Iihaja vsak dan ijutraj rin« r ponedeljkih hi dnevih po praznikih. Posamezna itevllk« Dla 1’—, lanskoletna 2‘—; mesečna naročnina Din20'—,*atu-jlno 80—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-90 in 80-71 Jugoslovan Rokopisov n« vračam«. Oglas! po tarifi tn dogovoru. Uprava v Ljubljani. Gradiičo 4. tel. 80-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raB.! Ljubljana 1K.621. St. 27 Ljubljana, torek, dne 3. februarja 1931 Leto H. Kralj in kraljica pri poroki štirih kmetskih parov Navdušene ovacije Ni- Vel. kraljici s strani hrvaških veslačev - Dar novoporočencem v Šestinah -N j. Vel. kralj ponovno med ljudstvom Zagreb, 2. februarja. Včeraj okoli tri četrt na 12. se je Nj. Vel. kraljica odpeljala iz dvora v spremstvu dvorne dame gospe S veri j u."a in častnega adjutanta korvetne- §a kapitana Mundorferja ter krenila v avsko ulico do vežbališča Hrvatskega veslaškega kluba. Kraljico je pozdravil predsednik kluba dr. Spevec, ki ji je izročil lep šopek cvetlic. V svojem govoru je na-glašal radost zagrebških veslačev, da morejo pozdraviti svojo kraljico, pod katere pokroviteljstvom se udejstvujejo. Svoj govor je zaključil z vzkliki »Naj živi Nj. Vel. kralj in kraljica in ves kraljevski dom.« Kraljica se je na kratko zahvalila ter sedla nato na častno tribuno, ki je bila zanjo pripravljena. Nato so začeli prihajati čolni zagrebških veslaških klubov »Uskok« in »Gusar«. Ko so šli mimo kraljice, so veslači trikrat vzkliknili »Zdravo«. Po koncu tega defiliranja se je kraljica podpisala v spominsko krigo veslašk. kluba »Uskok«. Nato se je vrnila z avtomobilom v dvor, pozdravljena povsod po poti z navdušenimi manifestacijami prebivalstva. Kr. dvojica prisostvuje poroki štirih kmetskih parov Zagreb, 2. februarja. Veliko radost in vrb u 3c navdušenja je doživela včeraj vas Sesiine v zagrebški okolici. Že v soboto so zvedeli vaščani, da pride Nj. Vel. kralj v vas. Radi tega se je zbrala množica tudi iz sosednih vasi in mnogo ljudi je prišlo tudi iz Zagreba, da se udeleže sprejema. Nj. Vel. kralj in kraljica sta obiskala Šestine povodom svečane domače zabave, kajti ta dan se je vršila v tamkajšnji cerkvi poroka Štirih domačih parov. Razpoloženje kmet- Nj. Vel. kralj se sprehaja v zagrebški okolici skega naroda je bilo svečano in prisrčno, a navdušenje naravnost nepopisno, ko sta se pripeljali Nj. Vel. v vas. Bilo je nekoliko minut po 3. uri, ko se je ustavii odprti avtomobil, v katerem sta se pripeljala kralj in kraljica v Šestine. V njunem spremstvu sta bila dvorna dama ga. Šver-ljuga in adjutant polkovnik Leko. Cim se je avtomobil ustavil, so začele množice navdušeno vzklikati »Živip naš kmetski kralj! Živega naša kraljica! Zdravo naš kralj!« Nato sta kralj in kraljica prisostvovala poroki. Župnik dr. Dukic je imel govor, v katerem je novoporočencem naglasa 1, da so doživeli največji srečo, da so se poročili v prisotnosti N j. Vel. našega ljubljenega kralja in naše ljubljene kraljioe. Vi, dragi novoporočenci, ne boste tega nikdar pozabili, a pozabila ne bo tudi cela naša župnija. Oddolžili se boste Nj. Vel. s tem, da boste srečni, da se boste vedno ljubili in nad vsem pa ljubili domovino in da boste do smrti zvesti našemu vladarju Ale- ..Italija gradi neprestano nove ladje" se pripravlja na vojno — drdi »Daily leBegraph« Nova kampanja prodi Franciji Odgovor rimske »Tribune« Rim, 2. februarja, n. Pri zadnjih posvetovanjih v Ženevi dosežene uspehe fašistu vski tisk neprestano naglaša in komentira. Fašistovski listi vsi povprek govore o fašistovski miroljubnosti. »Tribuna« izraža prepričanje, da je Mussolini ultra-pacifist in da se trudi, da bi se na kak način uredilo evropsko vprašanje. Londonski »Daily Telegraplu pa je o tem podvomil in je v nekem članku opozoril, da gradi Italija neprestano vojne ladje, da bi tako dosegla supremacijo na Sredozemskem morju. To oboroževanje Italija sicer utemeljuje z zahtevo in potrebo paritete s Francijo na morju. Toda Italija, je zabeležil omenjeni londonski list, se oborožuje tudi na kopnem in v zraku. To izpričuje, da sc Italija vsekakor pripravlja na vojno. Italijanske ladjedelnice kljub težki krizi niso ustavile dela, nego so ga nasprotno še celo povečale. Vse to pa na račun italijanskega mornariškega ministrstva. ■. Na te trditve »Tribuna« ostro odgovarja m naglaša, da je Anglija s svojimi podmenami hotela uničiti konkurenco italijanskih ladjedelnic. Pred kratkim je namreč portugalska vlada razpisala natečaj za nekaj vojnih ladij. Na tem natečaju sode-fnon3° Polef? italijanskih prav tako tudi • in angleške ladjedelnice. Po , i? rijnske^a lista nameravajo sedaj f v' 's *adjedelnice s širjenjem takih lažnih g asov o vojnih namenih Italije ita-hianske ladjedelnice diskreditirati, da si pri natečaju ne bi mogle zagotoviti prednosti. Bivši italijanski zunanji minister Scban-zer je objavil v reviji »Nuova Antologia« pomemben članek, v katerem je obrazloži^ stališče Italije nap ram evropski uniji. Pri tem se je dotaknil tudi problema razorožitve. Schanzer trdi, da bi načrt o Pan- j evropi z gospodarskega stališča moral Ev-. ropo transformirati v enotno tržišče. To Pa je za enkrat r>o mneniu bivšega ministra nemogoče. Medtem ko bi težke gospodarske prilike v Evropi stavile potre- bo, da se ustvari kakšen skupen organizem, bi se čutile težko prizadete one države, ki imajo sicer dovolj razvito industrijo, ^ ki pa ne bi mogle konkurirati z jačjimi industrijskimi državami. Razen tega bi pa morala imeti evropska unija za bazo tudi politično medsebojno sodelovanje evropskih držav. Izgledi za ustvaritev takšne evropske zajednice pa so zelo malenkostni, ker vladajo na vseh koncih Evrope močna trenja med raznimi narodi in nacijonalizmi. Schanzer pravi ob zaključku svojega članka, da se na bližnji konferenci o razorožitvi morda utre pot za ustvaritev evropske unije, toda potrebno bo, da se vprašanje o razorožitvi radikalno reši. Italijanska koncepcija v tem vprašanju — pravi se sklada 9 koncepcijo Nemčije. Naravnost nasprotno pa je stališče Francije. Vsekakor je treba pribiti, da Nemčija ne more ostati razorožena poleg do zob oborožene Francije. Italija ne bo mogla pristopiti k evropski uniji vse dotlej, dokler bo Francija stremela za tem, da ustvari vojaško premoč v Evropi. — Schanzer zaključuje, da je rešitev vprašanja evropske unije še sila daleč. To njegovo mišljenje je zavzel tudi ves fašistovski tisk, ki je započel novo ostro kampanjo proti Franciji in ki naglaša njeno takozvano težnjo po hegemoniji v Evropi. Listi so te dni objavili vesti s statističnimi podatki o oboroževanju Francije. Pomen francosko - angleških finančnih pogajanj Komentarji fašistovskega tiska o Rim, 2. februarja, n. »Giornale d^ta-lia« objavlja krajši komentar o izjavi britanskega kancelar ja državnega zaklada Snowdena, ki je v spodnjem domu ob priliki ^ odgovora^ na neko interpelacijo naglasil, da so imeli razgovori med zastopniki angleške in francoske emisijske banke namen odstraniti nekatere finančne težave in, kolikor je mogoče, sodelovati pri ureditvi gospodarske in finančne krize na svetu. »Tribuna« trdi, da je ta Snovvde-nova izjava velikega pomena. Menili so, da so se razgovori o tem vprašanju, ki so se vršili v Parizu, prekinili. Toda vse kaže, da se bodo razgovori v kratkem nadaljevali. • »Tribuna« je prepričana, da gre tu za čim ožje fjbančno sodelovanje med Londonom in Parizom, pa ne izključuje mož-1 nosti, da bi se pri teh pogajanjih zaključilo veliko mednarodno posojilo Nemčiji, v katerem bi bil v prvi vrsti zainteresiran francoski kapital. Te ideje so se po mišljenju »Tribune« dotaknili že v Ženevi ob priliki razgovorov med Hendersonom, Bnandom in Curtiiisom. Fašistovski listi izjavi angl. ministra Snowdena menijo, da je Grandi s te strani dobil zatrdilo, da ne bodo kar tako šli mimo Italije. Vsekakor pa kaže pisanje fašistov-skih listov, da niso baš preveč navdušeni za to francosko pomoč Nemčiji. Italijanski listi skušajo zmanjšati pomen te transakcije in naglašajo, da francosko posojilo Nemčiji danes ne bo mnogo koristilo. Nov velik potres v Albaniji Rim, 2. februarja. 1. Listi so objavili vest iz Tirane o novem potresu v okolici .Germania«, ki je s kancelarjem v tesnih stikih, pravi, da bo finančni minister Die-trich v proračunski debati jasno povedal da je vlada trdno odločena uveljaviti proračun v neizpremenjeni obliki in da je proti vsakemu pogajanju glede izpre-memb. List nadaljuje, da mora parlament prestati novo in najbrže svojo najresnejšo preizkušnjo. Državni zbor odgovarja za ravnovesje državnih financ in za konsolidacijo republikanskega režima. V primeru, da bo parlament odpovedal, bo vlada v tej resni uri opravila brez njega in posegla po odredbah, ki naj zagotove njeno avtoriteto. to, ker so videli našo dobrodušnost, če te .1 kreuzlerji, nemški nacijonalci in komuni ne bo, bodo tudi oni hitro utihnili. — — " Oni, ki so ubijali in še ubijajo 'vero v naš narod in njegov napredek, so naši najbolj nevarni narodni nasprotniki in njih delo treba enkrat za vselej zatreti. S 6. ja nuarjem je bilo to veliko delo začeto, skrb narodne družite pa mora biti, da bo z vso doslednostjo izvedeno do konca. Tako zahteva narodni interes! Jugoslovanska akcija Sarajevo, 2. februarja. 1. Včeraj popoldne se je v prostorih Narodne odbrane po sklicanju g. dr. Ostojiča vršila skupščina odbora »Jugoslovanske akcije«. G. Ostojič je v pozdravnem govoru na-glasil, da je sklical to skupščina v sporazumu s tovariši, ki so pripadali predvojni nacionalistični omladini- On pričakuje, da se bo prijavila tudi povojna mladina, da sodeluje pri formiranji, jugoslovanske akcije. Na skupščini, so bila soglasno 6prejcta nova pravila, nakar je bil izvoljen tudi upravni odbor. Sijajen uspeh novinarskega plesa v Zagrebu Za/trcb, 2. februarja. 1. Snoči je bil v hotelu »Esplanade« četrti novinarski elitni ples k. je po svojem moralnem in materialnem uspehu prekc-eil vse dosedanje. Nj. Vel. kralja je na plesu zastopal polkovnik Leko. Na plesu sta bila tudi minister dvora Jeftič in upravnik dvora general Vukovič. Plesalcev je bilo okrog 2000 in so bili vsi iz zagrebških najboljših krogov. Ples je trajal do 5 zjutraj, zabava sama pa do 8. Na ta ples je prišlo tudi mnogo ljudi it Splita, Su šaka, Osijeka, Krakova, Beograda, Sarajeva in tudi' iz bližnje zagrebške okolice. VRKMENSKA NAPOVED Dunaj, 2. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nobene bistvene izpremembe v splošnem značaju vremena, po največ oblačno, le tuintam se bo na nekaterih krajih zjasnilo. Debata o banovinskih davščinah Baii dr. Marušič o raznih davščinah — Kuluk bo skrajšan, kolikor le mogoče — Olajšave pri raznih davščinah — l)ruga pojasnila Ljubljana, 2. februarja. AA. Na ugovore nekaterih banskih svetnikov glede kuluka je ban dr. Marušič izjavil, da je kuluk urejeu z državnim zakonom za vso državo in da k temu absolutno ne more nič dodati in tudi odvzeti! »Zato obžalujem, je dejal g. ban, da ne morem sprejeti predloga glede ukinitve kuluka. Mislim, da je iz poteka vse debate jasno stališče, ki ga je banski svet zavzemal. Več se tudi ne more napraviti. Izjavljam pa, da bom v okvirju zakonske možnosti in ako se bo videlo, da je znesek <>,000.000 Din, ki sino ga vstavili v proračun, optimističen, to osebno delo kolikor mogoče olajšal. Povdarjati je treba pa še to, da je pri posameznih banovinah mogoče zelo potrebno, da se spravijo ceste na neko stopnjo reda in porabnosti. Če smo v naši banovini veliko napravili za naše ceste in če smo doprinesli mnogo žrtev v denarju, da se naše ceste spravijo v dobro stanje, je to gotovo razlog, da se podpro želje po olajšanju kuluka v naši banovini. Sicer pa je v zakonu samem dana možnost, da se , kadar bodo ceste v naši državi na višku, kuluk lahko odpravi. Kar se tiče davka na sečnjo gozdov in davka na živinske potne liste, moram izjaviti, da meni ta davek ni bil simpatičen, istotako ne način pobiranja. Potrebno pa je, da dosežemo ravnovesje v našem proračunu, in zato smo se morali končno odločiti tudi za ta davek. Popolnoma pravilno je, kot je predlagal g. Prepeluh, da ščitimo manjše posestnike. Zato bomo zvišali ta oproščeni minimum na 10.000 Din. Tudi v tem pogledu taks na živinske potne liste smatram, da so želje članov banskega sveta upravičene in sicer v toliko, da je zlasti taksa na malo živino drobnico previsoka tam, kjer se kupuje in prodaja po več komadov. Zato bom odredil, da se more po več komadov drobnice kupiti in prodati na en živinski potni list. Ta davek je namenjen kmetijskemu fondu, in mislim, da ni nobenega kmetovalca, ki ne bi z eseljem pozdravil ustanovitev takega fonda, iz katerega se bo podpirala v prvi vrsti živinoreja. V Dravski banovini moramo polagati največjo važnost na živinorejo. Zato moramo imeti ta davek v eni ali drugi obliki. Upravičene pa so želje članov banskega sveta, glede takse na potne živinske liste za drobnico, zato bom odredil diferencijacijo taks na živinske potne liste pri mali živini. G. Štrcin Ivan je povdarjal, da davek, ki ga mora plačevati kmet, ni v nobenem pravem razmerju z družbenim davkom. Izjavlja se proti ukinitvi takse za plesne prireditve in predlaga, da bi se državne dotacije bnovini zvišale, ker bi s tem razbremenile tudi občine. G. Golouh Rudolf je predlagal, naj se banovinska davščina na šmarnico zviša. Sploh bi bilo treba prepovedati gojenje šmarnice, ki Eovzroča s svojim uplivom toliko zločinov, mamica je tudi eden vzrokov krize našega vinogradništva. Dalje govori o krizi kmetijstva sploh ter poudarja, da je treba podvzeti akcijo, da se uredi trg za kmetijske pridelke, da bo mogel kmet svoje pridelke dražje prodajati, kupec pa ceneje kupovati. Prosi bansko upravo, naj skuša uvesti akcijo za kontrolo tržnih cen. Govornik je nastopil nato proti svojevoljnemu povišanju najemnine po hišnih posestnikih ter obširno