Je (centrala) P 908 E ROSUPELJSKI ODM.I ?004 1 752(497,4 Grosuplje) 2004014b,8/9 SLOVENSKI EKSODUS - Na pol poti Izraelci so po 430 letih vendarle Slovenci smo nanj čakali trikrat Za marsikoga bo v današnjem zmaterializiranem in svobodnjaško-anarhističnem svetu ta primerjava nestvarna, saj bo menil, da slovenske osamosvojitve in pridruževenje civiliziranemu svetu ni mogoče primerjati s tem svetopisemskim dogodkom. Nedvomno pa je svetopisemsko zgodbo zaradi tisočletnih oddaljenosti in večkratne preverjenosti veliko lažje predstaviti kot na našem primeru, saj zaradi vsakodnevnih prizemljenosti, obremenjenosti, vpletenosti v razne tokove in aktualne dogodke ter zaradi osebnih pogledov in interesov ponavadi nimamo celovitega pregleda nad trenutnim dogajanjem okoli nas. Gospod je rekel Mojzesu: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, kije v Egiptu, in slišal, kako vpije zaradi priganjačev. Da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v lepo in širno deželo, v deželo, v kateri se cedita mleko in med.«-2. MZ2,23-4,17 »Mojzes torej iztegne roko nad morje, in Gospod je odpravil morje s silnim vzhodnikom, kije pihal celo noč, in je napravil v morju suha tla, in voda se je razdelila. In sinovi Izraelovi so šli sredi morja po suhem...«2. - MZ 13,17-14,31 doživeli svoj eksodus Iz suženjstva v Egiptu, toliko časa... Na začetku se na kratko sprehodimo tisočletja nazaj v čas, koje bil Mojzes star že osemdeset let in so bili Izraelci že dolga stoletja zasužnjeni. Egiptovski faraoni pa so bili trdi in avtokratski vladarji. Privilegije so si širili tudi z zasužnjenimi Izraelci. Vsak dan so jim nalagali vedno večjo tlako. A če so v Mojzesovem času faraon na eni strani in na drugi strani Izraelci hoteli spoznati svoje pravo mesto v nravnem redu, so morali oboji skozi težko pot katarze in preizkušenj, ko so jih pestile razne nadloge. Vse te nadloge (tudi če jim odmislimo božji načrt) pa ostanejo še danes močno logične in razumljive. posledice uživastva. elitizma... Na rodovitni zemlji ob delti reke Nil seje naselilo za tiste čase ogromno število ljudi. Med njimi seje začelo pojavljati tudi vedno več nespametnih uživačev in iskalcev privilegijev, ki so živeli po nenaravnih zakonih. Voda v reki seje zato kmalu spremenila v kri. Trditev se nam danes zdi pretirana, vendar če pogledamo v zakulisje takratnega družbenega sistema in spomnimo, daje faraon ukazal pomoriti vse izraelske dečke (pa tudi do svojih otrok niso bili prav posebno prizanesljivi), postane svetopisemska navedba tudi zgodovinsko dejstvo. Nenazadnje je ta »družbena usoda« doletela tudi Mojzesa. Ko je hči Levija rodila Mojzesa ter videla, kako je lep, ga je skrivala tri mesece. Ko pa ga ni mogla več skrivati, je vzela košaro iz papirusa, jo zamazala z ilovico in smolo, po-ložila dečka vanjo in jo postavila v ločje ob bregu Nila. - 2. MZ 2,1-22 Nekateri raziskovalci stare zaveze sicer trdijo, da je Nil postal v pregosto naseljenem območju le rdeč od alg. Posledice pa so nato bolj kot po utrujenih in utrjenih Izraelcih udarile po pomehkuženih Egipčanih. Pojavile so se žabe, komarji, nato muhe, pa kuga in razni kožni tvori na ljudeh in živalih. Potem je vse pridelke pobila še toča. Kar je ostalo, so pojedli roji kobilic. Nato je po egiptovski deželi nastala tridnevna tema. Mar ni bil to smog, Nadaljevanje na strani 3 SERVIS IN PRODAJA KOLES schmnn NJE OPREMA ZA KOLESARJE? IN PROSTI ČAS^^ j , Pod gozdom C. IV/20 Tel.{01/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 788 PRODRJR: L|ubl)anska 1 f 1 290 Grosuplje tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 A X NA DAN DOSTAVA MOŠKIH!in ISKANIH REZERVNIH TOUOBnn UOIIIP DEL©V V TRGOVINO. PUT0PIP5CI * REZERVOIH DELOV ZR VSE VRSTE OSEBniH VOZU, 'DODBTnB 0PREIT1R, *moTORnnoun Razvojni program —~ V Občini Grosuplje je že v letu 1992 pričel potekati program urejanja podeželja na območju vasi Cerovo Zaradi želje po nadaljevanju programa urejanja podeželja, po oblikovanju skupne turistične promocije in ponudbe ter medsebojnem sodelovanju na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, pa smo v letu 2003 na pobudo Mestne občine Ljubljana z občinama Ig m Škofljica pristopili k skupnemu razvojnemu projektu podeželja z nazivom Sožitje med mestom in podeteljem. V okviru projekta smo večjo pozornost namenili področju kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti in turizma ter na teh področjih skuSali zagotoviti uresničevanje smernic razvoja ter sledili evropskim trendom. Vsa naia prizadevanja bodo dobila pravo podobo le ob konkretnih projektih, zato skušamo pri izvajanju skupnega razvojnega projekta k sodelovanju pritegniti lokalne prebivalce, druStva in različne organizacije v občini. S PROJEKTOM ŽELIMO pospetiti ra2voj tako primarne kmetijske proizvodnje kot tudi predelave ter s tem pridobiti nove gospodarske možnosti v kmetijstvu vzpodbuditi razvoj dopolnilnih dejavnosti oživiti posamezne turistične m kulturne točke ter promovirati občino in njene značilnosti, da postanejo zanimivi Sirfi javnosti uresničevati želje in ideje posameznikov ter zagotoviti nova delovna mesta sodelovati pri proiektih s sosednjimi občinami V prostorskem planu občine Grosuplje so že desetletja zarisana tudi obširna poplavna območja. Približno toliko časa se tudi pogovarjajo o zadrževalniku v Veliki ptok pri Stari vasi. Na sliki Je predstavljeno v modri barvi poplavno območje, kjer so bile zgrajene oziroma se še gradijo razni stanovanjski, poslovni In industrijski objekti od Jerove vasi, do križišča Logo, pa nato do tenis Igrišč, nove šole Brinje in na drugI strani skoz sredino naselja ob Prešernovi cesti. MOP pa trdi, da je to zadeva občine. V I Z i J A RAZVOIA PO vzpostavitev turistično informacijske pisarne, i/o turističnih vodičev in drugih turističnih delavcev - ureditev atraktivnih točk naravne in kulturne dediičme ter priprava turističnih aranžmajev (strokovno vodenje po Radenskem polju, Županovi jami. Taboru Cerovo, Magdalenski gori,...) ■ ureditev turistično rekreacijskega centra na Bottanju, kolesarskih in pohodniJkih poti ter drugih rekreacijskih povrjin v občini A V OB ponudbe na kmetijah s predelavo domaČi, prenočitvenih zmogljivosti tržnice pridelkov m izdelkov i naJih domači popis kulturne m etnoloike dediščine oblikovanje skupne tunstične ponudbe s sosednjim vkl|učenimi v razvojni projekt podeželja 771! HI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXIX / številka 8 - 9 / avgust - september 2004 v tAl SfAvllkl si lahko oreberete nova arheološka odkritja v cerkvi evropsko združenje govedorejcev changovi složno: V iej SIOVIIKI 81 lailRV piwwwi«rM» sv mohorja in fortunata v selih pri za rjavo pasmo obiskalo kmetijo Ml bomo se ostali v šmarju škufca v ponovi vasi stran 14 stran 7 sloveniji! stran 10 fVULIlVt V UK4MH1I iB»n REPUBLIKE SLOVENIJE PRILOGA KNJIŽNICA GUOSui cjt AdamiČAua ic 120040146,8/9 mogo uresničiti Simon, mladi štipendist Pekarne Grosuplje pravi, da sije od nekdaj želel delati s hrano, pri odločitvi, da bo postal pek, pa gaje prepričalo prav delo samo. "V osnovni šoli sem nekajkrat pomagal sosedu, ki ima manjšo pekarnico, in delo peka meje takoj navdušilo," pravi. "Od prvega dneva dalje sem imel najraje delo s testom, zato najbolj uživam prav pri oblikovanju izdelkov iz testa," razloži svojo ljubezen do ročnega ustvarjanja in doda: "Ko ročno obdeluješ testo, dobiš občutek za cel izdelek. Več mojih vrstnikov bi se odločilo za poklic peka, če bi ga že pred vpisom na srednjo šolo praktično spoznali." Ročno delo ga tudi sicer veseli, saj v prostem času rad rezlja izdelke iz lesa. "Svoje tri sestrice sem že razveselil z Q>si zibelko za punčke, izdelal pa sem že stojala za svinčnike, gozdno hišico in celo lesen avtomobilček." Sedaj obiskuje tretji letnik, vendar ima dovolj ambicij, da bo nekoč šel na fakulteto. Nadaljevanje s 1. strani ki so ga ustvarjali ob pretiranem kurjenju peči, ko so morali izraelski sužnji tudi na sobotni dan, v petek in svetek, (ali po naše v nedeljo) delati opeko za faraona? (Ob tem naj spomnim na 15. september 2004! Datum, ko bi morali spoštovati proste nedelje, pa ga bodo zaradi zakrknjenih dobičkoiskalcev obžalovali še dolgo mnogi novodobni slovenski sužnji...) Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je Gospod naredi/ nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počiva/. Zato je Gospod blagoslov/l sobotni dan in ga posveti/. - 2 MZ 20.1-17 VPRAŠLJIV DOBIČEK Današnja zahodna miselnost nam vsepovsod vsiljuje le razmišljanje o ustvarjanju dobičkov, ki ga največkrat zagovorniki odurnega kapitala uresničujejo poleg izkoriščanja večine ljudi tudi na račun prostora. Najprej se ti problemi preobremenjenosti pokažejo na vodi, nato v zraku, in kaj kmalu tudi v zemlji... Tudi Globočec ni tako daleč od nas. Pravzaprav smo Grosupeljčani prvi v istem povodju na največji slovenski reki. Pa smo našli odgovore morda v projektu Čista reka Krka? Podpisanih je že bilo kar nekaj pisem o nameri da se bodo zadeve izboljšale, a so ostale le na ravni promocije in kampanj aktualnih ministrov, ki pa za ljudi ob tej lepi reki še vedno niso naredili ničesar - ne na organizaciji ustreznih služb, ne pri gradnji kanalizacij, še manj pa na ozaveščanju prebivalstva. Zdaj imamo v Špaji dolini le posledice tega neodgovornega početja. Ob Globočcu smo lahko (ponovno) spoznali, da kar precej družbenih instrumentov in javnih ustanov ne obvladuje nesramnega kapitala. In teh primerov pri nas ni tako malo! Pa smo tam - pri egiptovskih nadlogah. NADLOGE UDARIJO (TUDI PRIVILIGIRANE) EGIPČANE Vse te preizkušnje pa za egiptovsko oblast še niso bile dovolj. Ker je bil njihov družbeni sistem zgrajen na izrazitem selekcioniranju ter pretirani skrbi za svojo elito (Je morda današnje točkovanje po šolah, tekmovalnost za vsako ceno, poudarjanje telesnosti... kaj drugega? Pa iskanje zaposlitev po zvezah?...), so zato tudi svojim prvorojenim dečkom nudili mnogo več hrane kot sojo bili deležni ostali otroci. A prav to je elitni sloj ugonobilo. Z večjo količino hrane, ki sojo dobivali kot priviligirani iz velikih v zemljo zakopanih kamnitih in opečnih kašč ter cistern, kjer so hranili žita in ostale pridelke, so prvorojenci pojedli tudi več strupenih plesni. Prav na tej točki se je nato Egipčanom zgodil dramatičen preobrat, saj so se jih nadloge dotaknile šele takrat, ko so jih udarile na osebni ravni. Prej je bilo njihovo srce zakrknjeno, trdo kot kamen. Šele tedaj seje tudi pobožanjena in nezamenljiva oblast začela zavedati svoje majhnosti. Prej so si zamišljali (tako kot naši nekdanji edino zveličavni oblastniki, pa tudi sedanji ne mislijo dosti drugače), da so nenadomestljivi in nezamenljivi ter da le oni znajo sukati oblastno žezlo. LAHKOMISELNOST IZRAELCEV Vendar so tudi Izraelce spremljale prav tako zelo težke, a drugačne nadloge, ki so v tej zgodbi bolj kot narod mišljeni kot ljudstvo, ki naj bi razmišljalo o svoji prihodnosti. Ali mi razmišljamo o prihodnosti? Ni jih bilo malo, ki so kmalu po osamosvojitvi Slovenije začeli razglašati, da je bilo »včasih« bolje kot zdaj. Kdaj, včasih? Da, bili so polni egiptovski lonci mesa, a je bilo meso kupljeno na kredit (tako kot so zdaj povečali javni dolg z razpršitvijo tudi na razna podjetja v večinski lasti države). H koritu pa si lahko prišel le, če si se klanjal oblastni eliti, ali pa si bil vsaj toliko previden, da te niso »pogruntali«. Vsi smo vedeli za Goli otok, za drugorazrednost državljanov, pa tudi za prirejanje zgodovine. Tisti pa, ki so v javnosti o tem spregovorili, so se kaj hitro znašli na brezizhodni strani, ko niso dobili minimalnih pogojev za preživetje, če že niso bili zaprti ali pa jih je vzela noč (na primer slovenski slikar naive in grosupeljski učitelj Viktor Magyar!). Vendar se zagovorniki diktatorskega komunističnega režima še danes sprenevedajo in sejejo 1 j u i j ko slovenskih sporov. Tudi zaradi slednjih smo Slovenci kljub osamosvojitvi ter vstopu v Evropo ostali sredi puščave. To seje zgodilo tudi Izraelcem, ko so se nato po dolgem potovanju skozi puščavo večkrat pritoževali nad težkimi pogoji vsakdanjega preživetja, a so pozabljali, da jim tudi polni egiptovski lonci mesa niso nahranili duha in ustvarjalnega poleta svobodne volje. Ko se je faraon bližal, so Izraelov! sinov! vzdignili oči in zagledali Egipčane, ki so šli za njimi. Izraelov! sinovi so se silno prestrašili in so vpili h Gospodu. Rekli so Mojzesu: »Al/ mar n/ bilo grobov v Egiptu, da si nas odpeljal, da umremo v puščavi? Kaj si nam stori/, da si nas izpeljal iz Egipta? Ali ti nismo že v Egiptu govorili in rekli: 'Pusti nas, da služimo Egipčanom!