u 168. številka. Trst, v četrtek 25. julija 1901 Tečaj XXVI „Edinost iz iti* eikrat a* da«, runn aed«lj i« p r lEniko*. oh 4. uri Varovalna i«aU : ca celo leto ........34 kron za pol leta .........12 „ za »trt leta ........<5 ca »o meeec ........ 2 kroni Naročnino ie plačevati naprej. Na na-:OČae Drer nrilote i* naročnine ae aorav« •a oaira. _ ?0 tobakarnah v Trstu ae prodajajo po-MBaezne Aterilke po ti atotink f3 nvć.i: rven Trsta [>a po 8 stotink f4 < Telefon SU. H70. &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi se računajo po vrntah t petitu. Za »eč-kratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in iavne zahvale domači oelftfti itd. »e računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ne pošiljajo uredništva Nefranknvani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. T edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglane sprejema mprarnlAtvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata f ulici Garintia Siv. 12. TpravulStvo, In ■prejemanje InseratoT t ulici Moli» piccolo Siv. 3, II. uailntr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Italija pa Rusija. (Zvršetek tega članka.) V vojnah 1 Xf>4» in 1870 se je Rusija prijateljsko vela do Prusije: nevtralno, in to je bilo zopet Italijanom na korist; bez ruske nevtralnosti bi Italija ne bila dobila nikdar Benečije pa Rima. A s čim je Italija poplačala Rusiji za to? Ona se je začela udeleževati vseh intrig proti Rusiji v poslednjih 20 letih.Ona kar maio in podpirala Rusije na Berolint-kem kongresu, in je molče odobrila vzetje Egipta po Angležih. Italija še nadalje sanja, da se jej prej ali pozneje posreči vzeti Primorje avstrijsko pa Dalmacijo; polože nje teh ze-melj kaj Iehko spnujinja v politiškem pogledu na jr>1 oženje Pribaltiških jK»krajin. No, kakor poslednje nikdar ne postanejo Nemčija za-stran tega, da majhen del njih naseljenja govori nemški, takisto ne more Rusija nikdar dopustiti, radi peščice poitalijančene buržoazije, da bi slovenske in hrvatsko-erbake primorske dežele ob Adriji — Sinjem morju — prišle v roke starodavnih vraaroT Slovanstva ! ! Poleg Primorja in Dalmacije je začela Italija nahajati, da bi jej jako ugajala tudi Albanija, zlasti njene obali. Tako s« je na Halkanih pokazal za Ruse n o v tekmovalec. Sedaj gre Italija že dalje in povdarja, tla nikdar ne lx> trpela ruskega brodovja na Srednjezemskem morju ! Ta fanfaronada ni ostala samo baharstvo pojedinega državnika. Crispt je na zažvižganje liismarckovo pritekel v Friedriehsruhe, kjer je tedaj, ko se je moglo govoriti še le o možnosti francozk<»-ruske zveze, čisto nič ne dotikajoče se Italije, in kakor zveze čisto hranilne, čisto nič nevarne za Italijo, — kjer je torej sklepal zvezo, cilj katere je »Koelni.-che Zeitung«, organ Bis-marckov, opredelila tako-le: »braniti s to-povi evropsko kulturo in zapre čevati, da bi Turki ali K«>zaki naskakali blagoslovljena polja srednje Evrope«. Ker pa se Italija ni nadejala za trd do pomoči Nemčije, zlasti pa Avstrije, katera vendar noče kar tako odstopiti Italiji Trentina, Primorja in Dalmacije, in jednako dopuščati jo na Balkanskem polo-strovu, je ista Italija, kakor je očitno, z Anglijo sklenila tajno soglašenje o Srednjezemskem morju. V to soglašenje je skušala Italija potegniti tudi Spanjsko. VI. Na kake kolače računi Italija v novo, — ni znano. No, inaeohiavellizem, kateri jej je toliko p< magal v dobi 1H5*—1870, ni vselej neizogibno vsj>ešen, pravi naš ruski avtor. Iz svoje zgodovine bi se mogla Italija preve- PODLISTEK 3 Zalagarjev Johan. Izvirna slika. Spisal Drejc s Krasa. Kolo časa se vrti neprenehoma, to kolo se ne da utešiti s priliznjenimi !>esedami, ne z bliščečim orožjem. Nikdar se ne ustavlja, nikdai ne pokvarja : vedno jednakomerno, burno, kakor vihar drvi čas v morje večne brezkonči:osti, iz katere se ne vrača nikdar. Vedno je pri nas, a vedno v drugačni obliki; včasih se nam zdi večen, a včasih je hitreji od misiij, ki se nam |>orajajo v naših glavah. In kaj s«e dogaja danes, o čemer včeraj še sanjali nismo ?! Koliko se jih preseljuje danes iz te solzne doline v deželo, kjer ni težav ne trpljenja, ki so bili vč«»*-j»j še zdravi in krepki ?! Koliko j-.li danes valja v prahu bede in nesreče, ki so se pred kratkim časom šopirili se svojim bogatstvom, mogotatvom in bliščem, v velikih, mramornatih palačah? riti, da krive poti, če dovajajo k cilju, vendar bolj počasno in težavno, nego pa preme poti. V vsakem slučaju pa: Italija, vstvar-jena s pomočjo Napoleona III., proti hodu zgodovine in interesom vse Ev-r o p e, je še daleč od tega, da bi mogla smatrati svoje položenje za utrjeno in da bi mogla vzdrževati politiko prikljtičenj. Namesto načrtov o hegemoniji na Sred njezemskem morju in o turškem nasledstvu, bilo bi boljše, da bi ona lečila svojo p e l a g r o, iztrebljala raz boj ni-štvo v j u ž n i h provincija h (cel<5 deputat Palizolo se je pokazal v razbojniškem društvu maffia) in zboljševala stanje nižih slojev. Tudi naj ne pozablja Italija na p a- stoje zavodi naše družbe sv. Cirila in Metoda, na prostor, kjer se je imel izvršiti glavni, najvažneji in najvzvišencji del našega slavja . .. Naša oblast — ki, kakor znano, kar nervozno pazi na to, da ne bi se zgodilo kaj, kar bi utegnilo užaliti oko, tiho in živce naših sodeželanov druge narodnosti — naša oblast je torej odredila tako, da udeležniki našega slavja ne smejo v gručah hoditi po mestu, ampak le posamično. Ta odredba se je pokazala iluzorično. O tem smo se uve-rili že, ko smo dospeli na Barriero. Ali da nas ne umete krivo! Ne da so naši ljudje hoteli kljubovati odredbam oblasti ! Ne! Ampak stvar je bila taka, da se je odredba sama izkazala neizvedljivo. Preveliko število peško v p r a š a n j e, in na to, daje papeška je bilo onih, ki so že ob 3. uri popoludne politika prešinjena glede na posvetno ]>olitiko hiteli na slavnostni prostor. Ne da bi se bili od istih načel, ki so obča v Italiji *). ljudje namenoma družili v gruče, ampak No, Rusija se ne more baviti z drugimi | nenavadno gibanje — vse v