Slo/emki äSU IÉS® hmeljar Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo Izhaja StirinajstdnevM ♦ Haražniiu Ma 26'—. za astia ne Ma 3*’—; pasamezna Številka Din 2'— ♦ Uredništva in uprava : Grlje, Vodnikova ul. 2, telefon 218 Leto III Celje, dne 20. maja 1932 Štev. 11 Hmeljske krize Mnogi obupani in nezadovoljni hmeljarji, zlasti mlajši, mislijo, da so sedanjo hmeljsko krizo, ki se vleče že nekaj lei, povzročile pač sedanje izjemne razmere, ki vladajo po celem svetu. V resnici pa lo nikakor ni tako. Slaba leta, ko se hmeljarstvo nikomur več nfe izplača in se prodajne cene gibljejo daleč izpod pridelovalnih stroškov, torej hmeljske krize, so več ali manj reden pojav v hmeljarstvu že od nekdaj, odkar se sploh hmelj prideluje. Bili so že tudi tako hudi časi za hmeljarje, da so n. pr. I. 1897 hmeljarji v Spaltu (Nemčija) v pravem pomenu besede stradali in se jim je tedensko delil kruh za najpotrebnejšo prehrano; eksekutor je bil tedaj vsakdanji gost v hmeljarskih domačijah in javne dražbe so bile na dnevnem redu. Leta 1896 se je namreč plačalo za hmelj komaj 2—6 goldinarjev za 100 kg. Leta 1895 kakor že tudi obe prejšnji leti hmeljarji niso dobili za svoj pridelek niti toliko, da bi mogli plačati obresti za svoje dolgove. V mnogih hmeljarskih domačijah je zapel boben in hmeljarji so s strahom pričakovali sezone 1896. Vendar pa so skrbno obdelovali nasade in storili vse, da bi pridelali v vsakem oziru dobro blago, ker upanja pač niso izgubili. Toda letina je izpadla le glede množine pridelka zadovoljivo, glede kakovosti blaga pa kaj slabo. Tako so se plačevale v tem letu za hmelj tako nizke cene, da so komaj krile stroške obiranja; na ta način je propadlo tudi zadnje upanje hmeljarjev in polastil se jih je skoro popoln obup. Po mnogih slabih letih pa je nato sledilo leto 1898, ki je bilo zopet znatno boljše in so si hmeljarji vsaj deloma zopet pomagali na noge. Dandanes so ti težki časi že davno pozabljeni. Mladi hmeljarji jih sploh ne morejo pomniti, toda tudi starejši se nanje nočejo ali ne morejo več spominjati. Dandanes se hmeljarji, zapeljani po izredno dobrih letih 1920—1928, jezijo vsevprek ter jadikujejo, kakor da še nikdar ni bilo huje kakor sedaj. Toda toliko in tako izredno dobrih let pač menda ne bomo doživeli zopet tako hitro, pa naj se že svet suče kakor hoče. Seveda pa morajo tudi sedanja slaba miniti in bodo minila. Najprej mora brezpogojno prenehati nadpro-dukcija hmelja in se ponudba prilagoditi povpraševanju. Obenem pa je treba posvetiti glavno skrb le kakovostni produkciji hmelja. Potem pa bodo prišli zopet tudi za hmeljarje boljši časi, katere si tako vroče želijo. Tudi v tistih težkih časih, v letih 1895—1897, se je svetovalo hmeljarjem slično kakor dandanes, naj pač pridelujejo kaj drugega, če se jim hmelj ne izplača več. Toda to je lažje rečeno kakor pa storjeno. To so zdravila, ki ne pomagajo. Na sličen način je tudi zdravil mlad zdravnik nekega kmeta: ko je prišel k njemu, ga je vprašal, kje ga boli, in kmet mu je odgovoril, da ga boli pod srcem, če pritisne roko tja; pa mu je dal zdravnik dober svet, naj pač ne pritiska roke pod srce; kmetič je šel domov in v nekaj dneh umrl. Prav tako kakor dandanes