- Saj bi bilo boljše za nas, da bi služili Egipčanom, kakor da umremo v puščavi.' - 2. MZ 13,17-14,31) VIHARNIKI Če bi se Slovenci v zgodovini prepustili naključnim tokovom, bi nas v nekaj več kot tisočletnem obstoju odpihnilo v pozabo lahko že večkrat, a so se našli ljudje ob pravem času na pravem mestu. Narodna smrt nam je pretila tudi v SFRJ - slej ali prej bi prišlo do nje. Množični izhod iz »rdečega in zamočvirjenega ter močno usmrajenega morja« smo izbrali ravno v pravem trenutku - ne dan prej in ne dan pozneje nam to ne bi več uspelo. Mednarodni vetrovi (Kaj vetrovi? - Orkani!) bi zapihali po rajski deželici pod Triglavom in le sem ter tja bi se našel kak »konju-šar«, ki bi se morda le še spominjal, da so ljudje pod tem častitljivim očakom sanjali svoje sanje ... TEMEUNI KAMNI ZA NARODNI OLTAR Danes smo Slovenci pred novimi izzivi. Že Bojan Štih je pred več kot desetletjema dejal, da se v razvitem svetu ne bomo proslavili z izdelovanjem vijakov, temveč s kakovostno in prepoznavno kulturo. V Evropi danes smo, a se ji ne znamo niti dobro predstaviti, kdo smo. Kot da bi se sramovali sami sebe! Med osnovne temelje kulture poleg jezika spada tudi zaokrožen fizični prostor, na katerem živimo. Ali ga uporabljamo premišljeno? Ga imamo dovolj zaščitenega? Kakšne so evidence na posameznih področjih (zemljiški, prometni, energetski in komunalni katastri, naravna in kulturna dediščina, vodni viri, odnos do obdelovalne zemlje, gozdov...). Če že tega nimamo urejenega, kako bomo šele gospodarili s temi potenciali. Celo 3 % preostalih slovenskih kmetov, kolikor jih je še ostalo, so več ali manj v želji po čim večji produkciji posegli po raznih strupih, ki morijo zdaj čebele, zdaj »znorijo krave«, pa se »ovce praskajo« in tako dalje. Spomnimo pa, da je največ kmetov propadlo prav po osamosvojitvi. Kmetje pa so bili nosilci narodnega jezika v vsej zgodovini in dobri skrbniki tudi narodnega prostora. Po drugi strani pa so čebelarje izločili iz programov za pridobivanje evropskih sredstev, ker pravijo, da čebele niso domače živali pač pa navadni insekti. Ali nam je treba takih »znanstvenih« ugotovitev? Vsak osnovnošolček ve, da čebela ni domača žival. Čebela pa je bila med Slovenci od nekdaj koristna in zato spoštovana. Kranjska sivka ne pogine, temveč umre! OZRIMO SE PO NAŠEM OBČINSKEM PROSTORU! Do prostora smo že pred leti imeli zelo mačehovski odnos. Danes ni veliko bolje. Kapital je že zdavnaj nadvladal oblast, le-ta pa večinoma le potrjuje v ozadju dogovorjene zgodbe o uspehu pobratene kliente-le. Samo zidovi pa ljudem ne bodo prinesli delavnih mest. Spomnimo tudi, kako počasi caplja za tem navideznim razvojem razvoj gospodarske (ceste, energetika, pločniki, kolesarske steze, kanalizacije, kabelsko omrežje...) in družbene (šole, zdravstveni dom, knjižnica...) infrastrukture. Tudi to so vatli kakovosti. HUDIČ (ŠE VEDNO) UUUKO SEJE Vendar se tudi danes (že spet) pojavljajo razni lažni preroki. Dobro ste lahko tudi v zadnjih mesecih slišali, kakšne obljube trosijo. Prirejali so razne veselice ne samo za svoje sim-patizerje, temveč se predstavljali na raznih službenih srečanjih za državni denar ali denar sponzorjev, ki pa se tako in tako napajajo pri državnih koritih. Televizija pa je na debelo snemala, kot da gre za odkritja Amerike. Samo ozrimo se, o čem vse smo morali glasovati na referendumih! Pa je oblast prisluhnila glasu ljudstva? Prirejali so tudi veselice za upokojence, a večina upokojencev v vseh štirih letih ni bila nikamor povabljena. Zdaj so jih vabili (400.000 upokojencev ni malo!) tudi na srečanja v javne službe, kjer so bili zaposleni in so jim med postrežbo kazali uspehe. Tako so že pred volitvami pojedli nes samo volilni golaž temveč tudi precej velik kupček lastne substance. Imamo pa tudi takšne »preroke«, ki na skrivaj s sprejem v roki čečkajo anarhistične parole po zidovih, ograjah in drevesih, jutri pa nas bodo z lažnimi ideali in z orožjem v rokah terorizirali in spravljali v nove svete vojne, revolucije in diktatorske režime. Slovenci smo podobnih dogajanj v zgodovini že imeli kar nekaj. V neredu in nasilju pa je vedno zmagovalo le še hujše nasilje. (Med najbolj nasilne in še danes sporne datume slovenske zgodovine po 6. aprilu 1941 sodi tudi 16. september 1941, o katerem uradno zgodovinopisje še ni reklo resnice. Naj si preberejo Slovenskega poročevalc, ki so ga natisnili v grosupeljski tovarni!) TRENUTEK ZA RAZMISLEK Vendar kljub vsemu temu menim, da so možna tudi v današnjem času na materialni plati življenja dobra izhodišča. Poleg jezika in širše kulture je vsak narod dolžan zaščititi svojo samobitnost tudi s pravilno izrabo svojih prostorskih fizičnih potencialov. Za to vendarle mora poskrbeti politika. Le-ta pa naj bi vedno delovala v okviru danih in optimalnih možnosti, s posluhom za urejanje družbenih in ekonomskih razmer na načelih trajnostnega razvoja. Grosuplje bi lahko pri tem izkoristilo vsaj eno veliko prednost, saj leži na stičišču velike alpske in mediteranske regije - geografska meja namreč poteka prav skozi Grosupeljsko kotlino. Skozi mejo pa pelje pot k sosedom... Z medsebojnim dopolnjevanjem funkcij podeželskih in urbanih območij, iskanju konkurenčnih gospodarskih con, učinkovitim razmeščanjem dejavnosti, večnamensko rabo posameznih območij in medsektorskim povezovanjem, bi se lahko uprli trenutnemu vrtičkarstvu in gradnjam plotov na različnih področjih. S tem bi vzpostavili razmere za kvalitetno delovno in bivalno okolje, kulturno prepoznavnost in socialno vključenost ter na teh podlagah poskrbeli za dostojanstvo vsakega posameznika in spoštovanju temeljnih vrednot in človekovih pravic. ALI LAHKO SVOBODA IN RED HODITA Z ROKO V ROKI? Naj spet spomnim, da so Izraelci nato po Mojzesu na gori Sinaj prejeli Deset božjih zapovedi, ki so jim kazale pot v prihodnost. Prav z njimi pa bi lahko še danes razrešili celo vrsto družbeno nerešljivih gordijskih vozlov. Zdaj je le prišel čas, ko naj bi se slovenski »izrael« odločil ali bo šel naprej in dokončno našel izhod iz »trstičnega«, močvirskega morja ali pa bo še kar naprej capljal na mestu in čakal Egipčane in njihove polne lonce mesa. A spomnimo! Vode so se vrnile in zagrnile vozove in konjenike in vso faraonovo vojsko, kije prišla za njimi v morje. Niti eden izmed njih ni ostal. - (2 MZ 13,17-14,31) Da. zato gre. Za drugačno kulturo - za kulturo preživetja Slovencev. Jože Miklič Na gornji sliki je predstavljen »eden od viškov« občinskega prostorskega planiranja. Območje vodnega vira Kačjek pri Duplicah je bilo že pred desetletji občrtano z robovi varovanja. Ko pa so gradili novi krak avtoceste mimo Police, so se odločili, da območje zaščite vodnega vira prekinejo čez sredino. Po dograditvi ceste, ki je bila zgrajena brez zaščitnih elementov (potrebno bi bilo napraviti sorazmerno drag glineni naboj in položiti zaščitno folijo), so spet narisali območje zaščite vodnega vira po starih mejah čez zgrajeno avtocesto. GROSUPELJSKI ODMEVI 3 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: iozem@siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje In fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET MACE DON I 1290 Grosuplje. Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje. Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MESECU OKTOBRU JE TREBA ODDATI DO PETKA, 8. OKTOBRA 2004. ČASOPIS IZHAJA PREDVIDOMA VSAKO TRETJO SREDO V MESECU (FEBRUARJA IN AVGUSTA ČASOPIS NE IZIDE.) Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravi co do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo. morajo pa biti avtori-zirani, podpisani (in požigosani). Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko pri šlo do sporov po Zakonu o medijih, Je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom • pravne osebe morajo prispevek avtonzirati in dodati se žig. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaro cena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF. TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepo-znavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK raz-slojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. PRIMER GOSPODARJENJA Z JAVNIMI DOBRINAMI ALI: KRATKA ZGODBA DOLGE ZGODOVINE NEKE CESTNE LUKNJE V vas Zagradec so naši starši napeljali vodovod v letih od 1972 do 1974. Od Mlačevega pa do vasi so položili alkaten cev premera 80 mm. Nato ga je »slavnostno« in brezplačno prevzelo Komunalno podjetje Grosuplje. Potem se je »politika« odločila, da bodo zgradili vodovod še čez Lobček do Luč. Zagradčani so soglašali, a so opozorili, da bo prišlo do dodatnih obremenitev, saj bodo nihanja pritiska v vodovodu precej večja, kot so bila dotlej... Vmes je »politika« postavila tudi spomenik v Grahovcu, ki je padel točno na sredo načrtovanega vaškega cestnega priključka na »partizansko magistralo«, a je niso zgradili, ker je bilo premalo partizanov v teh krajih. Vmes so 1984 Zagradčani asfaltirali pot do vasi in po vasi, šele čez nekaj let pa je bila asfaltirana regionalna cesta do plešivskega spomenika. Ob spremembi priključka je bilo treba popraviti stare cestne načrte in vodovod je padel v dolžini približno 70 m točno pod asfaltno razširitev priključka. Potem seje začelo: prva luknja zaradi puščanja vodovoda, pa druga luknja, tretja ... in vse tako naprej. Zadnjo, ne vem točno katero, si lahko ogledate na fotografiji. Kolikokrat je bil zaprt vodovod ali pa je bila umazana voda in koliko avtomobilskih gum je že bilo presekanih, pa se ne vpraša nihče. A če bi nekdo seštel vse stroške samo vzdrževanja, bi lahko izračunal, da je bilo vse dosedanje popravljanje na tem odseku precej dražje, kot če bi zamenjali vodovodno cev na omenjenem odseku v kompletni dolžini. Da pa je cesta zaradi stalnega zamakanja zaradi tega uničena, je samo po sebi umevno. Ko se Je začel šolski pouk, so učenci plezali skozi gradbišče avtobusnega postajališča. VPRAŠLJIV ASFALTNI POBRIZG - V Ponovi vasi so v ostrem ovinku naredili asfaltni pobrizg, ki naj bi povečal oprijemljivost vozil na cestišču. V pogovoru z delovodjem po končanih delih smo izvedeli, da naj bi ta pobrizg »zdržal« od 5 do 7 let. Ker pa je na začetku ovinka pobrizg bil že po enem tednu precej »pobrušen«, in glede na desetletne Izkušnje pri gradnji cest in tudi s pobrizgi, se sprašujem, če ne bo njegov rok trajanja precej krajši? 