Političen list za slovenski narodi .Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veijii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob J/s6. uri popoludne. afctev. 27 V Ljubljani, v petek 3. februarija 1888. Letnii-K XVI. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 2. februarija. Sladkor. Državni zbor je včeraj že v tretji seji razpravljal davek na sladkor, ne da bi bil prišel čez prvi paragraf. Reč je ob kratkem ta-le: Na Češkem je veliko sladkornic nemških in čeških, in kmetovalci velik del svojih zemljišč obsejajo s peso, ki jo tem sladkornicam za dober denar prodajajo za izdelovanje sladkorja. Ko bi sejali razna žita, bi od svojih kmetij ne imeli toliko prihodkov kakor od pese. Za kmetijstvo je torej obstanek omenjenih sladkornic jako važen. Ali važen je tudi za brezštevilne delavce, ki imajo v sladkornicah svoj zaslužek. Vsled velike konkurence drugih dežel je pa cena sladkorju tako močno padla, da komaj zadostuje za izdelovalne stroške in da je našim tovarnarjem nemogoče svoje izdelke pošiljati v vnanje dežele. Ako bi pa imeli izdelovati samo toliko sladkorja, kolikor ga rabimo za domače potrebe, potem ni treba toliko tovarn, in tudi ne toliko pese; bogatejši tovarnarji bi pač shajali, slabejši in manjši bi morali delo ustaviti in delavce odpustiti, kar bi imelo tudi za kmetijstvo slabe nasledke, ker bi kmetovalci ne mogli več sejati in v denar spravljati svoje pese. Že nekaj let sem se je torej čul glas, naj vlada sladkornicam pride na pomoč in jim izvaže-vanje sladkorja v druge dežele kolikor mogoče olajša. To se ima zgoditi z novim zakonom, ki določuje za porabljeni sladkor iz pese in drugi enaki sladkor 11 gld. od 100 kil, za drugačni trdi sladkor 8 gld., za tekoči pa 1 gld. naklade. Ako se pa ta sladkor prodaja čez domače meje v vnanje dežele, dovoljuje se tovarnarjem nekako povračilo, ki se ravnft po dobroti sladkorja in znaša pri slabejšem 1 gld. 50 kr., pri srednjem "1 gld. 60 kr. in pri boljšem 2 gld. 30 kr. od 100 kil. Ogromna večina čežkih poslancev, ki so pri tej zadevi v prvi vrsti prizadeti, so brez razločka naroduosti z novim zakonom sploh zadovoljni, dasi jim nekatere posameznosti njegove niso všeč. Ali ker je treba porazumljenja z ogersko vlado, sami sprevidijo, da pri sedanjih okoliščinah ni mogoče kaj več doseči; zato so vsi dosedanji govorniki češki in nemški govorili za novi zakon; samo Plener, Auspitz in Deršatta so mu že v odseku nasprotovali in kot manjšina predlagali, naj se prej omenjena naklada na porabljeni sladkor prve vrste za letos določi z 10 gld., potem vsako leto povikšuje za o kr., tako, da bi znašala leta 1898 10 gld. 45 kr, Prav enako naj bi se vravnala tudi povračila za izvaževani sladkor, in naj bi znašala prvo leto od slabejšega sladkorja po 1 gld. 30 kr., od srednjega po 1 gld. 40 kr., od boljšega 2 gld. od 100 kil; potem pa naj bi se ta premija vsako leto zniževala za 5 kr., tako, da bi leta 1898 znašala 85, 95 kr. in 1 gl. 55 kr. Ako bi to obveljalo, morali bi tovarnarji vsako leto plačevati večje naklade, nasproti pa bi dobivali vsako leto manjša povračila, tako, da bi imeli leta "1898 pri najvišji pri-kladi 10 gld. 45 kr. najmanjše povračilo 85 in 95 kr., oziroma 1 gld. 55 kr. Ni torej čuda, da so se vsi češki poslanci vzdignili zoper ta čudoviti predlog Plenerjev, izvzemši njegovega tovariša Auspitza, ki ima sicer tudi sam sladkornice in velike kmetije, pa je tako silno bogat mož, da se mu ni bati za tovarne, ko bi tudi za izvaževani sladkor ne dobival nobenega povračila plačanih naklad. Ni torej dvoma, da bode zakon obveljal, kakor ga po vladnem predlogu priporoča odsek. Ko bodo rešeni prvi trije paragrafi, vršilo se bo posvetovanje precej hitreje, kakor doslej. Plače bogoslovskih profesorjev. Med uradniki so najslabeje plačani poštni uradniki, med profesorji pa profesorji bogoslovja, ki v nekaterih krajih dobivajo po 840, v nekaterih pa le 600 gld. letne plače. S tem naj skrbe za stanovanje, hrano in obleko in za druge potrebne reči, ter naj si kupujejo še knjige, da morejo z vspehom opravljati svoj važni poklic. Odkar se je vravnala duhovenska plača, ima marsikateri kapelan na deželi boljšo službo, kakor tak bogoslovski profesor, ker duhovnim pastirjem vsaj ni treba skrbeti za stanovanje. Že nekaj let sem se je torej v državnem zboru povdarjala potreba vravnati plače bogoslovskih profesorjev in njih pokojnine, ker jih po sedanji vrav-navi po 401etnem službovanji čaka pokojnina samo 600 gld. Naučni minister je lansko leto res tudi obljubil, da hoče v tem oziru kaj storiti, ali ker se dosedaj zboru ni predložil načrt dotičnega zakona, in se tudi v državnem proračunu ne nahajajo višji zneski, izročil je poslanec K 1 u n včeraj naslednji dodatni predlog k proračunu za 1. 