se je torej godilo hmeljarjem tudi v tistih slabih letih. Pa niso umrli in tudi niso opustili hmeljarstva, temveč so vztrajali, vzdržali in se nekako pretolkli, dokler niso prišli zopet boljši časi. In ti časi so tudi v resnici prišli. Na deset slabih let sledi v hmeljarstvu eno dobro — tako so trdili nekdaj. To povzročajo pač splošne gospodarske razmere. Podobne krize preživljajo tudi druge kmetijske panoge, kakor n. pr. vinarstvo itd. In take krize se pojavljajo včasih povsod po celem svetu, zlasti v hmeljarstvu. ■Ker pa smo imeli po vojni izjemoma lepo število .';č vioo g (bonu t uh i hit. p.iliskn 3ooo (j (boohooo U» lugosl.iviia g (800000 lili. l’>chji|o lUK) ¡ (6,500.000 lil). l ela 1026 je svelovni konzuiu hmelja tíoseg * /apel 600 00(1 J^;=ke.uziiiu -pii'ii- pg 1&5.QQOQ0U hi. 'T praítukat'*" ' Dekv di 7ax -pmthiqe.0llul (a’^o kg) \ deselleliu l88(ldo^hlii :ljü ter prñdiirirala 35,000.000-hi piva. E>1 1689 vai ira i en,, me«! i\ l io- 1/2 \ naslednjemjJ me do je oí topila U. S. A. Nemčiji, ki kgqzun«. .. deséiletju je Inhe patm/iu cena K 119. uajvisja p«i K332. V lelai cles« ll«-ti.j J900 !909 je iia|iu/|a cena dosegla K 73, uajv ia pa K 5 12. \' naslednji periodi varila cena med K 136 in 188. Ob kom u svetovne [ vojne sl Iu 1922-na -Ive 1018. (¡¿ill k umi j * * Kilv.ii I’ ‘h Stali • (. ' i i M« ). m sim sT> dose«jle. iiliejrlii tem z< I« Iu Ib M lunk-.iimitfu [<č ‘1198, \ nasledie h beli telili se j< cena «Ir/alal med Im 3700 m V ati, Iml.i lela 19 7 m- ponovi* bnisse Iztu/aiM« t m ~c n« udavi vr<* « « lie od Kč 1963 \ letu 1927 na Kč 138n Kč 651 v lelu 1929. Ta depresija se n. daljine v lelu 1930 in 1931; p odueenti so prisil eni prodajati b! igo po cenah >od Kč 200 iu v «1» lajlni trgovini 0 16 po Kč 122. le številke ka>eio e mstveuo razil o s cenami, la so se plačevale n« kai let poprci 1 SO dosegli’ \ dekilim h govnu Im /000 do 8000 hon/iiili Konzulu hmeli’i, Iu ic o Ivisen samo od koii-iiina piva, |< znašal v k lili IC 0 I«>I3 « a 8.50.00(1 g i.ld.i|< i* 3 letu 1928 ill 13 .000 g m producira 58,000.000 hi piva. U. S. in Kanado zavzemala lrelic mcslo s konzumen 70 500 «j m producirata 10,600.000 hi piva. Nul<> pride Francija s 36.000 g in 17,600.000 hi, Belgij i š 35.500 g m 15.000.000 lil, Češkoslovaška s 351100 if| m 11.600.000 1)1, Axshiia s 13.500 q in 13.300.000 hjjl Poljska z—9000 g m-2,500.000 hi ter Ingosluvim 71(10 I) 1)1 /IH) ogo Id. - ’ - . '-v. i. Ai «i piinuijaJUo k..ii/6n. hmelja S ¿oodukc.m piva pa različnih diž<.vah, ugolovimo /opel, cui nekatere d it ove-produ eolkt, n. pr. Belgija in -\v-sima, ne polu i\njo Irtsl ir podobe hmelja.¡¿Ja5bk> produkcijo, medlem ko druge drždve-prodUfcenLktr dosegajo v produkciji viške. Leta 1929 je bil višek U. S. A. in Kanade ca. 87.000 q, na Ceškoslcvc. -kem 83.150 «i, v lugoslaviji 39.