23 IZ 19. SEJE OBČINSKEGA SVETA V Grosupljem okoli 250 zazidljivih parcel Svetniki so na izredni julijski seji, na kateri sta kljub dopustniškem mesecu manjkala samo dva predstavnika ljudstva, sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine za obdobje od leta 1996 do 2000, dopolnitev 2004. Z 20. julijem je namreč začela veljati nova strategija razvoja države, ki bo v razvoju prostora prinesla nekaj sprememb. »Dosedanja zakonodaja je temeljila na tem, da je vsak zaintresiran posameznik vložil prošnjo za zazidljivost parcele, strokovne službe pa so na to ugotavljale, ali parcela odgovarja vsem zakonskim in drugim predpisom. Prostorski red in strategija pa bosta zadevo obrnila na glavo. Sedaj bodo strokovne službe najprej pripravile plan, katera področja okoli naseljenih naselij bodo zazidljiva. Vnaprej bodo določile zazidljiva področja. Vsaka sprejeta vloga bo enostavno umeščena v okvir načrtovane za-zidljivosti,« je novo prostorsko zakonodajo kratko strnil župan Janez Lesjak. Do leta 2001, ko seje zaključil čas sprejemanja vlog, je bilo na Občino naslovljenih kar 600 prošenj za zazidljivost. Med javno razgrnitvijo se je izločilo dve tretjini vlog, ki so zadevale izredne lokacije, nasprotne s prostorskimi izhodišči Republike Slovenije. Zatem je stekel postopek javnih razgrnitev, pridobivanja mnenj in soglasij, februarja pa so bile pridobljene še tri lokacije (širitev pokopališča, določitev območja za pasje zavetišče, spremembo stanovanjskega območja v stanovanjsko območje z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi). V nadaljnjo obravnavo je šla tretjina oziroma 250 vlog, 30 vlog pa je bilo neusklajenih, in sicer zaradi različnih vzrokov. Nekatere niso bile potrjene zaradi poselitvenega območja, ker je kdo izrazil željo po gradnji objekta izven naselja, zaradi kmetijskih zemljišč prve kategorije, zaradi vlog na območju poplavnih površin ... Župan je tudi pojasnil, da je Občina Grosuplje plan sprejela v najkrajšem možnem roku, vloge pa se tudi bolj nagibajo v komercialno kategorijo kot pa v dejansko reševanje socialne problematike. Razprava se je raztegnila zaradi kritike na pripravo gradiva, saj nekaterim svetnikom ni bilo jasno, kaj pravzaprav sprejemajo. Plan so po burnem prečesanju vendarle sprejeli z devetnajstimi glasovi in enim vzdržanim mnenjem. Že 450 novih vlog za pozidavo zemljišč Od 20. julija dalje imajo vse slovenske občine tri leta časa za sprejem strategije razvoja občine in prostorski red občine. Na vnovično presojo o urejanju prostora pa čaka na Občini Grosuplje že 450 vlog za pozidavo zemljišč. Po novi državni strategiji in prostorskem redu pa bo na področju urejanja in razvoj prostora nastopilo nekaj sprememb, saj bodo strokovne službe vnaprej določile območja zazidave in vloge, ki se bodo prekrivale z razvojnimi prostorskimi smernicami, bodo tudi sprejete. »Gledalo se bo na razvoj krajine in stike s sosednjimi pokrajinami,« je novo strategijo predstavila Mojca Lovšina, vodja urada za prostor, »prostorski red bo peljan tako, da se bo naselje razvijalo sorazmerno, več možnosti za razvoj pa je gotovo ob cestah in vpadnicah kot pa v hribovitejših ali odmaknjenih območjih.« Za koliko vlog pa je prvi občinar prepričan, da bodo uspele priti skozi državno rešeto? »Praviloma se izkaže, da je kriterijem ustreza samo dobra tretjina vlog, vse ostale so zavrnjene že v prvi fazi. Kakšne vloge so to? Predvsem tiste, na podlagi katerih želijo lastniki svoje domove graditi na robu gozdička, ob potoku, sredi travnika. Take vloge sedaj odpadajo. Gradnje bodo predvsem v okviru zaključenih urbanih naselij. Zaključki, ki se bodo zgodili na lokalnem nivoju, bodo šli najprej v presojo na republiške strokovne institucije. Prepričan sem, da bomo v prostoru domači bolj radodarni, ker bolj čutimo s krajani, se pa bojim, da se bo glede na izhodišča državne strategije zazidljivost v Sloveniji skrčila. Dejstvo je, da se je v preteklosti slovenski teritorij zelo pozidal!" Večji nadzor policije nad vozniki tovornjakov Pri izkopu zemljišč za Sončne dvore se velika količina materiala z veliko hitrostjo prevaža po cestah, ki za tako vožnjo niso primerne, je na seji Občinskega sveta občine Grosuplje izpostavil svetnik dr. Miro Kranjc, ki je vprašanje prometnih kršitev voznikov gradbenega materiala izpostavil že na eni od preteklih sej. Cesto proti Brezju je označil kot veliko dirkališče za kamione. Zato je apeliral na občinsko redarstvo in policijo, naj na tem območju zagotovita red v prometu. Župan Janez Lesjak je ustregel njegovi prošnji in zatrdil, da bo občina od policije zahtevala večji nadzor. 60 odstotkov Grosupeljčanov na delo v Ljubljano V začetku sedemdesetih let je občina Grosuplje postala nekakšno spalno predmestje slovenske prestolnice. V 30 letih je na njenem prostoru zraslo kar 1300 individualnih hiš, približno 60 odstotkov delovno aktivnih Grosupeljčanov pa dnevno migrira v Ljubljano. Tudi zaradi tega, meni župan Janez Lesjak, je naše okolje neobremenjeno in ekološko čisto. Podjetnik/ In obrtniki iz Ljubljane selijo proizvodnjo v Grosuplje V preteklosti so Grosuplje naseljevali pretežno stanovalci iz prestolnice, ki so iskali domovanje v mirnem in čistem okolju. Vedno večje zanimanje za gradnjo v naši občini pa narašča tudi med podjetniki in obrtniki, ki želijo zaradi dragih parcel v Ljubljani svoje poslovne in industrijske prostore zgraditi v Grosupljem. Deset odstotkov popusta pri obračunu komunalnega prispevka V grosupeljski občini je opaziti porast obrtne in gospodarske dejavnosti, zato je občina uvedla nekaj mehanizmov za spodbujanje gospodarstva. Vsako podjetje, ki se odloči za gradnjo pri nas, dobi deset odstotkov popusta pri obračunu komunalnega prispevka. V Grosupljem je okoli 600 gospo- darskih subjektov, nezaposlenost pa je padla pod republiško povprečje, ta je okoli 10 odstotkov. To pomeni, pravi župan Janez Lesjak, da je življenje v tej dolenjski občini tudi za občane ugodno. Grosuplje se bo povečalo za 1200 prebivalcev Grosuplje ima trenutno okoli šest tisoč prebivalcev in se še širi. intenzivna gradnja stanovanj bo v prihodnjih nekaj letih to številko poveča/a še za dodatnih tisoč priseljencev. Vgradnji so namreč štiri zazidalne cone, ki jih bo v bližnji prihodnosti napolnilo do 1200 stanovalcev. Zasebniki postavljajo ograje na cestišče Svetnik Janez Mervič je izpostavil problematiko Stranske poti 2 v Grosupljem, ki vodi na Ljubljansko ulico. Tam je neki zasebnik postavil betonsko ograjo kar na cestišče. Župan Janez Lesjak je obljubil, da bo na ogled poslal inšpektorja, saj je prepričan, da gre v tem primeu za kršitev zakona o gradnji objektov. lo. Ureditev cestnega obroča bi rešila prometni kaos v središču mesta, zato je Občina v prostorskem aktu opredelila novo območje za postavitev obvoznice. Župan Janez Lesjak: »Obvoznica naj bi bila dolga 2,5 kilometra, treba bi bilo zgraditi tri mostove čez železniško progo, cena pa naj bi bila okoli dve milijardi in pol, kar znaša celoten občinski proračun. V tem trenutku zato ne vidim teh sredstev. Bomo pa obvoznico začeli graditi postopoma, v roku petih oziroma šestih let, in z njo reševati najbolj obremenjene dele.« Črkarska pravda in komasacije Jože Šircelj je na občinsko upravo naslovil pobudo, da se k vsaki spremembi odloka pripravi čistopis, kar bo svetnikom olajšalo delo. Vprašal je tudi, kaj se v občini dogaja s komasacijami. »Določena sredstva v proračunu so namenjena za komasacije, realizacija pa je blizu ničle.« Navezal pa se je tudi na razpravo o knjižnici Grosuplje in župana pobaral, ali seje občinska uprava v pogovorih premaknila kaj dlje. Župan mu je pojasnil, da so dogovori tik pred realizacijo. Kar pa se tiče komasacij, je pojasnil Janez Lesjak, pa sta na območju Grosupljega dve področji, in sicer eno proti Ponovi vasi ter drugo proti Mlačevem. »Sedemdeset odstotkov lastnikov mora biti za komasacijo, s tem prostorskim planom pa je dana podlaga za njeno izvajanje.« Kaj se dogaja v Škocjanu? Svetnika Martina Tomažina je zanimalo, kaj se dogaja s prostorom v KS Škocjan. Dejal je, da se nanj obračajo tisti, ki so vložili vloge po spremembi namembnosti zemljišča, pa nanje niso prejeli odgovora. Zanimalo ga je tudi, koliko je rešenih primerov. Župan mu je odvrnil, naj se vsi zainteresirani občani obrnejo na občino, kjer bodo prejeli strokovno mnenje. Individualne gradnje zamenjujejo večstanovanjski objekti Grosuplje je ena izmed najhitreje zazidljivih občin. Individualno gradnjo, ki je višek dosegla v sedemdesetih letih, pa zaradi tržnega interesa v zadnjih letih zamenjujejo skupinske gradnje. Te rastejo pri Stari pošti na Brva-cah, v Dvorih 3 in 4, strogo individualnih hiš pa seje v zadnjih letih v Grosupljem zgradilo le okoli 40 ali 50, nekaj več le na podeželju. Iz vikend hišic stanovanja Lastniki počitniških objektov v občini Grosuplje že nekaj časa izražajo željo po prekategorizaciji počitniških naselij v stanovanjska. Največji problemi pa, kot je poudaril župan Janez Lesjak, se izkazujejo na Polici. V nekdanjih vikend hišicah se lastniki trajno naseljujejo, kar pa odpira nove probleme. Zaradi slabše opremljenosti teh naselij z vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo na občino lega veliko breme. »Počitniška naselja je potrebno na novo opremiti z infrastrukturo, napeljati vodo, kanalizacijo, urediti ceste in jih vzdrževati skozi vse leto. Vikend naselja so praviloma odmaknjena od urbanih delov, kar občini povzroča velike dodatne stroške. Pojavlja se težava, kako tem naseljem zagotoviti vse pogoje stanovanjskega naselja,« je zaskrbljen Lesjak. Občinska bitka s črnimi gradnjami Občina Grosuplje se že nekaj let sooča z legalizacijo črnih gradenj, ki so zlasti v obrobnih naseljih rasle kot gobe po dežju. Veliko napak je bilo tudi s strani uradnih služb storjenih v preteklosti, ko so se hiše z gradbenimi dovoljenji zidale na nezazidljivih parcelah. »Črne gradnje se sicer še pojavljajo, veliko pa jih je starejšega datuma, ki so šle skozi obdobje, ko je država dala zakonsko možnost, da se legalizirajo. Žal pa veliko naših krajanov ni šlo v ta postopek in so izgubili vsako možnost za legalizacijo. Velikokrat sem jezen, kako nas ti ljudje potem izsiljujejo. Vendar tam, kjer se izkazujejo resnični bivanjski problemi, stvari uspešno rešujemo. Večino smo jih rešili, vendar s tem še ni rešen status črne gradnje. Sicer so dobili zazidljivost na zemljišče, objekt pa je še vedno črna gradnja. Kako ga bodo legalizirali, pa mi v tem trenutku ni jasno!« je poudaril župan Janez Lesjak. Prometni kaos v Grosupljem še nadaljnjih pet let! Izgradnja obvoznice okoli naselja Grosuplje je tema, ki se v naši občini vleče že vrsto let, saj seje področje, predvideno za cestno traso, že pozida- Nič enosmernih cest Ker so ceste v naselju Grosuplje prometno preobremenjene, vozniki za izogibanje najbolj zgoščenim prometnim predelom uporabljajo tudi stranske in prečen ulice. Te pa so večinoma preozke za dvosmerni promet, saj so nekateri krajani svoje objekte postavili tik do cestišča. Župan Janez Lesjak: »Občina sedaj ne more podirati hiš in rušiti ograj, da bi razširila cesto in bi promet na teh ulicah normalno stekel. Pričakujem, da se bo promet prilagodil razmeram in bodo vozniki bolj strpni.« Zaradi bojazni pred nesrečami so se stanovalci domislili, da bi bilo ceste primerno preurediti v enosmerne a-li jih celo zapreti za promet. Vendar ima Lesjak drugačno mnenje. »Nesreč na teh ulicah pravzaprav ni. Čeprav se pojavljajo veliki pritiski skupnosti stanovalcev po zaprtju teh cestišč, sam in tudi občina vztrajamo, da v Grosupljem ne more biti nobena ulica enosmerna. Tisti trenutek, ko postavimo e-nosmerno cesto, se namreč obremeni promet na drugi ulici.« Melioracijski kanali se zasipajo Kmetijska področja urejena z melioracijo so bila v preteklosti prioriteta. Z usihanjem kmetijske dejavnosti in vračanjem odvzetega premoženja pa ugašajo tudi melioracijski kanali. Kmetje jih zasipajo, saj ni nikogar, ki bi jim to dejanje preprečil. Kaj to pomeni za zemljišča v občini, pojasnjuje župan Janez Lesjak: »Varuha teh sistemov ni, zanje nihče ne skrbi. Država z vsemi svojimi institucijami zagovarja stališče, da se naravi vrača tisto, kar ji je bilo odvzeto. To so med drugim tudi razna mokrišča. Ni posebnega interesa, da bi se vzdrževali sistemi, ki so bili nekoč namenjeni za osuševanje teh področij. Od ministrstva smo celo prejeli odgovor, da bo v naši občini vrisana le tretjina melioracijskih sistemov. Ne ve se pa še, kdo jih bo vzdrževal.« Barbara Pance outique STRANSKA POT I lz 1290 GROSUPLJE OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, DA V SOBOTO, 2. OKTOBRA 2004, SELIMO POSLOVALNICO NA NOVO LOKACIJO KOLODVORSKA 2, GROSUPLJE (ZGRADBA UPRAVNE ENOTE). NA NOVI LOKACIJI VAM BOMO PRIPRAVILI ŠE VEČJO IN BOLJŠO PONUDBO. NA DAN ODPRTJA, 2. OKTOBRA 2004, VAM NUDIMO - 20 % POPUST. PODALJŠANJE ROKA ZA VLAGANJE ZAHTEVKOV Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. I. RS, št. 58/2002) določa upravičence, zavezance, višino vračila, način in pogoje vračanja. Zakon je v petem členu predvidel ustanovitev posebne komisije, ki naj bi opravljala strokovne in tehnične naloge. Le ta je sestavila predlog tabele, ki vsebuje podatke kot so višina priključnine, prispevek za SIS ter srednji tečaj Banke Slovenije za preračun zneskov v DEM, ki je služilo za izračun višine vračila. Omenjeni zakon Je bil spremenjen na podlagi Izida referenduma, čemur je sledila sprememba, objavljena v Ur. I. RS, št. 55/ 03, ki je določala, da se vrnejo vlaganja v celoti in ne več v odstotkih v povezavi z letom vlaganj. Vendar pa je bil med najpomembnejšimi elementi tudi rok za vložitev zahtevkov na državno pravobranilstvo. Ta je bil v zakonu vezan na objavo poziva za vložitev zahtevkov za vračilo vlaganj. Poziv je bil objavljen 6.2.2004 in ker je bil zakonski rok 4 mesece, se Je rok iztekel 7.6.2004. S spremembo, objavljeno v Ur. I. RS, št. 86/2004, je bil zakon ponovno spremenjen in sicer je podaljšan rok s štirih na deset mesecev. Tako se sedaj rok za vlaganje zahtevkov izteče 7.12. 