eno in isto smćr ia manj važnimi vprašanji, katera morejo delati skrbi italijanskim državnikom. »Ako vse veličje junakov Visa in Ku- — se je razvijalo samo po sebi, po naravi: ker jih je bilo dosti in ker so imeli vsi eden in isti cilj .... In čim dalje smo šli gori stoce ni doslej strašilo — Abisin- proti sv. Jakobu, tem gosteje je postajalo po cev, toliko bolj morejo Rusi ostati ravnodušni v spričo dejstev ofici- ulicah. Morete si misliti, kako nam je igralo srce: tu smo bili že gotovi lepega, velikega, jelne I ta lije; neoficijelna Italija pa more , popolnega vspeha ! tudi nadalje prihajati kratkočasit Ruse in pa Zavili smo v ulico Giuliani. To je tista tolažit na raznih (glediščnih) prizorih in na ulica pri sv. Jakobu, ki vodi neposredno do ulicah. Umetniki Marsini, Cucchi, Duše itd. i šole družbe sv. Cirila in Metoda, oziroma. bodo pri Rusih vsikdar les bienvenus. Zaslužki njih vsaj nekoliko olajšajo neugodnosti bilaneije trgovine Italije z Rusijo. Ker je Italija prisiljena kupovati žito, volno, petrolej ki je vodila do slavnostnega prostora. Od daleč že sti nas pozdravljali veliki trobojnici na poslopju ... V tej ulici pa je bilo že, kakor na mravljišču : vse je vrvelo. Kaj še le ne- itd. v Rusiji, potegne vselej več Rusija od posredno pred uhodom! Tu si moral obstati ! Italije, in obkladanje ruskega blaga z visoko Tu nisi mogel naprej! Tu je bil grozen na-carino v Italiji ne bpreminja omenjenega ne- val ljudstva. Tu si moral — če smemo go-prijetnega odnošaja. voriti v taki prispodobi — vzeti v roke vse Trgovinski od noša j do Italije je namreč svoje potrpljenje in čakati, da te val ljudstva za Rusijo ugoden. Italija uvaža mnogo iz sam potisne do zaželjenega cilja . . . Rusije, dovaža pa v Rusijo le neznatno. Ca- Slednjič vendar .... Bili smo na dvori na na italijansko blago je v Rusiji visoka, rišeu družbi ne šole, preko katerega smo došli drugače bi mogla tudi v Rusijo Italija do- do velikega slavnostnega prostora. Kakov važati zlasti vina. pogled! In nota bene: trebalo je še celo uro * * * do začetka slavnosti! Kakov slikovit prizor ! tZvršetek pride.) Slavnostni prostor je viseča ravan. Od dvorišča se spušča rahlo doli. V dnu, na nasprotni strani, je bil prirejen velik oder, ki Slavnost razvitja zastave mm iTh™ rtrn^tVJl Fnln" flllP 91 iuliifl 10(11 šator- Da Je bil šator okrišen zastavam;, UlUulfa ..MlU UUU 61. julija lOUl. zelenjem, draperijami in tapeti — tega menda (Dalje.) ne treba ni praviti. Ali ta pogled, ta po- Posrled na slavnostni prostor. gled ! Po vsem prostranem vrtu je bilo razo- Vsa družba, zbrana na banketu, je odha-; besen i h na stotine in stotine zastav, velikih jala skupno tja gori proti sv. Jakobu, kjer in malih lampijonov, balončkov. A pod vso --, to šareno pisano lepoto, od šatora doli po *) Na to stran — za posvetno politiko — imajo . . . . ... . - « • j i rahlo dviffaioci se strmim: glava pri glavi — italijanski svečeniki na Primorskem menda prav, ko ° ™ r ° povdarjajo italijanski značaj Vatikana: kaj porečete sloveča ravan tisočev človeških glav. In Vi k temu, g. urednik?! Vaš zvesti stavec. godba je svirala vesele koračnice . . . — Omnia humana vana — dejal si do zida in otresaje si vodeno pseno s per«t-Gelimer, ko si korakal v kraljevem ornatu, a nic ; kavkale so s svojim, ne baš harmonično v verigah. Res je, kar si govoril, vse je ni-1 donečim glasom. Iz-pod kakega zida čuti je čevo in zgodovina nam govori o tem, ia nam bilo glas pastirja, ki je pasel govedo po otavi obširneje navaja britkih dejstev. in pod zidom kuril in grel ozeble, mastne, Omnia humana vana ! Sreča se nam po-1 ne ravno čiste reke. kazuje le liki svetla zvezda, ki kmalu utrne puščaje za seboj dolg, svetel rep, kakor prehodno pot jednega v drugo stališče, dokler se ne zarije v zemljo, kakor meteor in zarjavi* — Ta megla! ta megla ! — je mrmral tudi starikavi Johan pod zidom, sklonjene glave, pušć si gorke sape skozi odprto luknjo svojega koreta pod vratom, "da bi si ogrel Tako grenek sad britke izkušnje okusili mrzle prsi, in se še tesneje stisnil k zidu, je že marsikdo, a okusil ga je tudi Zalagar- j kakor bi hotel zamašiti s hrbtom njega jev Johan. * * * Bil je mrzel, jesenski dan po trgatvi. Temna, mokra megla je poplovila zemljo, da ni bilo viieti streljaj daleč. Drobne, mrzle kapljice ustavljale so se človeku po obleki, osobito pa na brkih, da je izgledal, kakor bi se bil ravnokar napil vode iz korea*). Vrane so ščel>etale letaje od veje do veje, od zida *) Korec — lesena posoda, zajemača male luknjice, skozi katere je brila mrzla, rezka sapa. Kako se je postaral! Še dobrih deset let ni, kar se je zdel človeku mož v najlepših letih —, a danes ?! Kaka izprememba ! Koža razorana, lice upadlo, oči udrte, in mesto čedne obleke odeva ga rujavi kraški koret, katerega je domači krojač gotovo prej umeril drugemu možu, nego njemu. Ozdravel je ! Zdravniška pomoč mu je pri- Kdor je dospel do roba med dvoriščem in med niz-doli rahlo spuščajočim se vrtom — kjer je bil prirejen krasen, ukusen slavolok, z mnogimi zastavami in transparentnima na-pisama : »Dobro došli!« od vnanje strani ia »Srečen odhod!« od notranje strani — je obstal nemo: iznenađen, presenečen po divnem pogledu na slavnostni prostor in to valovečo, neštevilno množico .... Strmel je, ker ni mogel verjeti, da je v Trstu, ni mu šlo v glavo, da vsa ta silna množica so — tržaški Slovenci, sinovi našega naroda!, Ni mogel verjeti, da ima narod slovenski toliko bojevnikov in stražarjev na toliko eksponirani,, kolikor prevažni tej točki! Iz kakih bojevnikov! No, o tem pozneje. Ako so bili mili gostje radostno presenečeni že po dogodkih o vsprejemu, jim je pa moralo sedaj kar vriskati srce ob zavesti : da na tržaških tleh ne stoj 6 na zgubljeni poziciji! Ali povrnimo se k uhodu iz ulica Giuliani na dvorišče družbine šole! Tu so prodajali vstopnice na treh mestih. Ali niso mogli zmagavati — prehud je bil naval. Ni bilo drugače mogoče, nego da so odprli se en uhod: skozi šolsko poslopje na dvorišče na drugi strani, ki je istotako v zvezi s slavnostnim prostorom. In ljudstvo je vrelo dalje in dalje . . . prihajale so nove trume dalje in dalje. In mej njimi so prihajala društva, korporacije in deputacije. Zastopana so bila naslednja društva : »Pevsko in glasbeno društvo« iz Gorice. Pevsko društvo »Nabrežina« iz Nabrežine. Pevsko društvo »Zarja« iz Rojana. Pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj. Pevsko društvo »Lipa« iz Bazovice. Pevsko društvo »Slovan« iz Padrič. Pevsko društvo »Slava« iz Sv. Marije Magdalene spodnje. Pevsko društvo »Hajdrih« s Prošeka. »Slovanska pevsko društvo« iz Trsta. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« pri sv. Jakobu. Pevsko društvo »Danica« s Kontovelja. Pevsko društvo »Slavec« iz Ricmanj. Pevsko društvo »Velesila« iz Skednja. Ljubljansko kolesarsko društvo »Ilirija« iz Ljubljane. Bralno društvo »Kras« iz Skopega. »Tržaško podporno in bralno društvo« iz Trsta. »Slovanska Čitalnica« iz Trsta. »Narodna Čitalnica« iz Brezovice. »Zveza tržaške slovenske mladine« iz Trsta. »Slovanska Čitalnica« iz Skednja. »Tržaški Sokol« iz Trsta. »Delalsko podporno društvo« iz Trsta. Pevsko društvo »Zvon« z Opčin. Akademično društvo »Slovenija« z Dunaja in pevsko društvo »Skala« iz Sv. Križa. Od uhoda v ulici Giuliani do slavoloka, neposredno pred slavnostnim prostorom je bila prirejena nekaka slavnostna alčja. Postavljeni so bili drogi, oviti z zelenjem in okrašeni pomogla, da je čez leto in dan zopet zapustil norišnico. — Zdrav sicer, a s kom naj bi se živel ? Kar je imel svojega, pošlo je tekom Časa za razne potrebščine. In dandanes gre denar le skozi človeka, kakor pravijo, in ni belič nima obstanka pri njem. Treba se je bilo odločiti za kako telesno delo. A glej smol«) ! Da-si je zdravniško spričevalo izrecno pričalo, da je Johan popolnoma pri zdravi pameti, vkljub vsemu temu dobil je ostavko tu in tam, pri teh in onih vratih, kjer je bil potrkal za kako delo. Poganjati dalje se ni hotel več šel je na deželo, z upom, da si kje na kaki kmetiji poišče varno zavetišče. Zakaj bi se pa sramoval kmetskega dela ?! Saj je itak tudi on kmetske krvi ; in kmet, pravijo, naj le ostane pri lopati! In v takem poslu ni tudi duševnega napora, ki bi utegnil njemu razburiti živce in Bog vedi, ali bi ne bilo poznejše zlo huje od prvega ?! (Pride še.) trobojni ca m:, a od droga do droga se je vilo zelenje. A |»otem, ko so društva, ki so imela zastave seboj, raz%*ila iste že ob uhodu in eo se zastav<»ni»še razvrstili ob d'ogih, stopale so naoju je podan, in velik del štajerskih Slovencev je tega menenja, da treba brezpogojno pobrati rokavico, poživljajočo In ko smo že v zadnji hip, neposredno 1 na ln»j ! pred začetkom »lavoosti razvitja zastave še Želje vlade. Parcijelna kriza v italijanskem ministerStvu. Govori se, da ministra Wol-lenborg in Ponza odstopita. Za v petek je sklican ministerski svet, ki se bo bavil » to stvarjo. V Italiji bo menda v kratkem prav težko najti le količkaj odličnega moža, ki še ni bil minister. V Italiji menda velja načelo, da niso ministri radi ministerstev, temveč mini-sterstva radi ministrov t. j.t da so minister-stva radi tega napravljena, da more nekoliko potomcev nekdanjih Rimljanov imeti sijajne službe in uživati mastne plače. Tržaške vesti. »Triester Zeitnng« o najnoveji bla- Praški »Politiki« brzo- maži eamorre;. Zabeleživa, da je dobila od enkrat zrli iz f»od slavoloka doli na to mno- javljajo z Dunaja o namerah vlade — in župana povabilo na slavnost izročitve Rosset- žic.., om:l io -e nam je okolo srca tako, da sicer »iz najU»lje obveščenega vira«: Državni tijevega spominika občini, piše včerajšnja se -koro n-nn<> mogli vzdržati solz! Gotovo zbor se snide začetkom oktobra. Že v prvih »Triester Zeitungr« : do h ljudij je l»ilo zbranih tu pred nami, sejah mu bo pretil o žen proračun za leto ,Xa presenečenja od strani municipija s' sneni tesno eden na dru sega v troplčni Vlada poklada veliko važnost na to, amo že Iiavajeni, ali fenomen, da se odkritje vročin;; a jrlej : vzlie toliki množici je vla- da se rešita toliko ta proračun, kolikor tudi Bpomenitaf postavljenega na stroške občine dala neka, rekli b-, sveta tišina. Nisi videl proračun za tekoče leto do konca decembra, patrjjotu Domeniku Rossettiju, izvrši brez peli arij a. nisi čul krika. Vse to pri prosto lj ud- «la l»o |«»tem leto 1902. na razpolago za par- VBaoe^a eI!lvja : to pa presega že eelć daleko- Stvo kakor da je bilo prevzeto od svečanosti lamentarno rešenje nagodi*? z Ogersk<» in 8e^aj(>5e raeje onega, čemur smo pod seda- trenotka, kakor da seje hotelo pokazati pred novega carinarskega tarita. Da bi državni n|]m mestnjm vladarstvom — recimo tako — gosti v vsem poštenju svojem : v najlepši luči zbor pridobila za naglo rešenje proračuna, je navajenj j |n v resnici je oficijelna vest, raz- Vse j- l-ilo kakor v strahu, da ne bi kak 6 vlada pripravljena zagotoviti za priče tek pri- g|a$ena J)0 današnjih zjutranjiK« listih — to- motilo vzvišenega trenotka. Gostje naši so hodnjega leta daljše zasedanje deželnih zborov. rej tesuo .>4 ur pred činom samim —, tla se priča, da ne pretirujemo. Deželni sborL K u kovinski. Ta namreč vsa slavnost odkritja omeji le na 'J aka je ta naša množica v Trstu, v ko- deželni zbor so zaključili včeraj z običajnimi jednostavno izročitev spomenika od strani likor je \zdramila iz narodnega snu. Tak formalijami in trikratnim »Zivio« na cesarja, nadzorovalnega odbora občini, v vseli krogih more i »i t i le narod, ki je dostopen— kulturi! Slezki. V včerajšnji seji seje vršila meščanstva — povdarjamo: v vseh krogih In kdo bi nam štel v zlo, če se ponašamo s generalna in speeijaina razprava o zakonskem brez razlike strankarskega stališes«— napra- to našo — zlato maso?! načrtu glede lova. Pri točki 17. je stavil vila najslabši utis, katerega ni mogel ni aaj- (Pride še.) posl Turk pretilog manjšine, naj bi **e oddaja manje ublažiti niti poskus opravičevanja od lova poverila občinam - ker seje ta- predlog strani imenovanega odbora, marveč ga je prej V Trstu, dne -b. julija. odklonil, zapustili so kmečki {»oslanci zbor- poostril.