839. števv V Ljubljani, sobota dne 18. aprila 1914. Leto III. Posamezna štev. „Dnevaft stane 6 vin.; ravno f \ toliko posamezna številka »Bodeče Neže". „DAN“ izhaja vsald dan zjutraj; tudi ob nedeliab *, in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnik« stane „Dan“ s prilogo dostavjjan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo "letno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnik« stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletm 5*50 K, mesečno 1’90 K. — Naročnina se poSilji upravniStvu. s ::: Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“ Posamezna dev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno . toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. «: Uredništvo in upravništvo: :r, Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi sc pošiljajo uredništvu. Ncfrnnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a s: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .-s Mažari. Glavni parasit na avstrijskem državnem telesu so bili poleg Vsc-nenicev in njih priveskov, vedno in vselej od naših državnikov toli razvajeni in negovani Mažari. Koliko slabih posledic je to imelo se vedno jasneje vidi in občuti. Od-nekdaj so si lastili Mažari svoj »veto« tam, kjer je šlo po njihovem mnenju — proti njihovi moči. To igro so izrabljali tako dolgo nekaznovano, dokler niso prišli tako daleč, da se danes žc čisto čutijo gospodarje situacije in žive v prepričanju, da je pravzaprav na njih edinih ležeče, odločevati o bitju in nebitju monarhije. In Mažari odločajo, tim bolj očitno, čim bolj se jim pušča nemoteno v to potrebni čas. Izvestni krogi se zavedajo zadostno, do česa mora privesti vse to delo mažarskih politikov, vedo dobro, da je za vsem tem samo en konec ■— državni bankerot. Kljub vsemu se nihče ne upa pokazati Mažarom odločno njih meje... Mazursko protidržavno delo — na škodo monarhije — je žc daleč, daleč dozorelo. Smeli bi trditi, da na vrhuncu kamor je sploh mogoče. Ah velja Mažarska sploh še kot del habsburške krone? Danes je vse le formaliteta časa in kmalu se bo vse skupaj pokazalo v pravi luči... Mažari sc danes ne brigajo ne za cno nc za drugo, kar jih šc veže ?a 'nonarliijo. To, da so del monarhi-ic, Jim jc danes samo šc —• potrebno iav nič druzega. In dolgo pač zlo kcn!U("---V-Se sk"uPaj vstrajati v ta rn.n Položaju ... Maža- .3 H |JLW za vprašanje: Kako si pridobiti, sl zasigurati državno samostalnost -- za bodoče...?! Cisto določno si stoje danes nasproti dve tozadevni smeri: ena išče že sedaj opore v Hohenzollernzjh, a hoji, da bi bili ti prešibki Slo enemu N<*atcri ponu- ki. tsst manjšina, opozicija hočejo pridobiti za se Ruse. A ne le grof Carolyi pojde v Petrograd, ž njim pojdejo tudi drugi parlamentarci, drugi politiki in najsi to šc tako taje gotovi dunajski krogi. Carolyi pa bo stvari dal še prav Posebno lice, njegovo potovanje naj vzbudi prav posebno pozornost... Grofa Carolya namreč namerava imenovati opozicija svojim delegatom v bodočem delegacijskem zasedanju. Mesto, prisostvovati delegaciji01. hoče grof Carolyi baje med deflacijskem zborovanjem v Petrograd... Ni to iz trte zvito. Je to današnje peštansko mnenje. In tudi »c-Kateri listi so to vest že označili. Sicer pa: Gotovo ni to kaj posebno presenetljivega. Avstrijska dr- žavna politika, ki hodi in davi im Slovanih, konečno mora imeti tudi nekoga, pred katerim v strahu trepeta ... In to dela avstrijska državna politika pred Mažari! Pred Tiszo in pred Carolyjem. Očividno upravičeno in zasluženo... —a. Le kričite in besnite! »Jug. Železničar« piše: »Grazer Tagblatt« (vulgo šuftenblatt) goji posebne simpatije do »Zveze jugoslovanskih železničarjev« in »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«. Cele uvodnike prinaša o nas ter kliče vse tevtonske bogove in svetnike proti nam na pomoč. Posebno na piki nas je imel ob priliki lanskega goriškega shoda. Pred shodom in po shodu je zlival kar cele golide pristne germanske gnojnice nad našimi glavami. Sedaj sc nas je zopet spomnil kar v dveh uvodnih člankih. Navadno nas lumpovski dopisnik (slovenske matere nemški sin!) traktira z jugoslovanskimi železniški anarhisti, sedaj govori za izpremembo zopet o »panslavistični irideti na železnicah« in o »ilirskem kraljestvu«, ki ga baje nameravamo ustanoviti. Res, mož jo je pogruntal. Povod tem najnovejšim njegovim germanskim izlivom je dal članek, ki sta ga prinesla ljubljanski »Dan« in naš list in v katerem smo s konkretnimi dejstvi pokazali, kakšno mero vporablja izvestna nemška gospoda naprajn slovenskim in kakšno mero zopet naprani nemškim železničarjem: slovenski železničar je lahko najboljši človek in najbolj sposoben, pa ne more priti nikamor; nemški železničar pa je lahko tudi notoričen tat, pa mu bo z rožicami postlano tu na slovenskih tleh. Verjamemo, da ta razkritja izvestni gospodi niso nič kaj po godu; saj jih navedena aej-slvo kv.a Ufi pirajo lart .čisto navadne germanske agente, ki bi jih vlada sama morala čimprej z bičem pognati preko praga slovenske domovine, če bi imela viada kaj smisla za pravičnost in čast one države, ki bi po svojih osnovnih zakonih morala biti vsem svojim narodom enako pravična. »Grazer Tagblatt« naš članek odlomkoma eirita. Ona kričeča dejstva, ki pričajo o pravcati korupciji na iz-vestnih mestih, seveda skrbno zamolčuje. Že ve, zakaj. Lumpovski dopisnik seveda tudi ne more izhajati brez demincijacije. S pobožnim namenom namiguje, da je oni članek gotovo spisal slovenski uradnik na tukajšnjem ravnateljstvu. »Der groCte Schuft im ganzeu Land, das ist und bleibt der Denun-ziant.« Ce tega nemškega izreka tržaški dopisnik »Grazer Tagblatta« dosedaj še ni poznal, mu ga povemo mi. Priznamo, da imajo taki indivi-duji res najboljšo kvalifikacijo za dopisnike šuftenblatta... No, da si mož ne bo belil po nepotrebnem puhle svoje butice, mu povemo na uho, da je dotični članek izšel iz naših vrst in da ga je spisal naš urednik, tov. V. M. Na vislice zategadelj menda še ne bo prišel, tem manj ker to, kar je napisal, tudi lahko dokaže. Capi to! Ali se upa lumpovski denuncijant morda trditi, da je v dotičnem članku le najmanjša neresnica? Poskusite! Dopisnik napada poleg poštenih in vestnih slovenskih uradnikov indirektno tudi načelnika prometnega oddelka, skoz in skoz nemškonacio-nalega železniškega nadsvetnika g. Pallasmanna, ker je bil le-ta svoj čas slovenskim poslancem obljubil, da bodo slovenski uslužbenci delali izkušnje lahko v svojem materinem jeziku. Dopisnik poživlja železniško ministrstvo, da. naj izda strogo na-redbo, po kateri naj bo znanje nemščine neobhoden predpogoj za sprejem v železniško službo. Verjamemo, da bi bilo kaj takega Nemcem po godu, da bi nam še tam lažje lahko odjedali kruh na naših domačih tleh. Toda šuftarski dopisnik šuftarskega lista bo inpral že še nekoliko potrpeti, predno se mu bo izpolnila njegova srena želja. Kajti slučajno živimo še v Avstriji, ki je po veliki večini svojega prebivalstva — slovanska in kjer tudi nemška drevesa ne bodo zrastla do neba. Nečuvcna gonja v graškem šuf-tenblattu