-100 g, ruj Polj k r; 28.501 g, v Angliji 14.000 cj, v Franciji 34.400. o i Nemč li 2400 q itd Al,o poskušamo izr.i/ib obsežnost hmrlisiah nasadov glavnih di/av-produeenlk v'odsjolk k jnpovišin«* ii.is.u1ov, u«|olovimr), da jih ic iirielo,l>-f' i«>2' < eskosluv.iska 21 ■(»'«, loicj skoro Več, kakor.. ■ petino svetovne površine hmeljskih nasadov. Nemčija je na drugem mestu s 1944%, nato pride U. S. À. in Kanada s 13‘43%, Jugoslavija s 1279%, Velika Britanija s 1240%, Francija s 575% in Poljska s 4'47 %. Z ozirom na množino pridelka pa zavzema prvo mesto Velika Britanija s 24'54%, to je skoro cela četrtina svetovne produkcije, v prvi vrsti radi največjega pridelka po ha, in sicer 16 3 g na 1 ha. Za Veliko Britanijo prideta U. S. A. in Kanada (19'3 %}, potem na tretje mesto Nemčija (1674%), na četrto Češkoslovaška (14-50%), nato Francija (865%), Jugoslavija (509%), Poljska (460%), Belgija (2'46 %) itd. (Dalje prihodnjič.) Glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo (Konec.) S tem je bilo letno poročilo končano. Daljša debata se je razvila k zadevi mednarodne hmeljarske konference v Ženevi, na katero so samo vojvodinski hmeljarji poslali svojega zastopnika, okolnost, ki je povzročila veliko nerazpoloženje naših hmeljarjev. Po vsestranskem pojasnjevanju vseh tozadevnih dejstev in okolnosti pa je bila debata zaključena in letno poročilo vzeto na znanje. 2. Obračun: V imenu pregledovalcev računov je poročal k obračunu g. Jošt ter izjavil, da sta z g. Naraksom pregledala letni račun, primerjala postavke s prilogami ter našla vse v najboljšem redu. Predlagal je, da se podeli poslovodji odveza ter je bil njegov predlog soglasno sprejet. 3. Za pregledovalca računov v letu 1932 sta bila na predlog g. Senice ponovno izvoljena soglasno g. Mihael Jošt in g. Ivan Naraks. 4. Članarina za leto 1933 ostane po soglasnem sklepu nespremenjena ter znaša za hmeljarje po 10 Din, za nehmeljarje pa po 50 Din letno. 5. Predlogiv smislu § 10 društvenih pravil: Podružnica Gomilsko želi, da se preskrbe letos legitimacije za hmeljske obiralce pravočasno in da hmeljska trgovina ostane osredotočena v Žalcu. Podružnica Braslovče predlaga posebno spomenico, naj se čim prej uzakoni enotni hmeljski pro-venienčni zakon za celo državo ter naj se savinjski hmelj v območju od Celja do Vranskega in Šmarfna ob Paki obvezno signira z označbo »Spodnještajersko - Savinjska dolina«, dočim naj hmelj izven tega območja dobi posebno, ne tej slično znamko; hmeljarjem naj se preskrbi dolgoročna in nizkoobrestna posojila; Hmeljarski pro- dajni zadrugi naj se preskrbi sezonski kredit za podporo hmeljarjem v začetku sezone. Na izrečno zeljo je bila spomenica podružnice Braslovče dana na glasovanje ter bila z veliko večino odobrena; glede podrobnosti pride še pred glavni odbor. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je podpredsednik g. Mihelčič ponovno poudaril, da če kedaj poprej, je v sedanjih težkih časih potrebna močna organizacija vseh hmeljarjev; naj bi ne bilo hmeljarja v Savinjski dolini, ki bi ne bil član Hmeljarskega društva in Hmeljarske prodajne zadruge! Nato se je zahvalil navzočim za udeležbo ter zaključil občni zbor. Razno Hmeljarstvo na Ogrskem. Glasom uradne statistike se je pridelalo leta 1931 na Ogrskem 1244 stotov hmelja, dočim v letu 1930 še 1397 stotov. Površina nasadov je znašala lani 229 ha, dočim predlani 232 ha. Davek na pivo je v Nemčiji znižan za 3 RM (40 Din) na 1 hi; istočasno je znižana tudi občinska doklada na pivo ter cena pivu. Pridelek in prodaja češkega hmelja v 1.1931. V žaieškem okolišu je bilo v 356 občinah