2004. Pomembno določilo zadnje spremembe je tudi to, da se zahtevki, ki so bili vloženi po roku, torej po 7.6.2004 ter pred uveljavitvijo te spremembe, štejejo kot pravočasno vloženi. Občina Grosuplje je poslala sezname upravičencev do vračila vlaganj tistim krajevnim skupnostim, za katere je tak seznam imela, prav z namenom, da upravičenci ugotovijo, ali so na seznamu potencialnih upravičencev ali so morebiti sami sklenili pogodbo za pridobitev telefonskega priključka in zato niso na seznamu. Zahtevke za upravičence, ki so vlagali preko krajevnih skupnosti, ki so razpolagale z ustrezno dokumentacijo, pa Je na pravobranilstvo že vložila občina. Za vse, ki so našli dokumentacijo oziroma ugotovili, da so v roku od leta 1974 do vključno 6. 4.1998 sami neposredno sklenili pogodbo s pravnim prednikom Telekoma, je torej še vedno čas za vložitev zahtevkov na krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu. Za naše občane je to: Državno pravobranilstvo RS, Subičeva 2, p.p. 649,1001 Ljubljana. Občina Grosuplje, Urad za splošne zadeve POGLED Z DRUGE STRANI Odgovor na županov članek »Prvo polletje«, objavljen v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov SREČANJE PREDSTAVNIKOV OBČIN IN SODELAVCEV LJUBLJANSKE URBANE REGIJE 10. septembra 2004 Je na Igu potekalo 2. srečanje predstavnikov občin In sodelavcev Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Na njem je potekala tudi seja Programskega odbora Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije, na kateri so obravnavali projektne predloge za sofinanciranje iz neposrednih regionalnih spodbud. V popoldanskem delu je udeležencem o učinkovitem upravljanju javnih sredstev predaval dr. Brendan Gillespie z okoljskega direktorata mednarodne Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. Na srečanju je potekala tudi seja Programskega odbora RRP LUR, na kateri so potrdili listo prioritetnih predlogov za sofinanciranje iz neposrednih regionalnih spodbud. Zatem so predstavniki RRA LUR predstavili aktualne projekte. Med njimi so precej pozornosti namenili vprašanju o zavetišču za zapuščene živali, projektu Kolesarske poti in sodelovanjem RRA LUR s sosednjimi regijami na Projektu regionalna zasnova prostorskega razvoja Kamniško-Savinjskih Alp. Po predstavitvi projektov so se udeleženci v razpravi dotaknili tudi prihodnjega Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije. Lilijana Resinovič, direktorica RRA LUR, je opozorila, da se trenutno pripravlja strategija razvoja za obdobje od leta 2007 do 2013 na državni ravni. To pomeni, da bodo morale občine Ljubljanske urbane regije kmalu razmisliti, ali bodo k temu pristopile oziroma na kakšen način in kdaj bodo to storile. DR. BRENDAN GILLESPIE: OSKRBA S PITNO VODO V popoldanskem delu je udeležencem srečanja predaval dr. Brendan Gillespie, vodja oddelka za države nečlanice v okoljskem direktoratu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Dr. Gillespie je sodeloval pri pripravi Okoljskega programa v srednji in vzhodni Evropi, ki so podlaga vrsti programov varstva okolja v mnogih novih članicah Evropske unije. Pri izvajanju programov se je namreč izkazalo, da je za izvedbo in uspeh investicij zelo pomembno kakovostno upravljanje z javnimi sredstvi. Zato seje dr. Gillespie v svojem predavanju na področju učinkovitega upravljanja javnih sredstev dotaknil primera storitve oskrbe s vodo. Opozoril je na različne vidike, daje voda po eni strani osnovna človekova pravica, po drugi strani pa je ekonomska dobrina. Izpostavil je argumente o državni in lokalni finančni politiki, pri čemer je opozoril na okoljsko učinkovitost različnih programov. Poudaril je, da je za učinkovito upravljanje potrebno določiti odgovornosti in kriterije za ocenjevanje projektov. Pri izvajalskih pogodbah med občinami in komunalnimi podjetji je treba ločiti vloge vlade, ki mora skrbeti za načrtovanje in predpise, in vlogo komunale, ki je lahko javna ali zasebna. Pred nekaj leti so se pojavile napovedi, da bo zasebni sektor popolnoma prevzel javnega, a se to vendarle ni zgodilo. Napovedal je, da bo vprašanje o zasebnem in javnem upravljanju pri oskrbi z vodo še dolgo na dnevnem redu, saj v praksi obstajajo različne oblike partnerstev. Osrednja tema prihodnjega srečanja, 11. novembra 2004, bo Vrednotenje učinkov strukturnih skladov. Iz zapisa mag. Lorene Korošec Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Načeloma sicer nisem pristaš medsebojnih časopisnih polemik in razčiščevanj, temveč mije mnogo ljubše neposredno soočenje argumentov in stališč, ker pa me župan Janez Lesjak v zadnji (julijski) številki Grosupeljskih odmevov s podtikanjem polresnic in natolcevanji poizkuša osebno diskreditirati, menim, da je prav, da na istem mestu tudi odgovorim. Župan v prvem delu svojega prispevka nekritično opisuje vsesplošen napredek in razvoj občine, v drugem delu pisanja pa išče »notranje sovražnike«, ki so krivi, da ni še uspešnejši. Takšno pisanje me močno spominja na neke polpretekle čase in poročanje o neverjetnih uspehih in velikih delovnih zmagah, hkrati pa tudi na zgodbico o cesarjevih novih oblačilih, v kateri se na koncu izkaže, da je cesar nag. Resnici na ljubo je treba povedati, da ni vse slabo in da so bili nekateri projekti dobri in uspešni (na primer šola Št. Jurij). Kljub temu pa vidimo svetniki Slovenske demokratske stranke veliko zamujenih priložnosti. Problematika zdravstvenega doma, ki bi ga inšpekcijske službe skoraj zaprle, in izgradnja novega se nam zdi bistveno pomembnejša kot prizidek h knjižnici. Na stanje, v kakršnem so ceste in ostala infrastruktura, verjetno ni potrebno posebej opozarjati, ob izgradnji 500 novih stanovanjskih enot pa se nam zdi nujno poskrbeti tudi za ustrezno infrastrukturo (ustrezna prometna ureditev, otroško varstvo, šole, delovna mesta...), skratka nujno se nam zdi zagotoviti primerno kvalite- to bivanja tako sedanjim občanom kot tistim, ki se nam bodo še pridružili. Prepričani smo, da se občina ne more razvijati in graditi od danes na jutri - kakor pač nanese, temveč je potrebno imeti neko jasno razvojno vizijo. Če se vrnemo k županovem pisanju in očitkom opoziciji, da zavira delo Občinskega sveta, da na seje prihaja nepripravljena ter da zastopa ozke strankarske in osebne interese, pa bi pripomnil, da me takšno pisanje močno spominja na znano zgodbico »primite tatu« in kazanje s prstom na druge zato, da se ne opazi napak tistega, ki kaže. Če bi držalo, da se svetniki opozicije ne pripravljamo na seje in da gradiva sploh ne pregledamo, potem župan z nami ne bi imel nobenih težav, kajti stara resnica je, da se da prepričati in zmanipulirati le tistega, ki stvari ne pozna. Če pa stvari poznaš in se na neko točko temeljito pripraviš, ti nekdo težko proda prazno slamo. Gledalci, ki so lahko preko kabelske televizije spremljali zadnjo (julijsko) sejo Občinskega sveta, so jasno videli, da ob pomembni točki dnevnega reda ne župan, ne njegove službe niso znale (ali pa niso hotele) predstaviti vsebin akta po vneseni predlagani spremembi (zanimivo - kajti ravno oni so bili predlagatelji in pripravljalci točke), pa vendar je bila točka, katere vsebine ni znal (ali pa ni hotel) nihče od pristojnih pojasniti, s podporo LDS-a in ZLSD gladko potrjena. Prav tako so imeli gledalci večkrat priliko videti, kako včasih župan goreče zagovarja interese nekaterih čla- nov Foruma 21 in drugih veljakov a-li pa celo sorodnikov svetnikov LDS-a. Seveda je v takšnih primerih obravnava teh točk in sprejem predlaganega »širšega družbenega in občinskega interesa«, vsak, ki si upa misliti drugače, pa zavira in blokira delo Občine. Neodgovorno se nam zdi, da gradivo za nekatere (predvsem občutljive) točke dnevnega reda svetniki prejmemo na sami seji, tako da gradiva ni moč proučiti. Župan, ki kot predlagatelj gradivo pozna (poznajo pa ga tudi svetniki LDS-a, ki imajo z županom pred sejo Občinskega sveta skupne koordinacije), pa od nas zahteva, da o teh točkah glasujemo. Če tak način dela zavračamo, pa smo (tako župan) leni, neodgovorni... ter hkrati zaviramo delo Občine. Človek pogosto dobi občutek, da naš župan še vedno živi v nekem polpreteklem obdobju, v času, ko je zveličavna le ena resnica (seveda njegova) in ko so vsi tisti, ki mislijo drugače, »notranji sovražniki« in krivci za vse nepravilnosti, ki se dogajajo. Takšno razmišljanje in metode županovega dela niti ne presenečajo glede na službo, katere pripadnik je po dokumentih, ki so bili lani spomladi objavljeni na spletni strani »Udba.net« (dokument LE-ON-158), bil tudi naš župan Janez Lesjak. Svetniki Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da je pri vodenju Občine potrebno iskati čim širše soglasje ter da je naloga župana povezovati interese vseh političnih opcij in s tem vseh volivcev. Prepričani smo, daje ravno Občinski svet mesto, kjer se soočajo različna mnenja in pogledi, ter skupno iščejo rešitve, ki bi ustrezale večini. Če temu ni tako, če ne sme nihče misliti ali celo glasovati drugače, kot misli župan, potem ne potrebujemo ne svetnikov ne Občinskega sveta. Župan bo o vsem odločal sam ali po »nasvetu z vrha« in namesto v demokraciji bomo zopet živeli v že minulem totalitarizmu. Verjamem, da bi tak način vodenja Občine najbolj ustrezal županu, vprašanje je le ali bi bile v tem primeru izpolnjene tudi želje in pričakovanja vseh občanov. Zavedamo se, da je demokratičen način vodenja Občine, pri katerem župan poizkuša prisluhniti in upoštevati interese vseh političnih opcij in s tem želje vseh volivcev, izredno zahtevno opravilo, ki od župana zahteva mnogo dobre volje in širine. Zavedamo se tudi, da uspešno vodenje občine zahteva celega človeka, ki se mora marsičemu odreči, delati več kot je normalen delavni čas in mnogokrat biti na razpolago občanom »v petek in svetek« ter. da včasih županu ni lahko. Zaradi povedanega nas čudi, pa tudi skrbi, da grosupeljski župan Janez Lesjak, po leg tega, da vodi veliko in zahtevno občino celo brez podžupanov (v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi /33a. člen/ in s Statutom občine Grosuplje /33. in 38. člen/) sedaj kandidira še za poslanca Državnega zbora. Ker sta obe funkciji izredno zahtevni in odgovorni ter obe zahtevata »celega človeka«, se sprašujemo, katero od obeh funkcij bo v primeru izvolitve za poslanca Janez Lesjak zanemaril. Božo Predalič. občinski svetnik PRVO POLLETJE Odgovor na prispevek župana, ki je bil objavljen v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov Svetniki SDS o svojem delu poročamo praviloma ob koncu leta, pa vendar moramo odgovoriti na nekaj neresnic in poskusov zavajanj s strani župana Janeza Les-jaka. Zavajanje javnosti si župan lahko privošči le z občani, ki ne spremljajo sej občinskega sveta preko kabelskega sistema, s katerim pa je pokrit le center Grosupljega, medtem ko se razširitev kabelskega sistema v druga območja občine Grosuplje zavira, čeprav je izkazan interes tako pri občanih kot pri ponudniku kabelskih storitev. Preprosto ni res, da za svetnike Slovenske demokratske stranke nič ni dobro, svetniki SDS le odkrito povemo, kar mislimo, da ni dobro, in v svojih razpravah podpremo tisto kar je dobro za občino Grosuplje in njen razvoj. Pri predlogih, s katerimi se ne strinjamo, predlagamo tudi alternativne rešitve, ki pa so vedno nesprejemljive za župana, rešitve in predloge opozicije župan Janez Lesjak arogantno in kategorično zavrača. Svetniška skupina SDS s svojim delom predstavlja županu resno alternativo in je zmožna ponuditi občanom in občini Grosuplje več in ravno zato smo stalno predmet diskreditacij s strani župana. Da smo predmet tudi osebnih diskreditacij, se je pokazalo tudi na seji, na kateri smo odločali o razlastitvi lastnika čevljarske delavnice, ki stoji na zemljišču, na katerem bo stal prizidek Knjižnici Grosuplje. Svetniki SDS smo večkrat javno povedali, da smo za novo knjižnico v Grosupljem, pri tem pa smo podvomili v županovo odločitev, da se nova knjižnica zgradi na sedanjem mestu. Predlagali smo alternativne lokacije in rešitve, ki bi nu- dile boljšo in kvalitetnejšo bibliotekarsko storitev občanom, poleg tega pa bi za izgradnjo lahko porabili manj davkoplačevalskega denarja, ki ga občina še kako potrebuje na drugih področjih, zlasti na posodabljanju komunalne infrastrukture. Naj še poudarimo, da občinski svet nikoli ni odločal o lokaciji knjižnice, to je bila samovoljna županova odločitev. Na seji nismo nasprotovali izgradnji knjižnice, kot je to prikazoval župan, nasprotovali smo le sklepu razlastitve, s katerim se vračamo v prejšnje čase, v čase v katere se nemalokrat vrača naš župan. Posebej žalostno je to, da si župan privošči vse to blatenje in zavajanje le za to, ker pripadamo drugi stranki kot on in ker ni zmožen peljati kulturni dialog in povezovati stranke v občinskem svetu, da bi dosegle tisto, kar bi bilo za občane in občino najbolje. Svetniki SDS postopkov v občini ne želimo zavirat/, večkrat pa smo na sejah OS postavljeni pred dejstvo, da moramo v zadnjem hipu odločati o nečem, o čemer nismo seznanjeni, župan nam ne daje na voljo dovolj časa in možnosti za kvalitetno odločanje, zadeve so zamegljenje, pri nekaterih pa so jasno vidni interesi in apetiti župana Lesjaka. Ponovno poudarjamo, da župan seje vodi izredno slabo, stalno v nekem izrednem stanju, stanju, v katerem se on tako dobro znajde. Ne prisluhne rešitvam in predlogom svetnikov z nasprotne in celo ne s svoje strani. 