1888.: „Glede na to, da je budgetni odsek že nekaj let sem pretresal nezadostno plačo bogoslovskih profesorjev in sklepal resolucije, katerim je pritrjeval tudi državni zbor; glede na to, da je g. minister za uk in bogo-častje lani v budgetnem odseku naravnost naznanjal, da vlada tej zadevi obrača svojo posebno skrb; dalje glede na to, da ima država dolžnost profesorjem na bogoslovjih dajati ne le njih važnemu poklicu primerne plače, ampak jim preskrbeti sploh človeka vredno stanje; slednjič glede na to, da budgetni odsek že pretresa državni proračun za leto 1888., predlagam v smislu § 31 opravilnega reda: „Slavna zbornica naj sklene: C. kr. vladi se naroča, da še tekom letošnjega zasedanja visoki zbornici predloži načrt zakona, s katerim se vravnavajo plače in pokojnine bogoslovnih profesorjev, in da višje stroške, ki bodo vsled tega nastali, zahteva potom posledobnega kredita. V formalnem oziru se priporoča ta predlog v pretresanje izročiti budgetnemu odseku." Ta predlog imel je zadostno število podpisov in se je precej izročil budgetnemu odseku, ki bode imel torej priliko, gosp. ministra opominjati, naj že skoraj izpolni svojo obljubo. Kakor se mi zagotovlja, je načrt dotičnega za- Kaj se more le v večjih mestih zgoditi. (Dogodba iz policijskega življenja. Prosto poslovenil Y.) (Dalje.) Zdaj je predlo krčmarju. Vedel je od Markov-kova samega, da je bil zapleten v vojaško zaroto, tudi za včerajšnjo goljufijo bil je poprej vprašan. Povedal bi bil in izdal zločinca precej, pa predobro je plačeval krčmarjevo molčečnost, zato ga je hotel rešiti. Ko je pa zdaj spoznal, da je sam v nevarnosti, in ker je za gotovo vedel, da ga je sin opomnil, naj naglo hišo zapusti, začel je polagoma z resnico na dan. „Ekscelenca! bodite prepričani, da imate pred seboj najbolj udanega podložnika presvetlemu carju. Da bi jaz zavetje dajal kakemu zločincu, to mi še nikoli na misel ni prišlo, če pa Vi mislite, da v moji hiši res prebiva kdo, ki bi ne imel poštenega imena, se ve, da jaz ne vem . . ." „Jaz pa za gotovo vem", odgovori osorno general, „da še vedno tak človek v vaši hiši stanuje. Ne mislim samo, prepričan sem tudi popolnoma." To odločno postopanje omajalo je slednjič krčmarja. „Ne zamerite ekscelenca! Zdaj mi pride nekaj na misel, človek Vaše velikosti stanuje sicer v moji hiši, pa on ni častnik. Ime mu je Ivan Markovkov. Le nekaj dni je, kar se je tu nastanil, zato se ga nisem mogel tako naglo spomniti." General je dobro vedel, da je odločno postopanje krčmarja prisililo k temu spoznanju, pa po zunanjem ni hotel tega pokazati. „Dobro! Markovkov se imenuje. Rad bi ga videl. Vzemite luč, po Vaši hiši je vse temno. Le urno! hočem se do dobrega prepričati, kdo je." Kuršinski je sicer vedel, da je Markovkov imel dovolj časa ostaviti njegovo hišo, vendar varneje je, če pelje generala v drugo nadstropje, in od tam po stranskem vhodu v samotno stanovanje. Tako jih zločinec lahko sliši, kako se polagoma bližata njegovi sobi, in se med tem časom po skrivnih stop-njicah čez dvorišče lahko odtegne na ulico. „Tii stanuje omenjeni človek!" Prišla sta do prve sobe, kjer je navadno prebival Markovkov. „Prav! Vi gresto z menoj v sobo!" General poskuša odpreti, pa vrata so zaklenjena. „Najbrž je šel po svojih opravkih", opomni krčmir. »Tega pa ne verjamem, najbolj gotovo je zaklenjen, ako ne odpre, pomagamo si s silo." Potrka na vrata, pa noben glas se ne sliši; kliče v imenu postave, pa vse je tiho. Potrpežljivost je nadzorniku pošla, z nogo močno sune v vrata in ključavnica odjenja. Ko sta krčmar in Bebučev glasno hodila po hiši, je Markovkov naglo zapustil svoje stanovanje in se rešil po skrivnih stopnjicah na dvorišče, tam smuknil skozi kuhinjo na ulico. Naglo stopi v generalov voz in glasno zaukaže strežaju: „V carskoje selo!" Ukaz bil je odločen, vojnik obrne in konj naglo dirja proti carskemu gradu. To ni bilo strežaju nič novega. Car bival je še v tem časi zunaj Petrograda in večkrat se je peljal general Bebučev dopoludne ali tudi popoludne že v mraku k carju, da mu je sam poročal o policijskih zadevah. Po glasu ni mogel razločiti, kdo ravno sedi v vozu, ker je imel še vedno ovratnik čez ušesa. Visokost in zunanja obleka bila je popolnoma njegovega gospoda in ta mu je naravnost rekel, da mu pozneje pove, kam ga bode peljal, ko kona v ministerstvu že izgotovljen, pa ga hočejo neki še le na jesen predložiti, da bi s prihodnjim letom stopil v veljavo, češ, da morajo še marsikatere reči prej poizvedeti. Prihodnja seja bo jutri in na dnevnem redu je razun zakona zastran sladkorja še volitev enega namestnika za državno sodišče namesto umrlega barona Scharschmida. Ker mora dotični namestnik stanovati na Dunaji, pogovorili so se desniški klubi, da volijo tukajšnjega odvetnika dr. Ilasshvan-terja, rojenega Tirolca, ki slovi kot izvrsten pravnik, pa tudi kot veren katoličan. Govor dr. Poldiikaija o gimnaziji v Kranji v deželnem zboru dne 21. jan. Slavni zbor! Pečati se imamo pri tej prošnji s prašanjem, katero je tekom minolega leta napravilo veliko razburjenost v vsej našej deželi. Razgo-varjati se imamo o razpustu gimnazije v Kranji. Oa-stitim gospodom so gotovo znani koraki, kateri so se dosedaj že storili, žalibog brez uspeha, da bi se ta naš učni zavod oživil. Prošnja, katero imamo danes rešiti, je dokaz, kako živo se zanima za to ne samo mesto Kranj, ampak vsa Gorenjska, kajti podpisana je od približno 36 in sicer najpomen-Ijivejših občin vse gorenjske strani. Da bodo gospoda lahko sami presodili, kdo prosi za ostanek te gimnazije, usojam si omeniti zaporedoma imena občin, ki prosijo za to. V prvej vrsti mestna občina Kranj, občina Pre-daselj, Hrastje, Sv. Jošt v Zgornji