območja, na katerem živimo, v živi izvedbi obiskovalcem všeč in da jim bo ostala v lepem spominu Vabim jih, da si z obiskom Tičarja in drugih kulturnih dogodkov, s katerimi želimo, da prav vsak najde nekaj zase, popestrite letošnje poletje. Hvala. Vera Vojska Z Janezom Perom, vodjo, basistom, pevcem in komponistom: Dobrodošli 19. avgusta na Studencu 40 let z glasbo v srcu V soboto, 19. avgusta 2006. bodo ob 20. uri v Poletnem gledališču Studenec prvih uspešnih 40 glasbenih let praznovali člani ansambla ALPSKI KVINTET. O prvih štirih desetletjih ansambla sem se pogovarjala z Janezom Perom, vodjo, basistom, pevcem in komponistom, ki je povedal: Alpski kvintet ie začel svojo profesionalno pot leta 1966, ko je pet mladih gorenjskih muzikantov, navdušenih nad narodno zabavno glasbo, dobilo prvo ponudbo za igranje v Franciji. To je bil naš prvi korak na dolgi in uspešni glasbeni poti po številnih evropskih državah, veliko smo nastopali doma v Sloveniji. Z gorenjskim temperamentom in resnim pristopom do te zvrsti glasbe nam je uspelo razviti poseben stil igranja »alpski stil oz. alpski sound«, ki je postal izredno priljubljen pri glasbenih kolegih in poslušalcih. Lahko na kratko predstavite člane ansambla? Edi Semeja, harmonikar, doma iz Doba, komponist eden najzaslužnejših, da smo še skupaj in da smo tako uspešni; Damir Tkavc, trobentač in komponist; tratijo Maček, klarinetist iti komponist: Marjan Po-povič, kitarist; pevca Amta Zore m Miha Možina ter (smeh) Janez Per, vodja, basist, pevec in komponist. Ansambel se je s trdim delom, kvalitetno glasbo, izvirnim igranjem in petjem uveljavil na nemško govorečem območju, bili ste zaželeni gostje najpomembnejših Pred kratkim je Naravoslovno-tehniška fakulteta izdala lično publikacijo in v njej predstavila Zbirko ulitkov profesorja M. Trbižana ter povabila na odprtje razstave ulitkov, ki so podrobneje orisani v omenjeni zbirki. Oddelek za materiale in metalurgijo omenjene univerze je namreč z omenjeno razstavo želel predstavili nekatere domače in tuje umetniško-tehnične dosežke na področju livarstva širši, ne samo strokovni javnosti, še posebej pa s tem nagovoriti mlajše generacije ter jim približati to stroko in jih motivirati za študij na omenjenem oddelku. Na slovesnem odprtju razstave so o zbirki govorili prof. dr. Radomir Turk, dekan Naravoslovnotehni-ške fakultete, prof. dr. Mirko Ju-leršek, kije predstavil umetnost-no-zgodovinski pregled zbirke ter avtor zbirke, prof. dr. Milan Trbižan, ki je predstavil cilje in namene zbirke. Razstavo je odprl akademik prof. dr. Boštjan Zekš, predsednik SAZU. Avtor zbirke, prof. dr. inž. Milan Irbižan je naš občan, sicer redni profesor in predstojnik Katedre za livarstvo na Univerzi v Ljubljani, predsednik mednarodne komisije Svetovne zveze livarjev, soustanovitelj Heksagonalc na področju livarstva, predsednik Društva livarjev Slovenije in dolgoletni urednik Livarskega vestnika. TeSno je sodeloval z industrijo Tako je v proizvodnjo podjetja Termit uvedel s smolo oplašče-ne drobnozrnatc v ognju vzdržne materiale za litje zahtevnih delov. Raziskoval je delo J. V. Valvasorja in njegovi objavi o litju tankosten-skili kipov ter zgodovinski razvoj livarstva Slovenije. V letu 2006 je postavil svojo zbirko dekorativnih in umetniških ulitkov, ki jih je dobil kot priznanja in osebna darila V toku svoje 40-letne mednarodne dejavnosti, razstavljeni pa so tudi ulitki, za katere je dal pobudo pri domačih kiparjih. Zbirka ulitkov prikazuje ulite kipe, reliefe in plakete, tematika pa obsega številne upodobitve in okrasne predmete, ki so jih ulivali tudi na Dvoru pri Žužemberku v 19. stoletju. V predgovoru h katalogu Zbirke ulilkov profesorja M. Trbižana je umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek med drugim zapisal. »Jezikovno in terminološko informativno, prizadevno in resno pripravljena publikacija nudi glede znanstvene kataloške navedbe vsakega eksponata, možnost nadaljnje strokovne obdelave iz različnih vidikov in potreb. Publikacija je dragocena predvsem zaradi obravnavane zbirke in njene izvirnosti nastanka ter smiselne povezanosti z livarsko stroko. Tudi drugod obstajajo zbirke, vezane na livarske ulitke z vidika tipov in vrste dekorativnega odlivanja, zbirk, nastalih pretežno namensko iz potreb promovira-nja samega livarstva in stroke, v smislu strokovnih spominkov in emblemov, kol je obravnavana, takšnih javno dostopnih zbirk pa v svetu še ni. Glede na upoštevanje pomena zbirke m njenemu namenu primerne predstavitve v samostojni, strokovno širše uporabni 22. tekmovanje harmonikarjev Po domače pri Repanšku Znana gostilna »Pri Repanšku« na Homcu, o njeni zgodovini ste lahko brali v prejšnji številki Slamnika, je v nedeljo, 2. julija 2006, že 22. v soorganiza-(m sivu z izpostavama javnega sklada za kulturne dejavnosti RS - Domžale in Kamnik, občinami in zasebnimi podjetji pripravila tekmovanje harmonikarjev občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Kot navadno je bil to pravi praznik narodne glasbe, h kateremu so prispevali tudi gostujoči glasbeni gostje - Ansambel Karavanke, ki so pokazali vrhunsko izvedbo Avsenikove glasbe, navdušili pa so tudi s svojimi skladbami. Številne obiskovalce sta s prijetnim povezovanjem navduševala Alenka Resman in Konrad Pižorn Kondi, ki sta hkrati dajala ko-rajžo najmlajšim godcem. Ti so s svojim igranjem dokazovali, da bodo ubrani zvoki harmonike tudi v prihodnje prihajali izpod spretnih prstov mladih in manj mladih glasbenikov, ki jih prav ljubezen do harmonike ohranja mladostne. Taka je tudi Breda Horvat Gubler iz. Nožic, ki je letos prejela zlati meh Gostilne Repanšck Dodelila ji ga je posebna komisija pod vodstvom Tine Lesjak. Tej je bilo med 50 harmonikarji, ki jim je besede dobrodošlice namenil tudi podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, kar težko izbrati najboljše. Pa jih je in prav vsi so iz rok že omenjenega podžupana in Toneta Smolnikarja, župana Občine Kamnik, prejeli darila, med katerimi so bili tudi gorsko kolo, zlat || obesek v obliki harmonike, kamniške majolike in še vrsta drugih praktičnih nagrad. Med godci do 15 let je bil najboljši Anže Osolnik, pred Maticem Hribarjem, tretje mesto pa sta si razdelila Bernarda Zalaznik in Matija Grčar. Med harmonikarji, starimi od 15 do 50 let, je bil zmagovalec Klemen Maselj pred Robertom Osolnikom in Juretom Pestotni-kom, v kategoriji nad 50 let pa je bil najboljši Tone Habjanič, pred Albinom Skrjancem, tretje mesto pa so si razdelili Marjan Rozman Ivan Lindič in Nace Okorn. Organizator je podelil še posebne nagrade, in sicer: najboljša godčevka je postala Bernarda Zalaznik; najboljši scenski nastop je uspel Anji Grašič; Matevž Jagodic je bil razglašen za najboljšega začetnika, Blaž Jenko je dobil nagrado kot najmlajši godec, najstarejši godec pa je bil s 76 leti Ivan Lindič. Vsem iskrene čestitke, čestitke pa tudi Gostilni Repanšek za ohranjanje tradicije, za prijetno prireditev in za vzpodbudo, da se dobimo tudi na 25. tekmovanju harmonikarjev. 0. u. radijskih in televizijskih hiš, kaj pa doma? Najraje nastopamo in snemamo doma, zato smo bili in smo še veseli povabil radia in TV Slovenija, igramo pa tudi na drugih radijskih in TV postajah v Sloveniji. Radi nastopamo samostojno, pa tudi na velikih turnejah, kjer smo igrali skupaj s popularnimi evropskimi zvezdami zabavne glasbe. Plošče, CD plošče in kasete? Izdali smo 40 plošč - CD plošč in kaset, ki jih imajo poslušalci in poslušalke radi. To lahko sklepamo tudi zaradi tega, ker nam je založba plošč iz Avstrije podelila pet zlatih in eno diamantno ploščo, posebej smo se razveselili tudi dveh zlatih plošč doma. Pohvalite se lahko tudi s kar nekaj priznanji? Za svoje promocijsko delo doma in v tujini smo prejeli vrsto priznanj, največje priznanje pa so dobro obiskani koncerti, doma in v tujini, še posebej pa smo ponosni na že 20. ALPSKI VEČER, katerega pobudnik in soorganizator je bil Jože Antoruč, tudi dolgoletni vodja in sedaj blejski župan. Med priznanji naj omenim le Turistični nagelj, priznanje mednarodnega turističnega združenja novinarjev ter častni znak Občine Bled. Kater pesmi so posebej zapisane v zgodovino naše narodnozabavne glasbe? Kranjsko dekle, Janezov bariton. Polka s pozavno. Dobro Jutro, na Brezjah že zvon zvoni so le nekatere od mnogih pesmi Alpskega kvinteta, ki jih imajo ljudje radi. Komponirate skoraj vsi člani ansambla, kdo pa vam piše besedila? Največ Ivan Sivec, veliko jih je napisal žal že pokojni Marjan Stare, Elza Budau. tudi člani ansambla. Imate veliko posnemovalcev? Imamo, posebej na nemškem govornem območju. Omenil pa bi Se. da je veliko naših skladb prirejenih za večje pihalne sestave mnogo jih igrata mengeška in domžalska godba, največ tovrstnih aranžmajev sta priredila, žal že tudi pokojna. Vinko Strucl in Jože Privšek; dragoceni so tudi posnetki z Godalnim orkestrom glasbene akademije, kjer ima posebno vlogo mlada violinistka Alenka Semeja. 19. avgusta ob 20. uri bo torej v Poletnem gledališču Studenec jubilejni koncert. Kdo bo - ob jubilantih seveda, še nastopil? Alpski kvintet s pevci se bo poslušalcem predstavil s svojimi najpopularnejšimi melodijami, zaigrali pa bomo tudi nekaj najnovejših skladb. Za pestrejši in prijetnejši večer pa bodo poskrbeli še naši gostje: Alenka Semeja, violinistka, ter »njen« Alpski godalni orkester; Alpska godba, Vinko Simek, oz. Jaka Staufciger ter Marjan Sarec, ki bosta poskrbela za veselejši del večera, nanj pa smo povabili tudi Jožeta Antoliča, ustanovnega člana našega kvinteta, dolgoletnega vodjo in blejskega župana ter Staneta Kni-fica, menagerja Alpskega kvinteta ter organizatorja alpskih večerov. Vabim vse, da se nam pridružijo m da skupaj preživimo prijeten narod nozabavrn večer. Dobrodošli! Hvala in iskrene čestitke oh 40 rojstnem dnevu! V. V. Recenzija filma Sharasojyu -drevo sorodnih duš Tretji celovečeree japonske režiserke Naomi Kavvase, bolj kot karkoli drugega, ponazarja izgubo. Sama tematika pa ni zgolj zreducirana na odnos do smrti, pač pa gre za doživljanje izgube drage nam osebe, z vsemi njenimi implikacijami in posledicami, ki jih le-ta prinaša. Obstoječ »metafizični tobogan« na gledalca deluje nekako hipnorič- Ko spregovorimo in razmišljamo o izgubi, največkrat pomislimo na smrt. Izguba je lahko vsaka sprememba v odnosu do določene osebe. V življenje lahko vstopi popolnoma nepredvidljivo in nepoklicano. Lahko se zgodi med dvema prijateljema, med starši in otroci in seveda v odnosu med moškim in žensko. Pogosto tega niti ne znamo prav ubesediti, vendar je od nekega določenega trenutka »vse drugače«. Na tem mestu je razprava o tem, ali je taka izguba fiksna in nespremenljiva popolnoma odveč, saj vsa naša življenja potekajo v večnem spreminjanju in obnavljanju. Strto srce se vedno zaceli, o tem ni nobenega dvoma. Včasih traja več, drugič manj, vendar je določena količina trpljenja pač nujna, če želimo v življenju napredovati. Še več: bolj trpimo, prej bomo »ozdravljeni«, če si dovolim biti nekoliko mazohističen. Le verjeti je treba dovolj, da »čarobna formula« učinkuje. Kaj pa odnos do smrti, za katerega se zdi, da je vendarle rdeča nit filmske pripovedi? Enoje gotovo, zahodnjaki se s smrtjo soočamo na ne ravno posrečen način. Tako dajemo pogosto okolici slutiti, da je z nami vse v redu, bolečina v nas pa je nepopisna. V drugih skrajnih primerih pa je smrt bližnjega pač priložnost, da »zganjamo teater«, na podlagi katerega skušamo nekako na silo ponazoriti, »kako radi smo umrlega imeli«. Pri slednjem gre v glavnem za zadeve iz premoženjskih razmerij in pravice do dedovanja, sicer pa verjamem, da niso tako pogosti, kot se morda zdi. V glavnem pa je (sojčustvovanje nekaj, kar naši civilizaciji zelo manjka in to kljub temu, da obstaja tako izrazita potreba po njem. Tako pogosto niti ne vemo, kako naj se sploh obnašamo v določeni čustveno napeti situaciji. Namesto, da bi takrat poslušali svojo intuicijo in ji verjeli, se raje sprašujemo, kaj je prav in narobe, da slučajno »ne bo kdo užaljen ali prizadet«. Pa je tako obnašanje res ustrezno? Vemo, da so v naših glavah vsa življenjska vprašanja, kar pa še ne pomeni, da so tam tudi vsi odgovori. Pogosto pozabljamo, da je človeško srce naš najbolj zanesljivi vodnik, vendar smo ga zaradi neprijetnih zunanjih okoliščin pogosto pripravljeni zatajiti. In potem na dolgi rok trpimo še bolj. Naomi Kavvase je v svoji zgodbi uspela brez odvečnih besed prikazati japonsko tradicijo žalovanja, ki je presunljivo hrabra. Paradoks seveda počiva v tem, da je sodobna Japonska dežela turbo-kapitalizma, ki se za omenjene zadeve ne meni kaj dosti. Vendarle pa to ostaja domovina dostojanstvenih samurajev. Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čamernik Ljubljanski grad Fotografska razstava v Arven Sakti Kralj Szomi Arven Šakti Kralj Szomi, domžalska fotografinja in umetnica, ki je pred kratkim razstavljala v Galeriji Domžale, s fotografsko razstavo »Spomini za krajcar in več« je gostovala tudi na Ljubljanskem gradu v Peterokotnem stolpu. Razstava je bila podobna razstavi v Domžalah, le da je bila zaradi narave razstavnega prostora v stolpu bolj razgibana. Na razstavi smo lahko videli njene zgodbe, v katerih nastopajo najdeni predmeti, ki so se dolga leta skrivali v predalih in skrinjah na zaprašenih podstrešjih; frnikule, glavnik vrv, figura jelena, pero, stari izrezki fotografij, ki najdejo svoje mesto na njenih fotografijah. Arven Šakti Kralj Szomi, ki je tudi svojevrsten »mvthmaker«, nam skozi fotografski objektiv pričara pravljično vzdušje s pomočjo tehnike kolažev in foto montaže. Fotografska razstava Arven Šakti Kralj Szomi sodi v sklop Festivala Ljubljana v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Ljubljana. Kristina Brodnik Sančn KOZMETIČNI SALON Cesta talcev 5, DOMŽALE Tel.: 01/721 94 00, www.sanci.net oriek betfast food m pupedan kontrabant tamburaški orkester vrhpelje moški pevski zbor pgd šrmhel 2 0 0 6 Skupina ORLEK ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije Ime je ansambel povzel po hribu na samem obrobju Zagorja. Njihova glasba je mešanica rock'n'rolla, nekakSen "folk punk polka ročk", pestra instrumentalna zasedba jih nevede uvrsca v etno folk glasbo in besedila so socialno - humorno obarvana. Vzpostavili so popoln kontakt In navdušili. Če pomislimo na dejstvo, da pri Članih zasedbe Ortek ne gre za glasbenike, ki bi se profesionalno ukvarjali samo z glasbo ampak gre zgolj za ljubiteljsko razigravanje, lahko šele docela dojamemo koliko veselja, do tiste pristne "muzlke", tiči v njihovi glasbi. Skupina Belfast Food je nastala 1996. Z ideio v glavi, da postanejo "pravi irski band", so se fantje iz Reke pričeli kaliti po raznih odrih Hrvaške in Slovenije. Blefast Food so se profllirali kot kvaliteten band, tako kot glasbeniki kot zabavljači. Na njihovih koncertih je vedno prisotna dobra energija. Zvok skupine bazira na irski glasbi, v zadnjem Času pa z elektronskimi dodatki osvežujejo svoj zven. S svojim zvokom so edinstveni na Hrvaški sceni in se jih ne da uvrstiti v neko kategorijo, saj so kategorija zase. rapedan in a Fantje imajo za seboj tri izdane CD plošče (Anje Pupedanju, 1995, Ante prupagandni balar, 1998 in zadnji izdani CD, ki ne boste verjeli, nima imena) in kopico koncertov Sirom Slovenije in v tujini (Makedonija, Bolgarija, Dalmacija, Srbija, Italija, Danska, Belgija, ZDA, Ukrajina...). Že kakih osem let zapored letno uspejo odigrati veliko število koncertov na najrazličnejših koncertnih prizoriščih. Večkrat so nastopali tudi kot Anademski pupevski pulpet, ki je kot pevski kvartet izvajal pretežno slovenske narodne pesmi, občasno pa tudi kakšno dalmatinsko. Poizkusili so se tudi v etno varianti Ante Upedanten Banda, ko so v roke vzeli stare akustične instrumente, ki bi jih ostali vrgli med staro šaro (akustična kitara, violina, berda in boben) in se z večglas-nim petjem poigravali s svojstvenimi izvedbami pesmi vseh glasbenih zvrsti, od The Doors, Simone Weiss tja do dalmatinskih in srbskih narodnih, kar lahko preverimo na njihovi drugi plošči. Skratka brez zadržkov. Brez glasbenih meja. ¡teste* vrhpotje tambur Mer Tamburaški orkester Vrhpoije aktivno deluje že 20 let. Njegov ustanovitelj je g. Slavko Kokalj, ki je skupini podaril instrumente in ji bil prvi mentor. Sedaj pa že vrsto let orkester vodi Milan Kontarček, ki je tudi član orkestra Mandolina iz Ljubljane. Sedaj v orkestru sodeluje 12 članov, ki jih druži veselje do glasbe in igranja na tam-burice. Pod vodstvom mentorja Milana Kontarčka je orkester v celoti osvojil tehniko igranja po notah ter kontinuirano nadgrajuje tamburaško znanje. Orkester nastopa na različnih prireditvah v domačem kraju kot tudi Sirom po Sloveniji. nt kontrabant kontrabant kontrabant Kontrabant že več kot enajst let raziskuje zvoke slovenske, ciganske, panonske, balkanske, mediteranske etno glasbe in jih z užitkom prepleta z urbanimi glasbe nimi praksami v nezgrešljivi Švercerskt, kontrabantovski kolaž melodij in napevov. Glasbena pot je Kontrabantarje Že na samem začetku pripeljala do znanstev s slovenskimi Romi in močno vplivala na njihovo godbo. Se pomembnejši vpliv na kontrabantovski glasbeni izraz pa so zagotovo zelo različna okolja in glasbena izkustva Kontrabantarjev, vključno s tistimi, ko so imeli še roso pod nosom. Kontrabantovo glasbeno tihotapstvo opravlja pomembno misijo populariziranja glasbenih zakladov različnih okolij in človeških sredin z namenom, da poslušalci aktivno spoznajo in predvsem bolje razumejo ljudi z drugačnim načinom življenja, kulturo in razumevanjem sveta. Tako pisan kolaž glasbenih praks lahko poslušalec le redko doživi v živo na enem samem mestu! In to so koncerti in glasba na sedaj Že štirih samostojnih zgoščenkah Kontrabanta. moški pevski zbor pgd šmihei moški pevski Nekaterim srca gorijo močneje kot ogenj! Pod tem sloganom so se zbrali moški z ljubeznijo do ognja in glasbe. V svojem dolgoletnem delovanju so se preizkusili v različnih glasbenih zvsteh. Njihova pristnost in samosvoja priredba znanih skladb zaneti požar v vsakem poslušalcu in ga popelje skozi zublje strastnega petja. Kot so včasih zanetili ogenj s kresilno gobo. oni zanetijo požar v srcu. Društvo narodnih noš Domžale in Zveza paraplegikov Slovenije vabita v MENAČN KOVO DOMAČIJO na slovesno odprtje razstave del slikarjev, ki slikajo z usti, v nedeljo, 13. avgusta 2006, ob 19. uri. Razstava bo odprta do začetka septembra 2006. Dobrodošli! Depeche Mode in Placebo na bežigrajskem stadionu Sredi junija je Ljubljana gostila priljubljeni britanski zasedbi Depeche Mode in Placebo, ki sta skoraj 14 tisoč obiskovalcev navduševali dobre tri ure. Predstavili so pesmi z novih plošč, za konec pa prihranili uspešnice, ki jih je pospremilo prepevanje razgretega občinstva. V dveurnem nastopu so predstavili najnovejši album »Playing the angel« iz leta 2005, obenem ni manjkalo starih uspešnic. Posebni gost na koncertu je bila zasedba IMacebo, z najnovejšim albumom »Meds«, izšel je marca letos. Depeche Mode je spremljalo deset tovornjakov opreme in štirje avtobusi za osebje, Placebo pa še dva. Organizator koncertnega spektakla Multimedia Slovenija je poskrbel za oder, kije bil središče dogajanja, saj so na njem ves čas vrteli video posnetke nastopajočih, namesto na običajnih koncertnih ekranih ob strani odra. Ozvočenje je bilo kakovostno in močno, veliko mladih pa je spričo dragih vstopnic (nekaj manj kot deset tisočakov), koncertu prisluhnilo v okolici stadiona, največ na zelenici ob Pctrolovi črpalki. Depeche Mode so z uvodom vred odigrali dvajset skladb, pri čemer so velik odziv poslušalcev vzbudile pesmi Personal Jesns in Enjoy The Silence ter dodatki Shake, Photografic in Never Let Me Down. Skratka, Ljubljana je po daljšem času spet postala del svetovnega glasbenega utripa. Jože Skok POSEBNA PONUDBA^^ ugodni anticelulitni paketi! NOVO: ugodno sončenje v solariju Ergoline! Priznanje za izvajanje programa »Zlati sonček« Zlati sonček je športni program, ki je današnjo podobo in vsebino dobil leta 19%. Ideja o organizirani, strokovni in usmerjeni vadbi za predšolske otroke se je rodila že leta 1974 pod imenom športna značka in je skozi čas in sodoben način življenja dobivala vse večjo vlogo. Tako je Zlati sonček ime, ki v sebi skriva cilje, vsebine in metode za sistematično pridobivanje in urjenje otrokove motorične sposobnosti in osvajanje najrazličnejših znanj in veščin, ki jih otrok začne razvijati že v predšolskem obdobju (program »A«) in jih nadaljuje tudi v osnovni šoli. Program »A« vključuje naloge: 5 izletov, plavanje, rolanje ali kolesarjenje, smučanje ali tek na smučeh ter spretnosti z žogo. Vsak otrok dobi knjižico zlatega sončka in z vključitvijo v omenjene naloge tudi malo modro kolajno. Tako Zlati sonček torej ni simbol za tekmovanje, ampak za možnost pridobivanja novih izkušenj in izziviv. Da bi vsak otrok imel možnost vključiti se v vse naloge, smo v Vrtcu Domžale omenjene dejavnosti organizirali v dopoldanskem času v okviru kurikula in staršem zanje (razen delno za plavalni tečaj) ni bilo potrebno dodatno plačati. Na izlete so otroci hodili v bližnjo in daljno okolico svojega vrtca, spretno- sti z žogo pa so pridobivali na igrišču. V januarju smo organizirali dejavnost »Igre na snegu in učenje smučanja« z vzgojiteljico-vaditeljico, kjer so otroci smučali na vrtčevskem igrišču. Otroci so si opremo lahko tudi izposodili v vrtcu. Tako je na naših hribčkih smučalo kar 146 otrok. V aprilu smo z zunanjim izvajalcem in na željo staršev organizirali plavalni tečaj v Atlantisu, ki se gaje udeležilo 201 otrok. Tečaj je bil za starše finančno zelo ugoden, saj smo si pridobili sredstva Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda da šport in rekreacijo Domžale, otroke pa so spremljale vzgojiteljice. V maju pa so vzgojiteljice v vseh enotah izvedle enotedenski tečaj rolanja, kamor se je vključilo 193 otrok. Otroci so imeli svojo rolar-sko opremo, možna pa je bila tudi izposoja. Vzgojiteljice v Vrtcu Domžale si v svojem Letnem delovnem načrtu (več o teh in še drugih aktivnostih si oglejte na spletnih straneh Vrtca Domžale) na področju gibanja načrtujejo tudi druge oblike gibalnih aktivnosti in iger. Naše enote (razen enote Cicidom) nimajo telovadnic ali večnamenskih prostorov, zato se poslužujejo telovadnic v najbližjih osnovnih šolah, v »telovadnice« pa se spremenijo tudi garderobe, igralnice in hodniki vrtca. Imamo pa velika, urejena in zelo dobro opremljena igrišča, ker je možnosti za gibanje dovolj. V Vrtcu Domžale smo prepričani, da Se bo zgodnje vključevanje otrok v različne športne dejavnosti, veselje in doživljanje ugodja ob športnih aktivnostih zagotovo odražalo tudi v načinu življenja v naslednjih starostnih obdobjih. Športne navade in pozitiven odnos do gibanja namreč sčasoma postanejo sestavni del človekove osebnosti in njegovega sistema vrednot. In tista znana »Vse, kar znam sem se naučil že v vrtcu« tukaj zagotovo drži. Tako je »Priznanje za dolgoletno odlično delo v športnem programu ZLATI SONČEK«, Ministrstva za šolstvo in šport, ki smo ga prejeli v Velenju, 16. 6. 2006 na podelitvi priznanj najuspešnejšim na področju interesnih programov športa otrok in mladine za nas dodatna motivacija in potrditev o pravilnosti in uspešnosti našega dela. Pomočnica ravnateljice Vrtca Domžale: Jana Plrman Tudi najmlajši so odšli na izlet V zasebnem vrtcu Mali princ imamo navado, da se ob koncu šolskega leta odpravimo na izlet. Za starejše otroke ni to nič nenavadnega, za najmlajše Sončke pa je to prava dogodivščina. V sredini junija so se skupaj s skupino Oblački odpravili v Arboretum v Volčji Potok. Vožnja z avtobusom je pri otrocih vzbudila različne občutke in reakcije: Nekateri so opazovali okolico, drugi pa so s strahom čakali, da pridejo na cilj. In so prišli. S počasnimi koraki so se odpravili do ribnika, kjer so najprej opazili race. Opazovali so tudi želve, ki so se grele na obrežju. Potem ko so nahranili ribe, so poskrbeli še za svoje želodčke. Vsi so zbrali še toliko moči, da so odšli na travnik. Zelo jim je bilo všeč, da so se lahko lovili na tako velikem travniku. Tako kot so tekli otroci, je tekel tudi čas. Avtobus je že čakal, da jih odpelje nazaj v vrtec. Dogodivščina je bila razburljiva in tudi utrudljiva. Prijetno zibanje avtobusa je male Sončke zazibalo v sanje. Jana Dolenc Vrtec Domžale na Krku Poletje se je komaj dobro začelo, ko se je 21 otrok iz Vrtca Domžale z Mojco, Petro in Sonjo odpravilo na letovanje na Krk. Sonce nas je močno grelo, zato smo se v petkovem popoldnevu vsi z veseljem ohladili v ravno prav toplem morju. Ves čas letovanja se je otrokom dogajalo toliko različnih stvari, da so enostavno pozabili, da ob sebi nimajo staršev. Za mnoge otroke je bilo že posebno doživetje spanje na pogradu in zgornje postelje so bile v hipu zasedene. Vsi otroci še niso znali plavati in tu jim je bil v veliko pomoč plavalni učitelj Matjaž, kijih je v vodi odlično animiral. Na voljo so imeli tudi veliko pripomočkov za učenje plavanja, a so jih kmalu odložili in samostojno zaplavali. Peljali smo se z motornim čolnom, se vozili s kanuji, vlekli so nas na banani, kopali smo se v gusarskem zalivu, se odpravili na nočni sprehod z ba- terijami in še mnogo ... Čisto zadnji večer pa je bil posebno doživetje - sprehod v pižamah. Otroci so se med seboj lepo igrali, sklenili nova prijateljstva in se ves čas letovanja lepo zabavali. Sem in tja je po licu spolzela kakšna solzi- ca, a jo je naš objem hitro posušil. Imeli smo se lepo, zato nam je letovanje tudi tako hitro minilo, na vse lepe trenutke pa nas bodo spominjale fotografije. letovalčkl in letovalke VRTCA DOMŽALE Srednja šola Domžale Zlato in srebrna Cankarjeva priznanja Tudi v okviru Srednje šole Domžale smo sodelovali v tekmovanju za Cankarjevo priznanje, letos že devetindvajseto po vrsti, ter udeležili slovesne podelitve priznanj v Cankarjevem domu na Vrhniki. Na šolskem tekmovanju smo se pomerili med seboj na treh različnih stopnjah in prebrali naslednja dela: dijaki II. stopnje: Janov krik avtorice Marinke I niz Kune, dijaki III. stopnic: Gimnazijec avtorja Igorja Karlovškn, dijaki IV. stopnje: Kralj ropotajočih duhov avtorja Miha Mazzinija. Na pripravah so nam pomagale mentorice, in sicer prof. Nataša Jurjevec .luvan na II. stopnji, prof. Nuša Fujan na III. stopnji in prof. Dušanka Ben-sa na IV. stopnji. Devet dijakov nas je osvojilo brona-slo priznanje, osem pa se nas je nato potegovalo še za srebrna oziroma zlata priznanja na vseslovenskem tekmovanju. Mislim, da smo se kar dobro izkazali, saj smo prejeli tri srebrna in eno zlato priznanje. Srebrno Cankarjevo priznane so osvojili: gimnazijka Andreja Grk-man, dijakinja poklicne šole Špela Rogač, ki se ji je zlato priznanje za las izmuznilo iz rok, in dijak srednje tehnične šole (strojni tehnik. Pil) Sebastjan Učakar. Zlato Cankarjevo priznanje pa sem osvojila Irena Suš-nik, prav tako učenka srednje tehnične šole (ekonomsko-finančni tehnik, PT7). Sama zaključna prireditev je bila prijetna in sproščena, saj nas je s svojim imitiranjem mnogih znanih slovenskih osebnosti zabaval Marjan Šareč. Z rezultati vseslovenskega tekmovanja smo dijaki Srednje šole Domžale lahko izjemno zadovoljni, saj smo osvojili tri srebrna in eno zlato priznanje. Irena Sušnlk Igre prijateljstva Na lepo četrtkovo popoldne, 8. 6. 2006, so na igrišču OS Roje potekale igrive športne igre. Prav nič posebnega ne bi bile, če ne bi na igrah sodelovali učenci iz dveh različnih šol. Učiteljici Katarina iz OŠ Rodica in Urška iz OŠ Roje sva se, po celoletnem skupnem druženju v času popol- danskega pouka, tako učencev kot učiteljev iz obeh šol, odločili organizirati igrive športne igre - Igre prijateljstva. Izbrali sva 5 iger: tek z jajcem, met v obroč, podiranje kegljev, lovljenje s tobogana in strel na gol. Učence sva razdelili v 5 skupin, tako da so vsako skupino sestavljali učenci iz obeh šol v spremstvu učiteljev. Urška 2 veseljem sva opazovali nasmejane obraze učencev med Igrami In po Igrah ob krepčanju s sokom In sladkarijami, kajti učenci so sproščeno sodelovali med seboj, spodbujali drug drugega oz. ustvarjali prijateljske vezi. Iflre so bile namenjene spoznavanju, druženju In povezovanju. Z njimi smo okrepili Prijateljske odnose In sodelovanje med učenci In učitelji sosednjih šol. Nasmejanih obrazov In podobnih skupnih športnih popoldnevov si želimo še naprejl Projekt »Včasih je luštno blo« vrtcu Palček smo skozi celo šolsko leto izvajali projekt »Včasih je luštno blo«. Otroke smo seznanjali z običaji, jim prikazali ročna dela in obrti, ki izhajajo iz starih časov. Poslušali smo stare ljudske pesmi in se jih nekaj tudi naučili ter plesali ljudske plese in igrali gibalne igre. Vključili smo tudi starše, ki so skupaj z otroki izdelovali lesene mlinčke in klopotce. Ob zaključku projekta pa smo pripravili razstavo starih predmetov. Otroci so v vrtec pridno prinašali stare likalnike, mlinčke, glinene sklede, ribežen za perilo in potičnice, ki so jih našli na podstrešju babic in dedkov. Zelo zanimiva in otrokom najbolj všeč pa sta bila kolovrat in stara gasilska paradna čelada. Na ogled razstave smo povabili starše, babice, dedke in vse, ki so nam pomagali pri zbiranju starih predmetov in pripravljanju razstave. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, da smo v našem vrtcu lahko pripravili tako zanimivo in obširno razstavo starih predmetov in ročnih del ter si razstavo tudi ogledali. Vrtec Domžale Prispevek Majdičeve dnižine v Zgornjih Jaršah k razvoju naših krajev Na letošnjem srečanju mladih raziskovalcev kam-niško-domžalske regije se je na državno srečanje uvrstila raziskovalna naloga s področja zgodovine z naslovom Prispevek k zgodovini Majdičeve družine v Zgornjih Jaršah, ki sta jo izdelali Anja Mihelič in Klavdija Slapar pod mentorstvom Vilme Vrtačnik Mcrčun in Ide Fidler iz Osnovne šole Rodica. Ker je vsebina te naloge zanimiva za bralce Slamnika, smo pripravili kratek povzetek. Majdičeva družina je bila vse do 2. svetovne vojne zelo premožna, pomembno pa je tudi prispevala k razvoju naših krajev, Peter Majdič (1823-1908), lastnik velikega valjčnega mlina v Zgornjih Jaršah, je imel posenno velike zasluge pri izgradnji kamniške železnice skozi Jarše in Domžale. Na zborovanju za gradnjo kamniške proge 6. oktobra 1886 v Ljubljani ic kupil večje vsote delnic, za železniško progo pa odstopil tudi največ zemljišča. Zaradi lega gradnje niso več načrtovali skozi Mengeš, ampak skozi območje tedanje občine Jarše. V šolski kroniki mengeške šole je zabeleženo, da je Peter Majdič pogosto prispeval denar tudi za šolsko mladino. Poleg tega je bil Peter Majdič leta 1899 med ustanovitelji Vodne zadruge desnoobrežne Mlinščice. Tedaj so njegove naprave predstavljale 44 % skupnih moči vseh vodnih naprav tedaj številnih mlinarjev in Žagarjev z območja Jarš in Rodice, dajal pa je kar 49 % vseli prispevkov, ki so uporabniki vodne moči s lega območja vsako leto prispevali za delovanje te Vodne zadruge Peter Majdič je dal zgraditi lično kapelo v Zgornjih Jaršah V ustnih virih se je ohranilo tudi. daje daroval dragocene lestence ter tlake za mengeško cerkev in enake lestence za grobeljsko cerkev. Prispeval je denar tudi za gradnjo društvenega doma v Mengšu in finančno podprl vrsto takratnih cerkvenih in javnih prireditev. Posebno veliko zaslug pa je imel Peter Majdič pri izgradnji šole v Jaršah. Občini Jarše je leta 1906 posodil večjo vsoto denarja, da je šolo lahko zgradila, kasneje pa je celotno posojilo odpisal. Dve leti zatem je umrl. Občina Jarše pa je njemu v zahvalo v veži novega šolskega poslopja vzidala spominsko ploščo. To so po drugi svetovni vojni odstranili. Po njegovi smrti je starejši sin Franc Majdič mlin v Jaršah temeljito prenovil, da je tedaj veljal za najsodobnejšega na Kranjskem. Žal pa je ta velik mlin leta 1922 pogorel. Na pogorišču je na pobudo Petra Majdiča (mlajšega) v sodelovanju s sudetskimi Nemci zrasla Tovarna platnenih izdelkov (kasneje Induplati). Majdičevi pa so tako postali delničarji. Majdičeva družina je živela v lepo opremljeni graščini, kjer so imeli več hlapcev in dekel ter vrtnarja, da so vzdrževali in obdelovali njihovo veliko posestvo. Ohranili so se dnevniki vrtnarja in oskrbnika Ignaca Gorenjca, ki je vodil vsa dela na posesti ter skrbel za dninarje. Iz njih izvemo za vsa kmečka in druga opravila, ki so tedaj potekala na Majdičevi posesti, pa tudi. da je bil Igrane Gorenje aktiven član telovadnega društva Orli iz Mengša. Majdičevo posest je po smrti Petra Majdiča leta 1930 prevzela njegova hči Milena Majdič. ki se je poročila s sudetskim Nemcem Rihardotn Boliniom (izg, Ban), direktorjem tovarne Induplati. Industrijska proizvodnji! v Jaršah je konec tridesetih let Pred Majdičevo grobnico na mengeškem pokopališču dosegla vrhunec, poleg tega pa je tudi posest Majdiče-vim prinašala dodaten dobiček. Med drugo svetovno vojno je delo v tovarni in na posesti (kljub sabotažam delavcev in partizanov ter kljub težavam pri nabavi surovin in pomožnega materiala) teklo dalje Po koncu vojne leta 1945 seje družina Milene Majdič por. Bohm zaradi groženj nove oblasti izselila, najprej v Avstrijo, nato pa v Brazilijo. Majdičeva graščina, hlevi in ostala poslopja so bila nacionalizirana in kot družbena lastnina dana v uporabo tovarni Induplati. Majdičeva graščina je bila kasneje preurejena v gostinski obrat Majčev dvor. na mestu nekdanjih hlevov pa so zgradili veliko sindikalno dvorano, v kateri so se po vojni odvijale številne kulturne prireditve. Nekdanja Majdičeva posest poznavalcem še danes nudi številne sledi nekdanjih časov. Ker pa je danes denacionali-zirana, se bo verjetno v bližnji prihodnosti njena namembnost še spreminjala. A. Mihelič, K. Slapar. OŠ Rodica pisma bralcev Razmišljanje ob kočevskem govoru dr. Franceta Perka Ne izgubljajmo razsodnosti V članku PODPORA OPOZICIJI, s podpisom gospoda Tonija Dragarja, predsednika OO LDS Domžale (glej zadnji Slamnik, str. 8), je med drugim zapisano, da LDS opozarja tudi na problematiko, ko »se v javnosti želi prikazati sodelavce okupatorja kot goreče borce proti komunizmu in kot utemeljitelje sodobne slovenske demokracije«. LDS je tudi imela vrsto pomislekov glede pridige upokojenega beograjskega nadškofa dr. Franceta Perka na slovesnosti v Kočevskem Rogu. Za kritike njegovega govora je sporno predvsem to. da je domnevno razglasil domobrance za zmagovalce. Res je, glede na to, ta se je v Evropi in tudi pri nas pred 15 leti komunistični režim sesul, poudaril nadškof Perko, da so končno zmagali tudi tisti, ki so se borili proti komunističnemu totalitarizmu. Ob tem pa ne smemo prezreti njegovega intervjuja v Demokraciji, 22. junija 2006, str. 35 do 37, kjer med drugim pravi »da cilj KPS ni bila osvoboditev, ampak nasilen prevzem oblasti. Zato so tudi izvajali velik teror zlasti v t.i. Ljubljanski pokrajini. Temu terorju s pobijanjem nedolžnih ljudi so se ljudje uprli z ustanovitvijo vaških straž«. In takoj pristavi, »da je kasneje prišlo do nastanka domobrancev, kar je bilo nekoliko manj opravičljivo (podčrtal I. K), vendar še vedno v okviru mednarodnih določil o dovoljeni meri sodelovanja z okupatorjem ...«. Tu gre očitno za odgovornost protikomunistične strani, saj je ob organiziranem protiko-munističnem boju žal prihajalo tudi do bratomornega boja. Takšno situacijo je dr. Anton Trstenjak opredelil, da domobranci niso ubogali Jezusa, ker so prijeli za meč. Nadškof Perko je razločno dejal, da se je slovenski narod upravičeno uprl okupaciji in nasilju fašizma in nacizma in s tem v osnovi odločno podprl partizansko uporniško gibanje, ter nadaljeval, da pa je to pripravljenost slovenskega naroda za upor zločinsko zlorabila komunistična partija za izvedbo komunistične revolucije. Naj v tej zvezi povem, da so vsi moji sorodniki, tako po očetovi kot po materini strani, delali za NOB. pa nihče ni bil komunist. V oddaji Trenja, 15. junija 2006, je Janez Stanovnik omenil, da so bile tri četrtine partizanov verniki. Pri tem pa je zamolčal, da je komunistična partija preprečila vsako združevanje kristjanov v lastno organizacijo (Dolomitska izjava). Tudi Kocbekove usode njegov besednjak ne pozna. Ko so leta 1945 zmagali komunisti, od stare predpartijske OF ni ostalo nič. Iz sovraštva do Cerkve in religije je bilo z revolucijo ukinjeno praznovanje krščanskih praznikov in prevladujoči del borcev NOB je bil po vojni zapostavljen. Ob vsem tem pa je treba pogledati resnici v obraz še z druge strani. Res, daje 1945. leta zmagala t.i. komunistična stran, toda smo le ostali na svoji zemlji. Ostali smo Slovenci, čeprav nas je hotela vsrkati vase Jugoslavija, a ji ni uspelo. Lahko smo z odločno voljo ostali tudi verniki, čeprav smo bili, zlasti duhovniki in bogoslovci, drugorazredni državljani... Če pa bi zmagala ona druga stran, pa hi se po vsej verjetnosti kot narod izgubili v morju sveta, saj so nas okupatorji hoteli potujčiti in razseliti, saj so pregnali naše učitelje in duhovnike, branik slovenstva in krščanstva, hkrati pa tudi niso bili pristaši vere, okupatorji namreč. Takšno ali podobno stališče je zagovarjal ali zavzemal, kakor bi dejal pisatelj Rebula, tudi levičarski Janžekovič, profesor filozofije na Teološki fakulteti. Višek nezaslišanosti pa je, da je v Sloveniji za mnoge medije, komentatorje in politike še vedno spornejša neka izjava, v nekem govoru kot zverinski poboj 15.000 ljudi. V isti sapi, ko opravičujejo Mitjo Ribičiča, ki je osumljen genocida, napadajo nadškofa Perka, ki je samo opozoril na najhujše, kar seje zgodilo slovenskemu narodu v njegovi zgodovini. Zanimivo je tudi sledeče: LDS opozarja na problematiko raznih predlaganih sprememb, spregleda pa svojega predsednika Kacina, ki se je na proslavi ob dnevu državnosti tako ignorantsko vedel do lastne države. Naklonjenost nekemu politiku se konča, ko se ta začne obnašati nerazumsko, histerično in začne izgubljati dostojanstvo. Res je politika spopadanje različnih pogledov in resnic, vendar ima in mora imeti vse svoje meje. Vedimo, da mnogi od nas nadškofu Perku niti do gležnjev ne sežemo in on ne obsoja komunistov kot ljudi, to so povečini dobri ljudje, le njihovo ateistična usmerjenost ne more iti z roko v roki s konkretno Katoliško cerkvijo. Vendar ob slovenskem osamosvajanju smo se vsaj za kratek čas poenotili. In na tem moramo graditi, hkrati pa ohranjati različnost kot sestavino vsake demokratične družbe. Ne jemljimo torej nadškofu Perku pravice do lastnega mnenja, zajetega iz sklada pravičnosti, kar tudi sami pričakujemo od svojih sodržavljanov. Strašno pa me motijo posamezni destruktivizmi leve politične opcije, tudi pri nas v Domžalah, kar v ničemer ne prispeva k blagru našega naroda in naše države, s Tagorejem vred pa vedimo, da resnica teče po prekopih zmot. Ivan Kepic Zahvala Občini Domžale, Comettu, Zdravstvenemu domu Domžale in dobrim negovalkam Dočakala sem visoko starost in ponosna ter zelo srečna sem, da lahko živini v mestu, ki mi skupaj z ustanovo Comett ter plemenitimi negovalkami in zdravstvenim osebjem že nekaj let omogoča, da starost lahko preživljam v svojem stanovanju. Ne morem verjeti, da so se kljub neverjetnemu tempu in časovnim stiskam, ki vladajo v današnjem življenju, našli ljudje, ki mi znajo prisluhniti in mi z veliko mero strpnosti, potrpljenja ter topline nudijo pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih. Zavedam se, da je to ena izjemnih lastnosti naše občine. Zato hvala vsem svetnikom in naši županji. Posebno se zahvaljujem gospe Nataši Zalokar iz Cometta, ki ne samo, da je dobra koordinatorka, ampak ima izjemen čut za človeka v stiski in kljub številnim vsakodnevnim obveznostim celo najde čas za obisk ter me razveseli s svojo toplino in mi daje občutek varnosti. Predvsem pa ne smem pozabiti mojih dveh negovalk Halime in Karmen, ki z veliko mero potrpežljivosti, plemenitim človeškim odnosom in včasih tudi humorjem poskrbita, da živim lepo. Hvala tudi vsem ostalim negovalkam, patronažnim sestram, zdravstvenemu osebju, ki mi nudijo pomoč na domu. V mojem srcu ste in boste ostali zapisani ljudje z veliko začetnico. Leopoldina Rajgl Naj ne mine dan brez knjige Ko stojite v teh vročih dneh pred policami v knjižnici in se ne morete odločiti, po kateri knjigi bi segli, vam ponujam pester izbor, ki so ga založbe izdale tik pred počitnicami in ga namenjajo mlajšim bralcem. Založba Mladinska knjiga je za najmlajše izdala več slikanic. STO UGANK, avtorice A nje Štefan in ilustratorke Jelke Re-ichman, ki seje znova potrudila s svojimi ljubkimi in priljubljenimi slikami. Cvetka Sokolov in ilustrator Peter Škerl se v slikanici PONOČI NIKOLI NE VEŠ lotevata strahu. ŠKRAT ZGU-BA IN KAMELEON pa je nastal izpod peresa in čopiča Jelke Godec Schmidt in vabi otroke k iskanju skritih predmetov. Za otroke stare okrog deset let je Mladinska knjiga izdala zbirko SKRIVNOST HIŠE PAJKOV-SKI. Prvi dve nosita naslov Knjiga o škratih in Kamen vse-vid. Gre za kratke ilustrirane zgodbe, ki se dogajajo v stari hiši, kjer vladajo škrati. Za malo starejše bralce so izšle knjige BARVA KOŽE, ki v enajstih zgodbah govori o rasizmu. Zgodbe se dogajajo na različnih koncih sveta. PRIVIDI SREČE pripoveduje o drogah, seksu in rejvu. Petnajstletna Marie postane tisti dan, ko jo zapusti prvi fant, drugačna deklica. Prej urejena in vzorna prične špricati šolo, se prepirati, kadi travo in poskuša sintetične droge. Se bo Tokrat nagrajuje AMBROŽ HONDA Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjige Študentske založbe Litera iz Maribora: TAMARA ŠTAMCAR, Savska 45, 1230 Domžale; JOŽE JARC, Jelovškova 17, Sp. Jarše, 1230 Domžale; IRENA HORVAT, Rojska 27, 1230 Domžale; PAVLA FRELIH, Železniška 2, 1230 Domžale; ANA KRAMBERGER, Vir, Bu-kovčeva 7, 1230 Domžale; LUCIJA MARTINEC, Miklošičeva l/A, 1230 Domžale in LJUBISLAVA REBOLJ, Vir, Hubadova 5, 1230 Domžale Vabimo vas, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero najsrečnejšim reševalcem HONDAAMBROŽ poklanja naslednje nagrade: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC 2. plastična ročka 4 1 olja CASTROL TXT 3. plastična ročka 4 1 olja CASTROL GRX 3 4. preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne rešitve pričakujemo do 10. AVGUSTA 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bemika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Vandalizem na lovskih napravah »To je delo več ali manj znanih ob-jestnežev, ki ne prenesejo, da bi jih kdo videl pri njihovih nalogah,« nam piše Lovska družina Pšata, ki se trudi varovati okolje in ohranjati avtohtono divjad v številčnosti in sestavi, kakršno to okolje dopušča in kot usmeritve predpisuje Ministrstvo za okolje in prostor preko Zavoda za gozdove Slovenije. Zato pa potrebujemo lovske naprave, kot je visoka preža in obvestilni kozolec na slikah. Žal so nekaterim v napoto. Lovska družina Pšata prosi vse tiste, ki imajo kakršnokoli pripombo ali razloge za protest, naj le te naslovijo na naslov: LD Pšata, Dragomelj 20^ 1230 Domžale. »Zavedajmo se, daje divjad v našem okolju najobčutljivejši indikator sprememb zdravega okolja, ki si ga vsi želimo. Za razumevanje se lovci Pšate zahvaljujejo,« piše predsednik Lovske družine Pšata, Metod Loboda. Tudi v Uredništvu se sprašujemo, ali ima vandalizem sploh meje in komu so napoti naprave, da jih je tako poškodoval. Uredništvo po prevelikem odmerku lahko še vrnila v normalno življenje? Založba Grlica v zbirki Na robu ponuja mladim tri izvrstna dela, ki jih je prevedla Anja Kokalj. OBSEDENA Z NAKUPI govori o odvisnosti od nakupovanja, DALEČ OD XANADU o isto-usmerjeni ljubezni, ČUDAKOV BOJ pa o izsiljevanju in premagovanju strahu. Knjige so berljive, napete in odpirajo nove poglede in dajejo možnost za nova razmišljanja. Zelo priporočam. Miha Manzzini je pri založbi Grlica izdal mladinsko delo DREVO GLASOV, ki je bilo letos nominirano za nagrado desetnica. Knjigo preberemo v enem dihu. Govori o potrošništvu in otroštvu v tem svetu. Gre za pretresljivo in napeto podobo prihodnosti in mislim, daje mladi ne bodo spregledali. PRAVA HRANA ZA OTROŠKE MOŽGANE prinaša več kot 100 receptov, s katerimi boste vzbudili inteligenco svojega otroka. Založba Genija je izdala slikanico Marijana Pečarja PROTEJ IN PROTEJA, ki se dogaja v jamskem svetu in prinaša duhovito in zabavno zgodbo. ZVEZDA.SI je zgodba, vzeta iz sveta zabave, hrepenenja po slavi, zvezdah in resničnosti, ki sledi. Pisateljica Mojca Rudolf je pokukala v zaku-lisje dogajanja, njene slike so resnične in