proti nam kaže vso moralno izprijenost in črno hudobijo onih naših narodnih nasrpotnikov, ki se ima proti njim boriti slovenski železničar za svojo skromno eksistenco. »Zveza jugoslov. železničarjev« in »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« sta jim na potu. Verja- memo. Ampak ravno to nam je najboljši dokaz, da je danes edino mesto za slovenskega uradnika, za slovenskega železniškega uslužbenca in žel. delavca v teli dveh organizacijah. Danes smo močni, da se nam nikogar več ni treba bati. In še močnejši postanemo, če bodo vsi jugoslovanski železničarji storili svojo dolžnost. Le kličite državne oblasti proti nam, le besnite in divjajte še naprej, vi izkvarjeni elementi, pri-poinagali boste s tem le sami k temu, da sc bo ob skali naših organizacij razbila še marsikatera germanska butica! Ampak nekaj bi svetovali Ium-povskemu dopisniku šuftenblatta: Cc se hoče že po vsej sili uveljaviti n# polju »šornalističnih« šuftarij, naj sc vsaj poštene nemščine nauči, da ga vsaj žc njegova nemščina ne bo stigmatizirala kot — brezsramnega rc-negata... In še nekaj: Kadar bo zopet pisal o »ilirskem kraljestvu«, naj ve, da naša akcija prav dobro napreduje. Vse je že urejeno. Samo nekaj nam še manjka: — policajev. »Šornalistično« dejstvovanje tržaškega dopisnika -»Grazer Tagblatta« nam spričuje, da bi bil mož za ta posel naravnost izvrstna akvizieija. v Štajersko. Novi naskoki. Kadar naši nem-eurji nalete v tc mali onem slučaju pri nas na uspešne odpore, takrat potem šele posežejo po najskrajnejšem orožju. To orožje rabijo potem tim dosledneje in odločneje. Za to pa je treba, da smo pazni in čuječi in skušamo, Čim največ le možno njihovih nakan zvedeti, predno je prepozno. In prepozno je ponajvečkrat tudi, če zvemo za njihove nakane šele takrat, ko so postale očitne, t. pr., če jilL spoznamo takrat šele, ko je. njih uaJekoscžnost umljiva že vsakemu lajiku. Ker gre našim renega-tom pri njih najiadalnem delu na roko ves obsežen aparat političnih in drugih oblastnij, smo potem pdnaj-več navezani zgolj na to, da njih delo omejimo. Nam pa je treba pravočasnega proti dela, treba je, da v enem ali drugem slučaju zapuščamo defenzivo in. kjer dopuščajo to naše šc precej skromne moči, nastopamo tudi z ofenzivo ... Mariborsko »nemško društvo«, ali bolje rečeno naš spodnještajerski »Volksrat« si je med drugim nadel nalogo, navaliti se v tekočem letu z vso vehemenco na mariborsko okoliško šolstvo. Koder mu ne bo možno, spraviti v nemške roke, docela slovenske krajne šolske svete, oziroma mešane, tam bo skušal s pomočjo »Schulvereina« pro-dreti. Znova se obeta akcija n. pr. za slovensko Krčevinsko šolo tik Maribora. Za to šolo so naši nem-čurji vprizorili že celo vrsto poskusov, spraviti jo docela v svoje roke. Doslej je vladal tem liakanom nasproti med mariborskimi in okoliškimi Slovenci še dokajšnji odpor; treba pa ga je še v večji meri dvigniti, če hočemo, da obvladamo svoje posestno stanje. Hkratu pa se bo, kot že omenjeno, vršil isti proces še v številnih drugih slučajih. Caveant consules! O »slovenskem narodnem svetu«, že dolgo ni bilo ničesar nc slišati, ne videti. Ta »narodni svet« menda obstoja edino le za to, da sc njegovo ime blišči na par papirjih. V vsakem ostalem oziru je jmstal naš »narodni svet« docela brezpomembna ustanova, pred kojo nimajo hemčurji potrebnega rešpekta, in se iz našega »narodnega sveta« norca delajo. Tudi nam doslej ni nič znano o kakšnih, magar še tako primitivnih, letnih uttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 410. Samo! K 410. Mii Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi najveeja izbera zlatnine in srebrnine =i.. po jako nizkih cenah. = Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. LISTEK M. ZEVAKOs Srce in meč. °man iz francoske zgodovine. (Dalje.) P c rdaian1^fantp? V ie mrmral stari žal n i e da ima S* osl"iIt! Kar mi je, ua ima samo dvo ušesi Tor >j v klet so te zaprli* Rado- veden sen, kako uide?, boeme da!. s?S'v‘«e-oS,e-da«mnšeI.ko pa s dim tu pre(j vami!« je deial kow ' UaiVmm in šegavim nasmeš- > 'e že res, ali venHar i v kurja lolt. ko te gledam v duhu^v maršalovi kleti...« v uu,m v »Kratko,« ie povzel vitez, »tre »a se je bilo sprijazniti z dejstvom da so bila vrata trikrat zaklenjena* Držal sem Iljka za grlo, da ni mogei kričati. Zdajci pa vidim, da postaja najprej bel, nato vijoličast in naza-nje višnjev. Skrajni čas je bil, da sem razklenil prste. Dvakrat zasope na vsa pljuča, nato pa se vrže pred mano na kolena, rekoč: »Milost, gospod razbojnik! Pustite me živega, saj vas ue ovadim!« »Imel te je za razbojnika!« je Vklikml stari klativitez. »Saj je imel vse razloge za to mnenje; razen svojega meča sem imel še bodalo in ništolo za oasom. Zatrdil sem mu sicer, da se inoti, ali zaradi večje varnosti sem. mu vendar takoj zamašil usta.« Oče Pardajan se je zasmejal na vse grlo. »In praviš,« je prašal sina, »da se je to zgodilo — ob kateri uri že?« »Takole ob enajstih zjutraj, oče.« »Torej ravno v trenotku, ko sem jaz mašil usta mojstru Didieju! Ah, dobro se godi Pardajanoma! Meniški dvorec ju bo pomnil oba za isti dan!« »Ne razumem vas, oče.« »Razložim ti pozneje... zdaj nadaljuj ti svojo povest. Ustavil si se tam, ko si mašil Iljku usta...« »Da; lahko si mislite, da sem bil v skrbeh. Ura mine, mineta dve! In takrat začutim kljub svojim skrbem, da sem lačen in žejen.« »Kar se tiče žeje,« je menil stari klativitez modro, »se ti pač ni bilo bati ničesar, saj si bi! v kleti tik ob najboljšem viru.« »To je res, gospod!« »Toda z lakoto je druga. Gotovo sc ti je tožilo po Gregoarjevih skrjančkovih paštetah?« »Ne preveč, zakaj našel sem v kleti kraj, kjer imajo spravljene gnjati, in tako sem si postregel z gnjatmi namesto s paštetami... Da; toda ko sem bil utešil svoj glad z rožnatim mesom gnjati in svojo žejo z vsebino prav pomembno zaprašene buteljke, vraga, takrat mi pride na um, da bi ponudil tudi svojemu jetniku jesti in piti. Spravim se ga torej iskat, in kje ga najdem? Na vrhu stopnic, pripravljajočega se baš, da bi začel razbijati z rokami in nogami po zaklenjenih vratih. Z enim skokom sem pri njem, zagrabim ga in ga vlečem daleč stran, rekoč mu: »Tak izdati si me hotel, podla duša!« Ker je imel usta Zamašena, mi ni mogel odgovoriti, a tresel se je, kakor šiba na vodi. Pravim mu torej: »Vreden si, da bi poginil tukaj gladu, toda smiliš se mi!« Nato mu odmašim usta in mu ponudim ostanek svoje gniati. ki mu je teknila imenitno. Ko je bil nasičen, mu zamašim usta iznova, povežem ga z vso mogočo vestnostjo in ga položim v skrinjo med krače in klobase, kakor da je sam kos svinjine.« »Pa še kakšen! To si napravil preizboriio!« je vzkliknil stari Pardajan. »Še prekadil bi ga bil!