govori k raznim drugim davkom. G. Pfeifer je izrekel prošnjo, naj bi banska upraiva vplivala pri centralni vladi, ebov tiče, v letu 1930 gotovo eden iprvih v državi. Predsedstvo je nato prevezel načelnik dr. Juvan, ki je naglasil, da hoče delovati z islo vnemo kot prejšnji funkcionarji za blagor okraja. Nato so se razpravljale tekoče zadeve: glede razpisa del za cesto Reka—Sv. Areh, glede cest v lenarškem in bistriškem sodnem okraju, radi uprave okrajnega posestva »Haincc, itd. Kar se tiče prevzema starega uradništva je bilo na predlog podnačelnikov vseh treh sodnih okrajev soglasno sprejeto, da se predlaga banski upravi, naj se nastavi kot stalne vse tri uradnike, ki so delovali dosedaj v pisarni mariborskega okrajnega cestnega odbora v splošno zadovoljnost. Z ozirom na veliki in izredno obsežni delokrog ter izredno veliko ■mrežo cest ter projektiranih novih zgradb, želi odbor, da se ohranijo cestnemu odboru tudi vse tehnične moči, ki store vse delo okrajni in banovinski upravi mnogo ceneje, nego če bi za taka dela morali najemati privatne tehnike. Da okraja Slov. Bistrica in Sv. Lenart, ki arta priklopljena Mariboru, ne bosta glede uprave in občevanja z interesenti in občinami preveč trpela, se >je soglasno sklenilo, da se vršijo vsak teden po enkrat uradne ure, in sicer ob ■torkih predpoldne pri Sv. Lenartu, ob četrtkih pa v Slov. Bistrici, da bodo mogti župani, cestarji in drugi interesenti dobiti tam informacije. Tudi licitacije gramoza za banovinske in bivše okrajne ceste se bodo vršriie glasom soglasnega sklepa za vsak sodni okraj posebej. Na predlog dr. Pučnika se je soglasno sklenilo urediti vzorno nadzorno službo za vse ceste po istem redu, kakor ima to dobro urejeno prejšnji okrajni cestni odbor mariborski. Banska uprava se naproša, da sistemizira vsaj 4 banovinske cestne nadzornike. Prvi podnačelnik Žebot je stavil sporazumno z vsemi člani predlog, da se načelniku z ozirom na velik obseg cestnega okoliša določi svota Din 100.000, s katero sme razpolagati za samostojno delovanje v nujnih slučajih. Isto-tako se je sprejel tudi soglasni skupni predlog vseh članov, da se naprosi kr. ban«ka uprava, da potrebno ukrene glede temeljite rekonstrukcije in poprave državne ceste od državne meje pri Št. liju do Maribora in dalje preko Slovenske Bistrice. Ta del ceste je, žal. v takem stanju, da tujci, ki se pripeljejo z motornimi voziti iz Avstrije, kritizirajo mnogokrat v ostri obliki to stanje. Tujci 6e vsled tega odvračajo od Maribora in izletnih turistovbkih točk v mariborski okolici, kar je kvarno zn Maribor iin tudi v drugih ozirih. Olau Roglič je govoril za večjo samostojnost v poslovanju okrajnih cestnih odborov, ker se radi mnogih okornih formalnosti samo kvari inicativa za zboljšanje prometnih zvez v naših krajih. Otvoritveni seji je sledila seja, v kateri se je obravnaval proračun za leto 1931. O sestavi in podrobnostih proračuna sia relerirala tajnik štabelj in podnačelnik Žebot. Proračun, kakor je sestavljen, je bil soglasno sprejet. Poudarjalo se je v debati, da proračun vsebuje samo take postavke, ki so z ozirom na sedanje stanje eenj nujno potrebne Celotni proračun za ves sedanji cestni okoliš (sodni okraji Maribor z mestom. Sv. Lenart in Slov. Bestrica) znaša Din 17.224.0&H9 in ■prav toliko znašajo tudi izdatki, oziroma dohodki. Za kritje proračunskih zneskov je .poleg raznih dohodkov predvideno 39% doklad na vse direktne davke, (zemljarlno, zgrada-rino, pridobnino, rentnino, družbeni davek, uslužbenski davek itd.) Predpis davkov »naša glasom poročila davčne uprave 13,418.832 Din 39 p. Od predvidenih 39% doklad plača okraj Maribor Din 4,212.909-54 t. j. okrog 80%, okraj Slov. Bistrica Din 488.727'72 t. j. okrog 9%, a Sv. Lenart Din 530.087-22 t. j. okrog 11%. Potrebščine posameznih okrajev pa so razdeljene z okrog 78% na okraj Maribor, z okrog 5% na okraj Bistrica in okrog 17% na okraj Sv. Lenart. Materialni izdatki za vzdrževanje ogromnega omrežja banovinskih cest, ki so v upravi okrajnega cest. odbora (gramoz, vožnje, obnovitev in popravilo mostov, kanali, jarki, ob-zidki, itd.) znaša,jo svoto Din 5,848.149. Za nove zgradbe: Pohorske ceste v okrajih Maribor in Slov. Bistrica, cesta Pesnica—Sv. Lenart—Sv. Benedikt—Gornja Radgona, cesta Sv. Peter— Ložane, Jelovec—Sv. Križ, Pekre—Radvanje, Slov. Bistrica—Oplotnica, itd. se najame glasom navodil kr. banske \nprave posojilo, ker bi sicer bili davkoplačevalci z visokimi dokladami prehudo zadeti. Po Pravilniku, ki velja za sreske cestne odbore, je natančno fiksirano, koliko prispeva kr. banska uprava k vzdrževanju banovinskih cest in upamo, da bo banska uprava upoštevala postavke našega proračuna. Podnačelnik Žebot je ob priliki proračunske debate še stavil predlog, da bo za potrebe okraja na vsak način treba poiskati kamnolom z dobrim materialom, ker gramoz iz Drave, ezirema gramoznih jam nikakor ne odgovarja preobremenjenim našim cestam. Sklene se, da naj tehnično osobje sporazumno s kr. bansko upravo poiišče na primernem mestu tak kame-nolom. V to svrho bo seveda potreben tudi drobilec za gramoz. Posamezni člani: dr. Gorišek, šerbinek, ši-ker, dr. Pučnik. Florjančič, Glaser, Kostajn-šek, Robi, Roglic, Pinter, Lorber so se udeležili debate in stavili predloge za nadaljuo upravljanje rest. Povdarjati in podčrtati moramo da so bili vsi predlogi sprejeti popolnoma soglasno in je bilo isto prijetno sporazumno razmerje med vsenui člani novega odbora, kakor se je to lepo upeljalo že v dosedanjem odboru. Proračun be sedaj razpoložen po določi lih Pravilnika. Po določenem terminu bo okrajni cestni odbor reševal ev. pritožbe, na kar se bo proračun predložil kr. banski uparvi v nadalj-no potepanje. Predvidoma bo prihodnja seja okoli 15. februarja. Današnja seja se je zakasnila iz razloga, ker je bil novi načelnik in več članov zadržanih pri sejali banskega sveta v Ljubljani. Načelnik dr. Juvan je nekolikoh pred 12. uro zaključil sejo. Ptuj Vrihodnjr gostovati je muriltorskegn gledališča bo v ponedeljek 9. t. m. ter »c bo ob tej priliki uprizorila priljubljena Lebarjeva opereta »Ciganska ljubezen«, ki zaradi svoje romantične in živahne vsebine ter izredno ltielodijozne muzike splošno ugaja. Agitirajte za »Jugoslovana«/ Ouida: Kneginja Zurova.. Med gosti v Sviru je bila nekaj časa tudi lady Dol-ly. V septembru je bila v Krlovih varih in ni si mogla kaj, da ne bi prišla v Svir. Saj je bil tako blizu! Samo slo milj ali toliko približno od Karlovih varov. Tako si je želela videti Svir in bila je še vedno lepa. Knežja lovska družba je dva meseca preživela v Sviru. Ko je zapadel sneg, so Zurovi odpotovali k morju. Markiz Pavel in njegova žena sta se podala na turnejo obiskov na Štajersko in Hrvaško in lady Dolly je ob-Jubila, da pride čimprej v bližino Monaka in Nice. Ru-e*"a miza jo je silno vabila. Gospa Nalagina je prva odpotovala na jug. Prvi večer po prihodu knežjih zakoncev na Francosko je pristopila k svoji mladi svakinji, ki je stala v mesečini i1a^ terasi, gledajoč na morje. »Še vedno ste m ei nesrečna, Vera,« je dejala. »Ali se ne boste nikoli udali v položaj?« »Težko.« Staia gospa je vzdihnila. »Zglodalo vas bo, pa vendar ne boste ničesar dosegli.« 'lo je \ era \edela. Ničesar ni mogla izpremeniti, dasi jo je večkrat popadla zkušnjava, da bi vse pustila, kar je imela od njega, ter si s svojimi rokami služila kruh. Prosta, prosta je hotela biti in nič drugega. Samo zaradi strogih načel, po katerih je bila vzgojena, je ostala zvesta prisegi, ki jo je položila pred oltarjem. Nekega toplega decembrskega dne je bila tako srečna, da je ostala od poldne do večera sama. Vse se je odpeljalo v Monte Carlo. Izprehajala se je po vrtu, ko je zagledala v pristanu privezani čolnič Prišlo ji je na misel, da bi se lahko vozila po mirni, modri vodi Sredozemskega morja. Razvila je malo jadro, privezala krmilno vrv okrog svoje noge in zaveslala ven iz pristana. Daleč na okoli ni bilo videti drugega jadra in voda je bila mirna. Vera je odložila veslo in se predala rahlemu morskemu vetru. Dobro ji je dela samota, zato se je prepustila jadru, ki jo neslo vedno bolj na odprto morje. Oranžni gozdiči in jelkovi gozdiči so se oddaljevali od nje in stolpi njene vile so postajali v daljavi vedno manjši. Na tihi, modri, lesketajoči se vodi je Vera zasanjala o svojih mladostnih časih. Gledala je v nebesno modrino, zato ni videla čolna, ki je plul z obrežja ter v neki razdalji sledil njenemu. Nenadoma je čoln hftreje zaplul ter dohitel njen čolnič. »Kneginja,« je dejal Cor-rezov glas, »morje je meni prijazno na jugu in severu. Vendar pa ni prav, da si upate sami tako daleč od obrežja?« Vera se je začudena in vcsTudi vi ste ravno tako daleč.« »Samo zato, ker sem plul za vami.« Vera ni nič odgovorila, pač pa je obrnila čoln v nasprotno smer. »Vidite,« je rekla čez nekaj časa, »slugam vas, dasi je solnce na jasnem nebu!« Zopet se je pokazal majhen beli oblaček na južnem delu obzorja. »Tako ali tako,« je rekel, »nevihta pride vselej z juga, in ko se bliža, izgine soluce v minuti časa.« In v resnici je nastal veter, voda je zavalovila in kmalu je viselo nad njima svinčeno nebo. Valovje je naraščalo. Vera je spustila jadro, loda veslanje je bilo težavno. »Dovolite,« je rekel Correze. Privezal je sprednji del svojega čolna na zadnji del njene ladjice ter skočil vanjo. »Ko bo morje še bolj vzvalovano,« se je opravičeval, »ne bi mogli hkratu veslati in krmiti. Ali mi daste svoji vesli?« Izročila mu je vesli brez besede, sama pa prijela krmilno vrv. Videla je, da ima prav. Nastal je silen veter, žvižgajoč nad vodo. Morje je valovalo in se penilo, s hreščečim vpitjem se je dvignila jata morskih ptičev in odletela proti obrežju. Ne Vera ne Correze nista izpregovorila besede. On se je globoko upogibal nad vesli, ona pa je krmila. Oba sta se nehote spominjala jutranje vožnje, ki sta jo nekoč skupno napravila v Trouvillu, toda molčala sta. »Ni nevarnosti,« je rekel on, ko je bela pena brizgnila v ladjico. Vera se je nasmehnila. »Nič me ni strah,« je odgovorila, »ali mislite, da se bojim?« '.Ne, kno~-nja. Po svojem značaju niste plašni. Marsikatera ženska pa bi se bala, zakaj kmalu bo morje postavilo zid med nama in zemljo.« Stfara časi — nova časi Ljubljana, 1. februarja. V razorih častniških zborih »o se razvili v dolgih letih posebni pojmi o posebni »častniški časti«. Ti pojmi so bili navadno precej različni od naših civilnih, ampak bili so in kdor je hotel biti ali ostati častnik, jih je moral spoštovati. Ta zapoved je bila tako stroga, da so brez prizanesljivosti slekli častniško suknjo vsakomur, kdor se je proti častniški časti pregrešil. Omadeževane častniške časti ni mogel oprati noben denar in noben plemenitaški naslov. Tako je bilo nekdaj med častniki in je še danes. Na Angleškem je silno razvito klubsko življenje. Angleški klubi pa so jako različni med seboj po moralni vrednosti. Največ veljajo tisti klubi, kjer strogo pazijo na klubsko čast oziroma na čast vsakega klubskega člana. Na čast pazijo že pri sprejemu te ali one osebe v klub, pozneje pa 'ravno tako. Kdor se pregreši zoper klubsko čast, mora iz kluba ven, pa naj nosi v svojem privatnem življenju še tako visoke naslove ali pa naj ima pri bankah milijonske račune — nič mu ne pomaga. Zato P;J so Angleži na svoje članstvo pri tem ali onem odličnem klubu tako ponosni, da beremo na posetnicah odličnih oseb vedno tudi ime kluba, čegar člani so. Neomade-ževan klub in neomadeževana čast njegovih članov je za vsakega člana ponos. Pri nas nimamo klubov kakor jih imajo na Angleškem. Imamo pa društva, veliko društev. Nočemo reči, da naša društva ne pazijo splošno na svojo čast in na čast svojih članov — toda razlika med odličnimi angleškimi klubi in našimi društvi se vendarle čuti, in prav zelo se Čuti. Pri nas namreč nimamo nobenega društva vsaj kolikor je javnosti znano, ga ni — ki bi gojilo in visoko spoštovalo neko avojo posebno društveno in s tem tudi družabno čast. Znana stvar je, da so na Angleškem odlični klubi tista sila, ki vlada vsepovsod ravno zaradi visoke cene osebne časti brez ozira na imetje ali kakšne naslove. In pri nas? . . Angležu, ki ima na svoji posetnici natisnjeno ime tega ali onega odličnega kluba, lahko mirno sežeš v roko, brez bojazni, da se umažeš. Ali je pri nas tudi tako? Sobemslci karneval SK JUrije 7. februarja na Taboru Jz ©ravsfec banovine — Smrt bivšega hrvatskega bana Čuvaja. Na Dunaju je po dolgi in težki bolezni umrl v nekem sanatoriju bivši ban Hrvatske in Slavonije baron Slavko Čuvaj. Slavko Čuvaj se je rodil leta 1851. v Bjelovaru. Po pravnih študijah na Dunaju je stopil v državno službo in hitro napredoval, leta 1887. je postal podžupan v Osijeku in nato v Slavonski Požegi, 1. 1905. pa Eupaijj liške-krbavske županije. Pod vlado hr* vatsko-srbske koalicije je bil upokojen, v režimu bana Raucba (od leta 1908. do 1910.) je pa bil zagrebški vrhovni načelnik in podban. Dve leti nato je postal ban, pozneje pa komisar Hrvatske in Slavonije. Poverili so mu nalogo, da zatre v deželi naroden odpor. V tem ravno ni uspel in leta 1913. je stopil v pokoj in živel večinoma v tujini. Kakor je znano je na Slavka Čuvaja izvršil 8. junija 1912. hrvatski Študent Luka Jukič atentat. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398 Pogozdovanje šibeniškega krasa. Letos se bo posvetila velika pozornost pogozdovanju šibeniškega krasa in goličave. Na stroške banovinskega proračuna se bo zasadilo 120.000 sadik, po večini igličastega drevja. Prav toliko pa se bo zasadilo iz državnega proračuna. Pogozdovanje se bo vršilo v Zlarinu, v Tjesnem, v Murteru, v Bjelini, v Dubravicah in v okolici Šibenika. — Ni treba mnogo komentirati. Karlo Kovačevič, ki je že drugi dan v Beogradu, je dal danes o bivanju Nj. Vel. kralja v Zagrebu tole izjavo: »Vi bi torej radi vedeli, kakšno je moje mnenje o prihodu Nj. Vel. v Zagreb. Nimam dovolj besed, da bi raztolmačil navdušenje naroda in moje lastno navdušenje. Jaz nikakor ne bi bil veren tolmač tega, kajti ra-dio-aparaiti so to navdušenje zabeležili in raznesli, a ne samo za posameznike, temveč za ve« svet. Narod je manifestiral svoje navdušenje tako, kakor čuti. To narodno čustvovanje pa je najmerodajnejše, da zamaši usta sovražnikom za vse čase. Kakor vidite, so besede in komentarji odveč. Ni treba nič več komentirati. To je država, v kateri se modri vladar spoštuje lako, kalkor je zaslužil. Navdušenje za monarha je navdušenje za veliko, močno in napredno Jugoslavijo. Da je 1o tako in da je v tej državi vse na zdravi in lepi poti, se vidi tudi po tem, Via ostane Nj. Vel. kralj, ta vzvišeni simbol jugoslovanstva, več časa v Zagrebu, kator je bilo na programu. Ostane 11, da vidi svoj narod, k,i ga ljubi in, ki je zanj ■pripravljen vsaMns žrtvovati svoje življenje. Vidite, to je vse!« d Dr. M. Vidmar v Sarajevu. Kakor smo že poročali, se je mudil v petek šahovski mojster dr. Milan Vidmar v Sarajevu, kjer je odigral simultanko s 25 sarajevskimi najboljšimi šahi-sti. Naval v dvorano, kjer je Vidmar Igral, ni bil tako velik kakor ob gostovanju svetovnega šahovskega mojstra dr. Aljehina. Med igralci so bili znani šahisti, kakor dr. Pravdič, Franc in Rihard Heindl, Tomič, Goldstein, Šnetrepl in drugi. Po polurnem igranju se je udal prvi igralec, nakar je dr. Vidmar remiziral z g. Ru-miencevim. Takoj nato je sledil remis z g. Ko-šom, nato pa 4 porazi sarajevskih šahistov. Ob ll’F-5 je Franjo Tomič kot prvi porazil Vidmarja, drugi pa kmalu po polnoči Rihard Heindl. Vidmar je remiziral še s Kubovičem in Previšičem, Goldsteinu je ponudil remis, katerega pa on ni sprejel In je igro dve potezi nato izgubil. Zadnja dva igralca, ki sta se obdržal i, sta bila dr. Pravdič dn F Heindl. Toda tudi ta dva sta o';oli 1 ure zjutraj igri izgubila. Simultanka se je tako zavlekla zaradi lepih iger domačih šah stov in tudi dr. Vi' nar je dobro premislil vsako svojo potezo. Tako je končala Vidmarjeva simultanka v Sarajevu z izgubo dveh partij, remisiral je 4, dobil jih je pa 19. d Občni zbor RK v Ptuju bo v nedeljo 8. svečana ob pol 11. uri v prostorih mestnega načelstva ptujskega (I. nadstropje). K obilni udeležbi vabi odbor. U>juTbljtma Torek, 3. februarja 1931., Blaž. Pravoslavni: 21. januarja, Maksim. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leu s tek na Resljevi cesti in Bohi n e c na Rimski cesti. * ■ Dva veličastna pogreba. Včeraj popoldne sta se vršila k Sv. Križu pogreb ge. Franje Pollakove, soproge veleindustrijalca Karla Pollaka in ge. Marije Marčanove, soproge uglednega ljubljanskega mesarja in posestnika. Obeh pogrebov se je udeležilo veliko število ljubljanskega prebivalstva. Voz s krsto pokojne Pollakove je vozilo 6 vrancev. Pred njim so stopali delavci in nosili 20 vencev, ki so jih poklonili sorodniki, uradništvo in delavstvo Pollakove tovarne. Pogreba se je udeležilo zlasti mnogo duhovščine in zastopnikov oblasti in korporacij. Enako veličasten je bil tudi pogreb ge. Marčanove, ki so se ga udeležili skoro polnoštevilno ljubljanski mesarji, zastopniki občinskega sveta in raznih društev. Darovanih vencev je bilo toliko, da je bil cvetlični voz preobložen z njimi. V voz s krsto so bili vpreženi 4 vranci. — Blagima pokojnicama bodi lahka zemlja! ■ II. točka simfoničnega konccrta dne 6. t. m. je Lisztova simfonična pesnitev »Tasso«. Fr. Liszt, največji klavirski virtouz vseh časov, je bil tudi odličen skladatelj, predvsem simfoničnih pesnitev. Pisal je skladbe, s katerimi je dosegel izredne umetniške uspehe. Simfonično pesnitev »Tasso« je zložil Liszt za lOOletnico Goethejeva rojstva v Weimarju. V tem svojem delu slika življenje pesnika Torquata Tassa. V posameznih krajših slikah nam predoči vse njegovo trpljenje, njegove boje z protivniki, življenje na dvoru v Ferarri in končno pesnikov triumf. Da ohrani enotnost, ki je podana z osebo Tassa, se poslužuje v vsej skladbi temeljnega motiva, katerega potem varira po značaju dogodka, ki ga nam želi predočiti. Ta osnovna melodija je posneta po ljudskem napevu, ki ga je čul Liszt v Italiji. Tekst napeva pa je posnet iz Tassovega epa »Osvobojeni Jeruzalem« in skladatelju se je zdel ta tekst kot posebno primeren za karakteristiko pesnika. Skladba je izredno slavna in ima siguren uspeh na koncertnem odru. ■ Pregled motornih vozil. Policijska uprava sporoča: Komisija za pregledovanje motornih vozil poziva v izogiib kazenskih posledic vse zamudnike motornih vozil, katerih vozila letos še niso bila pregledana, da jih brez odloga predstavijo dne 4. t. m. ob 11., oziroma 15. uri v Šubičevi ulici (policijska uprava) komisiji na pregled. ■ Ljubljanska opera ponovi v sredo 4. t. m. Puccinijevo opero »Boheme«, pod taktirko ravnatelja Poliča in v običajni zasedbi. Predstava se vrši za red A. ■ Klic iz Ilirske ulico. Stanovalci v Ilirski ulici prosimo mestni magistrat, da bi posul nekaj metrov peska na prehodu z Vidovdanske ceste na stezo, ki vodi v ulico, zlasti ob ovinku za Možinem, ker stoje tam ob slehernem dežju cele mlake. ■ Pri delu se ponesrečila. V splošno bolnico so prepeljali z rešilnim vozom Stiploška Franca, 231etnega delavca iz Žibeke, ki ga je mina poškodovala po obrazu in rokah; in Burjo Fr. 401etnega hlapca pri Vinku Habjanu v Domžalah, ki ga je pritisnil voz čez prsa. ■ Dve žrtvi noža. Šušteršiča Antona, 281etne-ga posestnika iz Rakitne pri Borovnici je napadel na cesti Rakitna-Kamnik neki domačin in ga oklal z nožem po glavi in vratu. — Kr-žiča Janeza, 351etnega delavca drž. železnice iz Brega pri Borovnici je med prepirom napadel njegov pastorek Franc Svete in ga zabodel z nožem v hrbet. Obe žrtvi noža so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. Njuno stanje je zelo resno. ■ Listnica ukradena. Na glavnem kolodvoru je bila ukradena pri izhodu blagajničarki Nerat Elizabeti iz Celja črna listnica s 300 Din. ■ Obleko mu je ukradel. Delavcu opernega gledališča Bernardu Ooriaryju, stanujočemu na Gosposvetski c. 9, je bila ukradena črna obleka, vredna 300 Din. Neznan tat jo je ukradel iz prednje sobe. V žepu suknjiča je bil ključ od vežnih vrat in nekaj drobiža. ■ Tatvina obleke. V Razlagovi ulici št. 25 se je splazil neznan tat skozi odprto okno jedilne shrambe trgovca Amona Mirka v pritlič- Jz d-vugih bamcivin 10-letnica filozofske fakul tete v Skopi ju V nedeljo je filozofska fakulteta v Skoplju obenem s proslavo sv. Save proslavila 10-letnico svojega obstoja. Prisostvoval ji je minister prosvete g. Božo Maksimovič z nekaterimi beograjskimi univerzitetnimi profesorji. Na kolodvoru v Skoplju so jih sprejeli ban g. Žitomir Lazič, ar-mijski general g. Nedič, direktorji in profesorji srednjih sol v Skoplju in drugi predstavniki. Na svetosavski proslavi je zastopal N j. vel. kralja general g. Nedič. Po proslavi na kateri je dekan Grujič razdelil svetosavske nagrade je sledila svečanost 10-letnice univerze v Skoplju. Dekan se je spomnil predvsem vseh onih, ki so osvobodili južno Srbijo s kraljem Petrom na čelu. V počaščenje teh pokojnih herojev je sledil enominuten molk. Posebno se je Se zahvalil Nj. Vel. kralju Aleksandru, proseč njegovega zastopnika, naj ga obvesti da je fakulteta globoko hvaležna za vso pozornost, katero ji je posvetil. Pozdravno brzojavko kralju so vsi navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Fakulteta je poslala pozdravno brzojavko tudi predsedniku vlade. Armijski general g. Nedič je v imenu kralja čestital skopljanski fakulteti. Minister prosvete g. Božo Maksimovič je v daljšem govoru podčrtal veliko nalogo skop-ljanske fakultete, katero zahteta od nje posebno na narodnem polju ravno pokrajina zemlja Nema-njiea, kjer se nahaja. Želel je fakulteti še večje uspehe in še večji razvoj. V imenu beograjske univerze je pozdravil profesor Tihomir Djordje-vič Nato so govorili se ban Žika Lazič, ki je orisal zasluge fakultete posebno v prosvetnem po-gledu za Vardarsko banovino, predsednik skop-Ijanske občine g. Joeič Mihajlovič, ki je čestital fakulteti v imenu občine, profesor univerze l.aj-kanovič, ki je naglasil da se je fakult|jg»v tem kratkem času obstoja pridobila velik V imenu vseh šol Vardarske banovine je čestital g Stojan Rafirovič. Za subotiško fakulteto pa prof. Laza Kostič. Po govorili drugih zastopnikov Javnosti ter dijakov je dekan prof. Grujič zakljti čil svečanost, zvečer pa je bil v oficirskem domu banket. Velik požar v Štipu V noči od petka na soboto je izbruhnil v občinski hiši v Štipu velik požar, in sicer na podstrešju, od koder se je hitro razširil po vsej zgradbi. Požar je bil tako silen, da ga niso mogli lokalizirati in je uničil tudi vsa občinska poslopja v okolici. Občinska hiša, čitalnica »Gajreta«, trgovine in kopališče, vse je pogorelo do tal, kakor tudi pisarne, kavarna in zadruga državnih uradni- kov, ki so se nahajale v teh zgradbah. Rešiti se je posrečilo občinsko blagajno in arhiv, ter nekaj oprave. V blagajni je bilo okoli 3 milijone Din vrednostnih papirjev in 60.000 Din gotovine. Gasiti so pomagali tudi meščani, orožniki in vojaki. Poslopja so bila deloma zavarovana. Vsa škoda znaša okoli 720.000 Din. Požar je nastal nal-brž po nesrečnem slučaju. b V Splitu pekarne ponoči ne bodo delale Ban dr. Tartaglija je dal odredbo, da pekarne v Splitu ne smejo zaposl.ievati svojih delavcev ponoči, kakor delajo to vse pekarne v državi. Tako je Split prvo mesto v državi, ki je prepovedalo nočno delo v pekarnah. b Tragedija na plesu. Delavec Josip Gajer iz Novega Sivca pri Subotici, 50 let star, je živel že dolgo ločen od svoje žene. V petek je zvedel, da je šla njegova žena plesat, nakar je šel tudi on v gostilno, kjer se je zabava vršila. Bil je že precej pijan, ko je prosil ženo za ples. Med plesom jo je pa polil s solno kislino po obrazu in jo zabodel z nožem v prsa. Kar je ostalo strupa v steklenici, je pa izpil. Oba so v težkem stanju prepeljali v bolnico. b Obup matere treh otrok. V soboto zvečer je hotela neka Marija Cipero v obupu vreči svoje tri otroke z mosta v Zagrebu v Savo 'n usmrtiti nato še sebe. Neki orožnik jo je še pravočasno prestregel. Na stražnici je žena izpovedala svoje žalostno življenje in izjavila, da je hotela z otroci vred v smrt, ker mož ravna z njo skrajno surovo. b Identiteta samomorilca v Topčiderii. Kakor smo poročali v nedeljo, so našli na topčider ski progi truplo neznanca, katerega identitete sprva ni bilo mogoče ugotoviti. Po dvadnevni preiskavi je beograjska policija ugotovila, da gre za nekega Ziko Markoviča, ki je bil po poklicu krojač in zaposlen v delavnici Markovič i Čirič v Beogradu. Fant je izvršil samomor. b Razbojniška tolpa. V Ivanjcu v Zagorju so ujeli razbojniško tolpo, ki je štela 16 članov in izvršila v Zagorju številne zločine. Tolpa je izvrševala svoj zločinski posel še pod zloglasnim razbojnikom Carugom. Vodja tolpe sta bila brata Lovro in Valentin Andrašinjak. Enemu razbojniku se je posrečilo pobegniti, ostale so pa uklenjene odpeljali v Varaždin. Brata Andrašinjak posebno dobro stražijo, ker sta hotela že dvakrat pobegniti. no kuhinjo in ukradel moško obleko, v kaleri je bila listnica z raznimi trgovskimi potrdili, davčna karta, šoferska legitimacija in nikel-nasta ura, dalje brovning pištolo, sistema »Ba-yerd«, nabito s 6 naboji in dva kovčka v skupni vrednosti 2000 Din. Amon je zavarovan proti tatvini pri zavarovalnici Herceg-Bosna. ■ Aktovko mu je ukradel. Dr. Josip Tomšič, stanujoč v Tavčarjevi ulici 12, je prijavil policiji, da mu je neznan tat ukradel v vestibulu glavne pošte s pulta rjavo usnjato aktovko z važnimi spisi. Dr. Tomšič ima 200 Din škode. Tatvina kolesa. Škerjanc Anton, mesarski mojster na Opekarski cesti 38, je prijavil policiji, da mu je bilo ukradeno na Privozu izpred Kranjčeve hiše novo moško kolo »Stvria«, vredno 2500 Din. 5Warfbor m Ustanovitev Sokolskega društva v Slivnici. V nedeljo popoldne je bil v Slivnici občni zbor tamkajšnje Sokolske čete in obenem ustanovni zbor novega Sokolskega društva, na katerem je zastopal župo br. dr. Irgolič iz Maribora. Sokol v Slivnici se v zadnjem času silno naglo razvija in šteje sedaj že 80 članov in članic. m Tujski promet. Pri zglaševalnem uradu je bilo v mesecu januarju prijavljenih 1694 tujcev, od teh 455 tujih državljanov. Od teh jih je bilo 238 z Dunaja, 94 iz Gradca in 123 od drugod. m Poslovanje rešilno postaje v januarju. V mesecu januarju je tukajšnja rešilna postaja intervenirala v 81 slučajih nezgod, prepeljala 55 bolnikov v bolnico in 31 žensk v porodnišnico. Nadalje je intervenirala pri 6 slučajih samomorov in samomorilnih poskusov. Izmed ponesrečencev, ki jih je postaja prepeljala v bolnico, je 11 oseb tamkaj umrlo. m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Vladimir Koser, poštni kontrolor, 51 let star; Frančiška Cedetova, zasebnica 84 let; Stanislav Valič, otrok delavca, 5 let; Marija Macarolova, žena 'policijskega uradnika, 40 let; Frančiška Gobčeva, šivilja, 22 let; Angela Pavšičeva, šivilja, 60 let; Magdalena Lenartičeva, zasebnica,’ 59 let; Ivan Soklič, pisarniški višji ofi-cijal, 45 let in Matija Peklar, veleposestnik, 85 let star. N. v m. p.l m Zgodovinsko društvo v Mariboru bo priredilo v sredo, dne 4. t. m. peti večer zgodovinarjev, ki bo posvečen zgodovini domačega tiskarstva in lekarništva. Ob 20. uri bosta predavala v mali sobi restavracije Narodni dom gg. ravnatelj Janko Glaser in mag. pharm. F. Minafik. Prvi bo govoril o zgodovini mariborskih tiskaren, drugi pa o zgodovini lekarništva v naših krajih. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za ta vprašanja. m Dobrodelna prireditev finančne kontrole. Uslužbenci tukajšnje finančne kontrole bodo priredili v soboto 7. t. m. v dvorani restavracije »Gambrinus« predpustno prireditev v korist svojih podpore potrebnih tovarišev, njih vdov in sirot. m Konfiskacije. V letu 1930. ]e tukajšnje državno pravdništvo izvršilo le 14 zaplemb po zakonu o tisku, pa še v teh slučajih so bili zaplenjeni večinoma tukajšnji časniki, časopisi in ljrosu i*g m Kazenske razprave pri okrožnem sodišču v letu 1930. Lansko leto je bilo pri tukajšnjem okrožnem sodišču 977 kazenskih razprav. Od teh so dve tretjini vodili sodniki poedinci, ostale pa je rešil senat trojice in petorice. V okrog 100 slučajih bo sodniki izrekli oprostilne razsodbe. m Ciganska ljubezen. Priprave za premijero Lebarjeve operete »Ciganska ljubezen« so v polnem teku in bo delo prišlo najbrže be ta teden na oder. ^ m Ples J. K. A. D. Panonija. J. K. A. D. Panonija priredi v soboto, dne 7. t. m. ob 21. rt v dvorani Prosvetne zveze v palan Zadružne gospodarske banke pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja in kat. akad. starešinstva svoj letošnji ples, katerega čisti dobiček se bo porabil za podporo revnim visokošolcem. m Zabava strelske družine v Slivnici. V nedeljo zvečer je priredila strelska družina Hotinja vas v Slivnici zelo dobro uspelo zabavo z nastopom strelskega pevskega zbora iz Dobrovcev, šaljivimi točkami in plesom. Prireditev, ki je bila v gostilni Lesjak, je posetil tudi oblastni predsednik g. polkovnik Putnikovič. m Planinski ples. Kakor vsako leto, tako je bil tudi letos planinski ples, katerega je priredila mariborska podružnica SPD v soboto zvečer v vseh dvoranah pivovarne »Union«, najbolje obiskana predpustna prireditev. Po-setnikov je bilo toliko, da je bilo komaj prostora za vse. .... m Prleško gostiivanje. Prleški družabni m zabavni večer »prleško gostiivanje«, se je moral preložiti na soboto, dne 14. t. m. Večer bo v veliki dvorani Kazine na Slomškovem trgu. Vabila se bodo razpošiljala do 5. t. m. Kdor ga ne bi dobil, naj se zglasi pri dr. Irgoliču. Jedila, vino itd. je treba izročiti med 14. in 19. uro odbornicam v dvorani. Prireditev bo zelo obsežna in zanimiva. m Nezgoda pijanca. V nedeljo zvečer je pred gostilno »Split« v Vetrinjski ulici padel branjevec Franc Vezjak tako nesrečno vznak, da si je razbil glavo v zatilniku. Ker se je rešilnemu moštvu upiral, so ga morali s silo odpeljati v bolnico. m Samomorilni poskus. V nedeljo sj je v samomorilnem namenu prerezala žile 82letna Uršula Peskova, zaposlena kot delavka v Hutter-jevi tovarni, stanujoča v Koroščevi ulici ht. 4. Njeno namero je še pravočasno Opazil stanodajalec in pozval rešilno postajo, ki ji je nudila prvo pomoč. Vzrok ni znan. m Aretacije. V soboto so bili v Mariboru aretirani: Maks R., Miroslav E. in Štefan S. radi pijanosti in razgrajanja, Margita S. Rozalija S. in Rudolf L. radi tatvine in Marija B. radi spolnega okuženja in vlačugania. V nedeljo pa so romali k »Grofu?: Fani 2. radi potepanja, Edmund G. radi potepanja in beračenja ter Simon S. radi nedostojnega ved“nja Celje Seja občinske uprave celjske okolice Celje, 2. februarja. Danes se je v posvetovalnici na Bregu vršila javna seja občinske uprave okoliške občine. Sejo je ob 8 30 otvoril župan g. Mihelčič. Cita se zapisnik zadnje seje z dne 23. januarja in se soglasno sprejme. Nato sledi daljše čitanje pojasnil kr. banske uparve k sklepom 6ejc ministrskega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom Nj. Vel. kralja dne 11. decembra preteklega leta in ki je obravnavala davčne olajšave in ukrepe za pov-zdigo kmetijstva. Odbor vzame pojasnilo z odobravanjem na znanje. Sledi poročilo finančnega odseka. V proračun je treba še unesti proračun za zdravstvo, ker tvori okoliška občina skupno z občino Šmartno v Rožni 'dolini eno zdravstven občino. Ob sklepu proračuna se ta postavka še ni mogl unesti, ker tozadevna zakonska določila tedaj še niso bila objavljena. Zdravstvena občina bo morala nastaviti zdravnika, ktcro mesto je že razpisala, ter dve babici; plačati bo morala tudi stroške za zdravljenje nepremožnih občanov v bolnici. Proračun znaša za to leto 20.000 Din in se bo izdatek kril iz prihrankov. Kot člani v odbor zdravstvene občine se izvolijo gg. Kukovec, Strenčan, Hrastnik, Pograjc, Sovič, dr. Laznik ter Wltawskv. Naduljna važna točka je proračun prispevka za predstojništvo mestne policije. Odbor se postavi na stališče, da pripada rajon mestne policije v okoliški občini le delno na okoliško občino samo. Tako je polovica Gaberja mestni teritorij, ker je zapadna stran Mariborska cesta; v Zavodni je radi Klavne ulice ena tretina mestna, enako v Liscah radi mestnega parka. Kadi tega smatra odbor, du je prispevek letno 50.000 Din zadosten. Postavka se unese v proračun in se sprejme Kritje te najde v prihrankih. Kot stanarina za učitelje se v smislu zadnje naredbe določa mesečno 200 Din. Ker se mora po naredbi kr. banske uparve izvoliti iz občinskih odbornikov občinski blagajnik se za to določa g. Pograjc. Po nalogu kr. banske uprave morajo vse občine odstopiti 1 odstotek svojega proračuna v sklad za odpomoč bedi in brezposelnosti. Predlog se sprejme, denar pa se bo nakazal iz kmetijskega sklada, ki je že vnesen v proračun. Ker so določila novih davčnih zakonov mnogim občanom nejasna in neznana, se bo nabavil davčni izkaz, po katerem bo vsak občan vedel, koliko davka mora plačati. Ta seznam je v prej-tujih letih dobro služil in se sedaj na novo upelje. Odobri se oddaja gramoze za občinske ceste, ki je bila na zadnji seji predlagana. Pri slučajnostih se v smislu okrožnice imenujeta poverjenikom za pobiranej članarine za Proti-turekulozno ligo gg. Vučko in Kunej. Pri obširni razpravi o pešpoti v Gaberje se naroči županstvu, da predlaga poštni direkciji, naj umakne telefonske in brzojavne droge s pešpoti ker so ti drogi »fometna ovira. Ob 10'15 je bila seja zaključena. Požar v Levcu Celje, 2. februarja. V noči od nedelje na ponedeljek so bili mestni gasilci ob 1*30 alarmirani, da gori v Levcu. V nekaj minutah zbrani gasilci so se z motorno brizgalno odpeljali na kraj požara. Pred njimi *o prišli že domači gasilci iz Levca, vendar pa Je bila združena moč potrebna, da se je odstranila nevarnost za vso vas. Gorela je stanovanjska hiša posestnika Rojca, po domače žoherja. Ogenj je dobil silen razmah ker je bila hiša krita s slamo. Iz hiše je bilo mogoče rešiti le nekaj pohištva in perutnino, dočim je velik del opreme zgorel ter je tudi mnogo perutnine, ki je bila v biSi spravljena, poginilo. Kako je požar nastal, ni znano, sumi se pa, da je bil ogenj podtaknjen. Škoda je velika in le delno krita z zavarovalnino. Ob 4-15 so se mestni gasilci vrnili. * Uporaba sokolske telovadnice v mestni narodni šoli. Sokolsko društvo v Celju opozarja društva, ki nameravajo v telovadnici prirejati slavnosti ali nastope, da zaprosijo to pravočasno • primerno vlogo. O prošnjah se ho sklepalo na društveni seji in odpadejo tako vsa nesporazum-ljenja. Svetosavska zabava v soboto 7. t. m. v Celi-»kem domu bo posebno pester, kajti dame bodo ' r£>"°ma prišle v narodnih nošah. Lovski ples. Podružnica SLD v Celju priredi V soboto 28. februarja velik lovski ples s posebnim sporedom. Vabljeni so vsi lovci in prijatelji zelene bratovščine. * Brezmotorno letalo celjskega^« aerokluba je dograjeno, nima pa še svojega doma. Če se bodo spomladi vaje s tem letalom je neobhodno potrebno, da se zgradi posebna lopa, kjer bo letalo spravljeno. Ker so sredstva aerokluba skoraj izčrpana, pričakuje, da mu javnost, ki je vedno Imela mnogo razumevanja za letalstvo, prišla z denarnimi podporami ter z materijalom (posebno * lesom) na pomoč. Funkcijonarji društva sc bo-°1(tv bližnjih dneh oglasili. Crez praznike. Pusto in mokro je bilo na Praznike, kar pa ni oviralo številnih smučar-*v. da ne bi poskušali novega snega. Na Celjski koči je bilo polno smučarjev, prišli so tudi Ljubljančani, v posebno velikem številu pa so Rk v ^občani, ki so že stari znanci na Celj- i koči. Kar je doma ostalo, je polnilo kavar-, J1 gostilne, zvečer pa šlo na prireditve. V soboto so trgovski nameščenci imeli velik ples v Celjskem domu, izredno dobro je bil obiskan Obrtni ples v Narodnem domu v nedeljo. »Svoboda« je imela venček v Celjskem domu. Kino seveda je bil tudi poln. * Nocojšnja predstava v Mestnem gledališča »Sveti plamen ', ki jo igrajo člani ljubljanske drame, je pretresljiva tragedija vojaka, ki se jioliabljen vrne s fronte, pa doma na tragičen način konča. Začetek točno ob 20. Nekaj vstopnic se še dobi v knjigarni Goričar in Leskov-šek. * Smrtna kosa. V javni bolnici so umrli: 31. januarja 201etna Vres Jožefa, hči posestnice z Donačke gore; 1. fphruarja SOletni Selič .Jakob, krojač iz Sv. Krištofa pri Laškem; 1. fe- bruarja Zalar Rozalija, žena čevljarja z Lipse pri Teharju, stara 34 let. * Statistika umrlih. V januarju je umrlo v Celju 30 oseb, in sicer v mestu 7, v javni bolnici pa 23. * Delovni trg. V času od 25. do 31. januarja je pri Borzi dela v Celju iskalo zaposlitve 601 moških ter 187 žensk, dela pa je bilo samo za 48 moških ter 15 žensk, dobilo je delo 45 moških ter 6 žensk, brisanih Je bilo iz evidence 13 moških in 1 ženska, koncem tedna pa je ostalo v evidenci 543 moških ter 180 žensk. * Nesreča pri delu. 171etni delavec Čoh Slavko iz Potrišnice ob Sotli se je pri delu zabodel z vilami v desno bedro in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Konj strmoglavil v prepad Nesreča v gozdu na Pohorju v Hudem kotu, kjer se je pripetilo že mnogo nesreč Hudi kot, 31. januarja. Spravljanje lesa e strmih pobočji gozda je vedno v zvezi z velikimi težkočami in mnogo nesreč se je že zgodijo pri tem delu. Pohorci si to delo najraje odložijo za zimo, ko jim je lažje spu.š'ati debla iz strmih krajev v dolino. Dostikrat pa to ne gre gladko in treta je zvlačiti .posekano drevje na primeren kraj, odkoder ga je treba po strmih klancih »vozili do žag. Pri tem delu je doletel posestnika Franceta Helbla težak udarec. Zgodaj zjutraj je šel njegov sin s konjem po •Mode, ki so bili v gozdu že prejšnji dan pripravljeni za odvoz ter jih naložili na sani. Pot navzdol je z:>lo nevarna, zato je sin vozil počasi. Na eni strani poti pa je več slo metrov globok prepad. Ker se je konju nabiral močno sneg na kopita, mu je pričelo drseti. Hotel je ustaviti konja, da bi mu osnažil kopita, toda ko je konj sani ustavljal mu je močno spodrsnilo in pade.) je po strmimi. Sani je fant močno zavrl ter hotel rešiti ko- nja, ki si je viseč nad strmino hotel pomagati navzgor. Komat, ki je obdržal konja pred padcem v globino, je žival močno dušil. Stanje je bilo obujmo za mladeniča in mi si vedel pomagati. Na vse načine »i je prizadeval, da bi konja osvobodil n potegnil navzgor, ali ni imel toliko moči. Poslužil se je zadnjega sredstva ter konju porezal vrvi za katere je bil p-ipet im tudi komat mu je snel z vratu. Menil jo, da si bo konj sam pomagal, toda po strmem ledenem pobočju se je konj zakotalil v globino. Sina je dogodek tako pretrašil, da ni vedel kaj početi. Sporočil je po gozdarjih nesrečo očetu, sam pa hitel h konju, ki pa ga je našel že mrtvega. Silno je užalostilo gospodarja, ko je zgubil s >j ga najlepšega konja fin žal mu je bilo, da ga ni prodal na zadnjem s^tvu, kjer so mu ponujali za lepo žival 7000 Din. Ljudje pravijo, da je bilo v tem kraju že mnogo sličnih nesreč, zato so mu baje dali ime Hudi kot. Hoče zgraditi »večno mašino« Kovač v Lučah pri Ljubnem, ki petuum mobile čez Luče pri Ljubnem, 1. februarja. Zanimivo je, da je tudi med nami mnogo ljudi, ki so prepričani, da je iznajdba stroja, ki teče večno, ne da bi mu dovajali energije, mogoča. Ideja takozvanega »perpetuuma rno-bile« je tako zapeljiva in tako skrivnostna, da je že marsikoga spravila ob premoženje, pa tudi že ob pamet. Večkrat čitamo v časopisih iz inozemstva o takih ljudeh, ki so se leta in leta prizadevali iznajti tak stroj. Vendar se doslej še nikomur ni posrečilo, da bi ga konstruiral. Kljub temu je pa vera v tak stroj ostala. Tudi v naši kroniki se pojavi skoro vsako leto človek, ki hoče iznajti tak stroj. Po poklicu so to večinoma kovači, ključavničarji ali strojniki. Torej ljudje, ki so imeli vse življenje opravka s stroji vseh vrst, katerim pa manjka teoretična podlaga v strojeslovju. Tak kovač, ki hoče za vsako ceno iznajti »večno mašino«, kakor ji pravi sam in kakor jo imenuje ljudstvo, je neki kovač, ki živi pri nas v Lučah pri Ljubnem. Že nad leto dni se muči s to iznajdbo, s strojem, ki bo tekel sam je prepričan, da bo njegov per-mesec dni že tekel od sebe večno. Pred dnevi sem ga srečal, pa me je poklical ves vesel: »Gospod, pa bo le šla, le pridite pogledati!« Na njegovo željo sem stopil v delavnico in začel mi je razkazovati stroj s štirimi kolesi, ki je preprežen s številnimi verigami, po katerih bo teklo 100 svinčenih krogel, ki se bodo gibale večno, kakor hitro jih kdo sproži. Možakarju sem povedal, kako je bilo že z mnogimi iznajditelji »večne mašine«, in sem mu svetoval, naj ne zapravlja časa jn denarja s to iznajdbo, kovač mi je pa z vnemo, kakor mi je razkazoval svoje kolesje, rekel: »Še mesec dni in stroj bo zgrajen. Tedaj boste ravno Vi morali poročati o mojem uspehu in o meni, ki sem zgradil »večno mašino«. In da je iznajdba Slovenca, po poklicu kovača.