zato toliko bolj privlačne. MISLI V TABLETAH Bogdana Novaka je zbirka aforizmov. Založba Karantanija je izdala pesler izbor mladinskih del. JEZERSKI SAM je daljša pravljica Tamare Doneve in govori o dečku, ki živi sam v globinah jezera. Knjigo bodo z veseljem prebrali tudi tisti, ki trpijo zaradi nespečnosti in osamljenosti. NENAVADNA ŽELJA je nova knjiga Mojce Rudolf iz zbirke Zelenci. ZGODBE SINJEGA PTIČA je zbirka petih krajših proznih del, avtorja Milana Petka, ki bralca odpeljejo v stare časa in skoraj pozabljene kraje. Janja Vidmar v knjigi BUČKO SUPERGA predstavlja pametnega in prebrisanega junaka, ki se vedno znajde v nenavadnih situacijah, iz katerih se s pomočjo prijateljev ali staršev zvilo izvije. Knjiga prinaša več kratkih zgodb. ARTIS V SVINJAKU je delo Tomaža Vrabiča. Zakaj so pobegnili iz svinjaka, govori zgodba. ČAKAM TE, DOLORES je mladinski roman Karolinc Kolmanič. Tatjana Kokalj VRSTA in«, KRMA ZA KONJE ANGLEŠKI KOMIK ALLEN STIPE MESIČ REKA NA JUGU FR. POLOTOKA BRETANJE RUSKI KEMIK, N0BE-L0VEC (NIKOLAJI GLAVNO MESTO EDEN NAJ- rmimAmrTim NEMŠKE POKRAJINE STAREJŠIhI „i»«in SfcDrnJli SEVERNO P0RENJE 1 »tiucimu sokalu, rubKtuNin LATINSKIH PESNIKOV Čebelja pasa FINSKI ARHITEKT SAARINEN V ELEKTROTEHNIKI PETRA NAREKS PRAVOSLAVNI VIŠJI DUHOVNIK 50% TAKOJ, 50% KASNEJE DOBAVA TAKOJ PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI HONDA Moč naših sanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com DODATNA OPREMA Prodaja e-mail: milko.godina@email.si sandi Č0LNIK brezbrižen Človek, kdor vse prezira, se za nič ne zmeni anna kabina antično ime IT. reke aniene JABOLČNO ŽGANJE IZ NORMANDIJE DROBIŽ V NEKDANJI PORTUGALSKI KOLONIJI MAKAO MESTO TURČIJE STARO IME ZA KONTRA BAS OSMI DEL KROGA P0I DRAMATIK VICENTE HOKEJIST ZUPANČIČ oliver or"teuegda, GEOMETRIJSKI POJEM GIBANJE CELICE ALI ORGANIZMA KRILO RIM. LEGUE PREDEL, >0DR0ČJE MESTO V0HIU TOČKA, IZ KATERE IZHAJA SEVANJE MOJZESOV BRAT DESNI PRITOK VISLE MAJHEN DAMSKI KOVČEK ORODJE ŽANJIC ŽETEV HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ SOL TITAN KISLINE SLOVENSKA TISKOVNA AGENCUA SEMENU PODOBEN, TRD PL0DIČ NAJVEČJI HRVAŠKI OTOK ŽENSKA, KIJE BILA PRED KRATKIM VKLJUČENA V KAKO ORGANIZACIJO GL. MESTO AFGANISTANA KORUZNI STORŽ ŠPORTNA IGRA z Z0G0 ZAUPEN SODELAVEC POLICIJE HITER KONJSKI TEK brane ivanc EDVARD KOCBEK VERDIJEVA OPERA ZAJET SOVRAŽNI VOJAK PREVLEKA ZA NOHTE AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD POMOČ: ARON-Mojzesov brat, KALVAOOS-jabolčno žganje iz Normandije, KINEZA-gibanje celice ali organizma, NESESER-majhen damski kovček, ONEIROLOGUA-razlaganje sanj, RADIANT-točka, iz katere izhaja sevanje, VIOLON-staro ime za kontrabas Atletski klub Vele Domžale in Olimpijski tek 2006 Prispevek k uravnoteženemu in razgibanemu načinu življenja Atletski klub Vele Domžale je konec junija 2006 v dolini Gradu Krumperk pripravil tradicionalni 15. OLIMPIJSKI TEK. Domžalčani smo eni izmed redkih v Sloveniji, ki smo olimpijski tek tekli vse od leta 1991, najprej v mestu, potem ob Kamniški Bistrici, pa pod skakalnicami in zadnjih nekaj let v bližini Ki oni perka. Sobotno dopoldne je privabilo blizu 100 tekačev in tekačic vseh starosti iz vse Slovenije, ki so se pogumno podali v boj z vročino in tri oz. šest kilometrov dolgo progo. Pridružili pa so se jim tudi člani in članice TVD Partizan Domžale, ki so dokazali, da je mogoče tudi z nordijsko hojo opraviti z olimpijsko progo. Čeprav je pri olimpijskem teku pomembno sodelovati, ne zmagati, poglejmo najhitrejše: med dekleti je bila na 3 km najhitrejša Živa Peljhan, pred Matejo Vrhovnik in Heleno Žigon, Judi najstarejšo udeleženko. Med »dolgoprogaši-cami« na 6 km je prva v cilj pritekla Andreja Trontelj, pred Natašo Aljančič in Vanjo Bajde. Med fanti na 3 km je bil prvi Bojan Bojkov pred - Gašperjem Vrhov-nikom ter Rokom Kvedrom; na daljši progi pa Janez Benko pred Domnom Jarcem in Iztokom Vr-hovnikom. Najstarejši med tekači je bil Demitrij Trpin, najmlajša sta bila Filip Kepec in Tina Urankar. Udeleženci, večina se je domov prijetno utrujena peljala z enim od daril Olimpijskega komiteja RS, so se med odmorom seznanili tudi z vadbo NORDIJSKE HOJE, s katero je TVD Partizan Domžale k teku oz. hoji privabil že marsikaterega rekreativca. Po vsem svetu se na tisoče mož, žena in otrok, starejših državljanov in ljudi s posebnimi potrebami odzove povabilu nacionalnih olimpijskih komitejev in s tekom na svoj način obudi spomin na 23. junij 1894, rojstvo modemih olimpijskih iger v Franciji, je v svoji poslanici napisal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Jacques Rogge in med drugim poudaril, daje Olimpijski tek postal več kot samo tek; je tudi idealna priložnost za širjenje olimpijskih vrednot na vse štiri strani sveta. Dokazuje, daje šport, bolj kot kdajkoli del socialnega razvoja in daje telesna dejavnost bistvena za zdravje telesa in duha. Zato bo Atletski klub Vele Domžale tudi v prihodnje organiziral OLIMPIJSKI TEK. Poiskati bomo morali le primernejšo lokacijo, saj sicer čudovita dolina pod Krumper-kom žal ne omogoča več organizacije in izvedbe tovrstne prireditve. Do tedaj pa, srečno tecite, vsi. B. Stadion Občine Domžale v Športnem parku Nogometna sezona se začenja Pokal UEFA * NK DOMŽALE : HNK ORAŠJE BiH četrtek, 27.7.2006, ob 20.15 uri Tudi letos seje NK Domžale uspelo uvrstiti v mednarodno tekmovanje v okviru pokala UEFA. Lansko sezono so zaključili z zmago proti VfB Stuttgartu, letošnjo pa začenjajo s predstavnikom Bosne in Hercegovine HNK ORAŠJE iz Orašja.Glede na lanske uspehe pričakujemo, da bodo letošnjo evropsko sezono začeli z zmago. PRVA LIGA TELEKOM Slovenije prvo kolo * NK DOMŽALE : NK BELA KRAJINA nedelja, 30.7.2006, ob 20.00 uri Tekmovanje se začenja tudi v PRVI LIGI TELEKOM Slovenije, letos pod novim pokroviteljem, to je TELEKOM SLOVENIJE. V Domžalah gostuje ekipa NK BELA KRAJINA iz Črnomlja. PRVA LIGA TELEKOM Slovenije tretje kolo * NK DOMŽALE : NK HIT GORICA nedelja, 13.8.2006, ob 20.00 uri Prvi veliki derbi novega prvenstva pod žarometi v Športnem parku Domžale. Prihaja moštvo NK HIT GORICA, aktualni državni prvak. Prihaja čas, ko bo tudi HIT GORICA položila orožje na domžalskem stadionu. Dobrodošli! KK Pirueta Na prvih mestih tudi hitrostniki Na zadnjem tekmovanju v hitrostnem rolanju so svoj uspeh dokazali tudi hitrostniki domačega kluba PIKI I I A. Tekmovanje je bilo v Murski Soboti, kjer so bili tekmovalci iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Iz domačega kluba je nastopilo 5 tekmovalk in tekmovalcev. Kar dve sta stali na najvišji stopnički, to sta MAJA GROJZDEK in JASNA MARD.ŠIČ, ki sta osvojili prvi mesti v svojih kategorijah. Velik napredek je pokazala tudi tekmovalka KATJA HRO-VAT, ki je z osvojenim drugim mestom dokazala, da ji gre vse bolje, ŠPELA PLANINC je bila četrta v kategoriji mladink, kjer je konkurenca največja. ČRT LUKANČIČ MORI,ki je Že prekaljen borec, je tokrat med člansko elito osvojil tretje mesto na kratki progi, kar dokazuje izjemen napredek in že naslednja tekmovanja bodo pokazala, da vrh ni več tako daleč. Rezultat je še posebno odmeven prav v moški konkurenci, ki jc številčno najbolj zastopana prav v članski vrsti. Seveda pa tudi umetnostniki niso počivali in so sodelovali na mednarodnem tekmovanju v Puli, čeprav z okrnjeno zasedbo, saj je manjkalo kar pet standardnih tekmovalk, ki se zaradi šolskih obveznosti in poškodb niso udeležile tega odlično TRGOVINA z AVTODELI potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji ■ metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 organiziranega tekmovanja v umetnostnem kotalkanju. Kljub temu sta PATRICIJA ŽNIDARŠIČ in VITA PETERLIN stali na prvi stopnički, NIKA BABIC je bila druga. Ml IA KURENT tretja, L ARA DOLENC in GREGOR BABIC sta bila četna, PETRA POKOVEC peta in AJDA STINA TUREK trinajsta, prav slednja se je po več kot enoletnem premoru ponovno pridružila sotekmovalkam ler dokazala, da bo s pridnim delom kaj kmalu nadoknadila zamujeno in uspehi bodo prišli kar sami od sebe. Ekipno je kotalkarski klub PIRUETA zasedel tretje mesto med petnajstimi sodelujočimi klubi iz petih držav. Približuje se tudi evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za mladince in člane, ki bo od 26.7. do 29.7. 2006 v Monzi. Iz KK PIKI IHTE bosta sodelovali dve tekmovalki po izboru Strokovnega sveta pri Zvezi kotalkarskih športov Slovenije, in sicer PETRA POKOVEC m SARA BAŠT.IANČIČ. Obe se intenzivno pripravljata na omenjeno tekmovanje in želimo jima čim boljšo uvrstitev. K. K. Nogomet Novice iz nogometnih klubov Poglejmo, kako se ekipe pripravljajo na začetek različnih tekmovanj. Iz. NK Domžale so odšli Miha Kline in Darijan Matic v Rusijo h Sinniku, .Ihonnes De So-uza v Londrino ter Aleš Jesenič-nik in Aleš Kačičnik, ki kluba še nimata.. Prišli pa so Dejan Gra-bič iz Bele Krajine, Ivan Knezo-vič iz Kopra, Siniša Jankovič iz Primorja, Darko Djukič iz Napoči Becr Sheva iz Izraela, Janez Aljančič iz Triglava - njegov prestop je dvignil veliko medijskega prahu med Triglavom iz Kranja in domžalskim klubom, povratnik po pol sezone Ermin Rakovič iz Diyarbakirsporja iz Turčije in Macari iz Reggine ( Italija). V igri jf It Scbastjan Cimerotič, vendar pa jc za njegov prestop oziroma posoja iz korejskega kluba vse manj možnosti. Na prvi tekmi pokala Uefa Luka Elsner ne bo nastopil zaradi kartonov iz pretekle sezone - Stutt-gart, drugače pa je z Makarijem - certifikat i/ Italije še ni prispel in Aljančičem, za katerega, se bo odločalo na NZS-ju v ponedeljek, drugače pa obstaja možnost prijave tudi 24 ur pred prvo tekmo tega pokala. Trener Slaviša Stojanovič je z predstavami svojih varovancev v pripravljalnem obdobju zadovoljen, vidi se le majhna neuigranost ekipe, drugače pa je to ekipa, ki bo spet naskakovala vrh slovenskega nogometa, tako v pokalu kot tudi v prvenstvu - v pokalu Uefa pa želijo doseči več, kot je bilo to lani in upajo, da jim bo žreb naklonjen - za prvi krog jim žal ni bil, saj je ekipa Orašja ena izmed močnejših - Domžalčani so bili nosilci zaradi lanskega uspeha. Prvo kolo domačega prvenstva bodo odigrali doma 30. julija proti Beli Krajini, nato sledi 5. avgust - gostovanje v Celju; 12. avgust - doma z ekipo Gorice; 19. avgusta 8. igrajo proti Mariboru doma; 26. avgusta v gosteh pri Kopru; 30. avgusta proti Primorju doma, 9. septembra proti Nafti v gosteh; 13. septembra proti novincu Factorju doma, nato pa 16. septembra proti Dravi v gosteh. 2. krog pokala Uefa je na sporedu 10. oz. 24. avgusta, če bodo Domžalčani uspešnejši od Orašja prvem krogu. V pokalu llervis se bo v prvem krogu tretjeligaška ekipa Ihana pomerila doma z ekipo Krškega - zahodna skupina - tekma je na sporedu 23. avgusta. Ostali klubi bodo s pripravami pričeli malo kasneje kot Domžalčani, drugače pa so bili z pravkar končano sezono nekateri zadovoljni, nekateri pa pač ne. Urban Žnldaršlč "Padlo" je še Novo mesto Ekipa 11-10 NK Domžale je že celo sezono kazala izjemne rezultate: 7. mesto na Ptuju, 5. mesto v Celju in 3. mesto na Hribarjevem turnirju v Domžalah. Končno pa je "padlo" tudi 1. mesto. Mladi nogometaši NK Domžale so suvereno osvojili 1. mesto na turnirju v Novem mestu, kjer so se v finalu pomerili z domačo Krko. Lepo, sončno vreme, visoka vročina, vse to ni oviralo fantov, da so se borili za vsako zmago. Bučna podpora s tribun jih je še dodatno "podžigala" , da so igrali, kot znajo - borbeno in predvsem fair. To je bil tudi zadnji turnir, finalna tekma pa zadnja pod taktirko trenerja Darka Oražma. Ni potrebno posebej poudarjati, kakšno je bilo veselje na koncu tega res uspešnega obdobja za U-10. Vem, da bodo otroci pogrešali Darka, mislim pa, da tudi Darku ni bilo čisto vseeno, ko so se poslovili. Res so bili ekipa. Fantje, še enkrat čestitke in tudi v bodoče ostanite takšni, kot ste. Darku pa želimo uspešno delo še naprej z drugimi ekipami. Mojca Nogometni klub Domžale Odlična sezona U -12 Ekipa mlajših dečkov, ki v sezoni 2005/06 tekmuje v 1. ligi MNZ Ljubljana, ima za seboj odlično sezono. Ligo so končali na prvem mestu in se uvrstili v neposredni boj za državnega prvaka. Prvo stopničko do naslova so že preskočili, saj so v soboto, 17. 6. 2006, premagali ekipo Kopra in se tako uvrstili v polfinale, kjer jih čaka močna ekipa Gorice. Ne glede na to, kakšen bo končni rezultat, si fantje in njihov trener Matjaž Obrstar, zaslužijo vse čestitke. Samo starši in tisti, ki jim je šport blizu, vedo, koliko truda, treninga in odrekanj je potrebnih za uspeh. Še tako naprej! iz. Pogovor s karateistko Morilko Brovč Tretjič svetovna prvakinja v Katah za klube O Moniki Brovč, odlični učenki 7. c razreda Osnovne šole Rodica, bi lahko pisali prav v vsaki številki našega Slamnika, saj športne uspehe, za katere je dobila že vrsto nagrad, niza kot bisere na ogrlici. Preden se tudi zanjo začno počitnice, sem odlični karateistki. ki je bila zaradi odličnega uspeha in športnih dosežkov rudi na sprejemu pri županji, postavila nekaj vprašanj. Kako treniraš? Praviloma treniram štiri do petkrat tedensko. V letošnjem šolskem letu pri Karate klubu Olimpija na Gimnaziji Ledina in na OŠ Majde Vrhov-nik v Ljubljani, pri mojstrih Janezu Šuštarju, Djulagi Huskiču in Cirilu Klajnščku. Že štiri leta sem registrirana članica in tekmovalka pri Karate Zvezi Slovenije. Hkrati svoje znanje dopolnjujem v Karate šoli Kimon na OŠ Spodnja Šiška in Šmartno pod Šmarno goro pri mojstru Bojanu Ma-rinčku, ki meje doslej največ naučil. Vključena pa si tudi v Shotokan karate klub Atom Domžale. Z njimi sem se srečala na tekmovanjih SKI zveze, kjer sem jim padla v oči kot Domžalčanka. V Shotokan karate klub Atom sem se včlanila pred štirimi meseci zato, ker je klub blizu Vira, kjer stanujem, zato za pot na trening porabim bistveno manj časa, kot če bi šla v Ljubljano. Poleg tega bi se rada udeležila tudi največjih njihovih tekmovanj v tujini, kamor brez uradne registracije ne smem. Naslednji razlog, da sem tudi njihova članica in tekmovalka je ta, da trenirajo celo leto - tudi med počitnicami, ko so šolske telovadnice zaprte. Najpomembnejši vzrok, da sem se pridružila, pa je seveda tudi ta, daje njihov glavni inštruktor g. Lovrenc Kokalj pravi mojster karateja, ki izredno veliko ve in me lahko še ogromno nauči. Prav veselje ga je gledati, kako resnično uživa v karateju. Kako usklajuješ treninge in šolske obveznosti? Treningov ne obiskujem po ustaljenem umiku, temveč izbor treninga za posamezni dan prilagajam šolskim in drugim obveznostim, načrtu letnih tekmovanj, možnostim trenerjev, možnostim prevoza ipd. Posebno veliko mi pomeni individualni trening, kije prilagojen prav mojim potrebam in slabostim. Ob tem se zavedam, da je uspeh sicer delno odvisen tudi od talenta, predvem pa od železne volje in deleža trenerja, ki ti je naklonjen. Ugotovila sem, da bolj kot je vadba