« »To mi'ni prišlo na um. No, zdaj ko sem bil pomirjen glede njega, sem poizkusil odpreti vrata. Ali. moj trud je bil zaman. Nazadnje mi ugasne tudi še sveča, ki je bila dogorela. V globoki temi sedim tam na kletnih stopnicah in prislužkujem v svoji srčni tesnobi, kdaj pride kak kletar po vino; moj namen je bil. da si izsilim ob tisti priliki pot v svobodo, saj meč. bodalo in samokres sem še imel, hvala Bogu. Toda ure mine- vajo, slišati pa ni glasu. Spominjaje se, kaj je povedal Iljko Žanetl, in misleč na tisti voz, ki bi imel biti pripravljen ob enajstih, se že vprašujem v skrbeh, kaj bo. ako odpeljejo jetnici, ne da izvem, kain so ju spravili, in ne da morem ukreniti kaj v njiju osvobojenje...« »Ubogi vitez!« ga je prekinil stari smeje sc. »Smejete se, oče?« je dejal vitez s presenečenjem, ki ni bilo brez očitka. »Ne glej na to; jaz mislim na bedastega Iljka. kako je ležal med gnjatmi, pa se ni inogel niti maščevati s tem, da bi jih bil obiral, ker je imel usta zamašena!...« Zdaj se je moral nasmehniti tudi vitez kljub svoji žalosti. »Kar pa se tebe tiče,« je nadaljeval klativitez. »moram priznati, da si bil v kočljivem položaju. Toda nazadnje se ti je posrečilo vendarle odpreti vrata?« »Nc .,. odprla mi jih je... Žarela.« »Ta dobra mala Žanetka!« »Ravno ko sem hotel obupati popolnoma, zaslišim, da škriplje v vratih ključ, rahlo, prav rahlo. Pripravim se že. da uderem ven. Takrat pa se odpro vrata, in oko mi zagleda Žaneto.« »Naglo, naglo,« mi pravi. »Posrečilo se mi je, izmakniti ključ za par minut. Bežite!« »Koliko je ura?« jo prašain ves razburjen. »Nekaj čez deseto.« »Oddahnem si potolažen: voz se odpelje šele ob enajstih! Objamem tedaj Žaneto in jo poljubim prav od srca. »Ali se vrnete?« me praša. »Gotovo! Kako bi te mogel pozabiti!« »Pa Iljko?« pravi nato, spom-nivša se svojega zaročenca. »Iljko! On je na najboljši poti, da poje vse gnjati, kar jih je v kleti!« Ona plane v klet, jaz pa hitim na vrt. Pretečem ga v par skokih. Vrata so zaprta. Preskočim zid. Nato zavijem okrog dvorca. In ker vidim, da je prepozno in da ne morem več obvestiti oseb, ki bi jih zanimala ta zadeva, sklenem počakati sam na kočijo... No. ni mi bilo treba čakati dolgo. Čez pol ure vidim, da se odpirajo velika dvorčeva vrata. Stečem naprej in se postavim k ovinku prve stranske ulice. Kočija zavije vanjo. Vidim, da jo čuva samo en jezdec, ki jaše spredaj. Mo! načrt [e porojen v trenotku: podreti kočijaža s kroglo svoje pištole, spraviti jezdeca s sedla, primorati ga, da se bije z mano, ubiti ali vsaj raniti ga, vlomiti nato oknice kočije ter osvoboditi jetnici... Ustrelim torej na postiljona In ga ... izgrev šim!« »Ubožec!« .Dalie.) zborovanjih. Seveda: prvo je lahko, ker je upravičene, drugo pa neko-modno, ker pač 'ni pokazati niti deia, volje, še manj pa kakšnih vsaj delnih uspehov... In vendar bi rabili baš v teh časih energičnega in agilnega »narodnega sveta«, ki bi imel več kot ene prilike, nele čuvati nad delom naših narodnih nasprotnikov, marveč tudi odločno posezati v narodni boj. Apeliramo tem potom na slovensko javnost, da zbere potrebno energijo, in napravi konec tem narodno neznosnim razmeram. V potrpežljivosti smo se dovolj dolgo vadili. Čas je, da sc nas začne pitati tudi še s kakšno drugo hrano Št. Ilj. (Mlad tat.) Nadir. 15. Ciordon je že delj časa opažni, da mu nekdo iz zaprtega stanovanja krade denar, ki ga je imel spravljenega v svoji miznici. Sedaj so po dolgem poizvedovanju prišli na sled sinu šolskega sluge, 121etnemu Fr. Heinrichu. Dečko se je izdal vsled neprevidnosti. Priznal je, da je že od decembra lani, kadar je videl okno odprto, splezal v stanovanjc in kradel denar. Kupoval si je cigarete in sladkarije. V teku treh mesecev je pokradel baje do 120 K gotovine. Št. Margeta pri Možgancih. S I. januarjem je bila ustanovljena nova orožniška postaja. V noči dne 14. t. m. je prišel pred vojašnico nek doslej še neznan zlikovec, ki je ustrelil skozi okno v sobo, spalnico. Čeravno so hoteli orožniki takoj ven, niso našli nikogar. Ranjen k sreči ni bil nikdo. Doslej uvedene preiskave so bile brezuspešne. Sumijo, da je to storil kdo iz maščevalnosti. Mala kronika. V Gradcu je igral minolo sredo neki mizarski pomočnik adamita. Pred deželno hišo Je odložil nadležno obleko in šel v sami srajci promenirat v Gosposko ulico. Dognali so, da je to znan graški pretepač Rudolf Wiinmer. — V Gradcu je pomagal pri nekem preseljevanju ključavničar Holler. Ko je moral na cesto k vozu, je pustil za par minut svoj jopič v stanovanju. Nek neznanec je to uporabil in mu izmaknil denarnico s 1010 K gotovine Bili so 3 bankovci po 100 K, 35 po •20 K in eden po 10 K. — Znani mariborski fijaker vit. Noivakov-sky je bil obsojen na 100 K. Ko se ga je enkrat zopet pošteno navlekel, se je spravil na nekega stanovskega tovariša in ga pošteno nabil. —- V Studencih pri Mariboru je padla 51etna Alojzija Kekec po stopnicah in si zlomila desno gornje gležno. — V Trebežnici so s smodnikom zažgali otroci posestnika Šalamuna. •Zgorelo je vse do tal. — V D ežni Je pogorelo posestvo posestnika Pla-penšaka do tal. Zavarovalnina je zelo majhna. — V M ii r z z u s c h la-gu je ponesrečil 621etni hlapec Ivan Rami. Rami je doma iz Vplšperka na Koroškem. — G o 1 j u f i j e s p r -stani se vrše po Sred. Štajerju. Goljufi prodajajo navadne kovinasle prstane za zlate. Nekega Leop. Kralja so te dni zaprli. Ni izključeno, da pride ta nadlega tudi v naše kraje. Dobova. V vasi Mihalovec, nižje Brežic, se je vtopil v gnojnici posestnika VuČajnka dveletni sinček. Gnojna jama. ki je sicer vedno zakrita, je bila odkrita, ker se je vozilo gnojnico iz nje. Otrok je šel zvat mater k pbedu. nesreča pa je hotela, da si je našel smrt. Ali je ribištvo v obmejnih rekah prpclzirano v kakem zakoniku In kdo sme loviti. Ali je mogoče, da ima tako vodo dajati v najem kak privatnik. Sotla n. pr. je mejna reka med obema državnima polovicama. Pravico do ribištva pa si lasti graščina Attems v Brežicah, ter oddaja tudi v najem. Oskrbnik graščine se baje opira na neke stare pravice iz 16. stoletia. Dosedaj so ljudje svobodno lovili, kjer in kdor je hotel. Eno leto že pa zahteva oskrbnik ribolovne karte od glavarstva (po 2 K) in svojo nastavljeno ceno (1 K). Zdi sc mi pa, da je to nekak manever, da si ribištvo priposestvuje. S privatne strani sem čul, da sme na reko meječa občina izdajati brezplačne ribolovne karte, to pa v svrho kontrole, da se ne bi morebiti ubijalo rib z dinamitom. Kako je s to stvarjo? Ali naj tudi naše slovenske reke postanejo last — nemških posestnikov? Goriško. Članka o goriških drž. poslancih ni napisal naš goriški poročevalec. Uredništvo. Laška bahavost. Kakor znano, so ponudili goriški Lahi svetovno znanemu aviatiku Chewillardu par tisoč kron, če poleti na vojaškem vežbališču in pokaže svojo vratc, e-inno spretnost v zraku. Ko je i ' > vse dogovorjeno in sklenjeno, pa : o naši bahači prelomili pogodbo z zra-koplovcem. češ, da mu ne moreja izročiti dogovorjene svote, ampak mu dajo le 3000 kron. Chewillard pa je zameril »laški zvestc'' in ni hotel letati samo za 3 tb k e, ampak te naletel zastani da r.nkaže svoio spretnost s katero presega celo Rc-gouda. Chevvillard si pač dobro zapomni »laško« Gorico! Italijansko liberalno časopisje pa sploh molči o celem dogodku. Res. lepi so naši Lahi! Volitve v Istri se bližalo. Meseca junija se vrše volitve v Istri. Nemški listi že