0 stanju in delu v občini pa kdaj drugič, pa saj že na luknjastih cestah vsak dan vidimo, kako je. Svetniki SDS v OS občine Grosuplje VLADA ANTONA ROPA V PRETEKLEM MANDATU PREMALO STORILA ZA RAZVOJ OBČIN Ko je pred štirimi leti koalicija, ki jo vodi LDS, podpisovala koalicijski sporazum z ZLSD, SLS in DESUS-om, se je z njim zavezala, da bo pospešeno podpirala uravnotežen razvoj regij ter da si bo prizadevala za uzakonitev pokrajin. V času Drnovškovega vladanja se ni zgodilo nič, ko pa je zasedel premierski stol Anton Rop, smo dobili zgolj novo ministrstvo za regionalni razvoj in novo ministrico. Kup obljub, pa malo realizacije. 0 tem najbolj zgovorno pričajo podatki. Po statističnih podatkih je bruto domači proizvod v osrednji slovenski regiji kar za dobro tretjino nad slovenskim povprečjem, medtem ko najslabše razviti regiji, koroška in podravska, po bruto domačem proizvodu zaostajata približno 20 % za slovenskim povprečjem. Najlepše se ti ekonomski kazalci odražajo v brezposelnosti. Če osrednje slovenska regija beleži zgolj 7,8% brezposelnost, ima podravska regija še enkrat večjo, kar 16,2% brezposelnost, rekorder pa je pomurska regija, ki ima 17,5% brezposelnost. Več kot očitno je, da bo nadaljevanje Ropove politike povzročalo še večje razlike v razvoju posameznih regij v Sloveniji. Namesto da bi državljanke in državljani imeli povsod v Sloveniji enake možnosti, kar je nenazadnje ustavno zagotovljena pravica, bodo ljudje ob nadaljevanju takšne politike živeli vedno slabše. Razvojnih razlik se dobro zaveda tudi Evropska unija. T.i. kohezijski skladi EU (denarna pomoč EU regijam za odpravljanje razvojnih razlik) čakajo na slovensko vlado, vendar je bila Ropova vlada, kljub novo nastalemu ministrstvu za regionalni razvoj, premalo aktivna, da bi lahko prišli do kakršnih koli omembe vrednih evropskih finančnih sredstev za regionalni razvoj. Se pa je vlada Antona Ropa lotila reševanja problematike razvoja občin na povsem njej lasten način z večjo centralizacijo in še več birokracije. S takšnim uradniškim pristopom imamo izkušnje tudi v naši občini. Pred nekaj časa smo namreč na predlog župana Lesjaka v občinskem svetu podprli pristop k Regionalni razvojni agenciji za ljubljansko urbano regijo, v kateri so nam obljubili kopico projektov za razvoj občine v prihodnje, vendar pa vse bolj kaže, da bo ostalo zgolj pri obljubah. Človek bi celo pričakoval, da si bo župan Lesjak, ki zastopa našo občino v programskem svetu agencije, znal izboriti boljši kos razvojnega denarja za našo občino. Pomembni projekti, kot so ureditev glavne cestne infrastrukture, izboljšanje prometne varnosti, ureditev javnega potniškega prometa, komunalne infrastrukture ter energetska oskrba v načrtih agencije niso zastopani v zadostni meri, oziroma so po načelu delovanja vladne koalicije LDS in ZLSD občini Grosuplje obljubljeni dolgoročno, podobno v oblakih pa so za te projekte ostala obljubljena tudi finančna sredstva. Dr. Peter Verlič, občinski svetnik OB 15. OBLETNICI SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Svetovni slovenski kongres je bil ustanovljen na srečanju Draga leta 1989 in prav zato je tudi slavnostna prireditev ob njegovem okroglem jubileju potekala na istem mestu. V sklopu programa letošnje Drage 2004 se je program odvijal v parku Finžgarjevega doma na Opčinah v Italiji, v soboto 4. septembra 2004 od 15. ure dalje. Draga je tradicionalno srečanje slovenskih katoliških izobražencev in intelektualcev iz Slovenije in tujine. Letošnja Draga 2004 je bila še posebno bogata, saj je bilo prvič, da smo Slovenci iz zamejstva in Slovenije skupaj v družbi evropskih držav po vstopu Slovenije v EU. V programu so se zvrstili naslednji razpravljavci: Najprej je navzoče pozdravil predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa mag. Stanislav Raščan. ki je prebral pozdravno pismo predsednika Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič. Sledil je slavnostni govor prof. dr. Stanislava Grande o prehojeni poti 15 let Svetovnega slovenskega kongresa. V nadaljevanju programa so številne udeležence pozdravili še bivša predsednika SSK dr. Jožef Bernik in gospod Bojan Brezigar. Po končanem uradnem delu so se udeleženci v prijateljskem vzdušju pridružili pogovoru, obujali spomine, razmišljali pa so tudi o prihodnosti Svetovnega slovenskega kongresa ter začrtali nekatere njegove smernice za prihodnje delovanje. V zadnjem obdobju je bilo več poskusov, s katerimi so nekateri želeli zmanjšati pomen delovanja svetovnega kongresa in so zato tudi v letošnjem proračunu republike Slovenije zmanjšali sredstva za njegovo delovanje, vendar to ni razlog, da Svetovni slovenski kongres ne bi nadaljeval svojega poslanstva in uresničeval programa, ki je bil prvič javno predstavljen prav na Dragi leta 1989. V zadnjem obdobju je bilo doseženo že veliko, vendar pa je še vedno odprto vprašanje slovenske sprave in dokončanje postopka poprave krivic. Sedanje državne meje Slovenije ne odražajo celotnega slovenskega kulturnega prostora. Pri tem imamo v mislih slovenski skupnosti v Italiji in Avstriji, ki so neprekinjeno naseljena ob sedanji meji s Slovenijo, in tudi slovenski skupnosti na Madžarskem in Hrvaškem. Te skupnosti še vedno predstavljajo izrazito kontinuiteto z matico, tako v prostoru kot v času. Ob vstopu Slovenije v EZ in po odpravi meja je to območje postalo ozemeljsko enoten kulturni prostor. Slovenska politika se bo morala odločiti, ali želi ohraniti dele narodovega telesa v sedanjih administrativnih mejah ali bo po ukinitvi administrativnih meja utrjevala celoten slovenski kulturni prostor. Odločitev ne bi smela biti politična, pač pa zapisana v nacionalnem programu Slovence, kot obveza vseh prihodnjih vlad. Družina je temelj za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Šolstvo pa je vir utrjevanja jezikovnih in kulturnih vrednost slovenstva tudi v prihodnje. Slovenska država bi morala sedaj, po vstopu EU. na obrobju današnje administrativne meje ustanoviti vrsto izobraževalnih in gospodarskih centrov, ki bi bili kljub enakovrednim programom evropskemu šolstvu ter svetovnim standardom, prijaznejši in dostopnejši vsem, ki živijo na obrobju našega kulturnega prostora ter bi obrnili trend odhoda slovenskih možganov. Tudi gospodarstvo je eden od osnovnih temeljev za življenje in preživetje. Kot vidimo pa temu ni tako. Slovenska politika bi se morala bolj zavedati, da države in narodi umirajo na svojih nacionalnih mejah. V Evropski uniji brez meja bodo za nacionalno preživetje temeljnega pomena jezik, kultura in nacionalno gospodarstvo, iz katerega lahko črpamo sredstva za samoohranitev prej naštetega. Temelj nacionalne zavesti je še vedno družina. Cerkev pa je eden od opornih stebrov slovenskih družin ter posameznikov. Cerkev je bila tudi steber slovenstva v zamejstvu in po svetu. Številnim duhovnikom gre zahvala za ohranitev sloven ske kulture, jezika in narodne zavesti, tudi doma. Politiki z oblastjo prihajajo in odhajajo. Cerkev pa je že tisočletje hram tolažbe in upanja, kamor so se skozi stoletja zatekali verni in neverni ter odhajali potolaženi in ohrabljeni. Zato smo jo vključili v naš program kot enega od ključnih stebrov slovenske družbe. Pričakujemo, da bo tudi v bodoče tako. To je ob 15. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa naše sporočilo vsem, ki danes krojijo prihodnost in usodo slovenskega naroda. Svetovni kongres pa ima tudi številne letne projekte, ki postajajo že tradicionalni. Prav v teh dneh Svetovni slovenski kongres organizira prvo svetovno srečanje slovenskih arhitektov in urbanistov iz celega sveta, ki poteka na Brdu pri Kranju pod pokroviteljstvom predsednika RS g. Janeza Drnovška. Matjaž Trontelj, član upravnega odbora SK SSK NE PREHITRO V ŠOLO Zgodilo se je: V soboto, 11. septembra, smo v Kopru zelo uspešno izpeljali projekt »Ne prehitro v šolo«, ki je bil namenjen vsem o-snovnošolcem od 5. do 8. oziroma 6. do 9. razreda. Naš dan se je pričel okoli 9. u-re zjutraj, za nekatere iz bolj oddaljenih krajev pa tudi že mnogo prej, ko smo se zbrali na železniških postajah po vsej Sloveniji. Vsak od sodelujočih odborov je z različnimi aktivnostmi že prej izbral določeno število otrok, katerim smo želeli s prireditvijo polepšati dan. Okoli 12. ure smo z vlakom prispeli v Koper, kjer se je začel u-radni del prireditve. Otroke smo najprej pogostili, jim predstavili potek prireditve ter jih razdelili v skupine. Kot smo obljubili, so pri projektu sodelovali tudi policisti, gasilci in reševalci, ki so predstavili projekt z osnovnim sporočilom, »da ne smemo hiteti oziroma dirkati na cesti, temveč samo na organiziranih dirkališčih«. Pomerili so se tudi v spretnostni vožnji s kolesom, najbolj pa so se veseli, vožnje s pravimi karti. Najhitrejši udeleženci pri vožnji s karti so se na koncu pomerili tudi med seboj, kjer so prvi trije dobili lepe nagrade (šola kartinga, začetni tečaj surfanja, tečaj kikboksa). Otroke so nagovorili tudi: kandidat za poslanca SDS v Kopru, g. Ervin Bužan, predsednik mestnega SDS odbora Koper, g. Igor Colja, ter celo evropska poslanka ga. Romana Jordan Cizelj. Prireditev je imela tudi dobrodelni namen, saj je vsak od udeleženih otrok s seboj prinesel igrače in šolske potrebščine, ki jih je kasneje prevzela predstavnica Mladinskega zdravilišča Debeli Rtič. Na koncu pa bi se radi zahvalili tudi vsem, ki so na kakršen koli način omogočili izpeljavo tega projekta, še posebej pa Slovenskim železnicam, podjetju Fructal d.d., podjetju Šport, servis in trgovina Erdani Domžale, Prehospitalni enoti Koper, Policijski postaji Koper, Gasilski brigadi Koper, Koprskemu odboru SDS in SDM. Urša Predalič, 00 SDM Grosuplje OB JAVNIH IZJAVAH HRVAŠKIH POLITIKOV, DA SO NEKATERI DELI SLOVENSKEGA OZEMLJA OB MEJI HRVAŠKI, IN OB MOLKU SLOVENSKIH POLITIKOV 0 TEM VPRAŠANJU V Grosupeljskih odmevih - julij 2004 - sem zasledil članek z naslovom PO VEČ KOT 30 LETIH ZAHTEVALI VRAČILO ZEMLJIŠČA! Ker problematiko poznam, bi rad pojasnil nekatere stvari, ki so v članku za nepoznavalca morda nejasne. Leta 1967 je bila iz delov katastrskih občin Stranska vas in Grosuplje ustanovljena nova katastrska občina Grosuplje naselje. Po pogodbi med Občino Grosuplje in Geodetskim zavodom Slovenije je bila na območju nove katastrske občine nato opravljena tako imenovana »nova izmera«, kar je pomenilo, da je Geodetski zavod na novo - ne oziraje se na obstoječi kataster - izmeril vse parcele in objekte ter izdelal nove katastrske načrte v merilu 1:1000. Pri tem niso bile upoštevane stare številke parcel, temveč so bile parcele v okviru nove katastrske občine na novo oštevilčene. Pred začetkom izmere je bil lastnikom parcel na tem območju objavljen