individualna, večji so uspehi in bolj ko se trener ukvarja samo s teboj, hitreje napreduješ. Kdo ti pri tem pomaga? Starši, predvsem oče, ki mi pomaga pri uresničevanju mojih želja pri vadbi in tekmovanjih. Lahko rečem, da se je v vseh teh letih o karateju nekaj malega naučil že tudi on (zraven se smeji na vsa usta). Pomaga mi, da tekmujem praktično v vseh obstoječih svetovnih karate zvezah. Kolikor vem, sem v prav vseh že tudi zmagala! Tvoja športna pot je pot medalj, priznanj in naslovov prvakinj, še posebej uspešna pa si v zadnejm času. Kateri so tvoji zadnji odmevni uspehi? Sredi maja sem na Svetovnem prvenstvu za klube v CAORLE tretjič postala svetovna prvakinja in prvič Superchampion. Prvenstvo je potekalo ločeno po štirih glavnih stilih karateja, med katerimi je Shotokan najštevilčnejši. Tekmovanja se je udeležilo skupaj 1960 tekmovalcev iz Amerike, Afrike, Azije in Evrope. Do naslova svetovne prvakinje sem morala premagati vrsto odličnih tekmovalk, da sem v katergoriji črnih pasov letnika 1993, kamor spadam, osvojila prvo mesto, nato pa mi je to uspelo še v kategoriji SUPERCHAMPION, kjer se med seboj pomerijo prejemniki medalj posameznih stilov za skupnega zmagovalca. Iskrene čestitke, ampak to še ni vse? V Krškem sem v maju zmagala med 337 tekmovalci iz 40 slovenskih klubov na Državnem prvenstvu KZS za dečke in deklice, kjer je bilo v moji kategoriji 29 tekmovalk, drugi naslov državne prvakinje v skupini mladink pa sem junija osvojila v Mežici na prvenstvu tradicionalnega stila JKA. Še na kratko o drugih mednarodnih uspehih? Prvi mesti na Karate pokalu Mladost Pančevo ter Odprtem prvenstvu Srbije in Črne Gore, kjer sem nastopila v kategoriji starejših deklic med rjavimi in črnimi pasovi. Uspešna sem bila tudi na velikem mednarodnem turnirju za Pokal Postojnske jame, saj sem med 570 udeleženci iz Italije, Velike Britanije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije nastopila v dveh kategorijah ter v skupini starejših deklic v polfinalu izgubila proti hrvaški-tekmovalki, nato pa sem skozi repasažne nastope obranila tretje mesto. V kategoriji kadetinj sem izločila skoraj vse vodilne kadetinje in mlajše kadetinje v točkovanju za Pokal Karate Zveze Slovenije ter zmagala. V prvem krogu za Pokal Slovenije za dečke in deklice sem zasedla 2. mesto med starejšimi deklicami, zmagala pa sem tudi na Karate pokalu Športne zveze Ljubljana za osnovne in srednje šole. Zmago sem dosegla v katah v najvišjem nivoju starejših deklic, uspešna pa sem bila tudi v dogovorjenih borbah. Ostane še kaj časa za druge stvari? Vsak dan po šoli peljem na sprehod mojo zlato prinašalko Asio, rada igram odbojko, grem v kino in se družim s prijatelji. Zelo sem vesela, da je konec šolskega leta, ko bo časa za zabavo na pretek. Hvala, prijetne počitnice in veliko uspeha tudi v prihodnje. Vera Vojska Atletski klub VELE Domžale Imamo najhitrejše pionirke na 4x100 m in državne prvake! 4. junija je bilo v Kopru kljub 38 stopinjam v senci in pekoči tartan-ski stezi na stadionu veliko število atletov - pionirjev in pionirk ter njihovih staršev, ki so od začetka najhujše vročine, od 11.30 pa do zaključka le-te ob 18.30 nastopali oz. navijali na Atletskem pokalu Slovenije za pionirje in pionirke. Letos je bilo tekmovanje prvič razdeljeno na tri kategorije, in sicer so skupaj nastopali rojeni 1991 in 92, 1993 in 94 ter 1995 in mlajši. V vseh kategorijah smo imeli svoje predstavnike tudi Domžalčani, ekipno so se pri fantih najbolje odrezali dečki 1993-94, ki so bili drugi, med dekleti pa so bile kot četrte najboljše najmlajše deklice. Skupno so bili tako fantje in dekleta peti. Domžale so skupno zasedle pet zmag, in sicer: po dve zmagi sta dosegli Alja Sitar in Hana Gorza, ki sta bili najhitrejši na 60 m (7,71 s in 8,51 s) in v štafeti, na 600 m je bila najboljša Eva Aljančič (1:52,66 min), Domen Šmuc je z metom 56,96 m zmagal v metu žogice. Za posladek je zmagala še uigrana štafeta pionirk 4x100 m (Hana Gorza, Ajda Sitar, Klara Hribar in Alja Sitar), ki so kot edine ciljno črto pretekle pod 50 sekundami (49,63 s), kar je bilo več kot 2,5 sekundi hitreje kot drugouvrščena štafeta. Srebrni so bili: Petra Pavlic v krogli in žogici ter Anže Zupan in Monika Adler na 1000 m, bronasti pa: Bor Šmuc v krogli, Klara Hribar na 60 m ter Primož Benko na 600 m. K ekipnemu uspehu so pripomogli še: Manca Slabanja, Ines Vidmar, Klemen Rutar, Jaka Vodnav, Miha Škof-lek, Jure Aljančič, Domen Zupan ter Uroš Benko. Spektakel v Velenju, malo tudi za Oomžalčane! 23. junija je bil v Velenju že tradicionalni miting, kjer je med številnimi dobrimi domačimi in tujimi atleti nastopila tudi domačinka Jolanda Čeplak. Napete odločitve in dobri rezultati so se kar vrstili, odrezali so se tudi Domžalčani, ki so v dobri konkurenci hitro zastopali domžalske barve. Na mitingu za mlajše kategorije je v teku na 600 m nastopila Ajda Sitar (1:39,79 min), v glavnem delu mitinga pa Alja Sitar (200 m - 25,23 s) ter Peter Kastelic, ki je tek na 800 m zaključil na petem mestu, a vendar ob boku najboljšim (1:50,85 min), saj so čez ciljno črto praktično skupaj pritekli tekmovalci od tretjega do šestega mesta. Lepe, Planinsko društvo Domžale vabi na Tabor mladih gornikov in gornic pd domzale % Završnici * za otroke, mladostnike in mlade, ki želijo gorniško aktivno preživeti počitnice. 0 prebivaj! obsc|_ l in usposobljenosti lavnicami ter druž. ognju, gorniškf do 23. avgusta n tur, ki so prila-Planinsko šolo lih iger, roko. Ste- omejeno na 35, prijave pa zbi torka, Informacij«: o taboru dobile v društveni pisarni na Kopališki ulici 4 v Domžalah (vsak torek med 19. 30 in 20.30) ali po telefonu 041 261 266 (Martin). Več tudi na spletu: hrto://jerko.forcach.or^mo/20^ Dve najhitrejši v Sloveniji! zaslužene počitnice! Zares Imamo dobre atlete in atletinje! Prvi julijski dan so atleti AK Domžale nastopili v štajerskem in dolenjskem koncu Slovenije, in sicer je na Prvenstvu Slovenije v mnogobojih nastopila Hana Gorza, kar nekaj atletov in atletinj pa je nastopilo na mednarodnem mitingu na Ptuju. V Brežicah je v četveroboju med deklicami, rojenimi 1995 in mlajšimi, nastopila Hana, ki je po 60 in 300 m, daljini in žogici, postala državna prvakinja. Njen uspeh se odlično sklada z rezultati in uvrstitvami s Ptuja; čez ciljno črto je v teku na 2000 m z zaprekami prvi pritekel Peter Kastelic, ki je drugo uvrščenega prehitel za kar 45 sekund! Najhitreje doslej je tekla Alja Sitar na 100 m (12,49), ki sta ji sledili Klara Hribar (13,31) in Manca Vidmar (14,50), na 400 m je tekla Ajda Sitar (60,61), na 800 m pa Katja Kosmatin (2:27,99) in Peter Kastelic se Je z najvišjimi uvrstitvami na državnem nivoju v letošnji sezoni uvrstil v slovensko reprezentanco, ki je nastopila v grškem Solunu na 25. evropskem pokalu 1 llge/B skupine. Peter je nastopil na 1500 metrov In z odličnim rezultatom 3:45,28 min, kar je tudi najboljši rezultat sezone 2006 v Sloveniji, zasedel sedmo mesto. Maja Hudoklin (2:30,00). Na prezrite naslednjih novic iz AK, kjer bomo zagotovo pisali o uspehih s Prvenstva za mlajše mladince in mladinke! Bojana Karate klub Atom Shotokan Domžale Za reprezentanco in za prijeten vzpon Domžalski Shotokanci so se 17. junija 2006 udeležili dobrodelnega turnirja Karate kluba Ruše, katerega izkupiček je namenjen reprezentanci, ki 25. oktobra 2006 potuje v Tokio na Japonsko. Domžalčani so se predstavili tudi v demonstracijski točki, kot tekmovalci pa dosegli naslednje rezultate: Kate: prva mesta so osvojili: Iva Perger (dvakrat), Črt Hrovatin, Matic Golobic, Timotej Kokalj dvakrat, Tadej Trinko; drugi so bili: Žiga Po-kovec, Črt Hrovatin, Lorina Smolnikar; tretja pa Eva Gruber in Jernej 11 omar. Komite Borbe: prva sta bila Polona Orehek in Žiga Skok; na drugo mesto sta se uvrstila Grega Teršek in Lorina Smolnikar; tretjega pa so se veselili: Iva Perger, Tadej Trinko in Timotej Kokalj. Čestitamo! Napredovanja Na zveznih Karate izpitih za višje pasove so se iz Atoma izkazali ter si pridobili napredovanje: Žan Podbor-šek, Špela Dragar, Breda Hrovatin, Petra Jeras, Milan Hrovatin, Matevž Ložar, Hana Keric, Barbara Grame. Vsem čestitke in prijetno treniranje še naprej. Klubski pohod Vsi na Kamniško sedlo, se je glasilo vabilo Karate kluba Atom Shotokan Domžale za nedeljo 25. 6. 2006. Res Se jih je odzvalo kar nekaj korajž-nih, ki so se podali na pot skupaj z domžalskimi reprezentanti iz Atoma. Pikniki so tradicionalna zadeva društev in klubov, še posebno v poletnih toplih dnevih. Karate klub Atom seje odločil za ričet, namesto čevapčičev, vendar je bilo potrebno napraviti vzpon na naše prelepo Kamniško sedlo. Ob 15. obletnici rojstva naše samostojne Slovenije smo se na lastne oči prepričali, v kako prelestni deželi prebivamo. Predsednik Karate kluba Alrom Shotokan Domžale, Lovro Kokalj, skupaj s člani in članicami pravi: „1 Iredništvu in bralcem Slamnika želimo lepe in varne počitnice." I Ivala enako, vam kličemo iz Uredništva in želimo, da polni energije dočakate oktober in pot na Japonsko. Balinarski športni klub Budničar Doslej še same zmage Balinarski športni klub Budničar je s svojo več kot tridesetletno tradicijo pomembno zaznamoval balinanje na našem območju - tako po organizacijski kot tekmovalni ligi. Njihovi halinarji v zadnjih letih dosegajo zavidljive uspehe, posebej pa se je v letu 2005 izkazal njihovi mladi član Uroš Markič, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo. V letošnji sezoni je potrebno posebej pohvaliti člansko ekipo, ki tekmuje v drugi državni ligi in je po 12 kolih trdno na prvem mestu, saj je dosegla 12 zmag. Gonilna sila ekipe sta Uroš Markič ter Branko Magerl, ob njiju pa uspešno ha Imajo tudi Domen Grašič, Aleš Žavbi, Bogdan Ježovnik, Cveto Lanišek, Gašper Koprivnikar, Andrej Vo-dončnik, Uroš Fister, tem igralcem pa se občasno pridruži Darko Svetlin. Selektorsko dolžnost je zaradi bolezni.dosedanjega selektorja Staneta Žavbija ml. prevzel Jakob Zanoškar. Pod njegovim vodstvom fantje pridno trenirajo, uspehi pa se kažejo, kot že zapisano, v samih zmagah. Ce bo šlo tako naprej, se bodo fantje, pred katerimi je še šest tekem, uvrstili v prvo državno balinarsko ligo, kjer so pred leti že bili. Vodstvo kluba je prepričano, da se bodo fantje tokrat v ligi obdržali, saj so med njimi tudi zelo mladi balinarji, ki kljub statusom pionirjev in mladincev že igrajo za člane. Veliko pove tudi podatek, da je zmagovita članska ekipa Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo daleč najmlajša v državnih ligah. Fantje bodo tako zaradi mladosti kot vztrajnega treninga zanesljivo napredovali in prepričani smo, tudi dobro igrali v prvi državni ligi. Razmere so se v klubu po prihodu novega predsednika, Milana Sko-čaja, izboljšale - tako po organizacijski kot tekmovalni plati, boljše pa je tudi vzdušje v tekmovalni ekipi in samem klubu. Pred klubom je letos tudi večja investicija - zaprtje zahodne stene balinišča, kar bo omogočilo primernejše pogoje za treninge in tekme. Na kratko poglejmo še med veterane. Veteranska liga, ki so jo v letu 1999 ustanovili nekdanji predsednik BŠK Budničar Količevo, Stane Žavbi st, Marjan Prelovšek ter Peter Fišer, je vsako leto bolj množična. V prvem letu je tekmovalo sedem ekip, letos pa sodeluje 15 ekip, med njimi rudi veterani s Količevega. Ekipe med seboj sicer tekmujejo vsak petek, ob tem pa se zavedajo, da je pomemben del njihovih srečanj tudi družabnost ter prijetni trenutki, ki jim polepšajo jesen življenja. Posebej težko čakajo zaključno srečanje s podelitvijo medalj in pokalov na balinišču na Količevem, ki bo tudi letos v oktobru. Ob tej priložnosti vas budničarji s Količevega vabijo na velik mednarodni tradicionalni balinarski turnir za prehodni pokal Občine Domžale, ki gaje v letu 2005 osvojila ekipa KASTAV s I lrvaške. Letos, 19. avgusta 2006, pričakujejo tekmovalce iz Slovenije, Hrvaške in Italije ter vas vabijo, da se jim na balinišču na Količevem pridružite. V. Vojska Košarka Prijetne počitnice in veliko uspehov v prihodnji sezoni Trenutno je košarkarska sezona za nekatere igralec in igralke že zaključena, razen za tiste, ki sodelujejo v reprezentančnih in evropskih akcijah ter prihajajočem svetovnem prvenstvu. Med njimi so tudi igralci in igralke iz vrst domžalskih košarkarskih klubov. Goodyear liga se bo pričela oktobra in bo zaključena do konca marca prihodnjega leta, žrebanje bo izvedeno v Splitu, kjer je potekal tudi mednarodni trenerski seminar z veliko zvenečimi imeni. V državnem prvenstvu ligi, UPC Telemach pa bodo igrali od 14. oktobra do 24. marca prvi del. Igralo bo 12 ekip med njimi tudi domžalski He-lios - termini drugega in tretjega dela pa so odvisni od razpleta Goodyear lige. Že v prvem krogu se bo llelios pomeril s finalistom letošnjega državnega prvenstva Geoplin Slovanom v gosteh. Večje spremembe bodo najverjetneje znane avgusta, posebej v zvezi s Tuljkovičem in Zagorcem, prihoda Žige Zagorca in Roberta Trohe sta potrjena. Veliko dela torej čaka upravo kluba kot tudi športnega direktorja Gorjana, ki je razkril cilje v prihodnosti - v Goodyear ligi uvrstitev v finalni del osmerice ter višje od tretjega mesta v državnem prvenstvu. V 2. ligi bo nastopala tudi ekipa KK Lastovke - lani so suvereno osvojili 3. ligo, v 1. ženski ligi pa tudi ZKK Domžale, njihov cilj je letos priti višje od lanskega 8. mesta. Statistika lanske sezone: V Goodyear ligi - 26 tekem Domen Žerak, 719 minut je odigral Mujo Tuljkovič, največ točk je dal Željko Zagorac-332, ki je tudi najbolje ocenjeni igralec in najboljši skakalec, največ žog je ukradel Jure Močnik, najbolj natančen izvajalec prostih metov je bil Domen Lorbek. , V slovenski ligi - 33 tekem Aleksej Lashkevich, Željko Zagorac je odigral 798 minut, bil je najboljši strelec 459 točk, bil je najboljši skakalec, bloker, imel pa je tudi največ izgubljenih žog, najboljši metalec prostih metov je bil Sanel Baj-ramlič, največ asistenc je imel Jure Močnik, največ pridobljenih žog Dario Krejič. V 3. ligi je bil najboljši strelec Lastovk Gašper Kastelic, najbližji mu je bil Matej Šager . Uvrstitve ekip v slovenskem prvenstvu v preteklem letu 2005/2006: Člani in članice: 3. mesto Helios, 48. mesto Lastovke (prvo v 3.ligi), 8. mesto ŽKK Domžale; Mladinci in mladinke: 12. mesto llelios v prvi ligi. Lastovka 14. mesto v drugi ligi, ŽKK Domžale 4. mesto; Kadeti in kadetinje: 8. mesto Lastovka in 14. mesto Domžale A v prvi ligi ter 28. mesto Domžale B v drugi ligi, ŽKK Domžale skupno 14. mesto; Pionirji in pionirke: Domžale Ali. mesto. Lastovke A 15. mesto v prvi ligi, B. SKL Domžale B 15. mesto, ŽKK Domžale 7. mesto. ŽKK Antar 20. mesto; Mlajše pionirke: 9. mesto ŽKK Domžale Vsem košarkarjem, košarkaricam in ostalim, ki delujejo v klubih želimo prijetne počitnice in čim več uspehov v novi sezoni Urban Žnldaršič Sankukai karate klub Domžale Intervju s tremi novimi mojstri našega kluba Črn pas v vseh horilnih veščinah pomeni nekakšno prelomnico. Ko dosežeš to stopnjo, pomeni, da si nekako osvojil osnovno znanje in tehnike in da si zrel za to, da začneš z resnim treningom - izpopolnjevanjem tehnike in mojstrenjem. Ce človek toliko časa vztraja pri karateju, to že pomeni, da ima svoj pogled na trening in življenje karateista. O teh stvareh smo se na kratko pogovorili s tremi našimi novimi mojstri: Damjanom Zorctom, Tejo <. rad in Binetom Pcn-galom. 