obširno pišejo o njih. še bolj pa italijanski. Italijani se boje —• neuspehov — zato zbirajo po Italiji denar. Sam »Corriere della sera« je nabral do sedaj 100.000 lir. To je velika svota. Tako se delajo pri nas volitve z italijanskim denarjem. Kak krik bi bil, ko bi si Slovenci in Hrvati pomagali s kakim denarjem svojih bratov onstran drž. meje. Dnevni pregled. Namen sestanka di San Giuliana In grofa Berchtolda v Opatiji. Listi sodijo o sestanku v Opatiji različno-»Lokalanzeiger« n. p?, poroča v ofi-cijelui notici, da se sučejo konference obeh ministrov v glavnem okolu zbližanja trozveze, in ne, kakor nekateri tendencijozno poročajo, okolu sporazuma glede Sredozemskega morja. Vesti o novem sporazumu glede Sredozemskega morja je poslalo v svet francosko časopisje, ki mu je do novega agitacijskega sredstva v svrho zbližanja trojnega sporazuma. — Pariški »Eclaire« piše* o sestanku ministrov: V prvi vrsti se tičejo konference italijanskega in avstrijskega zunanjega ministra, italijanskega vprašanja v Avstriji. Nadalje se ima doseči sporazum glede skupnega delovanja avstro-ogrske in italijanske flote v Sredozemskem morju. Stvoriti se ima nova flotna konvencija, ki ima nalogo, da zagotovi ravnotežje v Sredozemskem morju. Dosedanji uspehi so razvidni iz sledečih vrst. Uspeh sestanka v Opatiji je, kolikor je doslej znano, sledeči: Lov-čen ne more priti v posest Avstrije. V Solunu si Avstrija s pomočjo Italije pridobi iste trgovinske pravice kakor Srbija. V Draču si Avstrija in Italija zagotoviti iste pravice kakor Srbija, če se tam izpelje donavsko-jadranska železnica, za kar bi pa bilo treba izpremembe londonskih sklepov. Avstrija in Italija se bosta med seboj podpirali glede trgovskega torišča v Mali Aziji. Katero torišče si ie Avstrija izbrala, je še tajno. Francoski listi poročajo tudi, da skleneti Avstrija in Italija konvencijo, da se paralizira pretežni vpliv Francije v Sredozemskem morju. Narodnostno vprašanje glede Italijanov ni igralo v razgovoru nikakršne posebne vloge, ker je di San Giuliano mnenja, da ni treba za rešitev njegovega posredovanja, ki se bo rešilo v zadovoljstvo Italije in Avstrije. Zmešnjave v Albaniji. Komaj dobro leto je staro albansko otroče, pa se že čuje o novih državicah v »albanski državi« sami. Kakor poročajo korespondence, sc je ustanovila v severozahodnem delu Albanije nova, samostojna državica med Belim Drinom in črnogorsko mejo. Stolno mesto v tej novi, mladi Albaniji je Behauc, kjer kraljuje Arif bej. Vojna moč v tej najmlajši Albaniji šteje sedaj 200 mož - orožnikov. Viljem I. Wicd si ni menda nikoli predstavljal, kakšne zapreke ga čakajo v novem gnezdu in sedaj ga razmere v njegovi »skoro moderni državi« bolijo. Hoče preprečiti blamažo svoje vlade. Zato je pričel zbirati okolo sebe prostovoljce, k: naj bi mu pomagali udušiti izbruhe posameznih plemen. Tile albanski vojniki pa niso za svojega kralja nič kaj preveč navdušeni, To dokazujejo vesti, ki pravijo, da bo imela mobilizacija v Albaniji skoro gotovo slabe posledice. Pripravlja se menda meščanska vojna. Epiroti ne morejo pozabiti svojih teženj in jih ne bo lahko udušiti, posebno še tedaj, če pomislimo, da vlada v Albaniji krvno sovraštvo, radi katerega ne bo mogel Viljem I. doseči med svojim vojaštvom nobenega sporazuma. Ko bodo razna plemena videla, da je Viljem spravil na noge tudi njihove sovražnike, bodo najprej porabila priliko in pobila svoje nasprotnike, iz česar sledi, da bo imel Wied vojno še pred morebitnim pohodom proti protivnikom države. Plemena se bodo pričela klati na mestu, iu lahko se zgodi, da se vzdignejo med Epiroti še večji nemiri, ki se Jih ne bo moglo omejiti s pogajanji. Kratkotnalo bo križ. Zato je nasvetovala. mednarodna kontrolna komisija albanski »vladi, naj se prične z Epiroti pogajati. Zdi sc pa, da bo ostal Wied neposlušen in hotel še za-naprej svojo staro pesem trobiti, katere posledico bo pozneje še hudo oLčutil. Če bodo voditelh posameznih plen .en marljivi, bodo ustanavljali »državice« na svojo roko in tako sčasoma spuntali Ar nav te zoper Wieda, ki jo bo skoraj moral nekega dne zopet popihati v svoj rodni kraj. Dobre vesti že takointako doslej iz Albaniie ni bilo. in kakor se splošno sodi, jc v bodočnosti menda sploh ne bo. Ko je prišel Wied na Drač. ni narod sprejel njega, marveč čakal je, da razdeli med njega denar. Denarja pa VVied sam nima in ga zato nerad da. Culo se je celo, da bo kneginja začela otvarjati otroške vrtce, zdaj so pa take vesti kar nenadoma obmolknile. Albanija se kaže danes nanovo v luči divjaštva, ki ga ne bo iztrebil niti VVied, niti njegova žena, pač pa se lahko zgodi nasprotno. Takšen je danes položaj v Albaniji in morda bo že v kratkem slišati vesti o novem koncertu med Arnavti in njihovim vladarjem. Grški prostovoljci na poti v Epir. V Santi Ouaranti se je izkrcalo 300 grških prostovoljcev, ki so odšli v Epir, vstašem na pomoč. Predsednik epirotske vlade, Zografos je odpotoval v Santi Ouaranti, da obdrži z vladnim komisarjem Viratasisom konferenco, ki je v zvezi z tiadalj-nim postopanjem F.pirotov. Črnogorske čete na albanski meji so radi nemirov v Albaniji znatno ojačene. Potapov v Cetinjah. Ruski general Potapov, član komisije za ustanavljanje severne albanske rneje, je prišel v Cetinje. Ruski car pride v Bukarešt? Širijo se vesti, da pride ruski car Nikolaj na jesen v Bukarešt. Bolgarsko sobranje je odgodeno do 29. aprila t. 1. Proces znane špijonke Jelene Di-mitrljevičeve začne po pravoslavnih praznikih. Belgrajski sodniki imajo vse gradivo zbrano. Spametovati se hočejo dunajski državniki — vsaj deloma. Srbiji so odrekali pravico odkupljenih prog družbe orientskih železnic, ki teko po novopridobljenem njenem ozemlju in so zahtevali nekako internacionalizacijo teh prog. Srbi so na koncu koncev privolili v to in sicer so sprejeli za nodlago pogajanj francoski predlog, po katerem bi te proge prevzela nova družba, v kateri bi imele po eno tretjino delnic Srbija, Avstrija in Francija. Tudi Avstrija jc privolila v ta predlog, konečno je pa vendar izprevidela, da na ta način ona ne bo imela nobene koristi, ker Srbi in Francozi so veliki prijatelji in ker bi imeli oni skupno dve tretjini delnic, se ne bi družba na avstrijske zahteve in koristi kratko-malo nič ozirala. Tako so prišli dunajski državniki končno do prepričanja, da je za Avstrijo vseeno, ako ima te proge v rokah srbska država ali pa mednarodna družba, v kateri bi srbska vlada odločevala. Zato so sc na 10 u n ai u, i ia z n i 1 i z mislijo, da proge srbska vTnaa kratkomato odkupi od družbe orientskih železnic iu .tako bo končal ta spor, ki so ga dunajski državniki po nepotrebnem izzvali, na način, kakor je to želela srbska vlada. Sneg na Notranjskem. Po par lepih dnevih, ki so vladali velikonočne praznike« je nastal dne 15. t. m. na Notranjskem, posebno pa v okolici Begunj pj'i Cerknici, močan vihar, kateremu je sledil dež in ponoči tudi z dčžjein pomešan sneg. Dne 16. t. m. so bili vsi hribi v tamošnji okolici zasneženi. Podobno neurje je bilo tudi lansko leto 12. in 