pod hmeljem 9119 ha z 49,242.600 rastlinami. Obralo se je 90.000 stotov hmelja, dočim je ca. 35.000 stotov ostalo neobranega. V primeri z letom 1929 so se skrčili nasadi za približno 33% (?). V okolišu Ušlek je bilo pod hmeljem 1370 ha s 6,771.600 rastlinami. Obralo se je 16.000 stotov hmelja, dočim je ca. 8000 stotov ostalo neobranega. V okolišu Duba je pod hmeljem 130 ha s 624.000 rastlinami. Obralo se je 1475 stotov hmelja in je ca. 700 stotov ostalo neobranega. Prodajal pa se je žateški hmelj v začetku sezone po 4—6 Kč (6—10 Din) za kg, toda radi velike ponudbe so cene hitro padle na 2*40—3 Kč (4—5 Din) za kg; sicer so se pozneje cene zopet dvignile na 5 do 8 Kč (8—13 Din), vendar kmalu zopet padle na 3 20—3 60 Kč (5—6 Din) za kg. Hmelj iz Ušteka je imel v začetku ceno 3 Kč (5 Din) za kg, ki se je dvignila na 560 Kč (9 Din) in padla zopet na 2 50 Kč (4 Din) za kg. Cene za hmelj iz Dube pa so se gibale od 280 Kč (4 50 Din) na 440 Kč (7 25 Din) in zopet na 2 Kč (3-25 Din). Vkljub temu, da je sindikat pokupil vse zaloge iz prejšnjega leta, so bile cene še vedno daleč izpod pridelovalnih stroškov. Hmeljarsko prodajno organizacijo snujejo na Angleškem. Glasom Agricultural Marketing Act z dne 17. marca 1.1. je bil objavljen tozadevni predlog in odrejena uradna komisija iz dveh članov ministrstva in več zastopnikov produkcije, člani te komisije obdržijo svoje funkcije do konca maja 1933, pozneje pa bodo vstopili v komisijo člani, ki jih bodo predlagali posamezni hmeljarski okoliši (Hampshire, Surrey, Berkshire, Herefordshire, Shropshire, Glucesfershire, Sussex, Worcestershire, East Kent, Weald of Kent). Vsi producenti se vpišejo v posebne sezname, izvzeti so le fisti, ki pridelujejo hmelj le za lastno porabo in hmeljarske poskusne postaje. Kdor ni v seznamu, ne sme prodajati hmelja niti doma niti v inozemstvo. Vpisani producenti pa bodo prodajali svoj hmelj le komisiji ali potom nje. Komisija bo dajala producentom tudi pred-jeme do največ 2/5 cene, na katero bo hmelj precenila. Za one, ki bi prodali hmelj mimo komisije ali ne bi pravilno napovedali svojega pridelka, so določene visoke globe, ki se bodo izterjavale tudi z eksekucijami. Napačno je 1. Ako hmeljevke preslabo postaviš. 2. Ako postaviš hmcljevko preblizu korenike in trte kar nategneš nanjo. 3. Ako pustiš obrezane trte ležati vse križem razmetane po nasadu. 4. Ako pustiš mlade poganjke ležati po tleh in jih pravočasno ne napelješ. 5. Ako nc odstraniš vsakega kuštrovca takoj, ko se pojavi. 6. Ako vsak pojav bolezni ali škodljivca ne sporočiš takoj svojemu strokovnemu glasilu. 7. Ako ne pregledaš vsak dan nasada in pravočasno ne ukreneš vse potrebno, da boš pridelal res prvovrstno blago. 8. Ako zanemarjaš svoje strokovno glasilo. 9. Ako ne poravnaš naročnine za list ob prvi priliki, ko to zmoreš. Pravilno je 1. Hmeljevke postaviti tako čvrsto, da bodo kljubovale tudi najmočnejšim vetrovom in nudile hmelju res zanesljivo oporo. 2. Hmeljevko postaviti vsaj eno pošteno kmečko ped daleč proč od korenike, trte položiti do hmeljevke in zasuti ter šele potem privezati. 3. Vse, kar si pri obrezovanju narezal, čim prej odstraniti iz nasada. 4. Mlade poganjke napeljati in privezati takoj, ko dosežejo potrebno dolžino. 