Brnici, Št. Jurij, Naklo, Voglje, Smlednik, Stražišče, Cerkljanska, Pre-dvor, Radovljca, Predtrg, Bled, Lesce, Begunje, Mošnje, Lancovo, Kropa, Kamnagorica, Mavčiče, Železnike, Selce, Stara Loka, Poljane, Trata, Škofjaloka, Kovor, Križ, Kranjskagora, Dovje, Jesenice, Koroška Bela, Ovsišče na Dobravi, Breznica in Gorje. Kakor je že v dnevnem redu navedeno, prosijo vse te občine za obstanek gimnazije kranjske. Nastaja torej prašanje, ali je prošnja utemeljena ali ne, ali je vredno, da jo priporočamo deželnemu zboru, ali je vredno, da se poganjamo z novim korakom za obstanek tega zavoda. Tukaj imam poročilo, koje je priobčil letopis „Matice Slovenske" za tekoče leto, v katerem nahajamo kratko zgodovino kranjske gimnazije povodom 251etnice obstanka njenega. Preobširno bi bilo, tukaj nadrobno navajati vse, kar se navaja koristnih vspehov tega zavoda; statiska pa kaže, da je bila — vkljub udarcem, katere je imela in vkljub velikanskim premembam, katere je pretrpela — ta gimnazija dobro obiskovana, vsekako bolje, kot marsikatera druga, katerej je roka naučnega ministra prizanesla. Izrekoma v onem trenutku, ko se je izrekel razpust te gimnazije, bilo je vpisanih sto-petnajst učencev. Ne bom sedaj govoril dalje — pridržim si to za konec — o zgodovini tega razpusta in onih korakih, kateri so spremili ta razpust, staviti hočem le prašanje, ali bi ne bilo lahko mogoče, da se z obstankom, oziroma tudi z razširjanjem te gimnazije res doseže veliko boljši na- men, kakor pa se je storil s tem, da se ta gimnazija razpusti in — če ne bode tudi tukaj premočna roka sedanjega naučnega ministra vmes segala in s silo podila od učilišč našo šolsko mladino — napravi druga gimnazija v Ljubljani. Znano je, da ta zavod šteje sedaj nad 800 učencev. Kako se ravna, kadar so šolski razredi tako pre-napoljeni, kakor so na ljubljanski gimnaziji sedaj, s šolsko mladino, koliko izvrstnih talentov se vrže pod klop za vse čase, koliko znašajo odstotki zgub, to laliko presodi vsak, ki opazuje ravnanje takih zavodov, kar je popolnoma naravno. Znano je, da ena učiteljska moč le sega s svojim poučevanjem do neke gotovo meje, ko nastane število v enem razredu preveliko, ni mogoče, otroci se ne morejo toliko nadzorovati, ne vsakemu posebej toliko razlagati in vspeh postane veliko manjši. Ne samo za polovico manjši, ampak še veliko manj in to je posledica, da se uniči veliko število gotovo bistroglave naše mladine. Zavod, kateri je bil letos razpuščen, štel je v preteklem letu 85 učencev v 4 razredih, to je gotovo nekoliko pičlo število. Odkod je to izviralo? Pri ustanovitvi te gimnazije se je izdala naredba takratnega državnega ministerstva, ki je ustanovilo to gimnazijo z izrecnim namenom zato, da se prena-polnjenosti ljubljanske gimnazije pomaga. Državno ministerstvo je zaukazalo, da se imajo vsi učenci, kateri po svojem domovinstvu pripadajo na gorenjsko stran, sprejemati v kranjsko gimnazijo ter se jim ima prepovedati sprejetje na gimnaziji ljubljanski. Ta naredba se ni spolnjevala, vsak izgovor je zadostoval, da so se učenci, ki so tiščali v glavno mesto, sprejeli tukaj in tako je bilo lanskega leta prav toliko število, približno 85 učencev, z Gorenjskega na 4 razredih ljubljanske spodnje gimnazije, kolikor jih je bilo na Gorenjskem samem. Ako bi se bila ona naredba izpolnjevala, bilo bi število učencev na kranjskej gimnaziji precej zdatnejše kot 40 na vsak razred, in to je ono število, pri katerem Se dosezajo po vseh skušnjah najboljši vspehi. In da so na kranjskej gimnaziji dosegli izvrstne vspehe, kaže tudi ona kratka zgodovina, - kjer je imenoma izkazanih 170 nekdanjih učencev tega zavoda, med katerimi naravno ne morejo biti oni, ki so se tam učili zadnjih 7 ali 8 let, torej še niso v javnih službah, navedeni so le taki, ki so že v javni službi. Med temi je 9 doktorjev iz vseh štirih fakultet. Vspehi te gimnazije tedaj gotovo govore za njen obstanek, (Dalje pvili.) Freniemfoa oS>einskega reda. Z Gorenjskega, meseca februarija. O predloženi novi občinski postavi sem v »Slovenci" že enkrat pisal. Zdaj jo je deželni zbor srečno odložil za celo leto — znabiti za vselej. Mesto nje sklenil je deželni zbor na predlog Šukljejev: „da se razveljavi zakon iz leta 186 9.", kateri je zapovedal velike občine po 3000 duš; »ter se zopet uvedejo prvi štirje paragrafi občinskega reda iz leta 1866.", posebno, da se občine ne smejo zoper njih voljo združiti. Za ta predlog je glasovala večina narodnih poslancev. zapusti hišo. Vse te okoliščine so bile torej Mar-kovkovu po godu. Od carskega gradu upal si je v kratkem časi priti v Kronstat. Tudi okoli carskega poslopja niso tako pogostoma se križale policijske straže. General Bebučev stopi v sobo. Luč je še gorela, ubežnik jo je pozabil ugasniti. Na steni visi še spodnja generalska suknja in meč. To je zadostovalo generalskemu nadzorniku, da je prišel na pravo mesto, pa da je stanovalec pred kratkim v naglici zbežal. To tudi krčmarju naravnost pove. »Zločinec mi je za sedaj še ušel, pa Vi ste temu krivi, ker ste ga opomnili na nevarnost. O tem se še na drugem mestu pogovoriva!" Krčmar bi se pač rad izgovarjal, pa general bil je preveč razdražen, da bi si dal kaj dopovedati. »Molčite! Izgovarjali se boste lahko drugje. Idiva! Svetite naprej!" Kuršinski