13. aprila. Neprevidna vožnja. Na veliki pondeljek zvečer sc je peljala večja družba na breku z izleta domov v Idrijo. Med potjo je zadel voz v neki brzojavni drog, vsled česar se je voz prevrnil in skoro ves razbil. Izletnikom se ni pripetila nobena nesreča. Razume se, da so morali izletniki iti vso dolgo pot peš. Nesreča se je pripetila deloma vsled neprevidnosti kočijaža, deloma vsled slabe poti. Tatvina. Posestniku Francetu Černilcu iz*Trstenika je bilo ukradeno te dni za odsotnosti domačih ljudi iz zaklenjene hiše 61 kron v gotovini, žepna ura s srebrno verižico in zlat prstan. , Aretacija dolgo iskanega. V Domžalah je orožništvo aretiralo 47-1 etn ega brezposelnega delavca Janeza Klopčiča iž Prevoj, ki ga že dolgo časa išče ljubljansko deželno sodišče radi nravstvenega pregrešita. Klopčiča je orožništvo izročilo deželnemu sodišču. Roparski napad na pismonošo. Pretekli torek zjutraj ie šel pismonoša Janez Poljanec iz Ajdovsune v Dol-Otlico. Poljanec je imel pri sebi par tisočakov, ki bi Ju moral oddati nekemu naslovljencu v oburu Dol-Otlica. Ko je Poljanec prišel do vasi Gorenic sta se mu približala dva maskirana človeka, ki sta Poljanca napadla. Eden izmed njiju je spiozil nanj tudi strel iz samokresa. Krog-lja je Poljanca zadela v n°j>o. vsled česar se je pismonoša zgrudil na tla. Roparja sta nato skočila k Poljancu in sta mu pobrala ves denar. Pismonoša je klical na pomoč, toda roparja sta pobegnila po stranski poti, tako, da ju niso mogli prijeti. Napad se je izvršil okrog devete ure dopoldne. Na sumu roparskega napada je Poljančev sin in neki njegov sorodnik, ki baje ne živi s Poljancem v dobrem soglasju. Imenovano je orožništvo aretiralo, ranjenega pismonošo pa so prepeljali v Ajdovščino, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč in kjer sedaj leži. Ljubljana. — »JiirJeva Neža.« Jutrišnja »Bodeča Neža« bo Jurjeva. Nadela si je lepo pomladansko svetlozeleno obleko. Na prvi strani vidimo sv. Jurja, ki se pripravlja na boj, da osvobodi devico iz oblasti krutega zmaja. Na drugi strani vidimo na sliki »vprašanje slovenskega gledališča« — in »dva gospoda«, ki se pogovarjata o »veleizdajalcih«. — Na 4. in 5. strani vidimo boj mladega junaka, ki zmaga nad ledenim zmajem, ker je razgrel svojo sulico v južnem solncu. Na 6. strani je pater Arhangel. ki je dobil 24 ur zapora, ker je denunciral. Mihec Posedač nam pripoveduje prav dobre šale. Na zadnli strani je času primerna slika. — Takozvana katoliška literatura. Katoliški kritiki, estetiki, pisatelji in razni politiki so v svoli gorečnosti za katoliške ideale prišli do zaključka, da mora umetnost služiti samo veri — drugače je pregrešna, svobodomiselna, liberalna itd. S kakim svetim ogorčenjem so se oglašali razni za slovensko kulturo zaslužni gospodje, ako so v kaki pove-stici videli količkaj naravnega. Celo katoliški pisatelji niso bili več varni pred temi »kritiki«. Ako je bil v povesti kak nezakonski otrok, kak samomorilec itd. — to je bilo že brezversko. Letos je bila v gledališču prepovedana n. pr. neka burka, v kateri se med dejanjem neka ženska vleže v posteljo. Zadnje dni pa čitamo po ljubljanskih plakatih, da se bo igrala v »Ljudskem domu« neka »Vita« od razupitega dr. Preglja. Na lepakih je označena tudi vsebina: V igri je prešestvo, samomor itd. itd. — torej vse. o čemer se po načelih katoliških gospodov ne bi smelo pisati. To je res katoliško. — Javen shod priredi danes ob pol 9. zvečer v gostilniških prosto-rili restavracije pri »Zlatorogu« «Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj«. Govorila bosta deželna poslanca Jožef Reis-ner in Adolf Ribnikar o važnih aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Somišljeniki vsi na shod! — H koncertom »Glasbene Matice« (22., 23., 26. aprila). Gospa IJermsdorfova izvaja kot moderno r/.oBrttftontt koncertna pevk n v svo- jih koncertih na Nemškem v prvi vrsti moderni nemški repertoar sedanje dobe n. pr. R. Straufi, Woff, Mahr, Weingartncr itd., seveda poleg klasikov. Ker Sattnerjeva kantata »Oljki« traja ravno 1 uro, sc bo v Matičnih koncertih pred začetkom »Oljke« v prvem izvajalo izvirno sinfonično delo Dvonisiška uvertura za orkester od slovenskega skladatelja E. Hochrciterja, v drugem bo Hermsdorfova s sprem-Ijcvanjem orkestra pela veliko klasično arijo Webrovo iz opere »Oberon« »Ocean velikan ogromni«, s katero arijo je na Nemškem žela velike triumfe, pri tretjem pa pridejo na vrsto moderne izvirne pesmi našiti skladateljev Lajovica, dr. G. Kreka in Gerbiča. Vodja Hubad je poslal obema solistoma Hermsdorfo-vi in Levarju izvirne moderne pesmi iz založništva Matičnege in »Novih Akordov« s prošnjo, da jih izvajata v koncertih »Gl. Matice«. Baritonist g. Levar bo izvajal: dr. G. Krekovo pesem »Pogodba«, Lajovičevo »Bojni vetri v polju« in »Mesec v izbi« ter Gerbičevo najnovejšo pesem »Kam?«, gospa Hermsdorfova pa: dr. G. Krekove pesmi »Intermezzo« in »Misli« ter Lajovičevo »Pesem o »Tkalcu«. To so skladbe, ki zahtevajo velike, izrazite in moderno šolane umetnike. Mogočen glas Hermsdorfove iti briljanten bariton Levarjev, spojen z njihovo moderno izobrazbo in duševno potenco upraviči naše upanje, da^ pridejo^ te skladbe do najpopolnejše zaslužene veljave. — Nogometna tekma Ilirija I.« Ilirija II. Po lepem uspehu, ki ga je dosegla Ilirija v Zagrebu bomo jutri prvič imeli priliko videti tekmo na domačem igrišču. Povsod je navada, da se stvarjajo sezone s tekmo med domačimi moštvi — zato bo tudi »Ilirija« pokazala, s kakimi silami razpolaga. Prvo moštvo nastopi, v iste sestavi, kakor v Zagrebu drugo moštvo pa si je v trenažo pridobilo toliko spretnosti, da bo imelo prvo moštvo primernega tekmeca. Tekme med prvimi in drugimi moštvi pogosto prineso Pres?n"^rnn’ kar se je tudi že v Ljubljani zg^ • Znano je. da mora 16. maja »Ilirija« 7»nn<:titi svole igrišče, da bodo gori skakali dragonci. Ako se vprašanje športnega prostora kmalu ugodno ne reši. bomo celo poletje brez tekem, kar prijateljem športa gotovo ne bo prijetno. Zato upamo, da bodo prijatelji »Ilirije« jutrišnjo tekmo v obi-lem številu obiskali in s tem poka-zah svojo naklonjenost do društva, ki vkljub slabim razmeram pridobiva okoli slov. zemlje slovenskemu športu dobro ime. Začetek ob 3. popoldne, Cene stojišča 40 vin diia-ške 20 vin. " J — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani ima X. redni občni zbor v soboto 18. aprila 1914 ob 8. uri zvečer v salonu restavracije pri »Mraku« na Rimski cesti. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tainika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Jezdni odsek tel. društva Sokol v Ljubljani. Bratje! V nedelja 19. t. m. jahalna vaja na prostem, Zbirališče ob 8. zjutraj pri br. Krapežu v Gosp. ulici. Nazdar! — Odbor. — Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški ima danes zvečer ob 8. uri v gostilni »pri Afičniku« svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor naproša z ozirom na važni dnevni red mnogoštevilne udeležbe. — Redni občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko bo dne 22. aprila 1914 ob 6. uri popoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade (drugo nadstropje), Bleiweisova cesta. Dnevni red: 1. Naznanilo predsed-ktva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1913. 