----- 348 ----- Kmetijstvo. Pravila centralne posojilnice slovenske. I. Firma, sedež in namen zadruge. § 1. Firma zadruge se glasi: „Centralna posojilnica slovenska", registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Svoj sedež ima v Krškem. § 2. Zadruga ima namen, da pomaga že obstoječim slovenskim posojilnicam s kreditom, t. j. da jim pošilja hranilne vloge ali da jim daje proti mogoče nizkim obrestim posojila. II. Zadružna denarna sredstva. § 3. Denarna sredstva so: a) Vstopnina; b) zadružni deleži; c) hranilne vloge; č) izposojila; d) zadružni zaklad, ki se zbira iz vstopnine in doneski čistega dobička. III. Začetek in nehanje zadruge. § 4. V zadrugo se vzprejemajo slovenske posojilnice in posamezne osebe; število udov je neomejeno. Posojilnica ali osoba, ki želi pristopiti, mora se oglasiti pismeno in z veljavnimi podpisi ali podpisati pravila »Centralne posojilnice slovenske" v Krškem. Načelstvo dovoljuje vstop ali ga pa odreka, ne da bi bilo treba povedati zakaj. § 5. Posojilnica ali oseba, ki je bila sprejeta v zadrugo, pa ne izpolnjuje dolžnostij, prevzetih po določilih teh pravil, izgubi pravico zadruštva po sklepu načelstva, zlasti ako na škodo zadruge podkopava njen kredit na kakoršni koli način. Izključba se mora občnemu zboru v potrjenje predložiti. Posojilnica ali oseba, ki prostovoljno iz zadruge izstopiti želi, mora odpoved do konca novembra načelstvu »Centralne posojilnice slovenske" pismeno naznaniti in terjati potrdilo te odpovedi od njenega načelstva. Iztop velja le s potekom tistega leta. Zadružni deleži izstopivših zadružnikov in zadružnic se izplačajo 4 tedne potem, ko je občni zbor letni račun „Centralne posojilnice slovenske" potrdil. Do zadružnega zaklada (reservnega fonda) nimajo niti izključeni, niti iz-stopivši zadružniki in zadružnice nebene pravice. IV. Vstopnina in zadružni deleži. § 6. Visokost vstopnine določuje načelstvo. Vplačana vstopnina se več ne povrne. Vplačati mora tudi v gotovini vsaj jeden delež, ki znaša pri osebah najmanj 100 gld. ali posojilnicah zadiužnicah vsaj 10 % hranilne vloge (posojila), ki jo želi dobiti od centralne posojinice. Vrh tega se posojilnice zavežejo, Centralni posojilnici pošiljati vsaj 10% svoje odvisne gotovine kot hranilne vloge v obrestovanje, kakoršno je pri centralni posojilnici. V. Posojila. § 7. Posojila se dajejo redoma le posojilnicam-za-družnicam izjemoma osebam, ki so udje centralne posojilnice in sicer: a) Na vplačane deleže; ta posojila smejo obsegati 2kratni znesek vplačanega deleža; b) proti menicam; c) na zastave ; č) v Centralna posojilnica slovenska" sme pošiljati posojilnicam zadružnicam tudi hranilne vloge. § 8. Ako posojuje zadruga posojilnicam-zadružnicam na menice, podpisujejo oni dotični dokument na ta način, kakor to določuje dotični § v njih pravilih, in sicer navadno tako, da se pod firmo podpišeta dva uda njih načelstva. »Centralna posojilnica slovenska" sme pa tudi terjati, da se vsi udje načelstva ali tudi nadzorstva podpišejo, ali celo kateri odličnejši zadružniki dotične posojilnice prosilke kot žiranti. V ta namen sme terjati, da ---- 349 ---- se jej pošljejo prepis (neoverovljeni ali overovljeni) njenih zadružnikov in lastnoročne podpise vseh udov na-čelstva. § 9. Načelstvo »Centralne posojilnice slovenske" ne more dobiti posojila od tega zavoda. § 10. Posojila proti zastavi se dajejo na vrednostne listine. V tem slučaji podpiše izposojevalec ali izposoje-valka suho menico, če dolžnik ali dolžnica nista v pravem času vrnila sprejetega posojila na vrednostne listnine ali če se jej plačilni obrok ni podaljšal, ima „Centralna posojilnica slovenska" pravico, s temi zastavami ravnati po določbi ministerske naredbe od dne 28. junija 1865. (drž. zak. št. 110.) § 11. Visokost obresti hranilnih vlog in posojil določuje z ozirom na razmere časa načelstvo, katero mora gledati, da bodo v obče vse te obresti najmanj za V* % nižje kakor poprek pri denarnih zavodih na Slovenskem. Mej posojilnimi obrestmi in obrestmi hranilnih vlog ne sme biti več kakor 1 % razlike Deležem daje „Centralna posojilnica slovenska" obresti, katere načelstvo določi in občni zbor potrdi. VI. Zaveza in razdelitev zgube in dobička. § 12. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim fondom in s celim svojim premoženjem, če ne bi za poravnanje vseh dolžnostij zadruge zadostoval konceletni opravilni dobiček, zadružni zaklad in kakošno drugo zadružno premoženjo, seže še na zadružne deleže; če bi pa še vse to ne pokrilo zavez zadruge, razdele se daljša plačila na posamezne zadružnike v jednaki meri. Nepopolno vplačani deleži se morajo takoj polno vplačati. § 13. Konec vsakega leta sestavi načelstvo po svojih knjigah račun in naredi bilanco tako-le: Mej aktiva se vpisujejo: gotovina v denarji, lastne vrednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo premoženje zadruge in terjatve (posojila in drugod naloženi denarji). Mej pasiva: zadružni deleži, hranilne vloge z obrestmi vred, zadružna izposojila (lastni dolgovi), za bodoče leto predplačane obresti in zadružni zaklad (reservni fond). To kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček končanega leta. § 14. Čisti dobiček gre ves v reservni fond. Vendar sme načelstvo prej darovati od čistega dobička za dobrodelne in koristne namene. Ti darovi se vendar smejo šele potem izplačati, kedar je občni zbor račun odobril. VII. O razdružbi zadruge. § 15. Zadruga se razdružuje: a) vsled sklepa občnega zbora; b) kadar se odpre konkurz na zadružno imetje in c) vsled ukaza upravne oblasti (po § 37. zakona z dne 9. aprila 1873). § 16. V slučaji likvidacije mora načelstvo izterjati zadružne terjatve; drugo zadružno premoženje spraviti v denar in čisto premoženje, kar ga ostane po pokritji pasiv, razdeliti mej zadružnike po razmeri števila in visokosti zadružnih deležev, če pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da bi se plačali dolgovi, se ravna po določbi § 12. teh pravil. Ravno tako se ravna (§ 12) tudi v slučaji konkurza. VIII. Uprava in vodstvo zadruge. § 17. Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh zadružnic. Njeni organi so: a) načelstvo, b) nadzorniki, c) občni zbor. (Konec sledi.)