je zdaj spoznal, da generalu je treba na besedo ubogati, le to mu nekolilo polajša zasluženo kazen. Molče stopa s svetilnico naprej, in po tistem potu, kakor sta prišla, prideta v vežo. Brez pozdrava zapusti Bebučev hišo. Ce je pa krčmar mislil, da bo mrzla sapa na ulici generalu jezo ohladila, zelo se je motil. Ko policijski nadzornik stopi iz hiše in se hoče naglo peljati za ubežnikom, iznenadi ga, ko svojega voza nikjer ne vidi. Ravno sedaj, ko bi ga najbolj potreboval, pa zgine kot kafra. Gotovo se je strežaj žganja preveč napil in potem odrinil najbrž domov. Da bi pa za gotovo spoznal, kam je šel paznik, stopi k bližnji stražnici. »Paznik! me li poznaš?" »Da, ekscelenca!" »Ti je znan mali voz, v katerem se navadno vozim?" Da, ekscelenca, saj menite svoj voz rudeče in zeleno pobarvan ?" »Prav! Si me li videl pred kratkim časom todi mimo se peljati?" »Da, ekscelenca, preteklo je komaj deset minut. Šli ste prej v hišo št. 72 in vez Vas je čakal pred hišo. Kakor hitro pa ste se vrnili, stopili ste naglo v voz in kakor sem prej omenil, peljali ste se kaj urno pred desetimi minutami mirno te stražnice. Je sicer bolj temno, pa dobro sem Vas videl." (Dalje prili.) Poslanec M u r d i k stavil je predlog, naj so razveljavi postava iz 1. 1869., ob enem pa, »da odpade drugi odstavek §2. občiijslkega reda 1. 1866., in da se smejo občine, ki svojjpa dolžnostim niso kos, proti u|ih volji združiti". Za ta predlog glasovali so veleposestniki spipo trije narodni poslanci: Murnik,Vošpjak, Kersnik, čudim se, da je narodna večina ta predlog zavrgla, in da so isti molčali, ki so vendar tako vneti za velike občine. Morda upajo, da prodere novi občinski red? Težko! V tej obliki nikakor ne more in ne sme. Vendar pa je bila dolžnost deželnega zbora, hitro ustreči najnujnejšim potrebam naših občin. Gotovo je, da so nekatere občine tako čudno, nenaravno združene, da se morajo razdružiti; tako postavim : Orle, Vrhpolje, Št. Ožbald, katere leto za letom pošiljajo dčželnemu zboru peticije zaradi ločitve. Deželni zbor pa jih ni mogel uslišati, ker je branil zakon iz 1. 1869. Ko pa je letos deželni zbor sklenil samo razveljaviti postavo iz 1. 1869., storil je preveč, ker ni ob enem sprejel dostavka Murnikovega, da se smejo premajhne občine tudi zoper njih voljo združiti. Le poglejte naše male občine; najmanjša še 200 duš ne šteje. Ali bodo take občine kedaj kos svojim dolžnostim? Kako je dobiti v taki mali soseski moža, ki bi mogel opravljati vse, kar se dandanes zahteva od župana? Gotovo lažje v večih občinah, katere bi štele vsaj 1000 duš. Odpravite, odpravite te smešne male občine! Nič ni bolj žalostnega, kakor dandanes župan, ki še svojega imena pisati ne znd. Tak je popolnoma odvisen od svojega tajnika, ali pa mora župnika ali učitelja nadlegovati za pomoč. Seveda prevelikih občin na Kranjskem ne kaže ustanovljati, po 3000 duš, kakor je zahteval zakon iz 1. 1869. Teritorijalne okoliščine so večidel zato preveč neugodne. Toda prav lahko bi se ustanovile občine, katere bi štele vsaj 1000 duš, in sicer kolikor mogoče po farnih mejah. Po mojem mnenji bilo bi gotovo umestno sedanjim podobčinam izročiti oskrbovali je ubozih. Poglejmo občino, v kateri je kaki trg združen z drugimi kmetskimi podobčinami, n. pr. Radeče na Dolenjskem. V takem revnem trgu je vselej neprimerno več ubozih, kakor v podobčinah, katere so ž njim združene. Kmetje morajo pa s svojimi krvavimi žulji preživeti tržke uboge. Ravno zaradi tega je potem toliko tožb za ločitev, Pod-občine vedno ena drugi očitajo, ako je kje več ubozih. Že zdaj je prišlo zelo v navado, da po-samne podobčine take uboge, ki gredo od hiše do hiše, same preskrbujejo ; pri vsaki hiši ostanejo gotovo število dni. Ravno tako lahko bi se jim po postavi izročila popolna skrb za uboge ; ako bi se ne mogli od hiše do hiše prestavljati; in za druge potrebščine v denarjih moralo bi se skrbeti z naklado na davke pri vsaki podobčini posebej. Gotovo bi bilo to najbolj pravično in izpeljivo. Politični pregled. V Ljubljani, 3. februarija. Motrenje dežele. Državnozborski gospodarski odsek je potrdil dne 31. januarija trgovinski pogodbi z Nemčijo in Italijo. Dotičnih razgovorov vdeležil se je tudi poslanec Šuklje. Poročevalcem v obeh zadevah imenovan je baron Švegelj. Hrvatski romarski vlak v Rim odpotoval bo iz Zagreba dne 10. aprila, in sicer čez Zidani-most, Ljubljano, Cormons, Bologno in Plorencijo. Na povratku bo smel vsak popotnik izstopiti, kakor mu drago, po dvakrat v Italiji in v Avstriji. Vde-leženci z dežele imajo voznino do Zagreba za polovico znižano. Hrvatska vlada dovolila je zagrebškemu mestu, kakor že znano, da si sme izposoditi 1,800.000 gld. v pokritje troškov za zgradbo vojašnice, šolo in kanalizacije. Da je ban postal naenkrat tako prijazen mestnemu zastopu, ni brez političnega pomena. Ta zadeva bila jo namreč jedro znani pritožbi, kojo je vložil mestni zastop do cesarja, a jo je vlada zaplenila. Ban kaže torej svojo naklonjenost, ker je spoznal, da je v Avstriji oblast, ki je še višja od njega in njegovega sorodnika, mi-nisterskega predsednika Tisze. Ogcrsleemu državnemu zboru predložil je minister Tisza postavi o davku na špirit in pro-drugačenji davka na pivo. Vitanje držav«. Papež