3. Volitev 24 društvenih odbornikov (9 gospodov in 9 gospa za deželno društvo in 3 gospodov in 3 gospa za podružnice) po § 12 društvenih pravil. 4. Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov po § 11 c) društvenih pravil. Društveno vodstvo. Opomba: Po § 11 društvenih pravil je občni zbor sklepčen ob navzočnosti najmanj 30 članov. Ako ne bi bil občni zbor ob 6. uri sklepčen, vršil se bo drugi občni zbor ob pol 7. uri ne glede na število navzočih udov. — Narodne pesmi za mladino. Zbral in uredil Janko Žirovnik. Cena 20 vin. Žirovnikove zbirke narodnih pesmi so tako znane, da jih ni treba posebej priporočati. V tej zbirki je 20 lepih naših nar. pesmi. — Popotnik štev. 4 je izšel. Prinaša lepe članke izpod peresa gg. Pribila, Flereta, Evg. Sajovica, Bau-karta itd. Ima bogat književni m-e- tiled. — Izvanrcdno krasen nakit je razstavljen v izložbenem oknu tukajšnje zlatarske tvrdke F. Čuden v Prešernovi ulici. 80 velikih, lepih briljantov je okovanih v platino, najdražjo kovino, ter nanizanih na zlato ovratno verižico. Zanimivo jc, pogledati ta nakit, ki reprezentira malo premoženje ter je tudi na prodaj .— Neroden voznik. Neki kine-—v !c ta^° nerodno zapeljal v Flonjanski ulici z vozom drv V lestvo prižigalca svetiljk, da se je lestva prevrnila iu da je padel pri-žigalcc najprej na voz in z voza na tla. K sreči je zadobil le lahke telesne poškodbe. — Aretacija. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je policija prijela 16Ietnega delavca Stipo Prpiča i* Vrataruša na Hrvatskcm. Prpič se je preskrbel z napačnimi listinami hi jo je hotel popihati v Amcrko, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti. . — V mestni klavnici ie bilo od 29. marca do 5. aprila zaklanih 76 volov, 6 bikov, 7 krav, 173 prašičev, 165 telet, 10 koštrunov in 201 kozlio. Vpeljanega mesa ie bilo 704 kg. Zaklane živine se jc v tem času vpeljalo 46 telet in 37 kozličev. — »Angeljček«. mimlčna veseloigra v 4 dejanjih, v glavni vlogi slovita Asta Nielsen, predvafa se danes v kinematografu »Ideal«. Asta Nielsen igra 12letuo dekletce jaka očarujoče in vporabi vse, kar za-rnore razvedriti in razveseliti. Dejanje je jako veselo, čez vse pa razpo sajenost Aste Nielsen._______________ Trst. Revoltella. Prvi tečaj ostan® za ta semester zaprt. Predavanja^ drugem tečaju pa se zopet p dne 20. t. m. . Nazlonalo, Unlone E^g^amenih smo 1° drUx‘V,?,.eotviSlo te dni svoj nrad°v uUci Aauedotto št. 27. Ul. n. Urad bo odprt vsak dan. Zdaj se torej prične z bojkotiranjem slovenskega delavstva. Delovanje tega društva bomo natančno zasledovali. Predavanja. Italijani redno uprizarjajo svoja predavanja. Tudi na na naši strani je bilo pred par meseci precej hrušča, a kakor se vidi, je cela akcija zopet zaspala. Ne umevamo. kako je mogla »Slovanska Čitalnica« dopustiti, da se ni izvršil napovedani program predavanj. Poštno ravnateljstvo naj že vendar enkrat spozna, da jc treba v (Trstu nastavljati pismonoše, ki so zmožni tudi slovenščine. Oni pismonoša, ki prihaja v ulico sv. Frančiška št. 2, nc razume slovenskega jezika. ker bi sicer ne metal na ured-; ništvo »Trgovskega lista« naslovljenih pisem, v predalček uredništva »Dneva«. O telefonih. Ce se komu pokvari telefon, mora po 14 dni prosjačiti, predno sc izvrši poprava. Ne vemo, čemu plačujemo. Take nered-nosti se morajo dogajati samo tam, kjer je ^poštno ravnateljstvo tako brezbrižno in leno in brezskrbno, kakor je to slučaj pri tržaškem poštnem ravnateljstvu. Trobi, vpij in se pritožili kolikor hočeš — vse nič ne pomaga. O tej stvari bi se vsekakor moralo izpregovoriti na Dunaju. Toda zdaj vlada § 14. Torej Potem. Tržaški policaji so od strani policijskega ravnateljstva res prokleto slabo poučeni, ker bi sicer ne bili tako surovi. Če je kaka nujna in posebna stvar, niti žurnalistom nc do-vole skozi kordon, čeprav imajo pri sebi legitimacije. Človek je prisiljen čakati na komisarja, kar je zelo sitno. Kaj takega se nikjer drugie ne dogaja. Naj bi se policijsko ravnateljstva nekoliko potrudilo in poučilo svoje stražarje, kako sc imajo zadržati. Politična obravnava. V sredo se Je v tretjič vršila obravnava Dolcnc-Ozioni proti strokovnima tajnikoma Mraku in Brandnerju in predsedniku Organizacije postijonov Prelogarju. Brandner in Prelogar sta bila oproščena, Mrak pa je bil obsojen na 40 K. Obtožence jc zastopal odvetniški kandidat dr. Lotrič. Pri razpravi so prišle kaj čedne stvari na dan in Če bi Dolenc in Ozioni to prej vede-a. bi gotovo nc bila tožila. To na Kpatkc). I oda s stvarjo se bomo še navili. Kar jc bilo pred sodnijo proti postopanju Dolenca in Ozionija nahrani njunim uslužbencem postiljo-nom dokazanega, to pride v javnost. io fShotl Pri Sv. Jakobu. V nedeljo, Kiin/i' s1' oh dopoldne bo javen dvorani nk,obskega delavstva v društva« ^'^skega konsumnega red- 1 ,7?i v- Jakobu. Dnevni žnicc N f) n* 5eutjakobske Podružnice IN. U. O, ,n novj 0(]bor deželne organizacije«. 2. Sučajnosti. Podružnica N. D. O. v Skednju priredi v soboto, 18. t. m. ob 7. in pol društven shod v škedenjskem »Gospodarskem društvu«. vom®£i\^V£yl! Pod tem naslo- še »Pirrnln ni f *Pastuo tiskan) pi-jccolo« od torka, da je na pulj- - 'i gimnaziji razpisano mesto pro-iesoija za italijanski in hrvaški jezik i" nato dostavlja: »Kakšna vrsta zmešnjave jc to? Hočejo ustvariti novo mesto Slovanu na italijanski gimnaziji v Pulju? Ali res ni mogoče imeti od države čisto italijansko rednjo šolo?« Itd. Mi pa pravimo: res nt mogoče najti med toliko ‘^mirnim italijanskim narodom niti ei'ega italijanskega profesorja, ki bi znal hrvaško ter tako lahko prosil f a razpisano mesto? Ce ga ni, toliko hoijse. Počasi se že naučijo naši La-111 Pameti. Ogenj v zalogi igrač. V torek Pop. okrog 3. ure so zapazili mimo-iclou, da prihaja iz zaloge igrač, ki se nahaja v zagati del Torchio, 5., gest dim. Nekdo je šel poklicat gasilce. Ko so prišli ti na mesto, so vlomili v zalogo ter pričeli brizgati vodo. Ogenj je bil že zelo razširjen. Gorelo je nešteto raznih zabojev in škatelj z igračami; vnel sc je že tudi strop. Po preteku ene ure, je bil zadušen. Skoda znaša več ti-a krita z zavarovalnino, hna t£»,as§ Adolfa Schlesingerja. bastiano ^*vin° ’Kra2 v ubci Se- o * 4. Hrtjin h rek je pripj esr®ča na morju. V to- Lloydov Parnik tfžaško pristanišče takoj javil obiast Africa<<- Kapitan je mrliča. V Port ima na kr.ovu parnik premog in ” So nalagali na da je padel velik knleča ie hote,a-glavo mornarju Božiču nMem.