5. Vsakega kuštrovca nemudoma odstraniti iz nasada. 6. Pojav bolezni ali škodljivca kakor tudi vse drugo važno za hmeljarstvo takoj sporočiti uredništvu lista. 7. Vsak dan pregledati nasad in vsako potrebno delo izvršiti takoj brez odlašanja. 8. Pridno prebirati hmeljarsko strokovno glasilo, da si vedno in pravočasno o vsem obveščen in poučen. 9. Poravnati naročnino lista ob prvi priliki, ko pre-moreš potrebno vsoto, ki je gotovo tudi za sedanje razmere prav malenkostna. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Hladno in pozneje suho vreme je hmelj sicer nekoliko zadržalo v razvoju, po zadnjem deževju pa prav dobro in hitro napreduje. Opore so večinoma že postavljene in se v zgodaj obrezanih nasadih že pričenja s privezovanjem, deloma tudi že s prvim okopavanjem. Rastlina je zdrava, bolezni in škodljivcev ni opaziti in tudi pojav bolhačev je letos razmeroma zelo redek. — Zaloge lanskega pridelka so že skoro popolnoma izčrpane. Vojvodina: Hmelj dobro napreduje in se večinoma že ovija na opore. — Za še preostale zaloge lanskega pridelka pa skoro ni več zanimanja. Češkoslovaška: Hladno vreme prejšnjega tedna ni bilo v prilog razvoju hmeljske rastline. Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so večinoma končana in se deloma že pričenja z napeljavanjem. V nekaterih legah so se pojavili v večjem obsegu bolhači, za katerih zatiranje pa hmeljarji nimajo dosti volje niti sredstev. — Na tržišču še vedno traja zanimanje za lanski pridelek, v prvi vrsti za srednje dobro blago, in pride dnevno do nekaj zaključkov. Cene so ostale nespremenjene in notira Žateški hmelj 5—8 Din, hmelj iz Uštčka in Roudnice 4—5 Din ter zeleni iz Dube 3 do 4 Din za kg. — V Žatcu je bilo dosedaj znamkovanih 65.490 bal v skupni teži ca. 83.315 stotov hmelja 1931. Predprodaja letošnjega pridelka se vkljub protivljenju vseh hmeljarskih organizacij vrši in se plačuje hmelj 1932 v predprodaji po 6—10 Din za kg. Nemčija: Deževno in hladno vreme splošno zelo zadržuje in ovira razvoj hmeljske rastline in spomladanska dela v nasadih. Obrezovanje je končano in postavljanje opor odnosno privezovanje žice v teku, dočim se z napeljavanjem šele pričenja. V mnogih okoliših so nastopili že bolhači v večjem obsegu, pa tudi peronospora v obliki kuštrovcev se že pojavlja, v nekaterih okoliših celò v prav nevarnem obsegu. V vseh okoliših so se nasadi hmelja še razredčili, in sicer za 20—40%. — Na tržišču je tendenca za lanski pridelek sicer mirna, toda čvrsta. Cene so ostale nespremenjene in notira Hallertauski hmelj 9—13 Din, Tettnangski 14 do 19 Din, Spaltski 7—13 Din in gorski (Hersbruck) 6 do 9 Din za kg. Prometa je malo, največ se še trži prvovrstni in srednje dobri Hallertauski hmelj. Francija: Spomladanska dela v hmeljskih nasadih se nagibajo h koncu. Rastlina je večinoma dobro prezimila in se povoljno razvija. Že itak pičla površina nasadov se bo v tekočem letu še skrčila za 10—20%. — Tržišče je mirno in brez zanimanja. Trgovci hitijo izrabiti kontingente. Belgija: Tržišče je mirno, prometa malo in cene nespremenjene. Največ zanimanja je še za letnik 1932 v predprodaji po 11—12 Din za kg. Anglija: Ker proti pričakovanju