javni poziv, naj s količki označijo meje svojih parcel in na tablicah napišejo svoje podatke, tako da bodo izvajalci del lahko nemoteno opravljali svoje delo. Ker je malokdo od lastnikov izpolnil to nalogo, so morali izvajalci geodetskih del sproti - s povpraševanjem ljudi, ki so jih našli na terenu - ugotavljati tako parcelne meje kot lastnike. Jasno je, da je pri tem prišlo tudi do napak. Ker so bile takšne napake predvidljive, je bila za njihovo odkritje in odpravo po izdelavi načrtov predvidena razgrnitev novih podatkov o parcelah. Vsi lastniki so bili na razgrnitev vabljeni s potrjeno vročitvijo. Za izvedbo razgrnitve je občina imenovala tričlansko komisijo, eden od članov je bil tudi geodetski strokovnjak, vendar ni bil iz Grosupljega. Na razgrnitvi so bili lastniki parcel seznanjeni s spremembami parcelnih oblik, površin in katastrskih kultur, prikazana jim je bila tudi primerjava med prejšnjimi in sedanjim podatki, iz katere je bilo razvidno povečanje ali zmanjšanje skupne površine njihovih zemljišč, razloženi so jim bili tudi vzroki za takšno razliko. Katastrske kulture in njihove kakovostne razrede je prav tako na novo določil strokovnjak - agronom. Prikazanim novim podatkom je lastnik lahko ugovarjal, o ugovoru pa je morala Geodetska uprava Grosuplje izdati odločbo, na katero se je lastnik lahko pritožil. Ugovorov skoraj ni bilo. Poleg razgrnitve je bila dodana še ena varovalka: izdelani katastrski načrti z vsemi pripadajočimi podatki so bili namreč podlaga tudi za izdelavo nove zemljiške knjige, kjer so bili lastniki še enkrat seznanjeni s podatki in tudi sicer zaslišani glede lastništva. Za pritožbo na podatke nove zemljiške knjige so lastniki imeli še leto dni časa. Po tem roku so podatki zemljiškega katastra in zemljiške knjige postali uradni, vsakršna nadaljna njihova sprememba pa je bila mogoče le še po dogovoru ali s tožbo. Šele po teh postopkih je takšne podatke kot uradne prevzela Geodetska uprava. Pri svojem vsakdanjem delu je Geodetska uprava v naslednjih letih naletela na več napak, nastalih ob novi izmeri, saj lastniki zemljišč na razgrnitvi novih podatkov očitno niso bili dovolj pozorni. Če je šlo za lastništvo, napak ni mogla odpraviti sama. Vse take napake so lahko - potem, ko so bili nanje opozorjeni - odpravili le lastniki z ustreznimi postopki. Izjava direktorja občinske uprave, da občina popravlja napake Geodetske uprave izpred 34 let, zato ne drži. Gre sicer za napačne podatke, ki jih vodi Geodetska uprava, vendar je takšne prevzela po uradni dolžnosti, potem ko so od izvajalca meritev šli skozi dvojno kontrolno sito, pri čemer nobeden od lastnikov - ne občina ne zasebnik -nista opazila očitne napake na svojih zemljiščih. Vinko Petrič SREČANJE PRVIH USLUŽBENCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA GROSUPUE Srečali smo se po 59 letih. Čas nas prehiteva in se mnogim nam že izteka. Naše misli pa uhajajo nazaj v mladost, kot da ne bi minilo že skoraj 60 let. Spet hočemo ujeti in podoživeti tiste lepe in srečne trenutke naše mladosti v letu 1945, ko smo postali svobodni v novi domovini. Z Anico Zaviršek sem se prvič srečala v internaciji v Gonarsu. Leta 1945 pa sva se ponovno srečali na Okrajnem ljudskem odboru Grosuplje. Anica je bila poverjenica na Oddelku za socialno skrbstvo in zdravstvo Okraja, jaz pa sem delala na Oddelku za trgovino in preskrbo. Z Anico večkrat obujava spomine na čas, ki sva ga preživeli na Grosupljem. Gledava slike in ugotavljava, koliko nekdanjih sodelavcev še živi, kje so in kako preživljajo jesen življenja. Tako se nama je porodila misel, da organizirava srečanje okrajnih uslužbencev. Začeli sva zbirati naslove in jih iskali po vsej Sloveniji. Ta vztrajnost seje nama poplačala. Ugotovili sva, da je 40 nekdanjih sodelavcev Okrajnega LO že pokojnih. Razposlali sva 27 vabil na to srečanje. 5. junija 2004 smo se udeležili srečanja v gostilni na Brezovici. Srečanje je bilo prisrčno in ganljivo hkrati. Nekoč mladenke in mladeniči OLO Grosuplje so prišli na srečanje kot babice in dedki, ki so jih pripeljali vnuki ali smo vi. Dolga leta so prinesla svoje, vendar smo se dokaj hitro prepoznali. Navzoče je pozdravila s kratkimi, lepimi besedami Anica Zaviršek. Pozdravil nas je tudi župan Občine Grosuplje Janez Lesjak, Recitirana je bila pesem Dragice Zakrajšek Zgodovina in junak iz njene prve pesniške zbirke. Veselo smo se pogovarjali in obujali spomine na tista davna, začetna leta okoli 1945, ko smo bili veliki entuziasti. Ničesar nam ni bilo težko narediti. Za nas ni obstajal uradni čas, niti denar. Naše želje so bile samo: USPETI! Kar prehitro nam je minil čas srečanja, vendar bodo ostali spomini: Andrej Zaviršek je srečanje posnel na svoj aparat, da nam bodo ostali spomini na to srečanje. Ljudmila Jeras Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SK SSK) je že 27. avgusta leta 2002 z ustanovitvijo »Odbora za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo« v svojih izjavah opozarjala na težave, ki jih imajo slovenski prebivalci s hrvaškimi državnimi organi. Zaradi nedoslednosti slovenske politike in posledično tudi varnostnih organov RS se v tem času stanje ni izboljšalo, temveč se politični in fizični pritiski do pripadnosti slovenskega ozemlja celo stopnjujejo. Zato se ponovno obračamo na slovensko vlado in tudi na slovensko javnost z vprašanjem: do kdaj in do kod bomo dopustili, da Hrvaška povečuje svoje zahteve po slovenskem ozemlju in šikanira slovenske državljane, ki živijo v neposredni bližini neurejenih delov državne meje med R Slovenijo in R Hrvaško. Zato predlagamo: - da slovenska vlada zahteva od hrvaške vlade, da umakne obstoječe objekte z mejne kontrolne točke, ki stojijo na slovenskem ozemlju Sečovlje (parcelna št. 5451 k.o. Sečovlje, občina Piran) in jih prestavi na svoje, hrvaško ozemlje, - da se javno objavi imena politikov In posameznike, ki so dovolili in podpisali (če so?) dovoljenje za postavitev zgoraj omenjenih objektov na slovenski zemlji, - da slovenska vlada in državni organi spoštujejo sprejete sklepe Državnega zbora o celovitosti Piranskega zaliva, zaščitijo slovenske državljane pred nasiljem hrvaških obmejnih o-rganov ter z vsemi sredstvi preprečijo nenehne vdore hrvaških specialcev in ribičev na slovenske dele ozemlja. Vlada se mora na vse izzive iz Hrvaške odzivati takoj in o tem obveščati ustrezen organ v EU. Slovenska vlada naj odkrito pove hrvaškim politikom in javnosti, da njihova pot v EU še vedno vodi skozi Slovenijo. Zavedajoč se, da zadnjic v zgodovini oblikujemo meje svojega ozemlja, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa poziva vso slovensko javnost, da se skupno zavzamemo za ohranitev vsake pedi naše zemlje, ki nam skozi tisočletje pripada in je do danes nobena imperialistična sila ni odvzela. Predlagamo, da združeni nastopimo proti politikom, tudi slovenskim, ki želijo odtujiti in »razprodati« dele slovenske zemlje s političnim kupčkanjem. Pozivamo vse Slovence doma in po svetu, da združimo moči in ohranimo svoje narodno ozemlje, ki so nam ga v varstvo zaupali naši predniki. SLOVENSKA KONFERENCA SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA (SK SSK) SREČANJE PO 59 LETIH Pred mnogimi leti, leta 1945, smo se znašli na pogorišču vojne in na tem pogorišču začeli graditi temelje današnje občine Grosuplje. Prišli smo partizani iz vseh vetrov takrat končane vojne. Pred nami je bila porušena domovina. Največ nas je prišlo iz Bele krajine. Šolali smo se v vasi Gradnik. (V tej vasi so bile razne šole in delavnice med vojno). Od tam smo se pripeljali na kmečkih lojtrnih vozovih. Vsi slabo oblečeni, lačni, premraženi. Minil je šele marec in april in prihajal mesec cvetoče pomladi - maj in konec vojne. V naših srcih pa je bilo neuničljivo upanje in pričakovanje, da se kmalu srečamo s svojci, kolikor jih je še živih, čeprav smo slutili, da morda marsikoga ne bomo več srečali. Padli so kot borci, aktivisti ali v tujih taboriščih. Ko smo se pripeljali v Grosuplje, smo se naselili po kmečkih hišah. Nekaj nas seje naselilo pri Vodičarju in Cestarjevih. Takoj smo pričeli z delom. Ustanoviti je bilo treba OLO. Pisarne smo si uredili v Jerajevi hiši. Hrano smo si kuhali še po partizansko - v kotlih pri Vodičarjevem hlevu. Prvo plačo smo lahko dobili po enem letu. S tem se nismo obremenjevali. Naša večja skrb je bila, kako preživeti mesto in ljudi, ki so bili po vojni brez vsega. Prišli so iz raznih taborišč in jih doma ni čakalo hrane niti za grižljaj. Koje mednarodna pomoč Unicef-a zaživela, smo se za silo oblekli in pokrili take nujne primere s to hrano. Prišlo je tudi mleko v prahu, kar je nadomestilo pravo mleko, ki ga marsikak otrok ni več poznal. To mleko so dobile zdravstvene ustanove in šole. Počasi se je življenje normaliziralo, vsak je delal svoje delo z veseljem. Da smo preživeli ljudi v mestih, smo veliko potovali in sklicevali sestanke s kmeti, da smo dobili hrano, kar je bilo zelo težko, kajti tudi vasi so bile revne s hrano in so se težko preživljali. Boljši časi so se začeli, ko so se začele odpirati tovarne. Okrajni uslužbenci pa smo po podeželju iskali delovno sposobne ljudi. Od začetka so bili ljudje boječi, ko pa je bil prebit še ta zid, so se sami ponujali. Ko so bile te glavne naloge opravljene, so ukinili Okrajni LO. Uslužbenci smo bili premeščeni v razne kraje. Nekateri so si med tem že ustvarili družine, dokončali študij, ki ga jim je vojna prekinila. Neštetokrat mi je misel poletela v ta davna leta naše mladosti. Velikokrat sem razmišljala, kako živijo te nekdanje sodelavke m sodelavci, zato sem se odločila, da jih povabim na srečanje po tolikih letih, v skrbeh, če se bomo še prepoznali. Vsi vabljeni se srečanja niso udeležili, vendar so jih zadrževale v glavnem bolezni in navzoči so se strinjali, da se prihodnje leto, ko bo minilo 60 let, ponovno srečamo v Grosupljem. Anica Zaviršek EVROPSKO ZDRUŽENJE GOVEDOREJCEV ZA RJAVO PASMO OBISKALO KMETIJO ŠKUFCA V PONOVI VASI Ponova vas, 11. september 2004 - Slovenija je letos gostila zasedanje Evropskega združenja govedorejcev za rjavo pasmo. V okviru tega zasedanja so obiskali kmetijo Škufca, le-ta pa Je poleg ogleda živine in strokovne predstavitve poskrbela tudi za ogled Županove jame In za prigrizek pod kozolcem, kjer domuje v zadnjih letih čebelnjak. Ob tej priložnosti Je Franc Škufca kot član tega združenja povedal nekaj več za Grosupeljske odmeve. V združenju delujejo poleg Slovenije še Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Španija in Švica. Pred kratkim seje vključila tudi Romunija, zdaj se pripravlja na vključitev tudi Madžarska. Vsaka država sodeluje z dvema članoma -eden je strokovnjak, drugi je govedorejec. Komite ima zasedanja dvakrat na leto, zasedanje pa je vsakič v drugi državi. Letos je na vrsto prišla Slovenija. Zasedanje je bilo organizirano na Vrhniki. Združenje ima na vsake štiri leta tudi svetovno konferenco. Predzadnja konferenca je bila v ZDA, zadnja lansko leto pa v Italiji, katere seje udeležil tudi naš sogovornik Franc Škufca skupaj s strokovnim tajnikom slovenskega združenja. Franc Škufca v tem komiteju sodeluje že osem let, v katerem je bil tudi predsednik Slovenskega združenja govedorejcev. Evropskemu združenju trenutno predseduje Švicar dr. Zenpf, ki je tudi poslanec v enem izmed švicarskih kantonov. Med člane pa prihajajo z volitvami tudi mlajši člani. Tako sta bila med udeleženci letošnjega obiska dva mlajša Švicarja, ki sta bila nad Slovenijo prijetno presenečena. Združenje pretežno deluje na področju genetike in skrbi za genetski potencial, izmenjujejo strokovna mnenja, testirajo bike v različnih državah, testirajo tudi posamezne živali zaradi različnih načinov krmljenja, klimatskih in ostalih splošnih pogojev, ki so jih živali deležne na posameznih območjih. Kontrolirajo pa tudi mlečnost, mesnost in rodnost krav. Pogovarjajo se tudi o prodaji plemenske živine. Komite prireja vsako leto evropsko in svetovno razstavo, ki pa so za razstavljanje goveda slovenskih rejcev veliko predrage, saj je strošek razstavljanja na primer v Italiji okoli 25 tisoč evrov na eno kravo. Zato na razstavah sodelujejo v glavnem bogatejše države. Razstave so bile do zdaj največkrat v italijanski Veroni in v Franciji. Na