°?a Iia remu 40 let. iz Dalmacije “m™'- *t5?" Prebil premog lobanjo. Vso^r.w vanja. da bi ga ohranili pri življu' so bila brezuspešna. Ko se je pa?’ hik bližal Trstu, je konstatira! pariški zdravnik, da je mornar izdihnil. krov »Afrike« je prišla komisija in dr. Huber je pregledal truplo ter ga dal nato prepeljati v mrtvašnico k Sv. Justu. Da ne bo več pil. Neki Viktor Miani, stanujoč v ulici Catidelc 2, je zastrupil s kisovo kislino, a poklican je bil zdravnik, ki mu je lio-cl izprati želodec. Miani pa tega ni oustiL suval je okrog sebe kot nor. oh C ' SO,5? (?dnesli v kočijo in ga hdpe jah v bolnišnico. Med potjo si [e hotel prerezati Miani žile na rokah kar pa se mu ni posrečilo. Prizadal s> le samo majhno ranico na levem zapestju. Mianfja, ki je bil zelo opil, so vtaknili v opazovalnico za umo-bohie. Star znanec ali pariški apaš. V torek jc zagledal eden izmed tržaških detektivov, pristojen h komisa-rijatu v ulici della Muda vecchia, nekega elegantnega človeka, ki se je izprehajal po velikem trgu. Kakor hitro ga jc zagledal, je pristopil k njemu in ga aretiral; v aretirancu je namreč spoznal detektiv nevarnega pariškega apaša, ki je strašil že pred dvema letoma po Trstu v dražbi s tovariši. Pred dvema letoma se je namreč pojavila v Trstu cela družba pariških apašev, ki pa so bili zajeti, kaznovani in nato odgnani čez mejo. Eden od te družbe. Alfons Delommc. star 30 let, iz mesta Valenza sulla Dronune, je bil tedaj aretiran v torek. — Aretiran apaš se je zopet vtihotapil v Trst pred dvema dnevoma. Prišel je iz italije. da poišče v Trstu svojo ljubico, s katero je bil prekini! korespondenco in sedaj ne ve, kje se ta nahaja. Med potjo iz Furlanije v Trst, se je vstavil v Ron-kah, kjer je vlomil v neko hišo ter odnesel obleko z vsemi pritiklinami in za spomin še srebrno uro. Zopet buri*. V trek smo imeli v Trstu zelo vroč, poleten dan. Danes, v sredo, pa je temperatura zelo padla. Proti večeru je pričela razsajati močna burja kakor v največji zimi. Mesto je zavito v meglo prahu. Parnik »Sergi« je priplul v naše pristanišče po 34dnevni vožnji. Parnik jc naložen z 59.150 vrečami riža, ki telita približno 5809 angleških tonclat. Nabori za Trst. V Trstu se bodo vršili vojaški nabori dne 30. maja in 2.. 3., 4., 5.. 6.. 8., 9., 10.. 12., 13., 45., 16., 17., 18., 19. in 20. junija. Pustolovščine namišljenega grofa. (Dalje in konec.) Sitnosti se začnejo. — Materin podpis. Individuj je spravil menice v žep in se napravil v banko, da potegne zaželjeni denar. Kmalu pa je izprevidel, da dogodek ne bo potekel gladko. Obrnil se je do nekega posredovalca, ki bi bil pripravljen, da pregovori mater zaročenke do podpisa. Toda ubogi »grof« Battisti! Človek, ki ga jc naprosil za uslugo, je bil družinski prijatelj Fiorenzuoli-ievih in je obitelj obvestil o preteer nevarnosti. Telegram. Obveščena rodbina ni držala rok križem. Uredila je celo zadevo in poslala Battistiju telegram, ki se jc glasil: »Beltramijcvo (posredoval -čevo) pismo prejeli. Zadeva je urejena. Pridi z večernim vlakom. Na postaji te bomo pričakovali.« Brzojavko jc podpisala gospodična. Na postaji v Piacenzi. Battisti je bil seve zadovoljen. Naznanil je, da bo došlece pričako-va v buffetu na postaji v Piacenzi. V slučaju, da se mu manipulacija ne posreči, sc je izgovoril z Beltrami-jem, da izroči menice edinole proti odškodnini 300 lir. Tako se je tudi zgodilo 19. marca. Obenem je vr-"'la gospodična pustolovcu korespondenco. Battisti je bil — kakor se je izkazalo pri preiskavi — založen z vizitkami, glasečimi se na ime »grofa« itd. Dvestotlsoč priboljška. Poleg popisanih pustolovščin je hotel Battisti izvabiti nekemu zlatarju za dVf*' vron raznih dragocenosti. S svojim nastopom si je pridobil tako veliko zaupanje, da Je hotel za to ogromno svoto jamčiti neki bankir iz Piacenze. Stvar se je za pozneje razdrla. Kmalu nato so ga aretirali in zaprli. — Odkritja po aretaciji. »Grof« Battisti je bil pustolovec, ki se je znal uvesti tudi v neme-ščanske, višje kroge. Iz zaplenjene korespondence se je spoznalo, da je občeval celo z neko princeso, s katero Je že sklepa! poročno pogodbo. Ta Je pa še pravočasno spoznala, s kom ima opraviti in je prekinila ž ujim občevanje. Prijazno pismo. Decembra 1913 ie prejel bankir Raguzzi v Piacenzi pismo s podpisom Athos. Pa ni bilo voščilo za god, ue! Samo grožnja: »Zahtevam, da mi pošljete na označeni naslov . n(W Ur, sicer zanadetc smrti.« Bankir ie pismo izročil policiji, ki je pridno prežala na človeka, ki pride po odgovor Nič?---------- Čez nekaj dni Je povprašala po pismu na ta naslov znana oseba. Po- licija je do ličnika takoj prijela iti zahtevala odgovora in pojasnila. Orodje v rokah pustolovca. Aretirancu je bilo ime Camuasio. Izpovedal je, da ga je za to »uslugo« naprosil grof tainta. ter razložil podrobneje, da je imel sam le dober človekoljuben namen — pomagati prijaznemu gospodu. Izkazalo se je, da je bila njegova izpoved resnična, namesto njega pa so aretirali grofa Lcpanta Battisti de Ca-viacchy. '• Preiskava. - VL-: Pričelo je zasliševanje, pri katerem so razkrili mnogo zanimivosti. Battisti je bil rafiniran goljuf, ki se ni zadovoljeval z majhnimi vsotami. Njegove sleparije so bile velikojiotezne igre, ki so se zanj iztekle povečini gladko, brez najmanjšega suma. Izpoved dobrovoljnega obtoženca. Pri zaslišanju se je Battisti vedel zelo živahno. Zabaval je izpra-ševalncga sodnika, policijske komisarje in vse prisotne priče. Nekaj odstavkov: »Kaj pravite z ozirom na obtožnico gospodične di Fiorcnzuola?« »Tista gospodična«, je odvrnil, »se je zaljubila vame do ušes. Hotela je. da jo na vsak način poročim. Jaz pa sem ji neprenehoma dokazoval svoje uboštvo, ki ga pa ni hotela upoštevati. Pravila mi je, da me reši njeno bogastvo. In tako me je zalagala z denarjem, dokler je nisem zapustil. — Tista afera z bankirjem je bila samo nedolžna šala. Jaz sem postopal povsod kakor more nastopati le plemenita duša!« »Vaš poklic?« »Najprej sem bil pevec. S svojim baritonom sem dvigal čustva javnosti, ki me ie navdušeno sprejemala. Toda nekega dne se ie kar naenkrat izpremenil moj lepi bariton v neprijeten tenor, in tedaj sem bil prisilien izprenieniti svoj poklic.« Battisti bo živel odslej postne dni. Telefonska poročila IZSELJENIŠKI ŠKANDAL. Dunaj, 17. aprila. Preiskava v zadevi Izseljevanja vojnih obvezan-cev v Ameriko je zaključena. Obtoženih je 1050 oseb In sodna obravnava bo nekako v polovici maja. OGRSKA parlamentarna STRAŽA. Budimpešta, 17. aprila. Stotnik parlamentarne straže Voros je imenovan za majorja in obenem je prestavljen k svojemu polku. REKA — DRUGA LJUBLJANA. Reka. 17. aprila. Reški guverner grof Wlckenburg se Je Izjavil nasproti časnikarjem, da vladar ne bo potrdil Zanelline izvolitve za reškega župana. Ako bi bil potem Zanella vnovič izvoljen, bo občinski svet razpuščen, in razpisane bodo nove volitve. AMNESTIJA V SRBIJI. Belgrad, 17. aprila. Povodom pravoslavnih velikonočnih praznikov je kralj pomilostil veliko število v vojni obsojenih oseb. ALBANCI SO SE VDALI. Cetinje, 17. aprila. General Mar-tinovlč ie odšel v Ulčinj, odkoder je pozval voditelje albanskih rodov Hoti in Grudi, da se vdajo in v tem slučaju bodo uživali v Črni gori vse pravice, v nasprotnem slučaju se bo pa postopalo proti njim z vso strogostjo. Voditelji so izjavili na to v imenu rodov Hoti in Grudi, da se podvržejo, na kar so črnogorske čete zasedle njihovo ozemlje. Tako se sedaj nahaja Črna gora v posesti vsega ozemlja, prisojenega ji ua londonski konferenci. VELIKE SILE IN EPIR. Dunaj, 17. aprila. Sile trozveze so danes odgovorile na noto sil trojnega sporazuma v zadevi eplrskega vprašanja. Trozveza se strinja z noto trojnega sporazuma in predlaga samo nekatere neznatne stilistične spremembe. ZEDINJENE DRŽAVE IN . MEKSIKO. VVashington, 17., aprila. Spor med Zedinjenimi državami nikakor š" ni poravnan, kakor se sodi iz neke izjave predsednika Wllsona. IZ TURČIJE. Carigrad, 17. aprila. Vojni minister je izdal poveljstvom vseh vojev naredbo, da odpustijo domov vse rezervnike letnika 1890. Carigrad, 17. aprila. Danes je izšla sultanova irada, s katero se podaljša tobačna koncesija za na-dalinih 15 let. *? v’ *> « ■ ., DVA POŽARA. Ustje (Češko). 