do znižanja davka na pivo ni prišlo, je zanimanje na hmeljskem tržišču precej ponehalo in so tudi cene nekoliko oslabele. Amerika : Stalno deževno in izredno hladno vreme zelo ovira spomladanska dela v nasadih in razvoj hmeljske rastline. Površina hmeljskih nasadov se v tekočem letu proti lanskemu ne bo mnogo zmanjšala. — Tržišče je mirno in prometa malo. Cene pa se držijo in notira lanski letnik 13—15 Din, predlanski 11 do 14 Din, starejši letniki pa 7—10 Din za kg. Trži se še največ Oregon in Yakima po 10 Din ter Sonorna in Sacramento po 9 Din za kg. Hmeljarji, pridelajte prvovrstno blago, ker le tako bomo lahko tudi letos dobro spravili v denar Za razvedrilo V norišnici. Obiskovalec: »Ali je res, da se v norišnico včasih zapre tudi ljudi, ki v resnici niso prav nič nori?« Ravnatelj: »Seveda, vendar to ni nič hudega, ker tukaj v enem tednu gotovo znorijo.« Tolažba. Nace: »Pomisli si, kako je to neprijetno: moja žena mi zmerom govori o svojem možu, ki ga je imela pred menoj.« Cene: »Potolaži se, prijatelj! To si še srečen, ker moja žena mi namreč vedno govori o možu, ki ga bo imela za menoj.« Radovednost je zmagala. Gospodinja: »Seveda bi vas vzela, toda imate zelo slabo spričevalo od Klinarjevih.« Služkinja: »Joj, gospa, zato je pa čisto poseben vzrok in o Klinarjevih bi vam lahko napovedala cele romane.« Gospodinja: »Tako? Potem pa vas že vzamem, vsaj za en mesec na poskušnjo.« Težko izvedljivo. Mlada vdova: »Moj Bog, kako naj se navadim živeti brez pokojnega moža! Vedno ga vidim pred seboj.« Sosed : »Povejte mu, kadar ga zopet vidite, naj mi plača čim prej 1000 Din, ki mi jih je ostal dolžan.« Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo // Ustanovljena leta 1908 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 13.375 // Telefon št. 177 Zaloga najboljših spodnještajerskih in oseh jugoslovenskih vin po zmernih cenah Priznalne diplome državne vinske po-skušnje na Dunaju 1.1909 in Kmetijske razstave v Ljubljani 1.1926 Ustanovljena leta 1881 Ustanovljena leta 1881 HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE! Vaš denarni zavod je vedno le SAVINJSKA P0S0IIINIU ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem Svojim premoženjem. Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka HMELJARJU VAS D E JV A R JV J ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice __________♦__________ Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev ♦ ___________♦___________ Za hrani Ine vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem ♦ Umetna gnojila Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal Kmetijske stroje pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice Sredstva za pokončavanje škodljivcev ter vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje: Skladišče Kmetijske družbe v Celju (pri kolodvoru) Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo; 3. v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica, v Mariboru pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Miji keazarclj „Slivenskega hnel]ir]i,>,preditavaik Alejzl) Mihelčič, župan le mestnik, Cslje-Breg. Odgsvorel urednik dipl. Ing. linke Onilnar, Celle. Tiska Mnhorleva tiskarna (Fran Milavec) v Cel]*