1. Najprej čestitke vsem trem za opravljen izpit. Kako je bilo na izpitu, je bilo težko? Damjan: Izpit ni hi I posebno težak, kajti poteka po določenem izpitnem programu, ki jc vsem znan. Za korektno izvedbo vseh tehnik na izpitu jc potrebna popolna koncentracija, ta pa Zahteva sproščenost in trezno glavo, kar pa ni lahko. Teja: Izpit je bil precej težak. Sam program izpita za I. dan je dokaj dolg in naporen, tako da si moral poleg tehničnega znanja imeti kar precej kondicijc, da si lahko vse izvedel tako, kol je bilo potrebno. Priznam, da sem bila na koncu precej izmučena. Bine: Ja, izpit je bil zahteven, predvsem fizično, saj je potrebno izvesti ve-liko tehnike in pokazati tudi psihološko Stabilnost, voljo. Moram reči, da sem bil na koncu popolnoma izčrpan. 2. Vsi trije trenirate v Karate klubu Domžale. Kako ste začeli trenirati? Zakaj karate? Damjan: V Kamniku se je leta 88 ustanovil Sankukai karate klub center Kamnik In vpisalo se jc veliko mojih prijateljev, Tako sem začel trenirali hldi sam in dolgo časa nisem imel večjih ambicij ali pričakovanj. Kasneje sem se odločil, da nadaljujem s karatejcin v Sankukai karate klubu Domžale. Po nekaj letih sem postal trener in sodnik, tedaj pa je stvar poštnin resna, Teja: V Karate klub Domžale sem se vpisala v drugem razredu OŠ. Slani Sem bila 7 let. Najprej se je vpisni brni. laz pa sem ga na prvi trening le spremila. Bila sem navdušena, zato sem se vpisnin 11 ul i sama. line: Karate sem začel trenirati v Prvem razredu OŠ, vpisal me je oče. takrat pravzaprav nisem vedel, zakaj karale, sčasoma pa so me borilne veščine prevzele in danes ne vem, kako bi zdržal, ne da bi treniral . 3. Kaj vam pomeni karate? Damjan: V karate sem vložil kar ne kaj svojega prostega časa, vendar sem se premalo zanimal, kako se tehnika pravilno izvede, čemu dejansko služi. Posledično je bilo temu primerno tudi napredovanje. V zadnjih letih pa sem nekoliko več vadil, veliko razmišljal in spoznal, knj pomeni zaznali občutek pri izvajanju tehnike in ko je bila določena tehnika realizirana ločno tako kot sem si želel, sem doživel občutek veselja in zadovoljstva, kar mi največ pomeni. Teja: Karate mi pomeni življenje. Bine: Knrnle mi v prvi vrsti pomeni sprostitev, fizično vadbo za telo. Po drugi strani mi načelnost, resnost, odgovornost in trud, ki jih je potrebno razvijati za trening karateja, pomagajo tudi v vsakdanjem življenju 4. Se je kaj spremenilo, odkar imate črn pas? Vas ljudje gledajo kaj drugače? Se sami počutite drugače? Damjan: Ko napreduješ v karateju Bil kateremkoli drugem športu, S tem spreminjaš tudi samega sebe, kar jc želja vsakega človeka, ki mujc mar zase in hoče boljše živeti. Pri vsem tem moraš paziti, v kaj se spreminjaš oziroma kaj in kako treniraš, kakšna je filozofija, si to res želiš? Občutki so mešani, po eni strani sem ponosen na to, kar sem dosegel, po drugi strani pa le upam. da bom obdržal ta tempo napredovanja še naprej, kajti zadeva jc neskončna. Ob tej priložnosti se zahvaljujem za razumevanje moji punci Mcgi, sinu Maksu, kajli precej sem bil odsoten zaradi treningov, za pomoč pri varstvu sina pa mojim in Megi-nim staršem. Teja: Težko rečem, da sem drugačna kol dan pred Izpitom, razefl dejstva, dn imam okoli kimona sedaj zavezan črn pas, To seveda drugi najprej opazijo, še posebej pionirji na Ireningih. kjer pomagam kot demonstralorka. Sama dobro vem, da sem opravila le delček neskončne poti karateja. Bine: Sam se ne počutim knj dosli drugače, edino nenavaden občutek j« zaenkrat še na treningu, ko si za-vezem črn pas in sam sebe nisem navajen s takim pasom. Je pa res, iln \ očeh drugih ljudi predstavljaš večjo avtoriteto in te bolj upoštevajo, čeprav sam ostajaš isti človek. Športni pozdrav B.P. Ženski košarkarski klub Domžale Z nekaj revijalnimi tekmami na prireditvi 24 ur košarke-Kadio Hit in z Maratonom v Trzinu, seje tudi igralno zaključila dolga sezona za košarkarice našega kluba. Na klubskem pikniku v Turnšah, kot uradnem zaključku sezone, so bile prisotne vse generacije, odziv deklic je bil zelo dober, prišlo je tudi veliko staršev, ki so se pomešali med dekleta vseh starosti, neobvezno poklepetali, odigrali tekme v odbojki in nogometu in se družili. Organizacija jc bila še boljša kot do sedaj, tudi na tem področju se počasi učimo in izboljšujemo svoje delo. Letos smo doživeli kar nekaj pretresov, prestali smo tudi nekatera dejanja, za katera bi človek mislil, da ne spadajo ravno k športu, tako da je bila sezona zelo naporna igralno in organizacijsko. Veliko več dela in naporov je bilo letos vloženega v delovanje in igranje, zato so tudi rezultati boljši. Tako, kot si prizadevamo počasi postati resen in urejen klub, tako tudi rezultati počasi prihajajo - vsako leto za kakšno mesto navzgor. Izjema so le pogoji za delo, ki se veliko prepočasi izboljšujejo, in ne dohajajo dejavnosti. Sicer smo na tem področju letos tudi veliko dosegli, predvsem s posluhom Občine, g. Tonija Dragar. Upamo, da bomo za drugo sezono uredili probleme okrog najema telovadnic, da bomo več ali manj vsi pod isto streho. Pregled sezone in rezultatov: 1. Pionirke Antar - to so mlajše pionirke, ki tekmujejo v drugi pionirski ligi in si nabirajo izkušnje. Iz te ekipe vsako leto črpamo podmladek za prvo-A ekipo. Sezona je na polovici, dosežki so bistveno boljši kol lani, čeprav je rezultat v drugem planu. Seveda je pa lepo in navdušujoče, če zmagaš, saj tako pridobivaš na samozavesti. V drugem delu bo težje, pričakujemo dobro igro. 2. Pionirke A - dosežen je planiran rezultat, uvrstitev v »superli-go«-med najboljših 6, kar je velik uspeh za naš klub - do sedaj najboljše 7. mesto v tej kategoriji je že preseženo. Vsaka zmaga v ligi za prvaka bo uspeh, potrebno pa bo veliko dela in sreče za kakšen premik navzgor. 3. Kadetinje so sezono končale po pričakovanju, v vrhu ekip, ki so bile izločene v kvalifikacijah. V novi sezoni se bo za prvaka potegovalo 22 ekip, liga bo potekala po 4. regijskih skupinah in samo najboljša dva iz vsake skupine se uvrstita v ligo za naslov prvaka, kar bo zelo težko. 4. Mladinke so dosegle v premier ni sezoni velik uspeh - 4. mesto, za novo sezono pa jih čaka težko delo - prijavljenih je 16 ekip, ki bodo igrale kvalifikacije za uvrstitev v 1 .ligo, med najboljših 8. Pričakujemo uvrstitev v I. figo in čim boljšo uvrstitev. 5. Članice so svojo premierno sezono v I. ligi končale na 8. mestu, lahko bi bilo še kakšno mesto višje, žal pa je prišlo do nepotrebnega padca proti direktnim tekmicam, ki so nam odvzele točko. Tako smo z. istim številom točk kot sedmouvrščene SI Konjice zasedli osmo mesto. Za drugo leto načrtujemo mesto višje, čeprav bo konkurenca močnejša, saj se pojavljata dva nova kluba z urejenimi financami, ki so pogoj za delovanje. Oba kluba podpira gospodarstvo cele občine - enega turizem in igralništvo, drugega pa občina in kozmetična industrija. Pri nas pa žal v tako opevanem podjetništvu ni posluha za domače športnice, še Tosama, kot edina tovarna sanitetnega materiala, ki ima v naših igralkah in igralkah sirom po Sloveniji ciljno porabo, nam noče pomagati, tako da bo igranje v naslednji sezoni precej oteženo. Letos bomo še bolj intenzivno kot dosedaj organizirali šolo košarke za najmlajše deklice - stare od 7-10 let. tako da bomo zajeli še mlajšo populacijo kot do sedaj. Začeli bomo že septembra in delali najmanj 2 x tedensko, šolo bo vodil Igor Praprot-nik, računamo pa na pomoč še nekaterih trenerjev in trenerk, ki so že do sedaj delovali po šolah. Cilj je, da končno izpeljemo projekt Domžalske lige za deklice, da bo vsaka skupina imela vsaj 8 enakovrednih tekem do novega leta. Dosežki so v mejah pričakovanega, vidi se, da boljše in več delamo. Opazen je trend navzgor, v vseh kategorijah. Za drugo leto je plan postavljen še malo višje, upajmo da nam bo uspelo. Karto Šoper Klub borilnih veščin - Mladi boksar Dob Pomembna tekmovanja Začenjamo z dobro novico s tradicionalnega tekmovanja Izlake open v kickboxing športu v disciplini semi kontakt kickboxing za deklice, dečke, mladinke in mladince, saj so med udeleženci iz 12 klubov iz Slovenije in Hrvaške tekmovalci iz Domžal osvojili dve drugi mesti (Gašper Saksida, Matej Balantič) in dve tretji mesti (David Erbežnik in Aljoša Šlebir). Na poletni šoli boksa, kickboxinga, tae kvvan doja. Juda, aerokickbo-xinga. ki ga je na Rogli organiziral Tomaž Barada. so sodelovali tudi člani Kluba borilnih veščin Domžale- Mladi boksar Dob. Seminar v boksu je vodil profesionalni boksar Dejan Zavec, v kickboxingu pa Tomaž Barada. Pred člani Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi Boksar Dob je vrsta tekmovanj, na katerih bodo nastopali. - finale v light kontaktu kickboxin-gu in aerokickboxingu, 7. oktobra v Ljubljani; - finale v full kontaktu kickboxingu. 14. oktobra v Kranju; - finale v boksu, oktobra v Areni Vo-dafone Ljubljana; - finale v semi kontaktu kickboxin-gu, na Ptuju; - polaganje izpitnih pasov, 23. septembra v Zagorju ob Savi. V finale so se iz domžalskega kluba uvrstili: - v semi kontaktu kickboxingu; Gašper Saksida. David Erbežnik. Aljoša Šlebir. Matej Balantič, Miha Močnik in Uroš Boštjančič; - v light kontaktu kickboxingu, Ta-mara Radkovič, David Erbežnik, Aljoša Šlebir, Matej Balantič, Miha Močnik, Dejan Merič-Krnc Mitja Bolčina. Marjan Bolhar. David Na-gode in Prodanovič Dalibor; - v full kontaktu kickboxingu; Ta-mara Radkovič. Dejan Meric- Krnc, Marjan Bolhar, David Nagode; v aerokickboxingu posamezno, Damjana Majcen: - v boksu:,Tamara Radkovič, Dejan Meric- Krnc, Aljaž Orehek in Primož Vindišar. Klub borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob, skupaj s KS Dob, 5. avgusta 2006 v Športni park Dob vabi'na ogled tekmovanja za 3. pokal KS Dob v boksu in kickboxingu Novi uspehi našega plesnega para Matej in Spela Kralj sta nas že kar razvadila z dobrimi rezultati in uvrstitvami na plesnih turnirjih. Zvrst plesa, ki ga gojita, to so standardni in latinskoameriški plesi, so v tujini zelo popularni in imajo veliko ljubiteljev, s tem pa zelo množično in kvalitetno konkurenco. Zato so njuni rezultati še bolj pomembni. V mesecu juniju sta brat in sestra nastopila na odprtem prvenstvu Krško open in v obeh zvrsteh plesa suvereno zmagala. Konec meseca junija sta nastopila na velikem odprtem turnirju Itali- je v Cerviji in s polfinalom v svoji starostni skupini in četrtfinalom v članski konkurenci le potrdila dobro pripravljenost za prvenstvo Španije v juliju. Vse o rezultatih in vtisih s tekem pa v naslednji številki in še vtisi s celomesečnih celodnevnih priprav v avgustu za jesenski del tekmovanja, ki se bo pričel z velikim odprtim prvenstvom Nemčije in pripravami za prestop v člansko konkurenco konec letošnjega leta. Nogometni turnir v Zlatem polju Športno društvo Zlato polje je tudi letos gostilo najboljše nogometne ekipe iz občin Lukovica, od koder jih je prišlo največ, Domžale, Kamnik in Moravče. Žal organizatorji niso mogli sprejeti vseh ekip, ki so se želele udeležiti turnirja. Tako seje izbranih 12 ekip pomerilo med seboj ter pokazalo zelo dopadljivo igro, lep in atraktiven nogomet ob upoštevanju fair playa, kar je olajšalo delo obema sodnikoma. Organizatorji smo tudi tokrat poskrbeli, da so si tako igralci kot gledalci lahko privoščili prigrizek ter potešili žejo. skratka, da so preživeli prijetno športno nedeljo in se naužili čistega zraka sredi Zlatopoljskih gozdov. Najboljše ekipe so prejele lepe pokale, skromne denarne nagrade, četrtouvrščeni pa osvežujoč napitek. Športno društvo Zlato polje se zahvaljuje vsem ekipam za udeležbo, vsem navijačem in številnim gledalcem za obisk, zahvala sodnikoma Marjanu Poljanšku in Francu Vogrincu za vzorno in korektno sojenje. Zmagala je ekipa Blagovice pred Športnim društvom Lukovica. Avbelj timom iz Lukovice ter Veterani Vir. Tone Habjanič i T# Hura prosti čas 4> o Tudi letos naš klub - ŽKK Domžale pripravlja in organizira aktivne počitnice za vsa dekleta, ki bi rada dejavno prživela proti čas in se športno udej-stvovala. Omogočiti želimo deklicam, ki so stare od 13 do 16 let, druženje med poletnimi počitnicami ob igranju odbojke, košarke, tenisa ter druženje v naravi - pohodništvo. Program športnega tabora je vsebinsko bogata in zelo dobro organizirana poletna dejavnost za dekleta, stara 13 in 16 let. ki bo potekala v Kranjski Gori. pod strokovnim vodstvom prof. Tomaža Bernot. Pomoč pri programu mu bo nudila prof. športne vzgoje Tina Kvaternik. ter prof. športne vzgoje mag. Danilo Emeršič. Program bo izveden v mesecu avgustu, od 13 do 20.8.2006. Mla- da dekleta se bodo poleg splošne telesne pripravljenosti seznanila z osnovami odbojke in tenisa, z osnovami vedenja v naravi in vsebinami osnovne in nadaljevalne tehnike košarke, odvisno od znanja udeleženk. Tehnične elemente se bomo učili in jih utrjevali skozi že uveljavljene osnovne metodične postopke učenja posameznih športnih panog. Dopolnjevali pa jih bomo z zanimivimi elementarnimi igrami in situacijsko vadbo.Specialna telesna pripravljenost kot uvod in del vsakega športa, taktiko igre odbojke in košarke bomo spoznavali preko situacijske vadbe in igralnih situacij ter tekmovanj znotraj skupine in med drugo skupino (zadnji dan). Poleg praktičnega dela pa z udeleženkami obdelamo tudi teoretične vsebine: treniranja, prehranjevanja, regeneracije,... Program dela je razdelan z dnevnim urnikom dela in zajema vsakodnevno dve dejavnosti. Vadba bo potekala v Osnovni šoli Josipa Vandota v Kranjski Gori, v dvorani v Kranjski Gori, na teniških igriMih in v okolici Kranjske Gore (pohodi). Delo je zasnovano tako, da dekleta vadijo v dveh skupinah. Bivanje in prehrana sta v Po-rentovem domu. Prijave sprejema g. Igor Praprotnik, tel. 041 534 045 in po e-pošti-info@zkklub-domzale.si ■ ■ ■ □ ■ □ p ■ ■ ■ ■ Na črnobelih polj ih V Portorožu prvi Šebenik Na mednarodnem odprtem šahovskem turnirju »Domen Lucija 2006« je po izenačeni tekmi v finišu zmagal mednarodni mojster Matej Šebenik, pred zdaj že velemojstrom Tratarjem in Jeričem. Več kot solidno je bilo deseto mesto člana Vele Domžale, Jožeta Skoka. Portoroškim prizadevnim organizatorjem je tokrat zagodla Šahovska zveza Slovenije, saj je v termin njihovega turnirja uvrstila Festival šaha v Murski Soboti, zato so morali turnir prestaviti v maj. Tako je bilo manj udeležencev kot sicer. Na turnirju je sodelovalo »le« štirideset udeležencev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Vendar pa je bila udeležba dobra, saj je nastopalo pet mednarodnih mojstrov. Prva trojica na tabeli Šebenik, Tratar in Jerič je medsebojne partije remizirala. To pa je rudi odločilo končni razplet. Tratar namreč v zadnjem kolu ni uspel premagati Čre-pana. temveč je z njim le remiziral. Šebenik si je pot do prvega mesta utrl z zmago v predzadnjem kolu z mojstrom Orlom, v zadnjem pa je remiziral z borbenim domačinom Vebrom. Skok je v drugem kolu po nepotrebnem izgubil z mednarodnim mojstrom Jeričem, po netočni igri v končnici. Uvrstitev je poboljšal v zadnjih dveh kolih z zmagama nad Italijanom Mielejem in Belamaričem z Obale. Na turnirju je nastopal tudi Domžalčan Rihtar, ki sicer nastopa za Črni Graben, in je zbral tri točke in pol iz sedmih kol, zasedel pa je 21. mesto. Vrstni red: Šebenik, Tratar 5.5, Jerič, Veber, Bulic 5.5, Orel, Meštrovič, Kokol, J. Skok, Žnidar-šič, Garič, Dorič 4.5, Saradjen, Stan-tič, Golja 4 itd. Velovl turnirji Na majskem Velovem turnirju v pospešenem šahu je presenetljivo zmagal Gojko Musič, ki je v sedmih kolih zbral šest točk. Tudi drugo mesto je odšlo z Vošpernikom v Ljubljano, tretje pa z Jazbecem v Trbovlje. Čast domačih je s četrtim mestom reševal Vavpetič, sodelovalo pa je kar 32 šahistk in šahistov. Vrstni red: Musič 6, Vošpernik, Jazbec 5.5, Vavpetič, Šemrl 5, Ivačič, Rihtar, Jeran 4.5 itd. Na Velovem pospešenem turnirju za junij je sodelovalo 22 šahistov, po ogorčenem boju za prvo mesto Za šahovske sladokusce Tripoteznik Don lžalčana Janeza Nastrana Ker je pred nami počitniški čas, bomo tokrat v naši rubriki namenili prostor šahovskemu problemu, ki mi ga je po elektronski pošti poslal Domžalčan Janez Nastran, eden najvidnejših slovenskih problemistov, uveljavljen tudi v mednarodni družini problemskih šahistov. K objavljenemu problemu je dodal tudi svoj komentar: »V problemu je prikazana tema Djuraševič, ki spada v takoimenova-ne vzorčne teme. Te prikazujejo ponovitve belih ali črnih potez v prevarah in rešitvi problema, a s spremenjenimi vlogami. Tematske poteze belega se običajno označujejo z velikimi črkami A, B, C, ... , poteze črnega pa z malimi črkami. Takšne teme so najbolj domače v dvo-poteznikih, izjemoma v tri- ali večpotezni-kih. Djuraševičeva tema predstavlja krožni premik belih potez: v prevari je A prva poteza oz. uvodnik, B grožnja in C odgovor na obrambo črnega a, v rešitvi pa je B uvodnik, C prevara in A odgovor na obrambo a. To je prvič prikazal Branislav Djuraševič iz Beograda leta 1982, vendar z uporabo he-terodoksnih figur, kar kaže na zahtevnost te teme. Do danes je bilo na svetu narejenih več sto primerov, a le dva ortodoksna, prvi je tripoteznik samega Djuraševiča iz leta 1988, drugi pa pričujoči problem. Izved- ba temelji na zamisli, da po I. Th3 (B) ne grozi 2. f4 (A) ... 3. Th2# zaradi obrambe 2. ... ef3 (en passant), medtem ko po 1. f4 ... 2. Th3 jemanje en passant ni dovoljeno. Sodnik turnirja ga je v angleškem časopisu The Problemist ocenil takole: »Ne prav lep problem, a tehnično perfekten«. Janez Nastran 4. nagrada: The Problemist 2003 Mat v 3 potezah Čestitam. Janez, za ta res odličen »problemski podvig«! Če ga bo kdo rešil, pa boš morda izvedel jeseni, ko izide nova številka Slamnika, kamor lahko bralci rubrike pošljete rešitev. Izžrebanega čaka nagrada... Bogdan Osolln GLASBENA ŠOLA DOMŽALE Ljubljanska c. 61 Objavlja na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur. I. RS 29/2000) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. I. RS 44/2001) naslednji NAKNADNI RAZPIS prostih mest za vpis novih učencev v šol. leto 2006/07 Oddelek Domžale - klarinet: 1 učenec (9-12 let) Oddelek Mengeš - petje: 3 učenci (17-24 let) - predšolska gl. vzgoja 13 učencev (5 let) Oddelek Brdo (Lukovica) - klarinet: 2 učenca (9-12 let) - klavir: 1 učenec (7-9 let) - nauk o glasbi Oddelek Moravče - nauk o glasbi Sprejemni preizkusi, s katerimi kandidati izkažejo glasbeno nadarjenost, oziroma elementarne glasbene sposobnosti, bodo v ponedeljek, 28. avgusta 2006, ob 18. uri v Glasbeni šoli Domžale. Sprejemni preizkus bo potekal po enotnem vzorcu, to je petje pesmice po izbiri, preizkus melodičnih motivov, intervalov ter ritmičnih motivov. Na podlagi rezultatov sprejemnih preizkusov bo komisija določila prednostno listo za sprejem na prosta mesta. Kandidati bodo o rezultatih sprejemnih preizkusov obveščeni. Učenci predšolske glasbene vzgoje ne opravljajo sprejemnih preizkusov, ampak se vpisujejo do zasedbe prostih mest. Vpis sprejetih učencev bo v sredo, 30. avgusta 2006, od 9. do 15. ure v Glasbeni šoli Domžale. je slavil mojster Marjan Šemrl, ki je v zadnjem kolu premagal Čepo-na.Vrstni red: Šemrl 6, Jeran 5.5, J. Skok 5, Čepon, Primož Petek, Oberč 4.5, Kohek, Lan Turek Timotej, B. Skok, Mlakar 4 itd. Na Velovem majskem hitropoteznem turnirju je slavil Ljubljančan Vošpernik, kije v trinajstih kolih zbral deset točk, za poldrugo točko pa je zaostajal Šemrl. Vrstni red: Vošpernik 10, Semrl 8.5, Filip 7.5, Kohek 6.5, J. Skok, Jack, Janjič, Vavpetič, Musič 6 itd. Sodelovalo je petnajst ljubiteljev šaha. Na junijskem turnirju pa je slavil »specialist« za pospešeni in hitri šah Dušan Čepon, vendar z enakim številom točk kot Vošpernik. Presenetljivo je bil četrti drugokategor-nik, Domžalčan Franc Zupane, pred mojstroma Šemrlom in Ivačičem. Sodelovalo je 18 ljubiteljev šahovske igre, odigrali pa so trinajst kol. Vrstni red: Čepon, Vošpernik 10.5, Kotnik 8, Zupane, Šemrl 7, Ivačič, Kalaš 6.5 itd. Šahovske novice Ljubljana, Po petintridesetih letih je bil, kot kaže, junija odigran zadnji hitropotezni turnir na Viču, ki so ga igrali v prostorih nekdanjega komunalnega podjetja, zdaj pa GPG Grosuplje. Gostitelji so šahistom odrekli gostoljubje, saj bo v teh prostorih gostinski lokal. Viški komunalni hitropotezni turnir je potekal dosledno vsak četrtek, ne glede na poletne dopuste, le v zadnjih mesecih pa ob torkih. Večina šahistov sploh ni vedela, daje to zadnji turnir, vsaj v takšni obliki, kot je bil doslej. Kljub temu seje turnirja udeležilo 23 šahistov, zanesljivo pa je zmagal Voše-pernik 21.5, pred Velovcema J.Skokom 18.5 in Rebernikom 18. Sledijo Krivec 17, Rogale 16, Mikac, Musič, Marcetič 13, Saradjen 12.5, Tunjič 12 itd. Jesenice, Na hitropoteznem turnirju društev upokojencev Gorenjske je zmagal Vid Vavperič, ki je bil za odtenek boljši kot Ravnik in Velovca Karnar in Janjič. Vsi štirje so iz devetih partij zbrali sedem točk, sodelovalo pa je 38 šahistov. Vrstni red: Vavpetič, Ravnik, Karnar, Janjič 7, Ivačič, Harinski, Božič, Buha, Tre-bušak, Drnovšek, Jerina, Šmid 5.5 itd. Lesce pri Bledu, Na ponedeljkovem junijskem turnirju Gorenjka Lesce v pospešenem šahu seje tokrat izkazal veteran Vito Janjič, ki je zmagal s pol točke naskoka pred Jeseničanom Ravnikom in Velovcem Jeranom. Tudi Mirko Čokan se je uvrstil na lepo sedmo mesto, sodelovalo je 19 udeležencev, odigrali so devet kol. Vrstni red: Janjič 7, Ravnik, Jeran, Jokovič 6.5, Jeraj, Cvetkov 5,5, Čokan, Ristov, S. Orel, Bizjak, Halilov 4.5 id. Ljubljana, V kampu Jezica je tudi tokrat potekal zelo dobro obiskani JUS Security turnir 2006 v pospešenem šahu. Glavnega turnirja se je udeležilo 106 šahistov, zmagal pa je velemojster Duško Pavasovič pred Tratarjem in Leničem. Drugi najuspešnejši Velovec je bil Šemrl na 14. mestu, zatem pa Rebernik na 21. in Filip na 22. mestu, zbrali so šest točk. J. Skok je s petimi točkami osvojil 35. mesto. Lan Turek Timotej pa s polovičnim izkupičkom štirih in pol točk 49.mesto. Na turnirju mladih je med 73 udeleženci zmagal Aljoša Tomazini pred Krivcem in Župcem. Med Velovci je bil najboljši Bor Turek Lucijan na desetem mestu s šestimi točkami, Plaskan in Orehkova pa sta s petimi točkami in pol osvojila 15. in 19.mesto. Jože Skok ILli/mali s AVGUST/Veliki Sahisti Srednje šole Domžale V okviru šahovskega krožka na Srednji šoli Domžale je bilo organizirano tekmovanje šahistk in šahistov za izbor najboljših šahistov za državno tekmovanje februarja 2006 v prostorih Šahovske sekcije JUS Security v Domžalah po švicarskem sistemu. Tekmovanje je vodil šahovski mentor in sodnik Viktor Jemec. Rezultati so naslednji: Št. Točk Priimek in ime Kategorija Rating Klub Mesto 1. Luka Pavlic I SLO 1944 ŠD Vele Domžale 6.0 1 2. Mako BerkZuparc II SLO 1760 ŠD Jus Security 5.0 2 3. Nejc Vindišar IV SLO 1573 ŠD Črni graben 5.0 3 4. Irena Doki Wll SLO 1593 ŠK Komenda 5.0 4 5. Boštjan Košir SLO 1645 4.0 5 6. Rok Banko SLO 1504 4.0 6 7. Matija Učakar SLO 1513 4.0 7 8. Igor Avbelj SLO 1500 4.0 8 9. Boštjan Učakar 1500 4.0 9 10. Nermin Agovič 1500 3.0 10 Letos je bilo v aprilu ekipno državno prvenstvo v šahu, prvič v Slovenski Bistrici (prejšnja leta v Novem mestu). Udeležila se ga je samo fantovska ekipa v postavi: Marko Berk Zupane, Nejc Vindišar, Irena Doki in Igor Avbelj. Zasedli so 10. mesto. Zahvaljujemo se šolskemu skladu SŠ Domžale za delovanje in JUS Security za prostor in šahovske pripomočke. Mladi si s pomočjo šaha urijo možgane in upamo, da jih bo tudi v naslednjem šolskem letu toliko sodelovalo pri tej zanimivi umski igri. JAVOR Nato pa šesledijo: 11. Gašper Skok, 12. Damir Mulič, 13. Haris Zahirovič, 14. Uroš Žavbi, 15. Jan Ivanjko, 16. Stiven Vrtarič, 17. Borut Flis, 18. Matjaž Košir, 19. Miro Gorjup, 20. Aleš Habič, 21. Urban Kosmač, 22. Andreja Grkman in 23. Miha Kokalj. Na prvih šestih mestih so letos gimnazijci, lansko leto je bil prvi ekonomist Martin Ravnikar. Najboljša šahistka pa je bila Irena Doki na četrtem mestu. Na sliki z lave proti desni: mentor Viktor Jemec, Nejc Vindišar (3. mesto), Luka Pavlic (1. mesto) In Marko Berk Zupane (2. mesto). Policijska postaja Domžale Kronika »..junij - tatvina kombija v Domžalah Preko noči je bila izpred podjetja v Domžalah na Ljubljanski cesli izvržena tatvina kombija Peugeot Boxer, letnik 2000. reg. št. KR R5-245. 8. junij - vlom v gostinski lokal V Zgornjih Jaršah je bilo ponoči vlomljeno v gostinski lokal in ukradeno 26 škatlic cigaret. 10. junij - pretep na Viru Policisti so intervenirali na Viru na Šaranovičevi ulici, kjer je prišlo do pretepa med sosedi, v katerem je ena oseba zadobila lahke telesne poškodbe, ki ji jih je druga oseba povzročila z železno palico. Policisti bodo zoper vse ustrezno ukrepali. \ Domžale Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja BIOLOŠKO - DINAMIČNA METODA SONARAVNEGA KMETOVANJA: ■ Zagotavlja: Zdrave pridelke za zdravo prehrano ljudi, Trajno ohranjanje rodovitnosti tal, Vzgojo domačih semen z večletno kaljivostjo, Hkološko ravnovesje v naravi. Naravo in človeku prijazno kmetovanje ■ Dodatno k uporabi biološko dinamičnih preparatov dovoljuje še uporabo: Večine sredstev, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi, Ilomeopatskih preparatov, Energetsko katalitske preparate, KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: avgustu 2006: - KDAJ: torek 08.08.2006 ob 19"" uri, - KJE: v učilnici gasilskega doma, Savska ul. 2, Domžale, - KAJ: predavanje: 'Zdravljenje zemlje z biodinamiko", - KDO: predava: ga. Franka Ozbič. KJE LAHKO DOBITE iiil**** PRIDELKE: -vsako soboto na Demetcr stojnici na tržnici Domžale -na Demcter kmetijah: o Videmšek Cvetka, DOB 01 721 20 03 o Udovč-Gales Marija, KRAŠN.IA 01 723 41 60 o Golob Iris in Tomaž, NEVLJE 041365 618 R 1 3 I liij" 1 le erta loci življenje od w 1« * ♦ • • ^ 13. junij - vlom v hišo v Domžalah V Domžalah je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Staretovi ulici, iz. katere je bilo odnesena tatvina dveh torbic z vsebino. 13. junij - prometna nesreča na Sveti Trojici Policisti so obravnavali prometno nesrečo, v kateri seje voznik kolesa z motorjem zaradi nepravilne smeri vožnje zaletel v osebni avto. Voznik motorja je bil v nesreči tudi lažje telesno poškodovan in bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico 14. junij - tatvina žlebov na Ro-vah S cerkve na Rovah so neznanci ukradli bakrene žlebove in odtočne cevi. Materialna škoda znaša okoli 150.000,00 SIT oziroma 625 IU IR. 15.junij - pretep v Domžalah V Domžalah na Ljubljanski cesti je prišlo do pretepa med 10 osebami. Pri tem je pet oseb zadobilo telesne poškodbe. Policisti so zoper vse udeležence podali obdožilne predloge. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. (Kroniko poslal vodja policijskega otoftsa MarHn TERGLAV. uredila Vera Vojska). Center požarne varnosti Domžale 23. maja ob 13.38. uri je med vožnjo zagorelo pod pokrovom motorja osebnega vozila lord Lscord CLX. Voznica je pred ognjem v vozilu sama pobegnila na prosto, sovoz-niki in bližnji stanovalci so skušali ogenj pogasiti, vendar je to uspelo šele gasilcem iz CPV. 23. maja ob I 7.05. uri so v Domžalah gasilec za pomoč pri oživljanju hudo poškodovanega ponesrečenega motorista, zaprosili domžalski reševalci a so bile, žal, poškodbe prehude. Gasilci so z absorbentom posuli vozišče, kjer se je razlivalo motorno olje. 29. maja ob 11.02 uri je v Zgornjih Jaršah vlak trčil z manjšim tovornim vozilom. Sila vlaka je tovorno vozilo odbila preko vrtne ograde v bližnji sadni vrt, od koder so ga s pomočjo gasilcev in gasilske tehnike zopet postavili na vozišče. Viktor Svetlin (CPV) In memoriam Dr. Nace Sumi V Muzejskem društvu Domžale smo bili pred dobrim letom in pol veseli povabila, da izdamo knjigo Načeta Šumija o Jožetu Karlov-Sku, gradbeniku, preučevalcu " m a men I a, likovnemu ustvarjalcu in pedagogu, če omenimo glavna področja njegovega dela. Dediščino, ki jo v svojem zadnjem delu dr. Šumi oriše skozi vsebino nekaterih Karlovškovih knjig, smo letos februarja prikazali na obeh razstavah v Domžalah in meseca maja v Smarjeti. Čeprav izdati knjigo danes pravzaprav ne pomeni nič posebnega, Je projekt Karlovšek za Muzejsko društvo Domžale do sedaj najbolj zahtevna naloga. Zakaj? Ne samo Zato, ker smo izdajo knjige v tem 'etu pospremili z več zaporednimi Prireditvami v Domžalah in Šmar-Jeti in ker je bilo potrebno iskati sponzorje za izvedbo projekta, pač P;' se zavedamo dveh stvari. Na eni s'rani je predstavljanje Karlovško-Ve zapuščine še vedno na nek način sporno z akademskega stališča, če obravnavamo njegovo izobrazbo, prav tako pa je sporno Karlovško-vo teoretično razpravljanje o stroki, kar omenja Šumi v svoji zadnji knjigi. Po drugi strani pa nas pred nehvaležno dejstvo postavlja prav sam Nace Šumi. V sklepni besedi omenjene knjige navaja, da bi morali »resno premisliti« o izdaji celotnega Karlovškovega opusa in predvsem ne pozabiti na kritično presojo celotnega ustvarjanja, ki naj preseže moč Sumijeve knjige. To pa seveda ni samo naloga Muzejskega društva Domžale. Mi si bomo še naprej prizadevali za varovanje in prezentacijo kulturne dediščine - ne samo z lokalnega okolja. Kulturna dediščina se namreč dotika nas vseh in zato moralno vsi nosimo odgovornost za