« Deputacija biskupu Strossma- nieo, vsled česar je postala ista nesklepčna Tu omenja nemški list, kako imenovani yerju. Kakor v-a ko leto se je tudi letos "n je predsednik na to zaključil sejo. odbor opravičuje opustitev vsake s4avnostir sestavil odbor, ki sestavi deputacijo, ki pojde Koroški. Deželni zbor je a majhno f ker še ni dovršena umetnostna — ograja, dne 30. t. m. v Rogaško Slatino, poklonit se večino sprejel (v drugem čitanju) zakonski »pomenika in še ni dano primerno ozadje, biskupu Strossmaverju. Odbor pravi v svo- načrt o "vedenju posebnih predpisov, po ka- »Triester Zeitung« meni na to: »Kakor vidimo, stoji to opravičevanje na> jako labilnih nogah. Slavje razkritja so bili prav vladike, da se izvole pridružiti rečeni po- neizpremenjen, kakor ga je predlagal kine- lahko 0dl„žili še za nekoliko mesecev, ko se klonstveni deputaciji. Vse s poštovatelje, smo tijsko-gozdarski odsek. vendar vse to vprašanje spomenika vleče že rekli — a kdo ne spoštuje biskupa Stross- -j- Mitropolit Klemeni Iz Sredca eelo človeško življenje. Pravi vzrok, zakaj so maverja ? Kje je Hrvat, da si ga biskup brzojavljajo dne 24. t. m., da je tam- umrl opustili vsako slavnost, je vsakomur, ki pozna .Strossma ver ni zadolžil ! Kdo živi v naši predsednik sv. sinoda, mitropolit Klemenu tržaške odnošaje, tako jasen, da ni potrebno dragi domovini, da ne bi uži val dobrot blago- Mitropolit Klement je bil znamenit talent,, nikako razpravljanje o tem. Najnovejši sklep darne roke njegove? Kdo se ni grel na on je po padcu tirana Sta m bu lov t mogočno- municipija kaže zopet vnovič, da v mestni solocu njegovega velikega srca, tega neusah- uplival na bolgarsko politiko. L. IH7T. seje hiši dajejo prednost pred vsako drugo neki po-ljivega vira velikih krščanskih kreposti in bojeval v vrstah bolgarskih dobrovoljcev v litiki stopajic v ozadju, tudi tedaj, če sta v igri epohalnih patrijoti&kih del? Koga ne ogreva rusko-turški vojni. Kakor pisatelj pridobil si zgodovinska resnica in ugled občina, plemenita duša njegova? Kdo je Hrvatr da je na Bolgarskem jako velik ugled. Napisal Domenieo Rossetti pa je prevelik v očeh se ne ponaša s slavnim imenom proslavljenega je več dobrih dram iz bolgarskega življenja potomcev, da bi nespoštovanje, obseženo v tega apostola resnice in pravice? V dokaz ter izdajal leposloven časopis, okoli katerega sklepu municipija, moglo ni najmanje škodo-svoje milosti nam ga dobri Bog v visoki sta- je zbral mnogo nadarjene mladine. Za časa vati častnemu spominu njegovemu;, pa tudi ros t i ohranja zdravega na telesu, svežega in vlade Stambulova stopil je Kl e meo t odkrito meščanstvo preide lahkim srcem na dnevni gibčnega na duši. Spoštujmo in cenimo dar v opozicijo proti njemu in Kil radi tega vržen red preko tega najnovejega kričečega proti-svetih nebes! Uživajmo darove božje ali z v zapor. To je Klementa napravilo jako- p->- slovja med njega najnotranjim čutsfcvovanjem hvaležnostjo! Hvaležnost je najmočneja in pularoim med bolgarskim narodom. Ko j^ po in med postopanjem svojega oficijelnega za-vsikdar od povoljnega vspeha kronana pro- smrti carja Aleksandra III. šla bolgarska de- stopstva, ter najde meščanstvo dovolj povoda, en j a. Še nas je, še je Hrvatov, ki brez raz- putacija k sedanjemu ruskemu carju, Niko- da ds£ dostojnega in svečanostnega izraza hva-like političnih strank umejemo in hočemo, da laju II., da d<»seže zopet njegovo prijateljstvo ležnemu spoštovanju svojemu do uzoi-meščana„ svojo ljubezen in spoštovanje skazujemo onim, trossinayerju. VJaoor pravi v svo- " r.— jem [»ozivu: Podpisanemu odboru je čast, da se imajo vršiti razdeljevanja srednje veli- najiskreneje |»ozivlja vee »poštovatelje slavnega kil» poeeatev. Zakonski načrt je bil vsprejet dem«» dne oU. t. m. v hladno Slatino, ta omiljeni Tusculum, kjer odj»očiva in si nove moči zbira zi nova dela najpriljubljeaeji sin hrvatskega narcnla. Do vidova ! v Bantfvjev načrt, ako bi bil ta za svoj načrt spodstv^m ; ako je nemški list uverjen, daje pridobil liberalno stranko na Ogerskem. to postopanje v direktnem nasprotstvu s ču-Cesar se je o tem posvetoval tudi s Bvojimi tili meščanstva, potem pa že moramo vpra-avstrijskimi svetovalci, kateri so mu veči- šati : ali bi ne bil že s-lt raj n i čas, noma odločno odsvetovali ta korak. Tudi d a bi c. kr. m o ž j e, k, i v t e m n e m-... . - . domobranski minister se je temu odločno škem listu tolmačijo, svojo pri- r^oilticni pregled. upiral in je rekel, da poda svojo ostavko ako morsko politiko, n e h ali f a v o r i- v trstu dne 25. julija ii*H se ta načrt uresniči ter da se poda potem za izirati režira, ki očitao kaže ne-Volilna reforma na dtajerskem. par mesecev v inozemstvo, ker noče biti s {i o štovanje d o m o ž a^ kakoršen V »Information« pišejo »iz slovenskih k ro-I priča dogodkom, ki bi sledili temu. Kralj se ; j e bil pok. D. Rossetti, Iz jediiie^H gov«, da je volilna reforma, kakor jo na- je slednjič odločil proti Bantiyjeyerau načrtu metja nemška večina v Ge*a«, na katerem se maršal Waldersee vraža v svojo domovino, odplul je včeraj pcsjpoliidue ob 6. uri iz Port Saida. tega vzroka, ker je svo&e- dolžnosti do mesta spravljal v soglasje z dolžnostmi do države ž!! XI bi menili eelo, da prisega sama, ki so jo položili kakor e. k. možje, zahteva od ajib neizprosna, da nehajo podpirati takov režim ! ! Ifcessettijeva »atavnost«. Danes v jutro se je vršila prava — mrtvaška slava/»st, že v temni noči odkritega Rossettijevega kipa. Ako pravimo mrtvaška slavnost smo aaenda pravo pogodili. Pomislite Spomenik je razkrit, kip obdajajo lesene planke s tržaškimi festoai. Radovedno ljudistvo se nabira pred monumentom ; straže aapravljajo red, delajo pok — komisiji in odlienjakom^ ki imajo priti. Število občinstva se množi ; vse je tiho kakor aa grobu, le škripanje kalea teških vo- zov, ki vozijo mimo, moti »slavnost«, od katere nihče ne vidi, uihče ne čuje ničesar ! Nikdo ne ve, kedaj bo to »razkritje«, kedaj se pokaže — gospoda ! Tam za plankami se je v tem nekaj