Leon XIII. sprejel je dne 1. t. m. dopoludne 300 romarjev iz Irske. Njihov vodnik, nadškof dublinski, prečital je najprvo adreso v imenu irskih škofov, potem pa drugo, kojo je podpisal major Sullivan v imenu dublinskih vernikov. Sveti Oče odgovoril je pohvalno za Irsko. Spominjal se je, kako je prinesel sv. Patrik irskemu narodu vero, potem pa je izrazil svoje trdno prepričanje, da bodo vzlic ogromnim zaprekam ohranili enako nemškim katoličanom svojo vero. Zaupati je treba previdnosti božji; on sam bo vedno po svojih močeh zagovarjal pravice Ircev. Iz bolgarske prestolnice se poroča, da se bo tjekaj povrnilo spremstvo Ferdinandovo že prihodnji ponedeljek, a o knezu samem se ne ve, koliko časa bo še ostal ua popotovanji. — Uradno se preklicuje iz Carjigrada vest, da so se v drenopeljskem okraji ustanovile vstajne čete. — Govori se, da je priuce-sinja Klementina odpotovala v Oarjigrad, kjer si hoče pri sultanu izprositi avdijenco, da bi ga pregovorila na korist svojemu sinu. Z druge strani pa se zatrjuje, da to ni res, marveč da čaka Ferdinanda v Plovdivu, od koder se bo ž njim povrnila v Sofijo. Nemški državni zbor izročil je postavo zoper socijaliste posebni komisiji, to je, sprejel ni vladne predloge. Tedaj oni zbor, ki je bil voljen za časa, ko so še odmevali po celi Nemčiji glasovi Bis-marckovih septenatnih govorov, ni hotel glasovati za zakon, ki bi odprl na stežaje vrata samovoljnosti pruskega redarstva. Kancelar sam se ni vdeležil debate, akoravno dosedaj ni zamudil še ene prilike, da ne bi zagrmel nad socijal-deraokrati. Prepustil pa je svoje ministersko orodje Puttkammera, da se je vil pod težo silnih obdolževalnih napadov. Zato pa ne bo Bismarck molčal pri drugem čitanji orožne postave, pri koji priliki bo skoraj gotovo strašil — z rusko prodirajočo politiko. Muski car je potrdil generalne načrte za meje varšavskih utrdb in za trdnjave Kovno, Osovečk in Mihajlovskaja. — Pri zadnji plesni veselici v petro-gradski zimski palači bi bila morala carjevna pozvati k drugem plesu po dvornem običaji Šakira pašo, turškega veleposlanika. V splošno začudenje pa je ta čast doletela avstrijskega veleposlanika grofa Wolkensteina. Car je prvi pot plesal, kakor navadno, s carjevno, pri drugem plesu pa je naprosil grofico Wolkensteinovo. Iz te okoliščine sklepajo, da so se razmere med Avstrijo in Eusijo zelo zboljšale. — Popotniki zatrjujejo, da ob avstrijski meji ni ruskih vojakov, da pa vsled vojskine nevarnosti jako trpi po celi Rusiji trgovina. Francosko ministerstvo kaže se vedno bolj v svoji pravi luči. Zadnjič že smo povedali, kako se je izrazil Tirard o desničarjih, oni Tirard, ki je odlikoval proganjane usmiljene sestre. Danes pa nam poročajo listi, daje minister notranjih zadev. Sarrien, takoj pri svojem vladnem nastopu dal povelje, da se morajo zapreti, oziroma zapečatiti vse redovne cerkve, koje imenuje zloglasna postava iz leta 1881. — Provincijalno časopisje naglaša, da večina Francozov ni več zadovoljna z gospodarstvom sedanje vlade. Uporabila se bodo vsa sredstva, da se izvije radikalcem iz rok vladno krmilo ter izroči konservativcem. Toda to ne bo še zadovolilo skuše-nega volilca, ki predobro ve, kako spremenljiva je francoska vlada — z drugimi besedami — Frau-cozje niso več tako navdušeni za republiko. — Francoski predsednik ima med drugimi dohodki tudi 600.000 frankov pod naslovom „traitement". Letos pa je čitati v dotičnem proračunu namesto te besedica „dotation". Ta sprememba ni tako nedolžna, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Poslanec Ballun je vložil namreč predlog, naj se presodijo vsi davčni dohodki. Kot poročevalec v tej zadevi je nasvetoval, naj se pobira namesto od vina 3 odstoten davek raje od vseh „traitements". In glej, predsednik nima več „traintementa", marveč le „dotation", ker bi sicer moral plačevati davka 18.000 frankov. — Najvišji sodni dvor je razsodil, da se bo naložila sodniku Vigneau-u z ozirom na olajšavne okoliščine samo disciplinarna kazen in da ne bo zgubil svoje službe. Generalni državni pravdnik Boucher se bo odpovedal. Vsi listi, ki niso odvisni od Wiisonar; zahtevajo od pravosodnega ministra Fallioresa, da tega ne sme dopustiti, ker zahteva čast ministrova, da ga uradno izpusti iz službe, ako je v resnici izvšril vse očitane mu sleparije. Razburjenost v Italiji zaradi afriške ekspedi-cije postaja vedno večja. Čujejo se glasovi, da bo postala ta zadeva Crispijevemu ministerstvu isto tako osodopolna, kakor je bila tonkinška pogin francoskemu Ferry-jevemu kabinetu. Abesinski kralj Janez je neki že ukazal rasu Mihaelu, naj napade Italijane, potem pa je zopet preklical to povelje. Vendar pa upa San Marzano, da se bo to v kratkem zgodilo na veliko njegovo radost. Kajti iz Osmare in Tigra se poroča, da je kralj Menelik izzval vstajo zoper neguša. Isto na-glašajo tudi vsi ogleduhi. Ako je to res, potem morajo Abesinci razdeliti svojo vojno, ker bodo imeli opraviti z dvema sovražnikoma. „Corr. de l'Est.u pravi, daje Turčija prašala po svojem veleposlaniku Rusijo, kaj pomeni zbiranje vojakov v Kavkazu nasproti Arzumu. To vest preklicu jejo merodajni krogi kot nezmisel, ker sploh ni istinito, da se zbirajo vojaki pri Arzumu, drugič bi bilo pa tako prašanje predigra