« Odšel sem z mislijo, da je na svetu tako pri-lično vse mogoče, toda večnih zakonov narave, o katerih nas pouči vsaka knjiga o fiziki ali mehaniki, Človeško bitje ne more spremeniti niti za las. — K. Praznovanje v Zagrebu Zagorje, 1. februarja. Tukaj govore o praznovanju v večjem obsegu v mesecu februarju. Kakor izvemo bodo rudarji praznovali od 30. p. m. do 5. februarja zaradi prekinjenja toka, oziroma priklopljenja kabla na novi bunker. Zaradi tega dela separacija ne more obratovati. Ako ne obratuje separacija, je umevno, da stojita potem tudi oba jamska obrata. Koliko bodo praznovali pozneje, še sedaj ni znano, upamo pa, da bodo sedanje praznovanje upoštevali ter bodo rudarji delali in bodo obratovali neprestano do konca meseca. iesreča na ledu Vuhred, 1. februarja. ^jJužno vreme je nastopilo in led na ribnikih se je pričel topiti. Kljub temu pa se je šel šo-larček Ivan Vrešak, 8 let star, s svojimi tovariši drsat na bljižni ribnik. Ivanček, ki je najbolj korajžen med njimi je stekel po ledu. Nesreča je hotela, da je skočil na mesto, kjer je bil led že zelo tanek in udrlo se mu je pod nogami. K sreči je razširil roki in s tem se obdržal toliko na površju, da ni izginil po led. Tovariši so mu, videč nevarnost, pomolili lestvo, katere se je trdno oprijel in s težavo zlezel iz mrzle kopeli. To je bilo prav resno svarilo ostalim, ki so se takoj razgubili domov pravit o nesreči. Fantek je prav zdrave narave, zato mu ta neprostovoljna kopelj ni škodovala in je že drugi dan mogel ostalim sošolcem praviti, kako se je kopal sredi zime v ribniku. Ljutomer Kolo jugoslovanskih sester je imelo svoj občni zbor pretekli teden. Udeležba članic je bila primerna. Iz poročil odbornic posnemamo, da je društvo priredilo ubožni deci osnovne šole božičnico ter obdarovalo z obutvijo ali obleko 60 otrok.. Sredstva je pripravilo s prodajo oljk o Veliki noči, s cvetličnim dnevom in uspelo čajanko. Za božičnico je tudi krajevni odbor Rdečega križa prispeval 1500 Din. Odboru načeluje sedaj ga. Anika Ha.tnko; podpredsednica je ga. Irma Zemljič, tajnica ga. Leonida Rau-ter, blagajničarka ga. .Julči Stopar. Občinska seja. Iz obširnega dnevnega reda obč. seje, ki se je vršila dne 29. p. m., omenimo le nekatere važnejše zadeve. Najprej je obč. odbor vzel na znanje pojasnila, ki jih je izdala kr. banska uprava k znanim sklepom ministrskega sveta z« olajšanje gospodarske krize. Na predlog odseka za elektrarno se zniža cena toka za razsvetljavo od 6 Din na 5 Din za kilovvatno uro, s čimer je ustreženo vsem prebivalcem našega mesta. V banovinski sklad za olajšavo bede in pomoč brezposelnim bo mestna občina prispevala na njo odpadajoči znesek. Sreskemu načelstvu se da še ena soba v pritličju mestne hiše v delno uporabo. Glede zgradbe poslopja za vse urade je bilo sklenjeno, proučiti zadevo, še enkrat na posebni seji, ker bo mogoče kazalo zgraditi saino hišo za sresko načelstvo. Po nalogu oblasti bi morala mestna občina izbrati iz vrst odbornikov obč. blagajnika, ki bi obenem bil blagajnik sreskega cestnega odbora. Odbor je sklenil, zaprositi oblast za nekatera pojasnila glede blagajniških poslov. Nato je obč. odhn-odbil eno prošnjo za gradbeno dovoljenje ter ugodil neki drugi slični prošnji. Povišal je nagrado nočnemu čuvaju in čiščevalki obč. pisarne, izvolil tri revizorje letnega obračuna (gg. Rajh, Šumeb in Viler) ter določil število psov čuvajev, ki so prosti psetine. Konjarskemu pomočniku Rafaelu Šinigoju se je zagotovil sprejem v obč. zvezo. Končno je odbor razdelil nekatere podpore; nekaj prošenj je moral odbiti, ker za nje ni kritja. Zagorje Izvabljanje denarja. K poročilu, ki smo ga priobčili o mladem prevejancem, kako je izvabil 350 Din, poročamo, da je glavna kritka njegova 20 letna sestra T. N. iz Kenk. Napisala je pismo, brat pa ji je l>il veren pomagač. Orožniki so se oglasili pri njih na domu še pravočasno, kjer so dobili vseh 350 Din. Blutne ceste. Dež in sneg sta naše ceste iz-premenila v prav«? močvirje. Blato do gležnjev in same luže. Najbolj se čez nje pritožuje avto-podjetnik, ki pravi da so kolesa njegovega avlo-mobila na šest oglov. Zatrjuje, da bo čez dva, tri dni vršil prevoz potnikov s čolnom. Prijave za ljudsko delo. Od 4. do 12. t. m. se morajo zglasiti na občini med uradnimi urami vsi oni, ki plačujejo uslužbenski davek, da se jih vpiše v seznam za ljudsko delo. Hrastnik Rudniški delavci in nameščenci! V Hrastniku se je ustanovila občekoristna stavbna in kreditna zadruga »Dom rudarskih upokojencev v Hrastniku«. Vemo, da ste prepričani, da je akcija potrebna. Vsak delavec ve, v kako mučen položaj pride, kadar je upokojen: brez strehe je! Da se temu izogne, je sklenilo načelstvo, izvoljeno na ustanovnem občnem zboru, da spravi akcijo brž ko mogoče v tek in s tem izpolni dano mu nalogo. Te dni bodo obiskovali člani načelstva in nadzorstva posameznike v Hrastniku in okolici po stanovanjih, da jim še posebej natančno raztolmačijo vso akcijo. Upamo, da bo delavstvo in nameščenstvo uvidelo potrebo te zadeve in se radevolje odzvalo za pristop k zadrugi. Člani se sprejemajo tudi vsak dan v pisarni konz. društva rudarjev. — Verden, tč. predsednik, Majcen, tč. tajnik. Uspele nedeljske prireditve Ljubljana, 2. februarja. Elitni reprezentančni ples V soboto je bil v vseh prostorih »Uniona« tradicijo&aini ples naših akademikov iz univerze, reprezentančni ples, ki je najbolj elitna prireditev sezone. Tudi letos so jo počastili izredno številni zastopniki naše javnosti, korporacij, organizacij itd. Navzoči so bili ban dr. Drago Marušič, podban dr. Pirkmajer, divizijski general Bogumir Ilič, komandant mesta general Popovič, župan dr. Dinko Puc. Domačin rektor univerze dr. Alfred Serko je z akademiki sprejemal visoke goste. Posebno častno je bil zastopan ljubljanski konzularni zbor in posebno svečano lice je prireditev dobila z navzočnostjo češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Flicdera, ki je zastopal preziidenta Masaryka na dopoldanski proslavi. Navzoče. so bile tudi še druge številne odlične osebnosti, da je prireditev bila res reprezentacijska in je potekla izredno živahno in at meno. Lovski ples na Taboru Kakor že nekaj let, so našii lovci priredili tudi letos svojo predpustno zabavo na Taboru. V lovsko okrašeni dvorani se je nabralo veliko lovcev in ljubiteljev tega plesa in lovskega športa, da je bila taborska dvorana za vse skoroda premajhna. V izredno veselem in zelenem razpoloženju je trajala do zgodnjih jutranjih ur in moramo jo šteti med najbolj uspele prireditve te sezone. Slavčeva inaškerada Tudi pevsko društvo »Slavec« leto« ni opustilo svoje pustne zabave, ki je bila v Unionu. V zelo okusno dekorirani dvorani se je zbralo mnogo ljubiteljev tega društva. To je bila tudi prva letošnja večja maškarada pred pustom. Mask je bilo dovolj in razpoloženje izredno živahno. Najlepša maska, kakor tudi dama, ki je prejela največ nageljnov, sta dobili lepa darila. Med sviranjem godbe je zapel g. Pre-melč nekaj pesmi in žel veliko odobravanja. Prvi učiteljski zabavni večer V vseh prostorih Trgovskega doma je priredil Učiteljski pevski zbor UJU svoj prvi zabavni večer s plesom. — Že takoj po 20. uri se je začela dvorana in galerija polniti in kaj kmalu so bili vsi prostori zasedeni. Bilo je vsega okoli 600 obiskovalcev, med katerimi je bil tudi ban Dravske banovine g. dr. Marušič, polkovnik g. Novakovič, župan g. dr. Puc, načelnik prosv. oddelka g. dr. Lončar, I. pod-starosta SKJ g. Gangl in mnogo drugih odličnih osebnosti. Učiteljski pevski zbor je izvajal naslednje točke: A. Lajovic: Bolest kovač, Pastirčki, Kro-parji, Medved z medvedom; E. Adamič: Po vodi plava; Žgane: Dil, dil; Hubad: Potrkan ples. Boris Papandopulo: Kolo. Molnarja: Kočar in E. Adamič: Potrkan ples. Ta program je bil oddan tudi po radiju. Ko so pri zadnji točki zapeli: Polka je ukazana in je pevski zbor odšel iz dvorane, je zaigrala godba in plesalci so se zavrteli, v stranskih prostorih se je pa razvila prijetna zabava. Po razpoloženju, ki je vladalo v dvorani, sodeč, so bili zadovoljni prireditelji in obiskovalci, prvi z uspehom, a drugi z prijetno in neprisiljeno zabavo. Brežice Dnevi sreskega načelstva. Za Senovo bodo dne- vi sreskega načelstva za tekoče leto 1931 ob sledečih dneh: v januarju 5., v februarju 3., v marcu 2., v aprilu 7., v maju 4., v juniju 1., v juliju 6., v avgustu 3., v septembru 7., v oktobru 5., v novembru 2., v decembru 2. Dnevi se bodo vršili v občinski pisarni na Senovem. Zadnja pot bizeljskega župnika. V nedeljo so položili k večnemu počitku znanega bizeljskega župnika g. Rudolfa Raktelja. Pogrebu je prisostvovalo veliko število bizeljskega, pa tudi okoliškega prebivalstva. Navzoči so bili tudi v častnem številu duhovniki. Ohranimo g. župniku časten spomin! Dolenji Logatec Osebne vesti. Od tukajšnje žendarmerijske postaje je prestavljen v Vevče žend. podnaredn. g. Baumkirchner. G. Baumkirchner si je v svojem večletnem tukajšnjem službovanju pridobil srca vseh in je slovel kot zelo dober orožnik. Na novem službenem mestu mu jedilno mnogo sreče. Poroka. Poročena sta bila tukajšnji orožniški podnarednik g. Franjo Baumkirchner in gospodična Angelca Mihevc, vulgo Lovrečova, posestnikova hči. Mlademu paru mnogo sreče v zakonu! Slovenska Bistrica Ponesrečil se je pri delu g. Anton Jošt, trgovec z lesom v Zgornji Bistrici in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom iz Maribora v javno bolnico istotam. Za tečaj v serviranju, o katerem smo že poročali, se je dosedaj prijavilo preko 40 udeležencev. Ker še ni točno določeno, kdaj se bo tečaj vršil, se še sprejemajo prijave. Prijavite se vsi zainteresirani, posebno pa gostilničarji svoje otroke in osobje. Gospodarski tečaj v Tinju na Pohorju se vrši že nekaj časa redno. Vodi ga gospodična Z. Lebnova, strokovna učiteljica meščanske šole v Slov. Bistrici. Obiskujejo ga samo kmečka dekleta in kažejo mnogo zanimanja in razumevanja. Smrtna kosa. V soboto 31. januarja popoldne je bil pogreb Franca Pristovnika, učenca tukajšnje osnovne šole. Umrl je na pljučnici, katera epidemično razsaja zadnje čase v Slov. Bistrici. Franceka so na njegovi zadnji poti spremljali njegovi součenci in razredni učitelj. Ob odprtem grobu so vzeli slovo z pesmico, ki je vsem navzočim pognala solze v oči. N. v. m. p. Tudi pri nas je gripa prisilila nekaj ljudi v posteljo. Upajmo, da sc bo kmalu polegla in ne bo zahtevala človeških življenj. Finančni položaj Italije Trst, koncem januarja 1931. Am«ri8ki finančni eksperti, ki so imeli nalogo, da proučijo gospodarske prilike v evropskih državah, so v glavnem dokončali svoje delo. Konstatacija splošne evropske gospodarske diagnoze je kaj žalostna in v ničemur ne zaostaja za položajem v Ameriki. Nasprotno prikazujejo evropske gospodarske prilike vse bolj komplicirano rešitev, kakor je to slučaj v pre-koroorju. Poleg tega razpolaga Amerika še vedno s sredstvi, s katerimi sedanje stanje lahko odstrani, oziroma ga ublaži, dasiravno ameriški gospodarski krogi tega vprašanja z resnostjo še niso načeli, ker obstoja splošen nazor, da se nahaja svetovna gospodarska neskladnost že na kulminaciji. Zanimiva pa so opazovanja, ki so jih ameriški eksperti doznali v posameznih evropskih državah. Tako poroča ameriški trgovinski ataše v Italiji v »Commerce Report« daljši članek o sedanji gospodarski situaciji Italije. Italijanska zunanja trgovina je bila v Italiji že od nekdaj deficitna, ta nedostatek pa se je pokrival s prihranki emigracije, s prihodi tujskega prometa in prevozninami trgovinske mornarice. Vse te tri najvažnejše postavke italijanske plačilne bilance pa se rapidno nižajo. Prihranki emigracije »o postali radi splošne gospodarske krize, kakor tudi vsled intenzivnega delovanja protifašistične propagande skoro brezpomembni. Ta postavka se je v zadnjem času znižala od 800 milj. zl. lir na 80-100 milj. Tudi tujski promet je doživel velika kolebanja v škodo italijanskega gospodarstva, prihodi so se znižaLi od pol miljarde zl. lir na jedva 200-220 milj. Dohodki italijanske mornarnice so ravno-tako, kljub izvestnemu forsiranju s strani režima in z uvajanjem nelojalne konkurence, zmanjšani za polovico. Zmanjšani prihodi trgovinske mornarnice se knjižijo v breme režima iz političnih In prestižnih razlogov. Denarništvo životari, ali pa doživlja katastrofalna presenečenja. Mali zavodi likvidirajo prostovoljno, večina pa s konkurznim postopkom. Močnejši zavodi se rešujejo z raznimi fuzijami, ki večkrat samo pospešijo hiranje. Velike državne subvencije, ki so jih prejemali nekateri zavodi, so popolnoma izčrpane. Glavni finančni viri narodnega gospodarstva so se porabili v neproduktivne svrhe, deloma samo za vzdrževanje režima in v kritje državnih potreb, katerim so morali biti tresorji stalno odprti. Danes so se vsi ti viri popolnoma posušili. Finančna politika išče pomoči izven državnih mej. Do-sedaj pa brezuspešno. Kako je finančno stanje današnje fašistične Italije, pričajo zadnji Mussolinijevi napori, da doseže vsaj malenkostno zunanje posojilo, ki naj zamaši veliko finančno havarijo. KLjub vsem demantijem tržaških -listov in kljub vsej akciji fašističnega lista >11 Popolo di Trieste«, naj se širitelji takih vesti zatožijo oblastem in »s streli v hrbet« kaznujejo, se te vesti v Trstu potrjujejo. »II Piccolo« poroča namreč v brzojavki iz Rima, da je finančni minister Mosooni proučil položaj tržaške občine v zvezi s podporami in posojili, ki jih je kreditirala rimska vlada. Vsa ta posojila in podpore, ki znašajo 127 milijonov lir bodo sedaj uredili in konsolidirali. Iztirjala pa jih bo rimska vlada šele v prihodnjih letih. Industrija nazaduje. Sovjetsko-italijanska trgovinska kooperacija ne prikazuje stvarnih uspehov. Deloma povoljno delavnost je opažati samo v industriji strogo vojaškega značaja. Vsa ostala industrija pa životari pod težkimi vplivi gospodarske krize. Boriti se ima pa tudi še s pomanjkanjem kvalificiranega delavstva, ki se trumoma izseljuje v inozemstvo. Posebno se občuti ta nedostatek po zadnjih ukrepih fašistične vlade, ki je široko odprla meje vsem onim, ki želijo kruha v inozemstvu. Ladjedelnice so zaposlene samo z gradbami za vojno moruarnico, vse drugo delo počiva. O napovedanem petletnem gospodarskem programu fašizma ni govora. Vsa meljioracijska dela, tudi ona, ki so se pričela še v predfašis-tični, dobi so ustavljena. Izmed javnih del se izvršujejo in gradijo samo, razne strategične ceste in utrdbe na jugoslovanski in avstrijski meji. Vse te ceste pa ne morejo koristiti