skrivnostnega godilo. — Kaj? Tega ne vemo. Vemo, to vemo, da ob 10. in pol uri se je odpeljal namestnik, za njim namestniški svetnik Czernak, župan dr. Sandrinelli, dr. Ve-nezian in se par drugih — to je bilo vse. Mar je zaorilo iz tisoč grl ? Kaj so pa kričali ? Nič! Molčali so vsi; tiho, kakor v grobu je ostalo — razočarano občinstvo. Med nemimi gledalci je bilo tudi črez tisoč Slovencev — torej večina — ki bi bili radi ^aorili krepki »živio«, da bi pretrgal ušesa rudeči gospodi, a ta jim je s svojim spretnim in tihim postopanjem za plankami pokvarila ves »špas«, ker zunaj stoječi niso mogli pogoditi pravega, primernega trenotka, dati odduška svojim čotilom. Gledali smo in gledali, kaj postane iz vsega tega, a smo sednjič spoznali, da se je vsa slavnost spremenila v jedno veliko — ničlo. Tudi dva fotografa šta bila postavila svoje aparate že sinoči pred spomenik, da bi fotografirala trenotek odkritja, a ko sta danes zjutraj prišla rja, videla sta v svoje veliko začudenje, da je vrgel Rossetti že poprej svoj črni plašč doli s sebe. Zgodilo se je torej res tako, kakor so mnogi pričakovali : da se namreč odkritje spomenika izvrši v temi. Fiaseo vseh fiasco v je doživela danes-tržaška camorra! — V tržaški duši se vrši velik prevrat. To nas uči ta grobna tišina, to razkritje monumenta..... v strah in trepet. Unieo rieordo! »Unico ricordo« (t. j., jedini spomin) na »odkritje« Rossettijevega spomenika!« Tako upijejo danes po mestnih ulicah prodajalci — pahljač, na katerih je naslikan Rossetti-jev kip z napisom: »?Vella pa tri a de Rossetti no se parla che italian«. Kdor bi rad imel tak spomin na Rossettija, naj kar počaka kje na kakem oglu in videl bor da kmalu prilomasti od te ali druge strani kak prodajalec, ki mu bo za 10 krajcarjev ironično ponujal pod nos tako pahljačo. Nella patria de Rossetti no se parla e-fee- talian. Ta izrek je dobil danes svojo klasično ilustracijo, ko je na »razkritju« spomenika istemu Rossettiju gotovo nad polovico ljudij govorilo — slovenski in bi bili bržkone tudi zaorili svoj »slava spominu poštenjaka Rossettija !« — da se ni »slavn<»st« izvršila prav p*> tihotapski in med plankami, tako, da nikdo ni vedel, kdaj jej je bil začetek in ne, kdaj jej je bil konec. Še le potem srao vedeli, da je vse pri kraju, ko so signori bežali s »slavnostnega« prostora iz med plank, bežali tako hitro, kakor da so se bali, da ne morali poslušati — slovenske »živio«. Sedaj pa naj le pojejo dalje : Neih* {»tttria de Rossetti no se parla che ialian ! Res |k* vendar-le ne bo radi tega ! Karakteristično. Prijatelj našega lista nam je spon»čil sledeči pogovor, ki se je danes zjutraj vršil med jednim krvnih potomcev Dominika Rossettija, in nekim drugim gospodom. »Kako je sfe- spomenikom?« je vprašal neznani gospod. »Slabo je, slabo«, je odgovoril Rossetti, »oai (namreč Slovenci) so imeli že dve veliki slavnosti, mi pa ne moremo ničesar napraviti.* »Vse je tako željno pričakovalo tega. s-pomenikac, menil je prvi, »sedaj pa se je vse p<»drlo.* >Ah, vse je tako lepo kazalo«, tožil je Rossettijev potomec, »in vse bi se bilo lepo izvršilo, da nam ni ta »Avanti« vso stvar pokvaril in razkril: kdo iu kaj je bil Doni iui k Rossetti !« Tržaški jezik. Evo vam, dragi čitatelji, nekoliko vsklikov, ki smo jih danes- zjutraj slišali iz laških ust o razkritju, spomenika: »Vara, vara i še vergogna, i ga tira šu il folo!« (Glej, gLej, kako se sramujejo, potegnili so gori strebe na kočijah !> ;Xiente musiehe, niente baade ?!) (Nič glasbe, nič godbe?!) »Eh, paaienza, allora audeuaoU (Po-tr-'ljeuje torej, pa pojemo no !) > Vol dir che že tropo »caldo« — i far:\ uo altra volta.« (E seveda, ker je »prevroče* — napravijo že drugič.) Hvalevreden čin. Ko. so nekateri naših delavcev radi burnih dogodkov lanskega leta povodom, procesije sv. R. T. morali v zapore, se je b>l Gued delavci sestal odbor, ki je nabiral prispevke podporo dotičnim aru-žitiam. Od nabranega denarja je preostalo 78 K, od katerih je dotični odbor določil 30 K »Naroduemu domu«, 20 K možki po- \ ' družniei družiti sv. Cirila in Metoda, 10 K narodnim goslarjem pri sv. Jakobu in preostanek nekemu delavcu, ki je že dolgi* brez zaslužka. Tudi ta hvalevredni Čin je v dokaz poštenja in rodoljubja naših delavcev. Slatin pa>a v Trstu. Na parniku »Bo-hernia« je došel včeraj zjutraj v naše mesto N. K. Slatin paša in se ob H. in 15 m. odpeljal z brzovlakom na Dunaj. Zastava sv. Cirila in Metod i j a. V" nedeljo, dne 28. t. m. bo procesija pri sv. Jakobu. Ta dan bo obletnica, ko je prvič nastopila v javni procesiji slovenska cerkvena zastava sv. Cirila in Me tod ij a. Se vsi se opominjamo, kaj je morala slovenska cerkvena rabila torej ta brzojavka nič manje nego 24 ur! Lep rekord, kaj ne ! Kdo povrne možu škodo, ki jo je imel radi zakašnjenja te brzojavke, ker je bila vsa njegova vožnja v Trst in nazaj zainan J A kdo bi mu |k>vrnil še večo škodo, ki bi bila mogla navstati eventuvelno ? ! Recimo, da bi bil naslovljenec pozvan, naj pride nemudoma v Trst, sicer da bo velika škoda ! A on, da ne bi dobil brzojavke in bi ne prišel v Trst! ! Brzojavka se nahaja v našem uredništvu. Trebič ali Trebiciano i Današnji in včerajšnji »Trieste« dokazuje nesmisel poče-iijanja tukajšnjih ultra-italijanskih novin, ki bratovščina prestati prej, nego sije pridobila P^ijo slovenska krajevna , mena na tako ostu- pravico javno nastopiti s svojo zastavo. Zato ^en način kakor: Trebič-Trebiciano, Padr.