vprašanje o primerjavi kmetij pri nas in po posameznih evropskih državah pa pravi, da jih je težko primerjati. Za svojo kmetijo Škufca meni, da je nekje na začetku po evropskih kapacitetah, za slovensko povprečje pa meni. da smo še zelo daleč. Na kmetiji Škufčevi redijo trenutno okoli 60 krav in imajo še skoraj toliko podmladka. Slovensko povprečje pa je še vedno pet krav na kmetijo. Nemško povprečje je 36. francosko celo 46 krav na kmetijo. S Slovenijo sta še najbolj primerljivi Avstrija in Italija s 17 kravami na kmetijo. Bistvo tega zaostanka pri nas je v površinah zemljišč, saj je struktura popolnoma neprimerljiva. Nekdanji zemljiški maksimum 10 hektarjev sicer ni več ovira, vendar se zadeve na tem področju premikajo izredno počasi. Meni pa, da danes kmetije z 10 kravami ne morejo zagotoviti osnovnega preživetja. Ko ga vprašam, če je morda v Sloveniji kakšen poseben program za ohranjanje živinoreje, pravi, da tega ne pozna. Nekaj sredstev lahko kmetje dobijo prek razpisov iz programa SAPARD. Največje pomoči so trenutno namenjene vzpodbujanju hribovskih območij, da se ne bi zaraščala. Žal je območje občine Grosuplje po novem prekategorizirano v nižinsko področje (prej je bilo poliško, škocjansko in ilovogorsko v kategoriji hribovskih območij) in je zaradi tega izpadlo iz teh vzpodbud. To pa je za pridelovalce mleka zelo velik problem. Glede na različne pasme pravi, da je naše območje (poleg grosupeljskega s širšo okolico, dobrepoljskega, velikolaškega in kraškega hribovitega sveta vse do Postojne) že v preteklosti bilo pretežno »posejano« s trpežno in precej mlečno rjavo pasmo. Včasih so to pasmo imenovali sivo ali sivorja-vo, zdaj pa se imenuje izključno rjava pasma. Pomurje, ižanski predel, gorenjski ravninski del pa gojijo svetlolisato simentalsko pasmo, ki je mehkejša za krmljenje. Daje nekaj manj mleka, a več mesa. Rjava pasma nasproti celotni slovenski čredi govedi zajema razmerje okoli 25 %. Približno toliko je tudi črnobelih frizijk, ostalo so v glavnem simentalske pasme. Le nekaj odstotkov je mesne pasme chevroleta, limuzin in še nekaterih drugih. Podobna razmerja so tudi po drugih državah. Zato na podoben način delujejo tudi združenja za ostale pasme. Pred kratkim smo izvedeli, da bodo naše mleko izvažali v Italijo, k nam pa naj bi ga uvažali iz vzhoda. Za to »slovensko kmečko zgodbo« meni, da je prav tako specifična in posledica polpreteklosti. Pri nas so bile mlekarne do pred kratkim v državni lasti. Po privatizaciji pa so mlekarne postale samostojni lastniki in gospodarji. Kmetje nimajo nobenega vpliva nanje. Tu pa je vprašljiva vloga države, ki ne ščiti nacionalnega interesa. Mlekarne so pred kratkim dobivale kar velika sredstva za posodobitev svojih proizvodnih linij in še stimulacijo za izvoz mleka. Ker pa so se ta sredstva zdaj iz državne blagajne ukinila, so se mlekarne takoj odzvale in breme preložile na kmete ter jim znižale odkupno ceno mleka za 2,5 sit. Če k temu dodamo še, da se v osmih letih odkupne cene mleka pri kmetih niso spremenile, vse ostalo pa vemo, kako se je podražilo, je to absurd. Zunaj je večina mlekarn v lasti kmetov. Zato tam o ceni mleka in stabilnosti mlekarne odločajo kmetje. Slovenske mlekarne pa bodo verjetno ostale tudi v bodoče družbe z omejeno odgovornostjo večinoma v privatni ali morda celo v državni lasti. Za (so)lastništvo kmetov, kjer bi imeli kakšno besedo pri odločanju, pa ne vidi možnosti, saj bi bila zahtevana sredstva prevelika in jih slovenski kmetje iz trenutne akumulacije niso sposobni spraviti skupaj. Z vstopom v Evropsko unijo in liberalizacjo kmetijskega tržišča smo v Sloveniji tako spet pred zahtevno preizkušnjo in velikim Damo-klejevim mečem, ki visi nad nami. še posebej pa nad kmeti. Uspeh pogajalcev v tej luči zato ni tako bleščeč, kot smo poslušali kar nekaj let pred vstopom v Evropo. Sicer pa so bili na splošno člani Evropskega združenja prijetno presenečeni med obiskom v Sloveniji - tako nad gostoljubjem in strokovnim delom obiska kmetije Škufca, izjemnih lepotah Županove jame in tudi dobro pripravljene razstave na Vrhniki, na katero so se odpeljali z manjšim avtobusom. Z njimi seje odpeljal tudi naš sogovornik, oče Franc. Za kmetijo v Ponovi vasi pa pravi, da ima za nasledstvo dobro poskrbljeno. Sam pa se bo v bodoče bolj posvečal čebelarjenju, saj ima čebele rad. Jože Miklič NA VRTNINARSTVU BUČAR G. Venstra in g. Francis s svetovnega združenja Seminis s predstavnikom Semenarne LJubljana pri predstavitvah posameznih povrtnin. AGJ*0 z* SAJLJF *£tk^ TRGOVlNAd.o.o. ^3*T CESTA IVA KRKO n.n. POKOPALIŠČU 0 Spoštovani prijatelji, nase drage stranic! •Pofetjese poslavlja, mi pa smo 1/am pripravili lepo izbiro doma vzgojenih rastlin za raznolike jesenske nasade. NUDIMO VAM: trajnici:, grmovni«, iglavce, brštjan, jesenske lepotice, mačehe, rese... Pripravljamo tudi lončne in rezane krijanteme. Nagrobni pesek, ?emljo, sveče, cvetlične nasade, aranžmaje... PRIČAKUJEMO VAS od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, v soboto od 8. do 15. ure. Se priporočamo! VRTNARflA GROSUPLJE ?a vaše zadovoljstvo. PREDSTAVITEV SVETOVNE SEMENARNE SEMINIS IN PROIZVAJALCA SUBSTRATOV ZEMLJE ZA VZGOJO RASTLIN BRILL Veliko Mlačevo, 3. september 2004 - Na vrt-nlnarstvu Bučar pod Boštanjem so se sredi dopoldneva zbrali predstavniki vrtninarjev in kmetijskih pospeševalcev iz vse Slovenije. Uvodoma je prisotne pozdravil Janez Bučar, ki se že nekaj let na Velikem Mlacevem ukvarja z vzgojo povrtnin na prostem In v neogreva-nih rastlinjakih. Srečanja povrtninarji in kmetijski pospeševalci prirejajo že nekaj let na raz-] nih koncih Slovenije, katera so sorazmerno dobro obiskana kljub veliki zaposlenosti pridelovalcev. Iz svetovno znane največje družbe Seminis, v katero so od leta 2001 vključene štiri velike hiše in se ukvarja z vzgojo in selekcijo povrt-ninarskih semen, sta obiskovalcem srečanja predstavila najnovejše dosežke na tem področju g. Venstra (prodajni agent in iskalec novih hibridov za del Evrope, kamor spada tudi Slovenija) in nekoliko starejši g. Frank Francis (žlahtnitelj rastlin, ki posebej intenzivno dela na vzgoji kapusnic - zelju, cvetačah, bro-koliju, ohrovtu, špinačah...). Za prevod In dodatne strokovne razlage je poskrbel predstavnik Semenarne Ljubljana. Predstavnica Semenarne je nato predstavila tudi izdelke profesionalnega proizvajalca substratov zemlje za vzgojo rastlin v po vrtnlnarstvu podjetje Brili, ki se že 80 let ukvarja s to dejavnostjo. Nizozemska predstavnika združenja Seminis sta posebej poudarjala, da najbolj skrbijo za stike s prodajo semen na regionalnih ravneh. Na območju Slovenije sodelujejo s Semenarno Ljubljana, veliko pa so tudi na terenu neposredni pri pridelovalcih. Na ta način dobijo neposredne informacije o potrebah na trgu in možnostih, ki jih lahko zagotavljajo pridelovalci. Še posebej se posvečajo, da posamezna semena vzgajajo na območjih, kjer so rezultati najboljši, saj povrtnine, ki zahtevajo veliko sonca, ni smiselno vzgajati v neprijaznem meglenem območju. Obratno velja za povrtnine, ki rabijo več vode in nekoliko hladnejšo klimo, bodo veliko bolje uspevale v zmerno sončnih in vlažnih krajih. Vsi ti parametri poleg transporta odločajo o ceni Seminis , Ob računalniški predstavi v dvorani gaslkega doma na Velikem Mlačevem. s2S pridelka na trgu, kar je osnovno vodilo tako »proizvajalcem« semen kot pridelovalcem povrtnin. Dodala pa sta še, da skrbno pazijo, da ne prihaja do mešanja oziroma križanja med rastlinami, ki so vzgojene v Evropi, in rastlinami, ki jih Semenis vzgaja za azijske in druge svetovne trge. Na vrtnariji pod gradom Boštanj. kjer je Janez Bučar zdaj že nekaj let deloma na svoji in deloma na najeti zemlji uspešno premagal začetne težave, so predstavili nove sorte mesnatih in debeloplodnih paradižnikov, zelenih in rdečih paprik, rdeče pese brez kolobarjev, različnih vrst zgodnjega ali poznega zelja, ki je primerno za sprotno uporabo ali pa za kisanje, bele in rdeče čebule, različne solate, kumare, melone, lubenice in druge povrtnine. Pri vsaki posamezni predstavljeni rastlini so zato tudi povedali, kje in kako je bila vzgojena, ali je bila na prostem ali v rastlinjaku, ali jo je potrebno zalivati, koliko časa potrebuje za rast in dozoritev, koliko časa se lahko posamezni pridelki skladiščijo, kako prenašajo transport, njene osnovne značilnosti za prehrano in podobno. Sprotni komentarji in vprašanja pridelovalcev pa so ponujali tudi mnenja in izkušnje o posameznih rastlinah. Iz teh seje dalo sklepati, da praktično ni nobenih slabih izkušenj, kar se tiče izbranih vrst. kijih ponuja svetovno združenje Seminis. Nato je gospa iz Semenarne Ljubljana predstavila zemljo proizvajalca Brili za razmnoževanje mladih rastlin tako za večje proizvajalce kot hobby program. Kljub temu da se s tem poslom podjetje ukvarja že 80 let, je na našem trgu sorazmerno mlad ponudnik, od leta 1997. Pri delu se v podjetju posebej posvečajo kontroli, ki je v prvi fazi namenjena predvsem kontro-vhodnega materiala (šota. organske snovi in drugi materiali) ter kontro-samega izdelka (kislost, vsebnost soli, hranil, dodanih mikroelementov, strukturi zemlje, vodna kapaciteta, zračnost, volumski teži, kaljivosti plevelov, rastnim in drugi testom). Posamezne vrste zemlje za vzgojo imajo razdeljeno po tipih. Izvedeli smo, da tip 2 ustreza pogojem za vzgajanje zelenjave v lončkih, tip 3 za razmnoževanje sadik v večcvetličnih platojih, tip 4 za kumare, kapusnice, paradižnik in papriko, tip 5 pa za solato, radič, solato, melone, por, zeleno in bučke. Po predstavitvi na terenu so obiskovalci s predavatelji odšli v dvorano gasilskega doma na Velikem Mlaćevem, kjer so nadaljevali s predavanjem in posvetovanjem ob računalniški projekciji. Srečanje so zaključili sredi popoldneva z druženjem ob prigrizku in izbrani kapljici. Jože Miklič STROJNI KROŽEK KMETOVALEC 10. predstavitev kmetijskih in gozdarskih deja Grosuplje, 12. septembra 2004 - Ob cesti Grosuplje - Mlače-vo so člani Strojnega krožka Grosuplje v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo, Društvom podeželskih žena Sončnica, Konjeniškim klubom Grosuplje in Društvom prijateljev konj Višnja Gora organizirali že tradicionalno predstavitev, ki so jo letos namenili osnovni obdelavi tal, pripravi lesne biomase ter tekmovanju iz gozdarskih veščin. Začetek prireditve so popestrili s slavnostno povorko z zastavonošami na konjih in z narodnimi nošami na kmečkih zapravljivčkih. Na sami slovestnosti pa so po pozdravu predsednika krožka Janeza Bučarja spregovorili tudi nekateri slavnostni gostje: direktor Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijskega zavoda Ljubljana Jože Benet ter dva kandidata za poslanca v državni zbor, grosupeljski župan Janez Lesjak in direktorica Kmetijske zadruge Stična Milena Vrhovec. Po uradnem uvodnem delu prireditve so se s svojimi stroji in priključki predstavili posamezni člani Strojnega krožka Kmetovalec ter podjetja Mehanizacija Miler, lnterexport, Kuhn, Badalini, Tajfun Planina, Bider in Mušič. Pri osnovni obdelavi tal in gozdarskih dejavnostih so prikazali tudi, kako je delo potekalo nekoč (oranje in brananje s konjsko vprego). Na tekmovanju v gozdarskih dejavnostih je letos sodelovalo 13 tekmovalcev, sodili pa so mu delavci Zavoda za gozdove, krajevna enota Grosuplje in Dobrepolje. Prvo nagrado je odnesel Tadej Tomšič z Male Ilove Gore, drugo Igor Fink s Spodnje Slivnice in tretjo Dušan Pugelj iz Strug. Prav tako so tudi v gozdarskih dejavnostih prikazali, kako seje ročno žagalo nekoč z žago amerikanko. Prireditev so popestrili z druženjem in harmoniko Marjana Skubica, vodila pa jo je napovedovalka Jana. Na koncu so se ekipe iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica pomerile v vlečenju vrvi. Več o sami predstavitvi naj povedo fotografije. Jože Miklič Na začetku 10. obletnice Strojnega krožka so pripravili slavnostno povorko. OM Udeležence prireditve Strojnega krožka Grosuplje sta po pozdravu predsednika krožka Janeza Bučarja pozdravila tudi župan Janez Lesjak in direktorica KZ Stična Milena Vrhovec. Prireditev je vodila napovedovalka Jana Božič. Na predstavitvi osnovne obdelave tal so na začetku predstavili, Nekateri, ki se še spomnijo, kako se je