k napovedbi ■vojske. ____ Izvirni dopisi. Z Dunaja, 28. januarija. Slavni nemški viteški red, kateri leta 1890 sedemstoletnico svojega obstanka praznuje, in kateremu so rimski papeži razne častne naslove dajali, kot: „athletas Dei in obsequio Christi ferventes et robustos, nominis Ohristiani et ecclesiae catholicae pugiles, plantulam et facturam imperatorum, milites Jesu Ohristi in sanguine glo-riosi martyrii strenue diinicantes pro Romano im-perio et pro domo Israel se murum exponere non formidantes, et in proprio sanguine pallia sua ru-bricantes" itd., imel je 28. januarija t. 1. redko slav-nost. Dva novica, stare plemenite korenine, grof Vincencij Thun-Hohenstein in marquis Oli-vier B a c q u e h e m sta delala obljube po končanem enoletnem novicijatu. Slednji dospel je do najviše stopnje dostojanstva v državi, ker je c. kr. pravi tajni svetnik in trgovinski minister. Slavnost vršila se je v tem redu: Dan poprej, to je 22. januarija, naznanil je najmlajši vitez, podpolkovnik grof Ehrenreich "VVurmbrand-Stuppach, v polni viteški opravi, vsem h ka-piteljnu spadajočim vitezom, dan in uro vsprejemal-nega kapiteljna. 23. januarija ob 9. uri zjutraj zbrali so se torej vsi kapitularji v kapiteljski dvorani v nemški hiši na Dunaji. Predsedoval je kapiteljnu Nj. ces. visokost nadvojvoda Viljem kot veliki in nemški mojster, na njega levici Nj. ces. visokost nadvojvoda E u g e n koadjutor, potem eks. deželna komturja grof Maks Coudenhove in baron Biesenfels, za tema veliki komtur grof B e-roldingen in velika kapitularja baron d e F i n in Dorth, za njimi komturji: baron B e c h t o 1 s-h e i m, grof Rosenberg, baron Wucherer in Reischach, grofa O a v r i a n i in R e i-gersberg in vitez grof Wurmbrand. Proto-notar apostolski, grof P e 11 e n e g g, je bil radi bolezni zadržan. V kapiteljnu, kateri se po pravilih vselej z molitvijo prične, so za vsacega kandidata dve priči prisegli, da je kandidat res plemenit in nemške krvi, potem odgovarja vsak kandidat na dvanajst stavljenih vprašanj in slednjič stori navadne obljube: revščine, devištva iu pokorščine. Kot priči grofa Thuna sta bila tajna svetnika knez Kinsky in Franc grof Bellegarde; trgovinskega ministra pa ministerski predsednik grof Taaffe in deželni glavar v Sleziji grof L a r i s c h - M o n n i c h. Po opravljenih obljubah pričela se je cerkvena slavnost. Da je bila cerkev najkrasneje olepšana, razume se tako. Cerkev je bila z najimenitnejšimi gosti prestolnice napolnjena. V prvih vrstah sedeli so ministri baron Ziemialkovski, baron Pražak, potem knez - veliki prior grof Gvido Thun-Hohenstein, bailli grof A 11 e m s, in komturji: grofa Khevenhiiller in Hardegg. Slednji so malteški vitezi itd. Trobentači na koru so naznanjali, da se sprevod iz kapiteljna v cerkev pomika. Prvi so bili služabniki, potem uradniri reda, kapiteljski tajnik Maks B i 11 n e r , redni duhovniki v talarjih in belih plajših s črnimi belo obrobljenimi križi. Duhovnikom sledil je brat kandidata, grof Janez T h u n in štirje nosilci insignij. Kandidata, spremljana od vitezov barona Bodmana in grofa W u r m-b r a n d a, bila sta v črni obleki. Za kandidatoma so šle štiri gori omenjene priče in novic princ Avg. Lobkovvitz, potem častna viteza grof S p ri n z en-s t e i n in baron Leo G u d e n u s. Tem sledili so komturji, vitezi, veliki kapitularji, deželni komturji v visokih črnih škornih, belimi plašči, z železnimi meči, železnimi ostrogami in črnim križem na prsih in na plašči. (Konec prih.) Iz Mengša, 30. januarija. Včeraj popoludne po krščanskem nauku je imel g. tajnik Gustav Pire v tukajšnji šoli kmetijsko predavanje. Govoril je o reji goveje živine. Gosp. potovalni učitelj je ne le strokovnjak v pravem pomenu besede, temveč ima tudi sposobnost kmetom podati, kar ve. Poslušalcev je imel pred seboj čez 200 iu lahko so reče, vse boljšo kmete iz fare. Poslušali so ga pazno in mu pritrjevali. Na večer je bil potem povsod pogovor o gospodu, ki nas je tako lepo poučil, kako naj redimo živino, ki je edina podpora kmetu, Če nočemo priti na beraško palico. Pohvalil je tudi naše „Bralno društvo", ter rekel, da, ko bi tako društvo imela vsaka fara, bi tudi kmetijstvo stalo na boljših nogah, ker bi se ljudje bolj zanimali za njega napredek. Splošna želja je, da bi nas ta izvedeni gosp. učitelj še enkrat obiskal. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 31. januarija. (Dalje.) Mestni odbornik dr. V o š n j a k podpira odsekov predlog, da se ne bodo „nemaniči" ženili. Cele kope otrok imajo preskrbljevati občine in dežela, in ako se zapreči le nekoliko ženitev, bode to le na korist občinam in deželi sploh. Deželni zbor bode morda prenaredil dotično postavo, da se odmeri taksa po premoženji. Naj se prepreči le deset zakonov, takoj bode dežela imela za petdeset revnih otrok manj skrbeti. Zupan G r a s s e 11 i opomni, da mestnemu magistratu gotovo gre le za to, da omeji lahkomiselne zakone revnih ljudi, ki nalagajo mestni blagajnico za vzdrževanje in vzgojo tacih otrok velika bremena. Res, da ni po odseku proračunjeni denarni vspeh izredno velik, ali ako se prepreči po taksi za ženi-tovanjske oglasnice le jeden nepotreben zakon, vreden je za mesto več ko 300 gold. Poročevalec Murnik izjavi, da nikakor ne more pritrditi nazorom dr. Tavčarja, če morajo na kmetih plačevati ženitovanjsko takso, zakaj bi. isto ne plačevali v glavnem mestu, saj so odnošaji glede premoženja malone povsod enaki. Taksa je tako mala, da kdor iste ne more plačati, sploh se mu ženiti ni treba, posebno, ako se v ozir jemlje, koliko nepotrebnih troškov ima vsak ženin pri že-nitovanji. Če vse to more, nikakor ga ne bode plašila ženitovanjska taksa, in mestna blagajnica za ubožne pridobila bode vendar le 300 do 400 gold. Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog, da se v ljubljanskem mestu uvede ženitovanjska taksa po 5 gold. Kot člana v komisijo za določitev vojaških taks izvolita se mestna odbornika gg. Pakič in Klein, v naborno komisijo pa gg. mestna odbornika V a-lentinčič in Velkovrh. Mestni odbornik g. Murnik poroča v imenu stavbinskega odseka o vlogi V. Seunigovih dedičev zaradi nakupa igrišča. Ponujajo 3000 gld., ako njim mesto odstopi devet metrov med njih hišo in igriščem (Ballhaus). Ta prostor hočejo Seunigovi dediči z železno ograjo zagraditi in napraviti vrt, kakor je pri hranilničnem poslopji. Ponudba ni ugodna. Ljubljansko mesto nakupiti bi moralo igrišče, kupiti še od Cenkerjeve hiše 57, oziroma 139Y2 kvadrat-metra in graditi preko sedanjega igrišča novo cesto z velikimi troški, najmanje bi to veljalo 190S gold., torej bi po proračunu stavbenega urada to mesto veljalo dosti več ko 3000 gold., katere Seunigovi dediči ponujajo. Treba bi bilo tudi napraviti na tem kraji kanal, kateri bi moral biti dokaj globok in bi veljal najmanj 1000 gold. Poročevalec nasvetuje, da se ponudba ne sprejme, pač pa da izjavi mestni za-stop Seunigovim dedičem, da bi se mesto zavezalo le za iste troške, katere bi povzročila nova cesta na tem kraji. Predlog se brez ugovora odobri. (Konec prih.) Dnevne novice. (Naznanilo zastran romanja v Rim.) Glavni dunajski odbor za romanje v Rim meseca aprila, izdal je pred kratkim načrt tega popotovanja, iz katerega za naše romarje to-le posnamemo: 1. Romarski vlak gre z Dunaja 4. aprila o 7-212. uri s kolodvora zahodne (Elizabet) železnice in pride zvečer ob 10. uri 50 m. v Beljak, od koder se plača za vožnjo v Rim in nazaj za I. razred 59 gld.; za IL razred 41-5 gld.; za III. razred .27 gld. Razun tega plačila vplača vsak romar šo 10 gld. v romarsko kaso za razne troške n. pr. pisarijo, vodnike 1. d., kar bi ostalo, bo za petrovi novčič. Romarji s Kranjskega morejo vstopiti tudi v Trbižu, romarska plača pa velja od Beljaka. Za romanje do Trbiža (Beljaka) se jim bo cena za železnico tudi zdatno znižala, ako se skažejo z romarsko sprejemnico. —• 2. Romarski vlak pride 5. aprila olj 7. uri 5 m. v Padovo, kjer si romarji odpočijejo do 11. ure 40 m., in gre čez Bolonijo (2. uri 35 m.) v Ankono, (kamor dojde zvečer ob 8. uri), kjer ostanejo čez noč. Zjutraj ob 7. uri 10 m. (6. aprila) se odpeljejo v Loreto, od koder so vrnejo ob 5. uri v Ankono, ter gredo 7. aprila naprej čez Folinjo, Spolato, Terni, Orte in fara Sabina proti Rimu, kamor dojdejo ob 8. uri 55 m. — 3. Iz Rima nazaj pojcle vlak čez Orte, Okiusi, Terentolo, Florenco, Bolonijo, Padovo, Benetke, Pontebo, Trbiž, Beljak. — 4. Ako bo romarjev veliko, (kar je gotovo,) pojde drugi in tretji dan spet drug vlak o ravno tistih urah in istih postajah. Romarju se bo vsakemu na sprejemnici določilo, s katerim vlakom se popelje. Da se pa more določiti število vlakov, treba se je kmalu (ne še-le 10. marca) oglasiti in sicer v pisarni za papeževo zlato mašo: Wien I., Annagasso 9. Ker so razmere tega romanja v marsikaterem oziru prav ugodne, bodo so izvestno tudi naši rojaki prav obilno vdeležili. (Konee Prih-) (Ljubljanski gosp. župan) poslal je slavnemu odboru družbe sv. Mohorja v Celovci naslednje pismo: »Povodom smrti nepozabnega nam prvaka Andreja Einspielerja izrekam slavnemu odboru v ime mestnega zastopa ljubljanskega naj-iskrenejše in najglobokejše obžalovanje ob izgubi, katera ni zadela samo koroških Slovencev, nego ves narod slovenski, katero torej britko čuti vsak slovenski rodoljub. V Ljubljani, 19. dan jan. 1888. Župan: Grasselli." (Drobne vesti.) Umrl je včeraj zjutraj g. G. Sušteršič, vinski trgovec in posestnik znane gostilne pri »Bobenčku" na Glincah pri Ljubljani. Bil je obče spoštovan, dober katolik in narodnjak. Naj v miru počiva! — Predzadnjo noč je umrl po kratki bolezni g. Schetina, bivši vodja pomočnih uradov pri deželnem sodišči. Narodnosti slovenski ni bil nikdar prijazen. N. v m. p.! — Višjima davkar-skima nadzornikoma sta imenovana nadzornika v Ljubljani gg. Tratnik in Jerman. — Na dvo-razrednici na Dobrovi je rapzisana učiteljska služba. Plače 500 gld.; prošnje do 15. t. m. — Na učiteljišči ljubljanskem je razpisano mesto vadnične učiteljice; prošnje do 31. marca. (Duliovske spremembe v tržaški škofiji). Čast. gg. kapelana Mihael Dobravec v Klancu in Josip S t r ž i n a r v Dragi menjala sta svoji službi. (Duliovske spremembe v krški škofiji.) Čast. g. Matija Knes, župnik trbiški, imenovan je administratorjem dekanije Kanalska Dolina. Čast. g. Ivan B o š t j a n č i č , ekspozit na Babelju, prezen-tovan je za faro Št. Lavrencija v Kamenu. Čast. g. Peter Bizjak pa za faro Krčanje. Na Rabelj pride č. g. Anton M i k u 1 u š s Plesa. (Prezaniiniva, prav predpustna adresa), namenjena tukajšnjemu predmestno-farnemu uradu, prišla je te dni srečno v Ljubljano. Ker zasluži, da se objavi, podamo jo tu od besede do besede. Slove pa tako-le: „K. k. Kreisgericlit Steuer. An das lobliehe Pfarramt zu Unterschischka bei K r a i n b u r g in K ii r n t e n. Portofreie Dienst-sache." Citajoč ta naslov, zdi se nam, da je to pismo prišlo po pomoti v roke c. kr. poštnemu uradu, da je bilo marveč namenjeno staremu „Pavlihi", ki naj bi je na svojem visoko-političnem potovanji „po dobroti" izročil srečnim Šiškarjem. (Osepnice.) 