17. aprila. V tovarni stekla je nastal požar; škoda znaša 300 000 kron. Newyork, 17. aprila. V neki veliki hiši je nastal danes požar: 15 oseb je zgorelo, mnogo ie težko poškodovanih. Ce želite najboljši in najnovejši šlTrsilnl sstrer .PFAIT* s pismeno lOlelno garancijo si oglejlc preč nakupom specialno trgovino'tvrdke ICH¥. VOK Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije) Cenike pošljem brezplačno. Mali oglasi. | Vajenec za tapetniško obrt se takoj sprejme. Josip Sluga. Rimska cesta 21. Majhna hiša s 3 sobami se želi kupiti v Ljubljani. Ponudbe z navedbo cene na Anončno ekspedicijo v Ljubljani. Pisalni stroj amerikanskega si- stema, skoraj popolnoma nov, se po ceni proda. Naslov pove anončna ekspedicija Ljubljana. Na izbiro pošilja Uidi na deželo: Krasne M n f | nar-ant krila, kostume, O. I 1 I h Ii nočne halje, Ml ! f/r P^lo in vsako Lf 1L U ML L mo<,no blago, ' Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Start trg 9. Lastna hiša. •: Neprekostjiva v otroških oblekcah :: in rojstni opravi ;; Proda se pes čuvaj (ovčarski) približno 3 leta star, vpraša se naj Ljubljana, Stari trg 5, 251—x Motorni kolesi, dobro idoči se zaradi vojaščine prodasta za 180 K, oziroma za 250 kron pri: Ban, izde-lovatelj vozov, Wolfova ulica. Išče se meblovana soba s hrano. Ponudbe z navedbo cene na V. Golobu. Gosposka ulica 12. I 7 O llvOv se blagovolite obrniti Mia tvrdko A. & E. Skaberne Mestnj tr« :—L.«..,.t obstoji od 1.1883. ■ jr* m t mam*.--* K h i#Nj; primarij ■ D R FR. DERGANC' Mednarodno spedicijako podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TTstanov3J eno 137©. Telefon štov. e©. Podjetje zi prevoznino ces. kr. priv. ju?.. železnice. — Carinska agentura c. kr glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani — ReekspedicHa in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport it . • . • , shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . - . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta ni južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, Južni kolodvor. Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Rimska cesta štev. 19 oblastveno konc. inštalater za električne naprave, luči, prenos sile; dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi preskuševalnimi aparati. — Cene in delo solidno! GVIDON ČADEŽ Ljubljana, Mestni trg štev. 14. Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dedke klobuke, čepice, perilo, kravate In vse - - - druge modne predmete. - - - F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, SelenTo-uirgro-va, -ulica šte-sr. ©. Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. Topič Priprave za ribištvo. C. kr. prodaja smodnika FsiftjJni ogenj. Cenik! zastonj in franke. Več gospodov Nogavice m druge pleteuiue, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v '“tiiiiiniitiiiiiiiiiiimmi'minimumi um A« & E. Skabera^ Mestni trg* štev« lO. "Velllsa izToira,! _ Solidna, postrsžfoet a se sprejme »a hrano in stanovanje. Več se izve Križanska ulica štev. 12, I. nadslr. desno. «. P. ZAJEC Stanova Tr-"- Modistinja ........ Minka Horvat, ^Sti. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih Čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. za majev termin: 1. Stanovati:e na solnčni legi s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo in z vsem konfortom opremljeno. 2. Stanovanje v podpritličju na solnčni legi z 2 sobama in drugimi pritiklinami. Naslov pove Anončna ekspedicija. čez 95.000 komadov. Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah. 3?cgrlejte sl izlcžfbe. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. Konfekcija ki ima veselje do modne trgovine in zna vsaj nekoliko nemško govoriti in poštena : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ----------------- tvrdke R. MIKLAUC —-________________ ki ima veselje do kuhe ter hišnega dela se takoj sprejmeta v Ljubljani. Ponudbe do 1. maja t. 1. pod'Pridnost" poštno ležeče Ljubljana. Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica * ^©eeTceza. cddelelc v prveaaa nadstrcip^vL Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Predno kupite Oglejte si 5^ A pomladanske novosti * 13 1914 Najnovejše najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado »Nerll* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brlvtc in lasni čar Lj‘ubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega tn Starega ti ga). Izdeluje vsa laenlčarska dela solidno in okusno. Ktippjp zmešane in rezane ženske lase. 11 pentlje, samovez-, H nice in vse druge H moderne fazone, k ovratniki, zapest-1 nice, naramnice, -jjg podveze, noga-vice, palice, dežniki, različni gumbi, ščetke, milo, parfumi i. t. d. po skromnih stalnih cenah v modni in športni == trgovini = P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. klobuke cilindre ^^SSSGT čepice * kravate r<2jLr vAi srajce • in drugo perilo j rokavice Ur palice _ I '1^ f dežnike in vse druge moderne predmete / K A \™Jy m iS / j kupite ugodno f M J v specialni, modni in športni trgovini za gospode in dečke I. Kette. Liubliana, EHL?* 710 kosov za samo K 3*75. Krasna pozlačena, 36 ut idoče piecizij-ska Ankcr-ura z lepo verižico, gre natančno s Šletno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 k ra vatna igla iz bele masivne palc, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finili žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momcntnl fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša novost , 1 par gumbov za manšete doublc-zlato „ldeal“ s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ raznih najlepših slik sveta, ki sc za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientalsk. biserov, belo, ncraziomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov lit še Gl O raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 375. Pošilja po povzetju cksportna trgovina „Lon«reu F. VVindisch, Krakati štev. M/22. NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in nai' kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje- Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvin' pod zelo ugodnimi pogoji. — Zaluevaite »rospfke. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Gosposka ulica Št. 12, titm Vljudno se priporoča 111 manufakturna trgovina Ljubljana, 5“ Ja>» Vnanja naročila se točno izvršujejo.