njeno ohranjanje. Zdi se namreč, da Slovenci svojo malo domovino ljubimo nekoliko drugače, kot jo ljubijo veliki narodi. Ker ne moremo opevati njenih prostranih lepot brezmejnega bogastva, opevamo in poveličujemo njene male skrivnosti in posebno lepoto. Lepoto, ki je podobna resnici. In resnična lepota tiho žari, je zapisal Ciril Kosmač. Šumijeva knjiga: Jože Karlovšek, poklic in poklicanost je tako le ena od zgodb iz. Pandorine skrinjice slovenskih lepot, odklenjene tudi s pomočjo ključa Muzejskega društva Domžale. Naše druženje z dr. Nacctom Šu-mijem je bilo žal samo enkratno in hkrati zadnje. A v uteho nam je, da smo izpolnili eno njegovih želja ob odhodu v pokoj. Mogoče je praznina za njim s knjigo o Kar-lovšku malo manj glasna... in stari Latinci bi rekli: »littera seripta ma-net« . Kljub temu, da se knjiga po svoji pomembnosti ne more kosati s predhodnimi Šumijevimi objavami, pa nanvtudi s svojo skromnostjo in navidez nepomembnostjo tematike priča o Šumijevi širini duha. Profesor Šumi je namreč v Jožetu Karlovšku prepoznal samosvojo, marljivo in ustvarjalno osebnost in se preko nje spustil na področje ljudskega stavbarstva. S tem je ta del naše kulturne dediščine poslavil ob bok umetnostnim spomenikom velikih imen različnih obdobij. Čeprav je delo napisano predvsem z vidika umetnostne zgodovine, se je ob pisanju ali pa morda že prej v Šumiju prebudil tudi etnolog, kar je bil po svoji drugi študijski usmeritvi. V Muzejskem društvu Domžale se bomo trudili z nadaljevanjem predstavljanja zadnje Sumijeve knjige sirom Slovenije. V njegovem rojstnem Kranju smo jo predstavili že pred meseci. Na ta način bomo ohranjali spomin na dva pomembna Slovenca, ki sta si vsak na svoj način prizadevala raziskovali i rt varovati našo kulturno dediščino. Zahvaljujemo se Znanstvenoraziskovalnemu inštitutu fFlozofske fakultete, ki je, kot vemo, nastal prav na pobudo dr. Načeta Šumija, da je finančno podprl izid knjige. Hvala tudi Občini Domžale, ki je imela posluh za izdatno podporo projekta. Soprogi Jadranki in sorodnikom v imenu uredniškega odbora in Muzejskega društva Domžale naše iskreno sožalje. Taja J. Gubenšek Za teboj ostala je praznina, v naših srcih neizmerna bolečina. Bolečino se da skuti, tudi solzo zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega sina in vnuka SREČKA TRATENSKA iz Domžal 07.06.1981 15.06.2006 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, pogrebni službi Vrbančič. g. župniku za poslovilni obred, pevcem, trobentaču ter govornici za poslovilne besede. Posebna hvala sodelavcem celotnega kolektiva »JO-PO« iz Litije in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: oči Janez z Marijo, mama Joži, teta Majda z možem Dušanom in otroki Roman, Barbara. Melita ter ostalo sorodstvo. Naj bo blagoslov Božji v tebi, naj mir vedno bo s teboj. •tí m naj v tvojem srcu ljubezen Njega sije. WM, zdaj in za vekomaj Ob izgubi mame in babice JVIAR1JE CERNOHORSKI iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji zemeljski poti. Sinova Brane in Miro z družino Glej. zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti (S. Makarovič) V SPOMIN TONI HRIBAR maj 1945 -julij 1996 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko ali se ga kakorkoli spominjate. Vsi njegovi Nekoč je bilo upanje, veselje, hrepenenje... Zdaj so črke v kamnu, bolečina v srcu. solze in dež ter nemi jok. V SPOMIN M MARKO LOZAR Boleč je spomin na 27. julij pred štirimi leti, ko smo te izgubili. 1 eprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami si. Iskrena hvala vsem, ki prižigate lučke in ohranjate lep spomin. Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji 16. junija 2006 je minilo leto dni, kar nam je umrl brat, stric in sin IZIDOR KOKALJ Izidor je bil navdušen navijač domžalskega nogometnega kluba in prav je. da se ga spomnimo. Zelo bi se veselil tako velikih uspehov našega nogometnega prvoligaša. Hvala vsem, ki prihajate na njegov prerani grob in mu v spomin prižigate svečke. Domači ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila naša draga mami, babi, sestra, teta in sestrična MARIJA CERAR roj. Peterka iz Kokošenj 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vašČanom iz Kokošenj za vsa izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala kolektivu Tosame, pogrebni službi Vrbančič in g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Vsi njeni Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN V teh dneh minevata dve leti, odkar nas je zapustila FRANČIŠKA KOROŠEC Hvala vsem, ki seje spominjate! Vsi njeni ü Matjaž Brojan: feljton o Jožetu Karlovšku (6) Več kot le ljubezen do vsega lepega Bilje eden od najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej zgodovini našega kraja. Bil je človek, ki je svoje osebne, intimne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto. Dobesedno je živel za svoje delo in se v tem delu tudi izživel. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse, za kar je presodil, da med ornamenti, ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno identiteto slovenstva. Natanko je vedel, kaj vse zmore napraviti, dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti svojega življenja, živel je komaj dobrih 60 let, je storil izjemno veliko življenjsko ustvarjalno dejanje... Karlovškovo zanimanje za hišo ali »hišico«, zgrajeno po slovensko... Zelo velik del svojega zanimanja je Jože Karlovšek usmeril v raziskave razvoja slovenske hiše. O njej je napisal zelo veliko člankov, posvetil pa ji je tudi dve svoji knjigi. S fotoaparatom je hodil po slovenski zemlji, obilo skiciral, zapisoval in si po mnogih pohodih po terenu ustvaril zajeten arhiv. Pravzaprav si je izdelal skoraj popolno inventarizacijo arhitekturnih ostalin slovenskega prostora. Brez njega in njegove zapuščine, namenjene stavbni dediščini, ki jo je spremljal celo dolga stoletja v preteklost do Valvazorja in še dlje v preteklost, Slovenci ne bi imeli tolikšnega ohranjenega arhiva o hiši, zgrajeni po slovensko. Njegovo delo je še danes predmet, ki ga morajo poznati vsi študenti arhitek- ture in gradbeništva. Spoštujejo ga tudi gradbeni strokovnjaki, etnologi in raziskovalci ljudskega blaga ... Vse hiše so bile lesene... Karlovškovo zanimanje je bilo v veliki meri posvečeno starim, lesenim hišam. Takole jih je predstavil: Skoraj vse najstarejše slovenske hiše so bile zgrajene iz lesa, pokrite z lesom četudi že Valvazor opaža, da so bile nekatere na Gorenjskem tudi zidane in pokrite z deskami oz. skodlami... Glavnemu prostoru v kmečki hiši še danes pravimo » hiša«, to pa pomeni, da je bila »hiša« že nekoč največji, glavni in edini prostor v stavbi; če je nekdo stopil vanjo, seje pač znašel-v hiši! V tem edinem prostoru se je potem odigravalo vse: vsi pogovori, vse delo, kakršnegakoli so se že lotili pozimi, v tem prostoru so se prehranjevali za mizo v kotu, večina otrok je potem v »hiši« tudi prespala. V »hiši« seje molilo, pelo, pogovarjalo, sprejemalo obiske..... Kmečka peč-središče hiše..... Vse življenje je potem seveda potekalo v tem prostoru-v hiši, okrog peči, ki je bila ne le edini izvor toplote pozimi, vse leto je bila tudi sicer osredje življenja, saj je bila kmečka peč s svojim kuriščem vse leto tudi štedilnik in posredno zato predmet celoletnega zanimanja in na nek način tudi preživetja.... Po prostoru se je valil moteč in dušeč dim, ki seveda ni bil nikomur všeč. Ker so se ljudje veliko zadrževali ob odprtini kjer so se ukvarjali s pripravljanjem hrane, so bili vtem delu obdani z dimom. Da bi preveč vročine ne ušlo iz peči, so odprti- no zaslanjali s kovinskim, pokonci stoječim pokrovom. Pred pečjo je bila običajno zgrajena ožja polica, na katero se je dalo postaviti lonec ali dva, nanjo so izgrebli tudi pepel, kadar so peč čistili, tam pa je bil običajno tudi lesen valjar, po katerem so na »burkljah« valili kovinske in lončene lonce v peč, ko so si pripravljali hrano. Meso se Je sušilo nad kuriščem... Meso so sušili oziroma dimili nad vhodom v peč, saj se je v ta ometani ali »velbani« obok izpeljalo največ dima. Prostor pred odprtino kmečke peči je tako z omenjeno polico, predvsem pa zaradi pripravljanja hrane postal hišna kuhinja. Počasi pa so si to kuhinjo skušali urediti tako, da so dim izpeljali iz hiše z lino ali dvema, postavljenima tako, da se je dim kar najhitreje izpeljal iz hiše. Seveda so si kmečki gospodarji ta prostor skušali nenehno izboljševati, začeli so si graditi sprva lesene, kasneje pa zidane dimnike. Soba, zdaj osvobojena dima, je postajala vse svetlejša. Prej zaradi dima je prostor, doslej oblit s katranom, zdaj zasijal v svetlobi, gospodar in gospodinja sta dobila veselje za to, da sta ta prostor začela še bolj urejevati in izpopolnjevati. Na kuhinjsko steno so začeli obešati sklednike, žličnike, razne posode in kuhinjske priprave. Ker ni bilo več dima, so za. popestritev obesili kak izvezen prtiček s pesmico, ki je poudarjala hišne vrednote ali pa spodbujala kuharico k še boljšim kuharskim uspehom. Karlovšek Je ohranil podobe skoraj vseh slovenskih peči... Jože Karlovšek je v svoji veliki Iju-bezni-inventarizaciji vsega, kar je zadevalo slovensko stavbno dediščino, fotografiral, narisal in skiciral skoraj vse tipe peči, ki so jih na Slovenskem kdaj gradili in so se do začetka 20. stoletja še ohranile. Ta njegova zapuščina je tako zapisana kot poslikana in skicirana. S tem, reči smemo celovitim gradivom, je zapustil veliko raziskovalnih možnosti za prihodnje čase, saj razen te njegove zapuščine ta del stavbne dediščine še ni docela obdelan. Za ognjišča, kurišča in peči, tiste, kar jih je mogoče najti v njegovi knjigi SLOVENSKI DOMOVI (odtod smo povzeli podatke) je mogoče reči, da so velika dragocenost našega stavbnega izročila in eno od področij, kamor je Karlovšek usmerjal velik del svoje raziskujoče nature. Še pesmice o hišah Je zbiral... V celoviti ljubezni do slovenskega doma je Karlovšek poiskal tudi nekaj pesmic, ki v verzih na ljubeč način ubesedujejo odnos Slovenca do domače hiše ali »hišice«, kakor so svojemu domu ljubkovalo radi rekli. Leži, leži ravno polje, Prek polja leži cestica, Za cesto stoji hišica.... V logu lepo hišico imam, ima dva cimra in pa hram.... Krog hiše lep gankec imam, prav daleč se vidi od tam... Pred hišo lep vrtec imam, ki z lepim je drevjem obdan... Pred hišo lep gartelc imam. prav lepo je z rožam obsjan... Pred hišo na klopi sedim, natlačim tobak in kadim..... Tam za topolom eno hišico imam, pri hišic pa dosti blaga imam... Pri hišic pa le štiri okenca imam, na oknih pa štiri rožce imam... Pri hišic le eno trtico imam, mi vinca naprej obeta vsak dan... Pri hišic tud en mal vrteča imam. grem na špancir prav vsak dan... Tam pri peči na klopi sedim, eno fajfo tobaka skadim.... Na vrtu, z drevjem zasajenim, preljubo hišico imam, obdano s poljem rumenim, za dom gosposki je ne dam... Del generacije '41, našli nas boste v skoraj vseh občinah nekdaj »velika« občine Domžale, nekatere pa še dlje. Mi smo pa generacija '41 Da leta nesporno in morda vedno hitreje tečejo, ne glede na naše želje, dokazujejo tudi srečanja nekdanjih osnovnošolskih sošolcev oziroma letnikov. Tako je bilo tudi z nami, letnikom 1941. Ko smo se 1996 zbrali pri Gašperju na Presojah, smo se prešteli in ugotovili, da nas je živih štiriinštirideset od vseh vpisanih v krstne knjige na Brdu. Eden izmed nas, neumorni organizator .lože Kvader, nas je poskušal zbrati že leta 1991, vendar je namen zaradi osamosvojitvene vojne propadel. Čez pet let pa je prvo tovrstno srečanje uspelo. Tokrat mu je pomagal tudi Jože Primožič. Takrat je minilo ravno štirideset let, odkar smo se po osnovni šoli razšli. Ker se tako dolgo nismo videvali, je bilo zanimivih življenjskih zgodb za celo noč. Obljubili smo si tudi, da se bomo srečevali vsakih pet let na belo soboto pri Gašperju. Tako smo se šestdesetletniki spet srečali 2001 in ugotovili, da so obnovljeni stiki vredni vsakoletnega druženja. Od takrat se srečujemo vsako leto. Tudi letos smo se. Ugotovili smo, da je preteklo že petdeset let, odkar smo zapustili osnovnošolske klopi na Brdu. Ob tem je potrebno zapisati zanimivost, da smo bili prva generacija osemletkarjev, tako nam ni bilo treba zadnjega razreda nižje gimnazije obiskovati v Domžalah. Kot se za okrogle obletnice spodobi, nam je vzdušje popestrila Martinova harmonika, ki pa smo se z veseljem pridružili s petjem in plesom. Čeprav večinoma dedki in babice, smo še polni življenjskih moči in vedro gledamo v prihodnost, zato smo si v en glas zaželeli: Na svidenje prihodnje leto pri »našem« gostilničarju! . Jana Lukman Krajevna organizacija ZZB NOV Dob-Krtina skupaj s KS Dob ob prazniku Krajevne skupnosti Dob vabi na tradicionalni pohod in slovesnost na HRASTOVCU v soboto, S. avgusta 2006, ob 10. uri Skupni odhod ob 8.30. uri iz Doba izpred KS oz. ob 9.30. uri "a Center tehnike in gradnje Črnuče zu wuéa vohžm dni... Digitalni fotoaparat Samsung k 4D3 4 miljone točk, 5x digitalni zoom, 2.0" LCD zaslon, ISO 100-400 Informacije: • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 . • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 M Center tehnike In gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče LCD TV Philips 26PF4310 65 cm. ločljivost 1280 x 768, HD Ready, odzivni čas 16 ms. svetlost 400 cd/m2, kontrastno razmerje 500:1, 176 vertikalni in horizontalni vidni kot, 2x Scart, priključek za kamero, DVI-I (HD/PC) priključek, s stojalom i 8.99 Imp Mikrovalovna pečica Gorenje M0170 DGW Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 27. 7. 2006., v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Obiščite nas! • MCTGP Ajdovščina. Vipavska C, 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče. Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7. tel : 02/729 50 60 • MCTG Prevalje. Pri postaji 4, tel.: 02/823 42 03 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice. Delavska c. 12. tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje. Kidričeva 53. tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 stran 27 Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi ia DIABETIKI domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Citroën preseneča tudi v Mengšu! 1/3 takoj, 1/3 čez eno leto in i 1/3 čez dve leti brez obresti* • prihranek (4 381,57 EUR) AVTO DETR, d.o.o. Mengeš <• [\fr(\ AAA CIT Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ GO I.UDU.UUU Ji I tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 + ugodno financiranje ali Garmin Nüvi 360 e-mail: avtodetr@siol.net CITROËN B NTTl PREDSTAVLJATE SI NE, KAJ VSE LAHKO CITROËN STORI ZA VAS 1 " ¡ñVf d.„.„. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245, Ljubljana lin tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 www.gvt.si 3KJO LK CI3KCYC ZA NOVOGRAl PVC OKNA IN VRATA Hi1 PET PREKATNI Z%dt