1. t. m. je zbolel 1 moški, 4 ženske iu 4 otroci. Ozdraveli: 2 moška, 2 ženski, 4 otroci. Umrli 3 otroci. Bolnih ostalo 193 oseb. (Ložni posestniki) pogorelega deželnega gledališča zbrali so se včeraj v kazini, da ukrenejo, kaj jim je storiti proti sklepu deželnega zbora. Sklenili so, da izroče pravnemu zastopniku v imenu vseh ložnih posestnikov razna stara pisma in se na njih podlagi proti deželnemu odboru postopa tožbenim potom. (Mestnim fizikom v Ljubljani) je imenovan g. dr. A. Roblek, zdravnik v Belovaru, rodom iz Radeč pri Zidanem mostu. (Deželno postavo) štajerskega deželnega zbora, da se izločite občine Golobinjek in Planina iz okrajnega in šolskega zastopa v Kozjem ter se uvrstite okrajnemu zastopu sevniškemu, je presvetli cesar potrdil. (Umrl) je 29. m. m. zjutraj po kratki pa mučni bolezni v vratu č. g. Peter K o b a 1, dekan v Št. Petru pri Gorici. Pogreb je bil 30. m. m. popoludne, navzočih je bilo 16 duhovnikov. Pokojnik je bil star še le 56 let, vzgleden duhovnik, značajen,-neupogljiv in dejanski narodnjak. R, I. P.! (V Koroškega) nam piše prijatelj: Glede kandidaturo preč. g. dr. Nemca moram Vam javiti, da so to raco naši nasprotniki na svojo pest in odgovornost poslali med svet. Ko pride čas, naznanili Vam bomo kandidata. (Vabilo) k Vodnikovi besedi, katero priredi čitalnica v Šiški dne 5. februarija 1888 v prostorih Koslerjeve zimske pivarne. Vspored: 1. Tittl: Slovanska ouvertura. — 2. P. S. Vilhar: „Ljubčica", moški zbor. — 3. Gregorčič: »Domovini", deklamuje gdč. Ivanka Burger-jeva. — 4. Tovačovsky: »Sporočilo", moški zbor. — 5. Man-cochi: »Ribič", ženski zbor z godbo. — 6. Robandi: »Alla stella confidente". — 7. Nagovor. — 8. Forster: »Tvoja struna" in »Kranjc", iz venca Vodnikovih pesni; mešan zbor z godbo. — 9. Parma: »Spomin na Kranj", četvorka. — Iz posebne prijaznosti igrajo člani dramatičnega društva: »Sam ne ve kaj hoče", dramatična gluma v l^gdejanja. Poslovenil Andrejčkov Jože. — K ohilni udeležbi vabi odbor. (Narodna čitalnica v Kranji) priredi v svojih prostorih maškarado dne 12. februarija. Vstopnina: Udom 30 kr., neudom 60 kr. Natančnejša pojasnila se poizvejo pri odboru. (Vabilo) k veselici, katero priredi bralno društvo Mengeško v nedeljo dne 5. februarija 1888 v prostorih g. župana J. Levca v Vel. Mengšu. Vspored: 1. »Trobojnici", pesem Volaričeva, poje moški zbor. — 2. »Ponesrečena glavna skušnja", šaloigra, spisal I. Borštnik. — 3. »Sablja moja", pesem, poje moški zbor-. — 4. »Pesem starega Kranjca", narodna, prednaša g. Josip Kržič. — 5. »V tihi noči", čveterospev, besede Jenkove, vglas-bil Avg. Leban. — 6. Smešna loterija. — Začetek ob 7. uri zvečer. Iv tej veselici uljudno vabi Odbor. (Bralno društvo v Žužemberku) priredi dne 5. februarija plesno veselico. Začetek ob 8. uri zvečer. Dopuščeno je priti tudi hostumovanim. (Vabilo) k rednemu občnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda na Bledu, ki bode 5. februarija ob 4. uri popoludne pri Daneji. Dnevni red: 1. Poročilo vodstva. — 2. Volitev odbora. — 3. Nasveti. Telegrami. Dunaj, 3. februarija, Državni zbor: V debati o davku na sladkor zavrnil se jo predlog manjšine za uvedbo lestvice s 164 proti 82 glasovom. Sprejeli pa so nemško-avstrijski klub, več članov nemškega kluba, Koroninijev in Irentinov klub točke 1, 2 in 3 tako, kakor jih jo sestavila večina, dalje resoluciji poslanca Pleve glede grozdnega sladkorja in poslanca Mengera, da spada pod kazenski zakon vsako dejanje, vsled kojega se kdo odteguje davku. Točke 4 do 16 rešilo so se skoraj brez debate. Posvetovanje se nadaljuje. Petrograd, 3. februarija. „Novoje Vremja" potrjuje resničnost poročil ,,Ruskega Invalida" o številu vojakov Rusije, Nemčijo in Avstrijo na meji, povdarja defenzivni značaj in vspehe vojaških naredeb. Dalje izjavi, da Rusija ne potrebuje niti pedi nemške zemlje, a tudi pedi svoje ne bo odstopila. Rusija srčno želi mir in se pripravlja le za obrambo; dokler Nemčija ostane mirna, ni se ji bati nobenega napada. Massavah, 1. februarija. General San Marrano je danes odpotoval v Saati. Došla je vest, da jo sovražnik onstran Grhinde. Splošno se sodi, da bo napadel sovražnik. Tremensko sporočilo. g Cas Stanje S is p —i ~ cz -----Veter Vreme .S-g g »nivni-oTiia Maltomera toplomera ocrl, I * izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. iSLs.gEH SJie DB.sa, za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reolno lino delo in najnižjo eene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najlinoje naribane in boljšo nego vso to vrsto v prodajalnah. (25) Ooiiilco lin Kaliteranjo. Kupujte premog edino-le v zapečatenih vrečah — .... (2)