sploš-nosti ker vodijo samo na važne strategične položaje in so v gotovih slučajih njihove trase za gospodarstvo celo lcvarljive. Trgovina je pod nasilno kalkulacijo, ki ne dovoljuje nikakega zaslužka. Vsled stalnega padanja kupne sile prebivalstva, ki se je z znižanjem plač državnim uradnikom še pospešila, je zastoj v trgovini splošen pojav. Trgovci razprodajajo stare zaloge in krijejo svoje potrebe samo v toliko, da jim ni treba zapreti poslovnega lokala. Konkurzi so nekoliko nazadovali in to iz enostavnega razloga, ker se upniki zadovoljijo s še tako malenkostno poravnavo, samo da vsaj nekaj inka3irajo. Konkurzni postopki prinašajo samo stroške ker so skoro v vseh slučajih pasiva tako visoka in aktiva tako dvomljiva, da bi bil vsak drug račun pogre-šen. Nesolidnost in nelojalna trgovina zavzemata že ogromne dimenzije. Vse trgovsko življenje dobiva zakotno, kletarsko lice. Pa tudi med najsolidnejšimi tvrdkami položaj ni ugodnejši. Vsa trgovska informativna služba je postala odvišna. Trgovec uživa danes še sloves izredne solvence, drugi dan pa napove konkurz. Zato tudi inozemstvo zahteva kontantna plačila, ali pa dovoljuje zelo kratke plačilne roke s olninii garancijami. Razumljivo je, da tako poslovanje izredno neugodno vpliva na vsak trgovski razmah. Žitna bitka in ostali gospodarski boji, ki jih je fašizem s takim pompom uvajal, so doživeli in doživljajo popolne poraze. Italija uvaža danes več žitaric, kakor pa jih je uvozila pred fašističnim nastopom, dasiravno se je konsum vsled gospodarskih prilik zmanjšal. Beda med kmečkim ljudstvom narašča iz dneva v dan. V posameznih pasivnih pokrajinah južne Italije vlada dobesedno stradanje. V teh krajih se je prebivalstvo preživljalo v prvi vrsti od pošiljk svojcev v inozemstvu. Te pošiljke izostajajo, prihrankov ni več, bodisi, da so se porabili, v največ slučajih pa so ljudje postali žrtev polomov v denarništvu. Izvoz povrtnine in sadja ne krije potreb prebivalstva. Poleg tega pa je tudi ogrožen s konkurenco drugih držav. Agrarni protekci-jonizem, ki ga uvajajo industrijske države, prehaja tudi v vrtnarstvo in s tem se odjemlje Italiji poslednja aktivna gospodarska delavnost. Proračunske težave so čedalje bolj delikatne. Davčna sila prebivalstva usiha, predvideni prihodi postajajo z dneva v dan*bolj iluzorni. Realne podlage za sestavo računa ni, operira se z verjetnostnimi računi, v katere niti finančni minister ne veruje. Davčna ekselcutiva je sicer nasilna, vendar ne prinaša zabeljenega efekta. Kjer ničesar ni, tudi vojska ne vzame! Gospodarske vesti X Konkurzi in prisilne poravnave. — Društvo tudustrijcev in veletrgovcev D Ljubljani objavlja za mesec januar 1931, sledečo statistiko (številke v oklepaju s« nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otrorjeni konkurzi: v Dravski banovini 6 (.">); v Savski banovini 2 (4); v Vrbaski banovi, ,i (—); v Primorski banovini 2 (2); v Drinski banovini 2 (11); v Zetski banovini 1 (0); v Donavski banovini 2 (5); v Moravski banovini 5 (12); v Vardarski banovini 3 (8); Beograd, Ze-mun, Pančevo S (5). — 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 14; v Savski banovini 10; v Vrbaski banovini —; v Primorski banovini —, v Drinski banovini 2; v Zetski banovini —; v Dunavski banovini 12; v Moravski banovini —; v Vardarski banovini 2; Beograd, Zemun, Pančevo —. — 3. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 5 (6); v Savski banovini 9 (2); v Vrbaski banovini — (—); v Primorski banovini 3 (2); v Drinski banovini 5 (7); v Zetski banovini 3 (1); v Dunavski banovini 4 (4); v Moravski banovini 7 (12); v Vardarski banovini 2 (fi); Beograd, Zemun- Pančevo 4 (1). 4 Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 4; v Savski banovini 3; v Vrbaski banovini —; v Primorski banovini —; v Drinski banovini 1; v Zetski banovini —; v Dunavski banovini 2; v Moravski banovini ; v Vardarski banovini —; Beograd, Zemun, Pančevo —. X Udeležba kraljevine Jugoslavije na velesejma v Milanu. Po prizadevanju Generalnega konzula Kraljeine Jugoslavije v Milami g. dr. Predira bo zgradila naša država letos na milanskem velesejmu krasen stalen paviljon. Načrte za paviljon je izdelal arhitekt Brašovan. Poleg države, ki bo razstavila v paviljonu vse, kar more pokazati v pravi luči gospodarski položaj naife države, bo v paviljonu dovolj prostora tudi za zasebne interesente, trgovce in industrijce, katerim bo s tem dana najugodnejša prilika za propagando izvoea in razpečavanje našega balga v Italiji. X Glavna Zadružna zveza. V petek se je vrnila v prostorih Zadružne zveze v Beogradu pod predsedstvom ministra n. r. dr. Antona Korošca plenarna seja Glavne Zadružne zveze. Seje so se udeležili zastopniki Beograda, Ljubljane, Zagreba, Novega Sada, Sarajeva, Splita i. dr. Sprejeta je bila sledeča resolucija: 1. Po- državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja t. 1, ponudbe glede dobave 200 železnih zavornih cokelj, 16 železnih dvokolesnih vozičkov ter glede dobave 1 železne samokolnice. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg sikativa; do 7. februarja t. 1. pa glede dobave 100 kg azbestnih vrvic. Borzna poročila dne 2. februarja 1931. Devize Beograd, 2. februarja. Amsterdam 22'77 do 22’83, Berlin 13-47—13'50, Bruselj 795-76 do 798‘7tS, Budimpešta 988-09—991-09, Curih 1094-40 do 1097-40, London 27511—275-91, Milan 295-75 do 297-75, Newyork 56-52—56-72, Pariz 221-30 do 223-30, Praga 167-33—168-13. Curih, 2. februarja. Beograd 9-1280, Pariz 10-295, London 25-1425, Newyork 517‘70, Bruselj 72-15, Milan 27-105, Madrid 53-10, Amsterdam 208, Berlin 123-05, Dunaj 72'775, Stockholm 138-65, Oslo 138-50. Kopenhagen 138-50, Sofija 3"75, Praga 15*81, Varšava 57-925, Budimpešta 90-30, Atene 6-70, Carigrad 2-4475, Bukarešta 3’075, Helsingfors 13. Dunaj, 2. febr. Amsterdam 285-91, Beograd 12-545, Berlin 169'07, Bruselj 99’20, Budimpešta 124-17, Bukarešta 4-228, Kopenhagen 190-10, London 34-545, Madrid 73, Milan 37-225, Ne\v-york 711*40, Pariz 27-885, Praga 21-0478. Sofija 5-1540, Stockholm 190-45, Varšava 79-09, Curih 137*41. Vrednostni papirji Beograd, 2. februarja. 7% inv. pos. 87-50, 4% agr. obv. 51, 7% pos. drž. hip. b. 80-125—80-50, 7% Blaire 80—80-50, 6% begluške obv. 67'50 do 68, vojna škoda 418-50, uit. feb. 417, uit. junij 418-50—419-50, Narodna b. 8130. Dunaj, 2. febr. Bankverein 16-45, Kreditni zavod 46-60, Dunav-Sava-Adria 13-90, Prioritete 92-25, Trbovlje 41-25. Živinski trg Dunaj, 2. februarja, d. Prignali so 2122 goved, med njimi 1454 mastnih in 668 koščenih živali. Promet je bil zelo medel in vse cene so se znižale za 5 grošev pri kilogramu. Svinjski trg. Na jutrišnji svinjski trg utegnejo prignati 12.000 mesnatih in 2800 mastnih prašičev. Holowski (Dunaj) 31936, 4. Irena Htilten (Švedska) 302*11. Pari: 1. Organista—Szallay (Budimpešta) 10'73, 2. Rotter-Szollas (Budimpešta) 1030, 3. Gaillard—Petter (Dunaj) 10'05. Inozemski nogomet Dunaj: Admira—Vienna 5:1, Sportklub—Ni-cholson 2:1, Austria—Slovan 5:0, Rapid—Flo-rid-sdorf 4:1. Vse tekme so bile igra za dunajski cup. Praga: Wac (Dunaj)—Sparta 4:2. ‘Radio Ljubljana, torek, 3. februarja: 12.15 Plošče (Slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.00 Radio orkester: Suxofon solo. 18.30 Prof. Franc Pengov: Vpliv vrtenja na obliko zemlje. 19.00 Mladinska ura (Lovše Živko: Kako si urediim kemični labo»štorij). 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Koncert Radio kvarteta. Prenos iz Kima Dvor. Violina solo. Šaljivi prizori: gosp. Simončič. 22.00 Poročila in čas. napoved. 22.15 Ha\vai jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda, 4. februarja: 12.15 Plošče (valčkova ura in zborovo petje). 12.45 Dnevne vestii. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Ing. dr .M. Kasal: Gradbene nesreč in njiji vzroki. 19.00 Dr. Nikola Preobražen1^: Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20.00 Ravnatenlj Grm: Razvoj govora in govoine rabe. 20.30 Dr. St. Vurnik: Slovenska nar. pesem in njen silog. 21.00 Sonny-boy jazz. 22.00 Poročili a in časovna napoved, napoved programa za naslednji dam. Zagreb, torek, 3. februarja: 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.30 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Beograd (koncert). 22.80 Novice in vreme. 22.40 Večerna glasba. Zagreb, sreda, 4. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice in vreme. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.00 Plošče za otrotke. 18.30 Novice. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.00 Novice, 20.15 Delni prenos zvočnega filma. 20.50 Uvod k prenosu. 21.00 London i B. B. C. »imf. koncert. 23.00 Novice in vreme. Beograd, torek, 3. februarja: 11.25 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Plošče. 19.30 Nemščina. 20.00 Trio. 20.30 Violina. 21.10 Odlomki iz »Prodane neveste«. 22.10 Radio orkester. 22.30 Novice. 22.50 PloSČe. Beograd, sreda, 4. februarja. 11.25 Pilošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plo-. 17.00 Po Evropi. 19.30 Dalmacija. 20.00 Klavir. 20.30 Operne arije. 21.00 Radio orkester. 21.50 Novice. DNEVNO SVEŽ.E PRAŽENA ....... KAVA treba izdaje skupnega zadružnega zakona s tem, da se ohranijo temeljni principi in svoboda, ki so sprejete na vsem svetu in ki so neobhodno potrebne za razvoj našega zadružništva. — 2. Kot edino dobra podlaga zadružnega zakona je sprejetje načrta zakona, ki ga je izdelala Glavna zadružna zveza. — 3. Težnja posameznih ue-zadružniških krogov, da se svoboda zadružništva izrazi na drug način in da se z izdajo zakona ogrozijo temeljni principi pravnega reda v naši državi, je treba energično zavrniti kot škodljive za vse naše gospodarsko in socialno življenje. — 4. Dosedanji razvoj zadružništva v vseh delih naše kraljevine in doseženi uspehi dokazujejo, da je zadružništvo edino, ki more rešiti težavni problem gospodarske krize in u-redili družabne odnošaje. — Radi tega je Glavna zadružna zveza sklenila, da o vsem pouči kraljevo vlado in jo prosi, da ne dopusti, da bi se to vprašanje rešilo brez volje ali proti volji običajnega zadružništva, katero je s svojim dosedanjim delom služilo častno naši državi. Dobave Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave zatikačev, vijakov, žični-kov, pločevine, železa, jekla itd.; do 6. februarja t. 1. pa glede dobave železa in bakra. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 m železa; do 10. februarja t. 1. pa glede dobave 1 formalinskega razkuževalnega aparata ter glede dobave 2 škripcev na vijak. Direkcija državnega rudnika Kalcanj sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja in 1 centimalne tehtnice. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 7. februarja t. 1. se bo vršila pri Ra-čunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za Mednarodna smučarska tekma SPD Kranjska gora V nedeljo se je vršila v Kranjski gori medklubska smučarska tekma, ki je dobila zaradi sodelovanja Avstrijcev mednaroden značaj. Tekmovalo se je na dveh progah, na senior-ski dolgi 20 in na juniorski, kii je merila 10 km. V skupini seniorjev so se posebno odlikovali linijami, ki so zasedli od desetih prvih mest nič manj kot 7. Avstrijski gosti iz Beljaka niso bili kos našim tekmovalcem im je njih prvi zasedel šele 13. mesto. Proga je bila izredno težka tako, da sta med drugim izstopila zrnana gorenjska »kanona« Godec, Jakopič A. in Knap. Veliko vlogo je igrala maža, zaredi katere je marsikateri, ki je imel dobre izglede, končal precej zadaj. Sezultati so bili naslednji: Seniorji: 1. Janša Joško (Ilirija) 1:58:16, 2. Režek Boris (Ilir.). 2:02:33, 3. inž. Janša Janko (Bled) 2:05:14, 4. šoštenič Ivo (Ilirija) 2:09:11, 5. Banqvec Toni (Ilir.) 2:09:52, 6. Koren Viktor (Skaila Jesenice) 2:10:40, 7. Ilovar Jane« (Ilir.) 2:11:46, 8. Zore Zdravko (Ilir.) 2:14:03, 9. Bervar Stane (Ljubljana) 2:14:11, 10. Osv-ald Stane (Ilir.) 2:15:40. Juniorji: 1. Kavčič Drago (SPD Kranj gora) 1:04:21, 2. Fiirst Danilo (Ilirija) 1:07:09, 3. Košir Alojzij (SPD Kr. g.) 1:09:15, De Pretiš Andreas (SV Villach) 1:09:30, 5. Istenič Rado (Ilir.) 1:10:07, 6. Grobovšek Ivan (Bratstvo Jesenice) 1:11:00. 7. Mrak Franc (SPD Kr. g.) 1:11:52, 8. Mihalek Otmar (Ilir. 1:15:37, 9. Zu-parn Ivan (Bratstvo Jes.) 1:16:41, 10. Pribosek Franc (Ilir.) 1:18:24. Lahkoatletske prireditve v Mariboru. V letu 1931. bodo v Mariboru sledeče lahkoatletske prireditve: I Oglasi socijulne in posredovalno vsebine: beseda 22.’ marca; cross-country za prvenstvo Muri- 1 SO par. Najmanj Din 5'—. Ogluši reklamnega bora, (priredi SK Železničar). , *'--------............ ; n;” in'~ C lt). aprila; propagandna štafeta skozi mesto za prehodni pokal. (MO.ILAS). L_Z)UJQI_rJ >6, Si .A. <—VO&NIKOV trg ST. s.— 'MeM 17. maja: cestni tek Maribor-Kamnica in nazaj (ISSK Maribor). 31. maja: klubski meeting SIv Rapida. 21. junija: internacionalni meeting (SK Žel.). 15. - 16. avgusta: prvenstvo Maribora poedin-cev (MOJLAS). , 27. septembra: internacionalni meetmg (bK. R'l8.doktobra: klubski meeting ISSK Maribora. 1. decembra: tek ujedinjenja (ISSK Maribor). Lahkoatletski program je torej precej obširen- želeti je le, da bi bil tudi v celoti izveden. Z ustanovitvijo SSK Maratona, ki bo posebno lahkoatletiki posvečal mnogo pažnje, se bo število atletikov sigurno povišalo in upajmo, da bo lahka atletika s tem tudi kvalitetno pridobila. Prvenstvo Evrope v drsanju za dame in pare V St. Moritzu se je vršilo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za dame in pare. Damsko prvenstvo si je priborila svetovna prvakinja Sonja Henie. V parih sta zmagala Madjara Organista—Szallay. . Dame: 1. Sonja Henie (Norveška) 3o9‘97 točk, 2. Fritzi Burger (Dunaj) 238'29, 3. Hilda in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Vsaha nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Gg-, odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni kon-kurouci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6*—. Zakoni v knjižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4. Hazpis Biies^a šoferja-mehanika , , ,, , , i Celiski mestni avtobus razpisuje mesto šoferja z več- zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede | , . i .»V t v no dohave kablov in ltablovega materijala; dna letno šofersko in mehamsko prakso. Prošnje z nd- 9. februarja t i. pa glede dobave telefonskih f 5nim popisom dosedanje službe in vsemi po- aparatov. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Idlicnnu f 1 Zbornice za toi v Ljubljani, pogoji pa pri trebnimi dokumenti je vlagati do 1-5. teuruarja 1.1. lBprometno-komerclionelnl oddelek Direkcije na ..Avtobus mesta Celje". naročite Nikoprost za odvado kajenja, ki stane 76 Din. Avinal za odvado pijančevanja stane 220Din. Priznanja na razpolago. Lindič. Ljubljana, Komenskega 36- a. 500 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Makula^urni papf po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 4. JUGOSLOVAN Stran 7 Torek, 3. februarja 1931. »"»anMMMMrgsaaaMMMMCMMPP———p———m ing ur, mujiaan Kultuva. SahačLi glasnik o našem lar. gledališču Vbein nam je še v spominu, kako navdušeno bo vedeli pripovedovati naši dramski igralci o svojih doživetjih po nekaterih srbskih mestih, ko so «e minulo poletje vrnili s svoje turneje na Jftgu. Izmed vseh krajev, kar so jih obiskali, pa so menda odnesli najlepše vtiče- iz šabca, in so seveda tudi sami šabČanom zapustili najsvetlejsi spomin. »Šabački glasnik«, list, ki izhaja v Šabru dvakrat na teden, je pred meseci prinesel zelo lep, izčrpen, zgodovinsko skozinskoz točen članek o našem Narodnem gledališču, dokaz, da Šubčuni niso takoj po slovesu pozabili svojih gostov. Pred dnevi pa je isti list še enkrat posvetil celo prvo stran našemu gledališču, in sicer je prinesel vrsto kratkih razgovorov, ki jih je član njegove redakcije imel s elani naše Drame, ko je ob srečni priliki na svojem potovanju skozi Ljubljano utegnil obiskati naše gledališče. V toplih besedah se spominjajo Šabca Skrbinšek, Lipah, Kralj, Mira Danilova, Polonca Juvanova, Škerlj-\1 edvedova, Vida Juvanova, Jan, Sancin. Te razgovore, med katerimi s<> ' 'avljcne tudi fo- tografije prof. Šesta, P. Juvane in M. Danilove, uvaja intcrvicwist (podpisan s šifro S.) z naslednjim člančičem: »Dasi sem prišel v Ljubljano samo mimogrede, nisem opustil prilike, da bi se sešel z našimi letošnjimi gosti, ki so nas v času težke južne vročine obiskali in našemu mestu nudili svoje umetniške senzacije največje in najboljše vrste. Hotel sem jih videti že radi njihove umetnosti, radi njihove gostoljubnosti, predvsem pa zaradi bratskih čuvstev, ki so me vleklo bolj kakor vse. O, koliko radosti oh našem svidenju! Kakor da smo na Savi pri Mišarski adi. Nič nas ne Razglasi kraljevske banske uprave V No 9/12 259a—2—1 Razglas o licitaciji Kral^.&Ka banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi člen . 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovin premeinb odnosno dopolnitev, za prevzem 1.) dobave lomljenega in deponirali e drobljenega kamna (gramoza) v banovinskem kamnolomu v Gornji Bistrici pri Slov. Bistrici, 2. prevoza iz kamnoloma do žel. postaje Slov. Bistrica mesto, I. javno pismeno ob rtno licitacijo na dan 19. februarja ob enajstih pri županstvu mestne občine v Slovenci Bistrici. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in pogoji, kakor tudi pri odseku 1 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg 1/1. Za vsak posel, naveden sub 1. in 2., je Predložiti posebno ponudbo v obliki popusta na enotno ceno za 1 m*. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 27. januarja 1931, Razglasi sodišč in sodnih oblastev Kps 735/30-4 268 v imenu Nj. Vel. Kralja! sodišče Laško, odd. III., je o Obtožbi vršilca dolžnosti državnega tožilca Langerholca kakor javnega obtožitelja zoper Naglič Franca radi prestopka po čl. 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije danes razpravljalo v navzočnosti obdolženca Nagliča Franca in je po predlogu javnega obtožitelja na kaznovanje razsodilo tako: Obdolženec Naglič Franc, roj. 1. decembra 1890 v Oplotnici, istotja pristojen, ože-F!e’n> kovač v Novi Cerkvi, sin Antona in /re$e, roj. Založnik, je kriv, da ni imel ..?? decembra 1930 v Laškem ob pri-2 ' sejma kot sejmar-prodajalec življen-, Potrebščin, in sicer železnih izdelkov, vidno označenih cen, S tem je zagrešil prestopek po čl. 6. zak. o pobijanju draginje živi j. potrebščin in brezvestne špekulacije in se obsoja po Čl. Cit. zakona na 12 ur zapora in na 100 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti iz-premeni v nadaljnjo kazen 48 u'r zapora, in po § 389a k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Okrajno sodišče v Laškem, odd. III., dne 16. januarja 1931., • j Preda. 115/4-31-3 Razpis. Odda se mesto služit el jn pni okrožnem sodišču v Celju; prav tako se oddado vsa mesta služiteilijev ali j etn ičarj e v-s 1 u žit e 1 j e v, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zaradi njega. moli, cla smo tako blizu njenega izvira. Povsod je enako, Vse je eno, povsod je domovina! V dramskem gledališču v Ljubljani spomini oživo. V njegovih kuloarjih kraljuje slovansko razpoloženje. V umetniških razgovorih se omenjajo enako imena .vseh naših gledaliških avtorjev. Tu se ne razlikuje Slovenec od Srba ali Hrvata. Enako se govori o Dušiču in Golarju, o Begoviču in o Cankarju. Uedinjenju jugoslovanske gledališke umetnosti stoji Ljubljana na čelu. Na odru prestolice nismo imeli niti enega slovenskega komada, medtem, ko je Narodno gledališče v Ljubljani nanizalo v svojem repertoarju že več del srbskih pisateljev. Mar niti evropske dimenzije kakega Cankarja ne imponirajo najreprezenlativ-nejšemu državnemu gledališču v Jugoslaviji? Naravno, največje Slovensko gledališče nima na čelu samo največjega pesnika Slovenije, ampak navdušenega Jugoslovana, ki čuva plemenite težnje umetniškega ujedinjenja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta gospod je Oton Župančič.« Pisanje »šabačkega glasnika« je živ dokument, da je misija, s katero so naši igralci poleti pod-vzeli turnejo na Jug — namreč: kulturno zbližati Jugoslovane — vrgla semena na zdrava tla. »Šabačkemu glasniku« pa moramo biti za to pozornost hvaležni. ♦- Knjige Kmetijske Matice Izmed številnih družb, ki si vneto prizadevajo, razširiti slovensko knjigo med ljudstvo, je gotovo ena najbolj simpatičnih Kmetijska Matica. Saj je njen namen, v knjigi in prosveti gojiti in dvigati življenje tistega človeka, na čigar ramenih in dlaneh živi in raste vsa naša kultura — življenje našega kmeta. V ponos nam je, da je knjiga po naših kmečkih domovih tako reden gost — to dejstvo je eno najtehtnejših znamenj, da je kulturno življenje našega naroda v resnici intenzivno ne sa- PravAlno kolkovane im opremljene prošnje, Id morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože do najkasneje 22. februarja 1931 pri podpisanem predsedmištvu. Prosilci, ki so že v državni službi, morajo vložiti prošnjo po službeni poti. Prosilci, ki še miso v državni službi, se opozarjajo na čl. 12. uradniškega zakona, ki določa, kako morajo biti prošnje sestavljene in e katerimi prilogami opremljene. Vojni invalidi se opozarjajo na invalidski zakon z dne 4. julija 1920 objavljen v Uradnem listu z dne 5. avgusta 1929 pod štev. 326. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premstitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 80. januarja 1931. * C 57/31—1. 245 Oklic. Tožeča stranka nedl. Fritz Veronika, ki jo zastopa Fritz Franc, tesarski mojster v Petanjcih je vložila proti toženi stranki Kuzma Stefanu, poljskemu delavcu v Tro-povoih, sedaj neznanega bivališča, radi ugtovitve očetovstva in plačila preživnin k opr. št. C 57/31 tožbo. Nafok za ustno razpravo se je določil na 6- marca 1931. ob desetih pred tem sodiščem v izbi št. 23 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. Gider Janez, posestnik in župan v Tropovcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 24. januarja 1931. $ T 64/30-3. 249 Amortizacija. Na prošnjo Rebec Antona, posestnika na Uncu št. 14, se uvede postopanje v svr-ho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi tekom šestih mesecev, počenši od dneva razglasa, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice v Ljubljani, glaseča se na ime Rebec Anton, z vlogo 1235-70 Din, št. 26032. Deželno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 8. januarja 1931. * T 69/30—3. 248 Amortizacija. Na prošnjo Kaukler Ivan-a, posestnika v Hošnici št. 37, p. Laporje, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi tekom šestih mesecev, počenši od dneva razglasitve, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica prvega delavskega konzum- mo v gosposkih, takozvanih »kulturnih« krogih, temveč da se cirkulacija duhovnih dobrin živahno vrši tudi po vaseh in blizu zemlje. In delo Kmetijske Matice je v tem pogledu vsekakor odličnega pomena. Za letošnje leto je izdala štiri knjige: Veliki koledar; Tone Gaspari: Cesta, povest; dr. Čermelj: Ljudska astronomija; Zalaznik: Dvig uboge gmajne. Koledar Kmetijske Matice je gotovo ena najboljših naših rednih koledarskih zabavno-po-učnih publikacij. Letošnji prinaša poleg literarnih prispevkov Gustava Strniše in Ivana Albrechta celo vrsto zelo zanimivih člankov, izmed katerih je pač najbolj praktičnega pomena razprava dr. Franceta Spiller-Muysa: Pregled novejše kmetijske zakonodaje, v katerem bo čitatelj našel vse, kar naj ve o naši zakonodaji glede splošnega kmetijstva, vinogradništva, hmeljarstva in sadjarstva, živinoreje in veterinarstva, mlekarstva, sirarstva, lovstva, ribarstva, gozdarstva itd. Mimo ostalega gradiva naj vzamemo v misel samo še članek M. Kovačiča. Sokolstvo na kmetih. Politični pregled in pa zanimivo kramljanje primarija dr. Fr. Derganca o novih in starih čarovnikih Začarani svet. Za kmetovalca je ta koledar prav priročna knjiga za vsak dan. Toneta Gasparija povest Cesta je lepa ljudska povest o mladem človeku, ki mu je oče pognal dom in mater spravil navsezgodaj v grob, tako da je cesta postala njegov dom. V živih podobah in klenem jeziku pripoveduje pisatelj njegovo nenavadno življensko pot od zavrženega nebogljenca v latinske šole in potem na Dunaj in na fronto in njegov tragični konec: za časa prevrata ga ubije uporna množica iz vasi, kateri hoče oderuha in vojnega dobičkarja Obada, ki se je tudi dčmanjegove-ga očeta polastil, iztrgati iz rok. Pisatelj nam z živo romantiko riše ljubezen študenta in nega društva, r. z. z o. z. v Ljubljani, št. 733, glaseča se na ime Kaukler Ivan, z vlogo Din 1492-01. Deželno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 8. januarja 1931. * E 2630/30-7 262 Dražbenl oklic. Dne 14. februarja ob trinajstih se pro-dado na Borlu štev. 13 po javni dražbi sledeči predmeti: 1 zofa, 1 klavir, 1 pianino, 1 slika (Holofern z Judito), 1 miza s 4 stoli, 1 miza 1 omaTica, 4 svinje, 4 omare 9 knjigami, 1 pisalna miza, 4 mize, 1 sal. garnitura s 3 stoli in mizo, 1 okrogla miza z 8 stoli, 1 omara, 3 male omarico, 1 sod vina za 65 hi ter 2 soda vina po 25 hi. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 27. januarja 1931. E 541/30-8 266 Dražbeni oklic. Dne 24. februarja 1931 ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 3 dražba ne premičnin: zemlj.ška knjiga Lastnič, .1. št. 154. Cenilna vrednost: Din 78.266-80; vrednost pritikline: Din 1126*—; najmanjši po-nudek: Din 52.200 —. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 7. januarja 1931. * E 2769/30-10 267 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zuhtevajoče stranice Savinjske posojilnice v Žalcu, r. z. z o. z., bo dne 16. marca 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 7 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: k. o. Levec, vi. št. 111, hiša št. 25 z gospodarskimi poslopji 83.000 Din, zemljišča 128.195 Din 80 p, pritikline 7217 Din; k. o. Pirešica, vi. št. 31, hiša št, 9 s hlevom 4500 Din, zemljišča 12.633 Din 80 p pritikline 400 Din, skupaj 235.946 Din 60 par, manj dosmrtna preživitna pravica Antona Žagarja 15.000 Din, torej 220.946 Din 60 par. Najmanjši ponudek 195.851 dinarjev 94 par. Vadij 22.095 Din. K nepremičnini zemljiške knjige k. o. Levec, vi. št. Ul, spadajo sledeče pritikline: mlada kobila, poljski voz, konjska oprema, dva pluga, brana, mlatilnica in drugo orodje v gori označeni skupni cenilni vrednosti, v zemljiški knjigi k. o. Pirešica, vi. št. 31, pa ena stiskalnica v isto-tako zgoraj označeni cenilni vrednosti. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okraju« sodišče v Celju, odd. III., dne 2. januarja 1931. * brezdomca do hčere grajskega gozdarja in njegovo poznejšo nevero do nje, ko se je na Dunaju zagledal v lepo plemenitaško Frideriko. Povest je vsa živa zanimivih figur iz našega kmečkega življenja in iz visokih fevdalnih krogov in je čitatelje gotovo osvojila. Tema dvema knjigama sledita oba znanstvena spisa. Čermeljev« Ljudska astronomija je svojevrstno delo, kakršnega naše slovstvo doslej še ni premoglo in ki bo še zlasti prišlo prav kmečkim hišam — saj se mora kmet v svojem konkretnem življenju veliko več ozirati v nebo kakor pa, recimo, mestni človek. — Zalaznikov Dvig uboge gmajne je lepa, toplo pisana zgodovinska podoba razvoja in borbe našega kmeta za svobodo in pravico. Za prihodnje leto je Kmetijska Matica znižala letno naročnino na 20 Din. Gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. ' * Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 3. februarja: »Sveti plamen«, gostuje ljubljanska drama v Celju. Izven. Sreda, 4. februarja: »Glavni dobitek«. Red D. Opera Torek, 3. februarja: Zaprto. Sredo, 4. februarja: »Bohem«. Red A. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 3. februarja. Zaprto. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Torek, 3. februarja ob 20. uri: »Sveti plamen«. Gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 14.027/1-30. Razglas Glasom obsodbe z dne 24. novembra 1930., K. z. p. VI 2745/30 okrožnega sodišča v Mariboru ne sme za dobo od 2. februarja 1931. do 2. februarja 1933. zahajati v krčme Petek Blaž, rojen 1 februarja 1908., pos. sin v Cvetkovcih, srez ptujski. Načelstvo sreza ptujskega. Ptuj, dne 23. januarja 1931. * Štev. R U 885/21—35. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni deilitvi skupnega sveta, ki je last posestnikov iz Gorenje Orehovice in Hrastja. Načrt o nadrobni delitvi skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 338 v katastrski občini Gorenja Orehovica, sodni okraj novomeški, bo a podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2/1888, od dne 6. februarja .1931 do vštetega dne 19. februarja 1931. v občinskem uradu v Orehovici razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejiilev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 10. februarja 1931 v času od 8. do 9. ure v občinskem uradu v Orehovici. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 6. februarja 1931 do dne 7. m a r-c a 1931, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Komisar za agrarne operacije. V Ljubljani, dne 26. januarja 1931. Razne obiave 260 Hranilni in posojilni konzorcij kreditna zadruga državnih uslužbencev s sedežem v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da se bo vršil v soboto 21. februarja 1931 ob 19. uri v zadružni pisarni na Aleksandrovi c. 5/1 v Ljubljani 56. redni občni zbor z nastopnim zborovalnim redom: 1. Poročilo o poslovanju in računskem sklepu za upravno leto 1930. 2. Poročilo nadzorstvenega odbora. 3. Določitve, odobrenja in sklepanja v smislu člena 42. pravil, odnosno členov IV., V. in VI. pravilnika. 4. Volitve. 5. Slučajni predlogi. Pripomba: V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam za rešitev istega dnevnega reda nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih . adružnikov. Letni račun leži v kon-zorcijalni pisarni, Aleksandrova cesta 5/1, dnevno od 15. do 17. ure na vpogled. Za upravni odbor: Rostan Ivan 1. r. Podgornik Ivan 1. r. * 265 Objava. Izgubil sem odpustnico ljudske Sole v Trebelnem iz 1. 1911 na ime: Zajc Franc, rodom iz Dol. Lok vic, obč. Mokronog, ter jo proglašam za neveljavno. Zaje Franc, s. r. Službene obiave C. M. flemaggae: 7 f>©f nazaj Koman , (Copyright by M. Featura Syndicule. Ponatlt, tudi v izvlečku, prepovedan.) Naslonil sem se na mizo ln se pogovarjal z Vale tinom Laherjem, ki je hladno in premišljeno motril dekleta. Poleg njega je sedela blondinka, toda on se ni mnogo zmenil za njo. Ko sem se naslonil na mizni rob, sem začutil v žepu svojega suknjiča nekaj trdega. Bila je tam notri ura Henrika Wesslin-ga, ki sem Jo imel izročiti njegovi Seni. On Je bil eden izmed zadnjih, ki so padli. Kako daleč Je že od tega. Jupp je vjel najbolj debelo dekle. Plesal Je kot vprašaj. Njegove velike plavute so ležale Široko na dekletovem hrbtu in igrale klavir. Z mokrimi ustml se mu Je smejala v obraz, on Je pa postajal vedno veselejši. Končno se Je začel vrteti z njo proti vratom, ki so vodila na dvoriSče. Naenkrat sta bila zunaj. Par minut pozneje sem Sel ven in hotel poiskati naj bližji kotiček, toda tam je stal že neki poteči se podčastnik z neko deklino. Opotekel sem se na vrt in hotel ravno začeti, tedaj je nekaj za menoj močno počilo. Obrnil sem se in videl, da se Je Jupp valjal s tisto debelo po tleh.Zadela sta v neko vrtno mizo. Debela Je zapiskala, ko me je zagledala in mi pokazala jezik. Jupp je puhal. Hitro sem zginil za bližnji grm in stopil nekomu na roko — prekleta noč. — »Vol, ali ne znaš hoditi?« je rjovel neki bas. »Ali sem mogel vedeti, da ležiš ti glista tu?« sem odvrnil in našel naposled nek) miren kot. Albert je prlSel in se postavil poleg mene. Mesec je sijal. »Človek, Ernest, kaj?« Je dejal Albert. Prikimal sem. še nekaj sva strmela v mesec. Drevesa, noč, teman svet, miren svet, reSen, reSen. Tu tako mirno stati, namesto trohneti v zemlji — ali more biti Se kaj več? »Samo, da Je minilo, Albert, kaj?« »Prekleto da. Ernest —« Za nama Je Škripalo ln pokalo. Dekleta za grmov ji so zdihovala visoko in potem tiho. Noč Je bila podobna viharju, mrzličavo napolnjena a prodirajočim življenje, ki se je hlastno vžigalo. V jarku je nekdo hropel. Odgovarjalo mu Je pridušeno smejanje. Kako blizu je vse skupaj, včeraj in danes, smrt in življenje. Tjaden je prišel iz temnega vrta. Ves Je bil od potu oblit, obraz mu je svetel. »Otroci, zdaj vsaj zopet vemo, da živimo,« je dejal in zapenjal suknjič. Sil smo okrog hlSe in naleteli na Willy Homeyer-ja. Na neki njivi je z listja zažgal velik ogenj ln vrgel vanj nekaj polnih pesti ugrabljenega krompirja. Potem je sedel sam pri ognju mirno in sanjajoče, ter čakal, da bo krompir pečen. Poleg njega je ležalo nekaj amerikanskih koteletov iz koncerv. Mi-glajoči ogenj je metal bakrene reflekse na njegove rdeče lase. Iz travnikov spodaj Je ustajala megla. Zvezde so bliščale. Sedli smo poleg njega ln pobrali krompir iz žerjavice. Lupine so bile črno spečene, toda vsebina je bila zlato-rmena in Je dišala. Z obema rokama smo zagrabili kotelete in smo žagali na njih, kot na ustni harmoniki. Zraven smo pili žganje lz naših aluminijastih čaš. Kako nam je dl4al krompir! Ali se vrti svet? Kje smo? Ali ne sedimo zopet, kot smo sedeli otrof na njivi, la katere močno dišeče zemlje smo ves dan izkopavali krompir. Za nami rdečelična dekleta v modrih, Izpranih krilih ln s košarami? VI od otrok zažgani ognji za krompir! Bel dim se je vlekel čez polja, ognji so prasketali, drugače je bilo tiho. Krompir je bil poslednji sadež, vse drugo je bilo požeto ln pospravljeno — samo Se zemlja, Jasen zrak, grenak, bel, ljubljeni dim, zadnja Jesen. Grenki dim, grenak vonj jeseni, od otrok zapaljeni ognji za krompir — hlad veje, veje ln lzveje; obrazi tovarišev, ml smo na potu, vojska ja končana, vse se čudovito razstopi — zopet ognji za krompir, zopet Jesen, zopet življenje. »Človek, Wllly, Wllly —« »KakSna reč, kaj?« je vpraSal ln pogledal. Roki ja Imel polni krompirja ln mesa. Oh, oven, jaz sem misli čisto nekaj drugega. * Ogenj je izgorel. Willy sl je obrisal roki ob hlače ln zaprl svoj nož. Na vasi so lajali psi. Drugače Je bilo vse tiho. Nobene granate več. Nobenega ropotanja municljsklh kolon. Niti ne previdnega Škripanja sanitetnih avtomobilov. Noč, r kateri bo umrlo veliko manj ljudi, kot jih je umrlo r eni sami noči zadnjih Štirih letih. Sil smo nazaj v krčmo. Toda tam je že postalo bolj mirno. Valentin si Je slekel suknjič ln napravil nekaj stoj na rokah. Dekleta so mu ploskala, toda Valentin ni bil vesel. Nevoljen Je dejal Kosolu: »Nekdaj sem bil dober artist, to tukaj pa ne zadostuje niti za sejem. Vse mi Je ušlo lz kosti. Valentin na drogu, to je bila preje brilantna točka programa! Zdaj sem revmatičen —« P rod v KUin,i iiL»vi francoski poslanik v Berlinu M. de Fontane/, dosedaj akreditiran na rimskem dvoru. Dežela brez poslov - Pomislite — dežela brez poslov — ali si je mogoče to predstavljati? In dežela je cel del sveta, kjer nihče ne opravlja poselskega dela! Ta dežela je Avstralija. Tam živi na 7 miljo-nih kvadratnih kilometrih okoli 6 milijonov ljudi, od teh pa je le kakih 100.000 domačinov, ki so zaposleni v vseh mogočih poklicih, samo posla ni nobenega med njimi. Pet šestin vsega prebivalstva so Evropejci, večinoma Angleži in Nemci, ki pa so vsi navajeni opravljati svoja dela sami. Tu ni nobene razlike med ljudmi: ministri, državni tajniki, mali uradniki in delavci, vsi so enaki. Njihove žene in hčere gospodinjijo in opravljajo vsa domača dela. One perejo, kuhajo, nosijo jedi tu mizo in pomivajo posodo. Včasih pomagajo ženskam pri delu tudi moški, kajti v Avstraliji se nihče ne čudi, de se mož v kuhinji prav tako dobro spozna kakor žena. Vzrok temu je morebiti ta, da so ženske v Avstraliji silno dobre gospodinje. Zaradi bremen, ki jih nalaga gospodinjstvo, so pa ženske v Avstraliji za duševno življenje kaj malo dovzetne. Gospodinjstvo v Avstraliji stavlja žene pred mnogo težje naloge kakor ženske v Evropi, kar je zopet posledica podnebja in gospodarskih razmer. Edina zabava, ki jo imajo ženske v Avstraliji, so sestanki z drugimi ženskami, kjer govore samo o kuhinji, o domu in o otrocih. V Avstraliji živi tudi okoli 50.000 Kitajcev, Mongolov in Malajcev, pa tudi med teini ne pade nikomur v glavo, da bi šel služit. Možje pridelujejo sladkor, love želve in biserne školjke ali pa love oštrige. Za noben denar na svetu pa ne gre Malajka pospravljat evropskega stanovanja, t. j. ona ne gre za posla. Zato pa morajo biti Evropejke v svojih domovih gospodinje in dekle hkrati. Mnogo žensk v Avstraliji se sicer zaradi teh razmer pritožuje, toda vse to nič ne pomaga. Koncem koncev se morajo udajati v svojo usodo. Poleg »kamena modrosti« so poznali alkimisti v srednjem veku tudi še »je«ih modrosti«, po4em »deviško olje« in »vodico življenja«, s katero se je dala vsaka mrtva stvar zopet oživiti. Alkimijo pa so imenovali tudi kovinarsko umetnost«, ker so znala baje z zgoraj omenjenimi sredstvi spreminjati »bokie« (t. j. manj žlahtne) kovine v zlato in »rebro. V Italiji imajo ohranjeno knjigo iz srednjega veka, kjer je napisanih nad 5000 paragrafov, kako se kovine izpreminjajo v druge. Vsebina te knjige je za nas naravnost smešna — toda kdo ve, kako se b-»do mogoče čez kakih par »to let takratni uf ju jaki smejali na&im znanstvenim knjigam? Plesalka Ana Pavlova na mrtvaškem odru t Londonu Truplo leži na odru v pravoslavni cerkvi v Londonu. Letalo »Do X« leti preko oceana Veliko letalo >Do X« je zopet temeljito popravljeno in je nastopilo »voj let preko morja. Slika nam kaže letalo pri letu za preizkušnjo. Težka avtomobilska nesreča pri Vratislavi Blizu Vratlslave (Breslau) se je prevrnil neki avtomobil iz Berlina v cestni jarek. Dva moška in dve ženski so umrli na licu mesta, šofer pa je težko ranjen. Kaj govore naše roke? Angleški zdravnik dr. Scanlan piše v nekem strokovnem listu o važnosti človeške roke za zdravniško preiskavo bolnikov in pravi: »Nobena zdravniška preiskava ni popolna brez temeljite preiskave človeške roke. Naša roka je tisti del telesa, ki je najbolj izpostavljen nevarnostim, ki nam prete od zunaj. Za preiskavo rok ima zdravnik ravno toliko zelo občutljivih aparatov na razpolago kakor za vsak drug del telesa. Nohte n. pr. lahko osvetlimo od znotraj in posamezne dele lahko tako povečamo, da vidimo krvna telesca. Tudi rokavice nam povedo mnogo, kajti ravno rokavice nam često odkrivajo to, kar bi nam njihov lastnik rad zakril. Človek n. pr. kadi cigareto za cigareto, nosi vedno rokavice, da prepreči, da ne bi prsti, ki drže cigareto, preveč orumeneli in ga izdajali že od daleč kot strastnega kadilca. Zenske zopet kade rade iz dolgih ustnikov iz istega vzroka. Dostikrat zadostuje le en sam pogled na roko, pa že veš, na čem je človek bolan. Protin ali revmatizem se pozna že na rokah. Tudi mnogo kožnih bolezni se da na rokah ugotoviti. Krč zaradi preobilega pisanja, posebne oblike prstov, ki jih dobe tipkarji in tipkarice in Igralci na klavir — vse to izdaja stan, ki mu bolnik pripada. Ce se roka nalahko trese, potem sklepamo lahko po vsej pravici na precejšnje uživanje alkoholnih pijač; roke se pa tresejo nekaterim tudi zaradi poškodb možganov in tudi živčno bolnim. Zdravje in bolezen, upanja in razočaranja, sreča ln trpljenje — vse odseva iz oblik in t* črt na roki In vse to nam odpira precej globok pogled v duševno življenje zdravih in bolnih ljudi. Stisk roke govori svoj poseben, toda razločen jezik, in vseeno Je, ali stisneš roko krepko ali mehko in zaspano, toplo ali bladno. suho ali mokro — notranje livljenje se ne zataji. Prekratka postelja V neki občini na Holandskem je bilo nedavno izpraznjeno mesto občinske učiteljice. Izpraznjeno službeno mesto so torej po vseh pravilih in po vseh določilih zakona razpisali in prošnje so začele polagoma prihajati dan na dan do konca določenega roka. Ko so nato gospodje občinski odborniki prošnje pregledali, so določili tri prosilke, naj se javijo na poskusni pouk, kakor je to določeno na Holandskem. Šolski vodja in gospodje odborniki so se po preizkušnji odločili, da oddajo službo učiteljici, ki Je bila po njihovem mnenju najboljša. Šolski vodja Je takoj nato priporočil novo sprejeti učiteljici, naj si dobi stanovanje in hrano pri nekem domačinu, ki je bil v občini zelo vpliven. Učiteljica je rea odšla k tistemu človeku in vse Ji je btlo prav. Toda preden sta se dogovorila glede cene, je opazil vplivni gospod, da Je učiteljica zelo visoke in krepke postave, višja celo, kakor pa Je bila za njo namenjena postelja dolga! Ker pa mož druge, daljše postelje ni imel, je začel premišljevati, kako bi se izvlekel iz zagate in da bi vendar-le sobo • hrano vred oddal, ne da bi moral kupiti novo, primemo dolgo posteljo za drag denar. »Hm,« si je mislil, »zakaj pa sem vpliven mož? Ali bi bil župan danes župan, če bi mene in moja podpore ne bilo?« Odšel je torej k županu in mu je potožil svoje bolečine zaradi postelje 8 pripombo, če ne bi bilo mogoče imenovati za učiteljico neko drugo prosilko, ki je sicer manj znala, bila pa je zato bolj drobne in majhne postave, tako da ne bi bilo treba zaradi nje vplivnemu možu nabaviti nove postelje *a drag denar. Župan je moža razumel in ker je tudi on hotel še ostati župan, je prošnji vplivnega moža ugodil in službo je dobila majhna učiteljica! To stori prekratka postelja... Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva utica 28 Za tiskamo odgovarja Otmar MlhAlek. - Urednik Milan Zadnek. — Za insefatni del oduevefja Avgust Koiman. — V*i t Ljubljani.