Č- se vesele slovenski delavci pri sv. Jakobu Padriciano, Sežan-Cesiano itd. ter prav., da vselej, kadar se ,*.kaže lepa zastava, ki so slovenske vasi ostanejo slovenske kljubu ta- si jo sami* s svojimi krvavimi žulji kupili. V nezmiselnim pačenjem krajevnih imen. nedeljo, dne 2*. t. m. bo zopet slavnosten »Trieste« je pošteno pokadil tudi uradnemu dan pri sv. Jakobu. V Vrstah naših delavcev »Osservatore Triestino«, ki v takem pačenju je nastalo radonno vznemirjenje. Veselo po- prvotnih ime., caplja za fanatičn.mi ultra- prašuje znanec znanca, prijatelj prijatelja, laškimi listi. sosed soseda — ali pojde na procesijo, pod bil' tla *e ->e tudi meBo To bo zopet lep dan za Slovence v hemia«. V torek ob 11. uri ,n pol ponoči Trstu ! f odplul je Lloydov parnik iz Brindisi proti O tej priliki priporočamo cerkveni Trstu. Na polovici vožnje zapazili so na oblasti, naj pazi na mežnarje in italijanske parniku, da seje nekdo umoril; bilje to ka,»elane, da ne ImkIo suvali in napadali na- 28-letni Arabec Mohamed Fegir iz Kahire, šega krotkega in mirnega ljudstva ! Dovolj je kneza I^ahima paše. Našli so mu še trpljenja! Mi smo vstali in zahtevamo svoje v roki britev s katero si je prerezal vrat. pravice — tudi v cerkvi ! Zdravnik na parniku, dr. Avgust Strauss, ni mogel druzega, nego konstatirati smrt. stroki mi Slovenci še nimamo lastnih moči; ampak se moremo, ako potrebujemo godbe, vselej dajati ptujcem v roke, kateri nas potem, ko smo jih dobro plačali, še zasmehujejo, in ker je čisti dohodek namenjen v podporo in vzdrževanje tega še mladega društva, se podpisani priporoča si. občinstvu za mnogoštevilno udeležim. — Program se objavi pravočasno. ODBOR slovenskih goslarjev. Sodobni SloTenei, ki zaostajajo za sodobnimi dosodki ... Ni mnogo dni temu, ko smo bili — v svoje veliko presenečenje * — izvedeli iz nekega slovenskega lista, da v Primorju nimestnikuje še vedno — baron Rinaldiui, isti Rinaldiui, o katerem smo mi, slal*eje informirani reveži menili, da se je že davno umaknil na sinekuro na avstrijskem Llovdu — o čemer je krvava ironija le to, da tisočaki Rinaldiniju tečejo tudi iz slovan- Mohamed Fegir se je hotel že prej večkrat vreči v morje, a ga je vselej zadržal Dospevši v Trst so truplo pokojnika prepeljali na mohamedansko pokopališče pri sv. Ani. Požar. Včeraj po[>oludne padel je papirnati balon v občinski gojzd v Trebčah, vsled cesar je na vstal 'požar, ki se je raztegnil po površini kakih tisoč kvadratnih skih žeiKtv!! — No Rinaldini je se živ in . . . , . .. , , , metrov. Došh so gasilci iz mesta, ki so v živemu človeku se — kakor pravijo —lahko čn kratkem uničili požar. Skoda ni velika; zgorela je trava in nekoliko borovcev. Deklica se je opekla. 12- letna Marija Mahne, iz ulice Istria št. 310 je sinoči, pri- vse primeri ! Tako tudi ne smemo smatrati kakor absolutno izključeno, da ne bi ta Me-fisto med »državniki« avstrijskimi slavil danes. jutri svojega zopetnega vstajeuja dan in da ne bi v dvoranah c. kr. namestništva na- domov, ua stopnicah zgubila zapestnico, stopal Rinaldini redivivus. Saj veste, kaj Vž£al* Je žvepleuko ter iskala po tleh iz-pravi stari, dobri Ben Akiba : vse je že bilo gubljeni predmet. Tam blizu pa so bile, radi na svetu ! Morda je dotični slovenski list v popravljanja, odkrite plinovodne cevi, iz ka-svoji gorečnosti le nekoliko prenaglo bezljal ^rih se je izgubljal plin. Ko se je deklica z pred bodočimi dogodki____! Uvažujmoto gorečo žveplenko približala tem cev.em, za in oprostimo mu, da je za sedaj zaostal za dogodki, pozabivši, da je namestnikovanje Rinaldinijevo za sedaj že precej daleč — za nami!! žgal se je uhajajoči plin in jo je plamen močno opekel po obrazu. Odpeljali so jo z vozom v bolnišnico. Cenena vožnja. V Lizboni se je bil Malce težje bo odpust ti nekemu druzemu 21-letui John Charles Peterson ukrcal na slovenskemu listu, ki je pred par dnevi — parnik »Jupiter«, ki je bil namenjen v Trst. in parkrat zaporedoma - v namestništveni Ker John ni imel niti vinarja pri sebi, skril palači v Zadru videl — barona Rodiča ... se je, dokler ni parnik odplul iz lizbon- Bog se mu smili za dušo ! Saj je že precej skega pristanišča, in se je prikazal iz svojega dolga vrsta let temu, odkar so tega p r e p o- skrivališča še le pozneje, ko je bil lačen. Po roditelja Dalmacije položili v hladno gratis vožnji pristojnije možaku seveda tudi zemljo! Saj ste mu celo že dva naslednika gratis hotel, ko je prišel v Trst, in res so na isti namestništveni stolici — Jovaoovič in ga tukaj spremili takoj v ulico Tigor, kjer Cornaro — sledila v hladni grob!! Ta pa se bo jel in spal zastonj, kakor na parniku. ne povrne več, tu se mora že umakniti stari Pa res ni še tako hudo ua tem svetu, kakor modri Ben Akiba!! pravijo Mož, ki vidi v Zadru še vedno barona Dražbe premičnin. V petek, dne 26. Rodića, je definitivno in precej daleč zaostal julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled za -Iogocrci. naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- Hitrost« brzojava. Dosedaj smo bili vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: vedno prepričani, da je brzojav hitrejši od v ulici dello Scoglio št. 102, hišna oprava; polža; no brzojavka oddana v Trstu dne 21. v ulici Canale, železna blagajna in steklena t. m. ob 4. uri pop. pod št. 031 in došla v omara; v ulici Farneto št. 469, hišna oprava ; Trnovo-B strico še le dne 22. t. m. ob 4. uri v ulici Donota št. 23, oprema v zalogi in pop. poti št. 79, nam je pa precej omajala to menenje. Naslovljenec, kateiemu je bila namenjena brzojavka, je bil v Ilirski Bistrici pri Trnovem, a namenjen isti dan v Trst po važnih opravkih. Iz Trsta pa so mu brzojavili, naj ne pride v Trst ter naj ostane v Bistrici. Brzojavka je bila oddana v Trstu — kakor pohištvo; na trgu S. Giovanni št. 6, hišna oprava. y remenski ve*tnJk. Včeraj: toplotne r >l> 7. uri zjutra; 23 6. ob 2. uri popolu loe 27.5 C°. — Tlakomvr ob 7. uri zjutraj 755 5. — Danes plima ob 6.43 predp. in ob 5.25 pop. ; oseka ob 11.13 predj»oludne in ob —.— pojtoludne. rečeno — dne 21. t. m. ob 4. uri jiopoludne. i Ker pa naslovljenec, ni dobil pravočasno br- j Društvo slovenskih goslarjev pri sv. zoiavki, odpotopal je v Trst in od tli nasled- Jakobu naznanja uljudno si. občinstvu da njega dne zopet v Bistrico, kjer pa na njegovo začudenje še vedno ni bilo brzojavke in so mu jo izročili še le ob 4. uri p o po- bode imelo dne 4. avgusta, na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu svoj prvi koncert. Na koncertu bo dobrohotno sodelovalo pev- 1 u d n e, torej celih 24 ur pozneje, nego je sko društvo »Kolo«. Tudi to društvo je nabila oddana v Tr»tu. Iz Trsta v Bistrico je rodni stvari prepotrebno. Kei ravno v tej Vesti iz ostale Primorske. X Tatovi na vseh koncih in krajih. Iz Hrušice pri Podgradu nam pišejo dne 17. julija 1901 : Gospod urednik, zbegani, vznemirjeni smo ratli cerkvenih tatov. Ko prečitate le-to poročilo, menim pa, da se ne boste posmehovali našemu vznemirjenju in nas ne boste šteli med strahopetce. Tatovi so vendarle že malce preveč nadležni in predrzni in nas prepogosto obiskujejo. Znano Vam je, da so oropali cerkve v Št. Petru, Nadanjem selu in v Kosezah v bližnji Kranjski, potem pa so prišli semkaj preko meje v Istro. Oropali so župno cerkev v Hrušici, kakor sem poročal, in potem pa ropajo kar zapored. Takoj drugo noč so oro pali cerkev v Ša pij a na h in zatem kapelico v Jelšanah in v Rožicah, a zopet so se vrnili k nam. Skušali so s silo odpreti vrata kapelice Matere božje pod Hrušico, kar se jim pa ni posrečilo, ker so vrata s ploščevino obložena. Neko noč so jih prepodili od cerkve v Obrovu. V soboto po noči (13.—14.) so zopet razbijali vrata kapelice Matere božje, pa zopet se jim ni posrečilo odpreti in v isti noči so vlomili v kapelico sv. Antona pod Hrušico, kjer so vzeli iz nabiralnika miloščine okolo 3—4 K. Včeraj je neki capin v nekem potoku blizo Podgrada napadel perico. Rev i ca je baje na smrt bolna radi prestanega strahu. Ravnokar mi je povedala verodostojna oseba, da so danes o poludne zalotili jednega tatu v cerkvi Račiški prav blizo Podgrada. Tatovi so torej postali naši stalni gostje, pa naj ne bi bili mi vznemirjeni ! Ker ni druge pomoči, je narod sam počel izrvševati policijske posle. Na Kozijanah v brkinskih hribih so vašcani prijeli postopača in ogleduha pri cerkvi, ter ga izročili orožnikom. V nedeljo je pil in jedel v Obrovu tujec in je pobegnil, ne da bi bil plačal račun. Narod ga je zasledoval in našel v bližnji vasi skritega v nekem hlevu. Pozvali so orožnike. Ko so ga straždi, je strahovito preklinjal Boga in Mater božjo ter grozil ljudem, da se ga bodo že Se spominjali. Danes je v Račicah zopet ljudstvo z veliko težavo ulovilo tatu. Bežečega so kosci s kosami ustavili, prijeli in izročili orožnikom. Zdaj upam, g. urednik, spoznate, da nismo vznemirjeni brez vzroka in da nas umejete, ako smo postali jako nezaupljivi nasproti nepoznanim tujcem sploh. X Otvoritev koče na Krnu. Soška podružnica »Slovenskega planinskega društva« v Tolminu zgradila je na mogočnem Krnu (2246 m), na sivem očetu primorskega pogorja, planinsko kočo, katero s!avnostno otvori dne 5. avgusta ob 10. uri predpoludne. Udeleženci iz Kranjske pridejo skozi Bohinj [»reko Bogatina čez planino v Dupljah in prenoče v Krnski koči. Udeleženci iz Primorja se razdele po Bkupinah, za katere se objavi poseben vspored. Iz Tolmina odhajajoči p. t. turisti dobe prenočišča na planini »Sleme«, i/. Kobarida odhajajoči v krnski vasi, eventuvelno z onimi iz Bovca došlimi v podkrnskih planinah. Za dame se priporoča tura čez »Sleme«, katera je, četudi daljša, prijetnejša in popolnoma nenevarna. Vsi p. t. udeleženci iz Primorja se imajo zglasiti vsaj do 30. t. m. pri načelništvu »Soške podružnice« v Tolminu. Koča bo preskrbljena z jedili in pijačami, tako, da je udeležencem seboj nositi le toliko, kolikor potrebujejo med potom. Prtliag > in hrano bodo nosili za to namenjeni nosači. Gledć informacij, vozov itd. naj se blagovole p. t. udeležniki obrniti do društvenega tajnika, g. M. Ivančiča v Tolminu. * Diploma čast. c I e n s t v a. Gosp. akad. slikar Ivan Grohar je napravil po naročilu odbora bolniškega in podpornega društva privatnih uradnikov dežele kranjske v modernem slogu častno diplomo, ki se izroči g. županu Iv. Hribarju. Diploma je jako elegantno in originalno zasnovana. Vesti iz Štajerske. --Štajerski deželni šolski svet proti slovenskim šolam. Krajni šolski svet za celjsko okolico je v soglasju z okoliško občino sklenil postaviti novo šolsko poslopje za šestrazredno r'eško in šestrazredno dekliško šolo. K temu sklepu ga je sililo število učencev. In kaj je storil deželni šolski svet štajerski v Gradcu? On ne dovoli Slovencem niti tega, d i bi ua lastne stroške postavili potrebno šolo. Štajerski dežel. šol. svet je razveljavil vse sklepe občine celjske okolice in krajnega šolskega sveta in je svoj sklep »utemeljeval« s tem, da celjska oko-, lica nima dovolj godnih otrok za šestraz-! redni šoli. In vendar bi na en razred prišlo ! po 74 oziroma 77 otrok. Nemškim trgom pa je štajerski deželni šolski svet dal za ;)5 otrok dva razreda ter plačuje v takih krajih i poprečno za 55 otrok po dva učitelja. To je nemška ravnopravnost! Po »Slovencu.« Razne vesti. Štrajk krojačev v New-Yorku. V New-Yorku štrajka sedaj nič manje nego 50.000 krojačev in krojaških pomočnikov. Porod grofice Chotek. Z Dunaja poročajo, da je grofica Chotek, sedaj kneginja Hohenberg, iu soproga nadvojvode Frana Ferdinanda, v Konopiču na Češkem povila hčerko. Brzojavna poročila. ! Dogodki na Kitajskem. LONDON 25. (B) »Standard« javlja iz Sangaja včerajšnjega dne : Glasom kitajskih sporočil je kitajske in ruske čete na jugovzhodu Mandžurije dolete! občuten * poraz od strani ustašev. Ti poslednji rušijo sedaj telegrafične črte. Vročina v Ameriki. \VASHINGTON 24. (B.) Glasom poročil pisarne za vreme ni nobene nade, da bi v srednjih in vstočuih okrajih vročina in suša odjenjali v bližnjem času. V St. Louis je v zadnjih 24 urah umrlo 40 oseb od vročine. LONDON 25. (B.) Standard javlja iz Newvorka dne 24. t. m.: List »Commerce« je vprašal brzojavnim potom v č bankirjev v krajih, kjer rase turšica, a vlada sedaj suša, kaj menijo glede bodoče letine. Bankirji so odgovorili, tla je v Javi, Misouri, Nebraska in Kanzas računati z manjo letino 312 mil> jonov pušelnov, torej s polovico lanske letine ' v dotičnih krajih. , To da je najneugodneji račun, napravljen dosedaj od merodavne strani. »Ne\vyork Journal« pravi, da je na podlagi sedanjih cen vrednost letine na turšč ci za 50 milijonov dolarjev veča, nego pred nastopom suše. V istem razmerju se ceni tudi vrednost letine pšenice. Turčija ne dovoljuje grškemu brodovju v turška vodovja. CARIGRAD 25. (B.) Grška vlada je prijavila turški vladi Svoj namen, da bi eno grško eskadro odposlala v turška vodovja, da obišče Smirno, Solun in predgorje Athos. i Turška vlada pa je iz važnih političnih razlogov odrekla svoje dovoljenje. Med grškim odposlancem iu turškim ministrom z:i vnanje stvari se vrše sedaj pogajanja o tem vprašanju. :_ -iMsaMer Levi Miiizii 8 & & & Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst —•J T R S T f TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea Vesti iz Kranjske. * L j u d s ko ste tj e v Ljubljani. Glasom uradnega izkaza o ljudshem štetju dne 31. dec. 1900 je imela Ljubljana 36.547 prebivalcev, torej se je prebivalstvo v zadnjem desetletju pomnožilo za 6042 oseb, ali za 19.8 «/0. ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) ; in Via Riborgo št. 21 HOM- I | Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^^ vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTEO VAIi CESIK ZASTONJ II FRANKO ^JJ Predmeti postavio se na parobrod ^fa ali železnico franko. „Edinost" se prodaja razven že v znanih taba-kaniah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, tohakarna Via Poste nuove (zraven prodajal niče Smolars.) Anton Pečenko Vrtna uliea 10 - GORICA - Vrtna uliea 10. prij* »roča pristna belil in f-rua vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na doni in razpošilja |>o železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 545 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tu*li uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena. Prvo primorsko podjetje za razjošiijaiije in prevažaiije pobištva Rudolf Ezner Trst.--Via Squero iiuoto 7.— Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nabadanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tud? iz hiše v hišo po celem mestu ali okoli-i 8 patentovanimi vei'kimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje Sprejemajo t*e pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. Pekarna in sladčičarna JAKOB JURCA TRST. — Giulia št. 1 — TRST. Priporoča svoj krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladčice, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem zihoru. Postrežba hitra in točna na dom. + Potrtim prcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni sin, oziroma brat Evgenij Šček, osiiiosoIh', danes ob 3. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden fć svetotajstvi za umirajoče, v Velikem l)olu pri Komnu na Krasu v Gospodu zaspal. Zemski ostanki predragega se dne 26- t. m. ob 8. uri zjutraj sč sv. mašo polože na tamkajšnjem pokopališču k večnemu počitku. V TRSTU, dne 24. julija 1901. Virgliij Šček, brat. Josip Šček. oče. Marija, Miroslava in Bogomila, sestre. Vincenca Šček, mati. A^ _ s hoeijo, svojim pohištvom išče -tano-Ul/VJ vanjetin hrano v dobri hisi i družini.) Naslov daje n prava ..Kdinosti". Josip Bizjak uran»fei mojster v Trstu ulica Stadion 25- nazna-nja sla\n«"imi občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur v*eh vrst. bodisi žepnib najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si l*> pnzailevnl zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. I brusna viseča svetil niča ilampa) znamka LiCUcl.,lJrillant Meteor-Brenner- tvrdke l>ittmur na Dunaju se po ceni proor sladčic. Sprejema v pecivu lxx: -i testo za Liavadeu kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. Zaloga dalmatinskih vin Lekarnarja A. Thierry-ja balzam sč zeleno varstveno znamko »nuna« 12 nialil ali G velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka kron T»0 stot franko, razpošilja proti predplačilu: A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" v Pregradi. Roirotee Slatina (Rohitseh-Sauerbrun). DUNAJ: Centralna zaloga: Leliarnsir C. Eradv, Fleisclimarkt 1. -- BUDA PEST: Lekarnar I. pl. Tunik in Dr. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbaeh. Na drobno se vdobiva povsod. o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj, če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prenavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserliofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ikatljicami 1 jrld 5 kr., pri prejšnji vpoŠiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki ^ gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiijalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Singerstrasse štev. 5. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi j i odpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepćujoćega učinki na želodec pri oviranem prehav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-jev balzam • zoper rane, 1 Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo *if> kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca,^«k/. Pserhofer-jev balzam 0*01so 1 steklenica 40 kr. J. 7 s poštnine p r o s t o iz last-n i h kleti in istrt-ki teran toplo priporoča cenjenim družinam. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Pav-linovič v Trstu. Via Chiozza 11. ik Prodaja vina „Ai Maestri v ulici Valdirivo št 17. < >d z jamstvom proti molem in ognju. J 4 I I < 4 J M. U. Dr. Ant. Zahorskv ' priporoča svojo pomoč na porodih, abortili in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseli slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carlntia štv. S. od 9-11 in od 2-4. Podpisana priporoča svojo novoustanovljeno postavno koncesijoni-rano posredovalnico za službe. Posredovalnica se nahaja na Lip-skem trgu (Piazza Lipsia) st. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst. Priporoča se udana Josipina Jančič. Jakob Kosmerlj -iTRSTB- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. a^- T R GOTI X A jestvin in kolonijalnega blaga, delikates i n konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* zatoraj naj se zahteva povsod le: KAVA DRUŽBE SV.aRIU IN METODA V LJUBLJANI. MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR: ZALOGA PRI IV. JEBAČINUV LJUBLJANI Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.