žagalo, predno so na tržiš kako so nekoč orali ... ...in branali s konjsko vprego. llWM IMl3.ll ZA USTANOVITEV TURISTIČNEGA DRUŠTVA JE BILA "KRIVA" JAMA Gospod Janez Lesjak st. Je v tem času eden najbolj znanih živečih Grosupeljčanov In prava legenda vsega dogajanja v našem prostoru. Po vojni se Je izobraževal in delal v LJubljani in tu Je že dobil stik s turističnim delom, postal Je tudi tajnik pri Ljubljanski turistični zvezi. Med drugimi zahtevnimi funkcijami, ki Jih Je opravljal v svojem aktivnem delovnem obdobju, je bil tudi direktor tovarne Motvoz in platno. Takoj ko je nastopil to delovno mesto, so mu naprtili tudi Taborsko Jamo, kot se je tedaj Imenovala. Tri leta je sodeloval z Upravnim odborom Zavoda Taborska Jama, v katerem je delala že Mihaela Cerar, njegova sedanja žena. In nazadnje, ker je največ delal in ker je najbolje poznal probleme turizma, so mu na občini svetovali, naj ustanovi turistično društvo. Od kod Vaše zanimanje za turizem? Od otroških let naprej sem hotel vse vedeti, vse slišati, vse preizkusiti, posebej meje kot kmečkega fanta zanimalo vse v zvezi z naravo: vrste lesov, trave, ptiči - bil sem "živ firbec". Ko sem bil že mlad fantje župan Perme odkril jamo pri Ponovi vasi. Za nas je bil to velik dogodek. Postojnska jama je bila pod Italijo in želeli smo imeti svojo jamo. Mladi Stičani smo se zbrali in iskali jame tudi na našem področju. Služb ni bilo in smo imeli čas, da smo se vsak večer zbrali pri Rupah, zemeljski votlini, kjer je izpod hriba pritekala voda in ob poplavah so se tam pojavile človeške ribice. Nabrali smo dračja, zakurili in kopali. Dvanajst nas je bilo, po dva sta kopala, dva pa odmetavala nakopano. Rinili smo v zemljo, da bi odkrili tako votlino kot jo je župan Perme v Ponovi vasi. Pa je nismo, ker seje začela vojna. Po vojni se je vrnilo zanimanje za naravne lepote, predvsem za jame. Vse naravno bogastvo je bilo leta 1945 nacionalizirano. Jama je postala javna lastnina in kot objekt javnega značaja ni mogla biti več v privatni lastni. Zato smo sprejeli predlog, da jo poimenujemo po bližnjem protiturškem taboru s cerkvico sv. Nikolaja. Leta 1953 je občina Grosuplje ustanovila tudi Zavod Taborska jama. Od 1953 do 1959 je Zavod deloval, kakor je vedel in znal. Vtem času so se spreminjale tudi upravno politične razdelitve. Že od leta 1953. ko se pojavi potreba po turističnem društvu, sem sodeloval z Zavodom. Ker sem tedaj že delal v Ljubljanski turistični zvezi in ker sem bil tudi član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije, so me prosili za pomoč, saj sem imel dovolj znanja in izkušenj in leta 1959 je bilo ustanovljeno Turistično in olepševalno društvo Grosuplje. Ali ste imeli kakšen vzgled, kako organizirati turistično društvo? Že z inženirjem Zverom sva razmišljala o ustanovitvi turističnih društev, ko pa je prišel na zvezo še Vekoslav Vatovec, me je podučil, kako se ustanovi tako društvo. V tem času smo ustanavljali društva tudi po drugih večjih krajih v okolici Ljubljane. Vekoslav Vatovec je pripravil vse potrebno za ustanovitev vsakega društva posebej, za vsako društvo je pripravil tudi funkcije. Da seje v Grosupljem tedaj ustanovilo turistično društvo, je bila "kriva" jama, ki je bila med vojno in nekaj časa po njej zaprta in ki je potrebovala strokovno vodenje. Zakaj ste društvo poimenovali Turistično in olepševalno društvo Grosuplje? Tako so se tedaj imenovala društva. Gospod Vatovec je bil pobudnik za tako ime. Turizem, turistični - so bile tedaj nove besede, neznani pojmi. Dodali smo še ime olepševalna, da bi ljudje vedeli, da je društvo povezano s krajem, da je treba skrbeti za lepoto kraja, da bi lahko ustvarili turizem. Ali je skrbništvo nad Županovo jamo pripomoglo, da ste se odločili prevzeti mesto predsednika? Kako so potekali prehodi: od Zavoda Taborska jama do društva? Takoj ob ustanovitvi sem prevzel mesto predsednika društva. Še vedno je deloval Zavod Taborska jama. Koje bilo ustanovljeno Turistično in olepševalno društvo Grosuplje, je dobilo tudi jamo v upravljanje. Funkcionarji pri Ljubljanski turistični zvezi so menili, da ta dejavnost spada pod turizem in da bodo turistični delavci znali najbolje ravnati z naravno znamenitostjo in jo pokazati turistom. Kaj se je z jamo dogajalo prva leta po vojni? Med vojno je bila jama zaprta, vendar so vanjo vlomili. Tedaj so odlomili in odnesli kar nekaj kapnikov. Okoličani so težko sprejeli, da je bila jama družini Perme odvzeta. Tudi nas, turistične delavce, so motili tako imenovani dvolast-niški odnosi. Vendar tudi mi nismo mogli nič proti zakonom. Prva leta po vojni so se v jami urejala le skromna, nujna dela. Počasi smo jo obnavljali. Zavod je že napravil vrata in jamo zaprl, pa so ukradli ključavnico. Večkrat smo imeli vrata zavezana le z žico, pa smo mislili, da je jama dovolj zavarovana. Kasneje smo seveda naredili nova vrata, ki so bila vedno zaklenjena. Kakšne so bile Vaše prve odločitve, ko ste postali predsednik TD? Osnovna skrb društva je bila jama. Da bi lažje zanjo skrbeli, smo v odbor društva vključili pomembne ljudi, ki so lahko denarno, z delom ali kako drugače pomagali pri urejanju jame in uveljavljanju turizma v občini, kraju in v jami. Okoli sebe sem zbral delavoljne ljudi, ki so bili pripravljeni delati prostovoljno, brez plačila, samostojno in odgovorno. Vsi smo delali. Delo smo si delili, saj ga je bilo vedno preveč za enega človeka, kolektivno pa smo vse zmogli. Kako se spominjate gradnje gostišča ob Jami? Gostišče smo začeli graditi na pobudo turističnega društva in občine Grosuplje, ki je pomagala projekt speljati do konca. Obisk jame se je povečeval. Manjkala so stranišča, ljudje niso imeli kje kaj popiti ali pojesti. Večino projektov v Grosupljem je tedaj delal Viktor Mačus, predvsem župan Ivan Janežič mu je zelo zaupal. Tudi načrt za gostišče je napravil. Zidalo je Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Nobenih zapletov ni bilo. Zemlja okoli jame je bila po vojni nacionalizirana, prav tako gozdovi in nihče se temu ni upiral. In gostišče je zraslo in dobro delovalo kar lepo število let. Lastništvo je predstavljalo stalen problem. Gostišče je bilo dodeljeno Gostinskemu podjetju Grosuplje, ki je delovalo v okrilju Trgovskega podjetja Tabor. Domačini se seveda z nacionalizacijo niso strinjali. Nastala je nekakšna vaška zamera. Vedeli pa so, da nima društvo nič pri tem, da je tako po zveznem zakonu. S Permetovimi je društvo ves čas dobro sodelovalo. S sinom župana, Jožetom Permetom, sva se o jami veliko pogovarjala. Naklonjen je bil vsakemu delu v jami in okoli nje. Jaz mu pa tudi nisem nikoli dal vzroka za sovraštvo a-li neodobravanje. Vedno sem se zavzemal za kompromise, vsak je malo popustil, pa seje našla rešitev. Dela v jami! Najprej smo morali zamenjati lesene stebričke s kovinskimi. Kar 300 železnih količkov smo postavili, navarili obročke in skoznje napeljali aluminijasto žico. Vendar smo kmalu imeli težave z njo. ker seje razpletala. Nadomestili smo jo z izoliranim kablom, ki so ga iz ostankov preskrbeli električarji. Nato smo postopoma nadomeščali še lesene stopnice z betonskimi. Najprej smo naredili stopnice v Ledenico, nato v umetnem hodniku iz Ledenice skozi Srebrno dvorano in potem postopoma naprej po jami. V Zadnji dvorani smo naredili podest in nanj spustili kovinske stopnice z galerije Matjaževe dvorane. Vojaki so pomagali znositi blato in kamenje, ki smo ga pobirali na dnu jame, na podest, ki smo ga povečali, da smo razširili podest. Stopnice in ograjo so naredili v kovinarskih delavnicah SGP Grosuplje od vodstvom mojstra Ludvika Krizmana. V jami je bilo vedno dovolj dela. Pogosto so nam pomagali tudi vojaki iz gro- Janez Lesjak st. - 1. predsednik Turističnega društva Grosuplje od 1959-1987 va dobro, čeprav z malo denarja. Nisva bila vedno prepričana, da delava prav, saj je jama občutljiv sistem. Jamarji pa so občudovali, kako lepo ohranjeni so kapniki in lepo osvetljeni. Pa so električarji sami postavili luči. za posebne načrte nismo imeli denarja. Reklamiranje Jame! Brez reklame ni bilo obiska, zato je društvo tiskalo razglednice in prospekte, da smo imeli kaj dati ljudem, ki so jamo obiskali. Reklama je bila vedno draga, vendar neobhodno potrebna. Postavljali smo tudi smerokaze ob cestah na tistih mestih, kjer so bili opazni in so obiskovalce usmerjali v jamo. Postavili smo reliefne zemljevide na točkah, kjer so se ljudje ustavljali (motel, središče Grosupljega). Vedno smo skrbeli, da so nas opazili. Šole smo vsako leto obveščali o jami in jih vabili na obisk tudi s prospekti. Dobra reklama za jamo je bilo tudi filmanje. V jami so snemali Kekca. Vse so nam pohodili po kapnikih in okoli njih. Cele gore kablov, luči in drugega ma-supeljske vojašnice. Omogočili smo jim zastonj ogled jame, oni pa so nam zno- teriala so nanesli v jamo. Za jamo to ni bilo dobro, zato smo snemanja prepo-sili v jamo pesek za posipanje poti in ostale materiale, ki smo jih potrebova- vedali. li pri obnovi in zamenjavi lesenih delov, ki so v jami hitro propadali. Vedno smo imeli pripravljenih dvanajst veder za prenašanje materiala v jamo. Vstopnina je bila dvojna, višja za odrasle, nižja za otroke, vodiči skupin so imeli ogled jame zastonj. Vstopnina ni bila dovolj za vzdrževanje jame. Z denar- Sodelovanje z jamarskimi klubi In Inštitutom za raziskovanje kra- sa. I TAKO SO 0 KMETU PISALE ( DOLENJSKE NOVICE LETA 1889... I I »Kmeta cenijo sicer vsi narodje, a posebno ga imajo v cislih Slovenci, I I mislimo namreč Slovenci boljših stanov. Trdni kmetje in kmetovalci so pa | I tudi vsega spoštovanja vredno ljudstvo, najboljša zaslomba vsaki državi. j I Od dobrega kmeta ima država največ dobička. I On redno plačuje davke, pošlje svojega sina v vojake, izkazuje pokoršči-1 i no in prideluje dobre sadeže, po katerih rad seže gospod, meščan, trgo-1 j vec in obrtnik. Ali so nastopili taki časi, da se bode kmet težko obdržal, j p da bode težko shajal, namreč zabredel v globoke dolgove ter prišel napo-1 I sled ob živino in polje. Vsaj je znano, da dobro napreduje le tista kmetija, | I katera ni zadolžena in katero obdelujejo pridni domačini....« »Poslance volimo v ta namen, da za svoje volilce v dotičnem zboru kaj I bene vpisne knjige. So pa prihajali v jamo profesorji z dijaki, ministri, posla jem je pomagala tudi občina. Pomagali smo si tudi tako, da smo poskušali priti poceni do materiala. Električarji so zbirali odpadne kose kablov, pa smo prihranili. Vojaki so nam pomagali delati, pa jih ni bilo treba plačati. Na vse načine smo poskušali z malo denarja veliko narediti. Preskrba z elektriko In vodo! Elektriko je v jamo napeljal že župan Josip Perme leta 1936, verjetno je vod potekal iz Podloma. Napeljava po jami je bila taka kot zunaj po hišah. Na izolatorje obešene gole žice so tekle po stenah jame in to je bilo nevarno. Med vojno je bila jama zaprta, električne žice pa so pobrali za elektrifikacijo Spodnje Slivnice. Ko sem prevzel društvo, smo pripeljali elektriko s Spodnje Slivnice, napeljali nove električne vode pod tlemi ob stezah in stopnicah in jamo osvetlili. Kable smo večkrat zamenjali. Napeljava je bila nazadnje obnovljena 1972. leta. Vodovoda pri gostišču ni bilo, uporabljali smo kapnico iz vodnjaka, kasneje pa smo vodo vozili s cisternami. V času predsedovanja Erštetove pa smo do jame potegnili vodovod. Skrb za obiskovalce jame. Znani obiskovalci jame! Za varnost obiskovalcev smo vedno skrbeli z vzdrževanjem poti in ograj v jami, luči in električne napeljave. Poti smo redno čistili. Večje nesreče ni bilo v jami. Najprej je po jami vodil Janez Trontelj, potem pa so mi svetovali Franca Kan-duča. S Permetovimi seje poznal, poznal je jamo, blizu je bil doma. Bilje zelo komunikativen, znal je zadovoljiti domače in tuje turiste. Malo je znal nemško in italijansko. Znal je zvoniti po kapnikih in to je bilo ljudem všeč. Permetovi so imeli knjigo, da so se obiskovalci lahko vpisali vanjo. Perme je bil posebej ponosen, da je jamo obiskal tudi škof Jeglič. Mi nismo imeli no- nci, store in da o svojem delovanju volilcem včasih tudi kaj poročajo. Teh svo-1 konzularni predstavniki I jih dolžnosti se morajo poslanci zavedati.« Dolenjske novice št. 12/1889 Ponosen sem na obisk udeležencev 4. kongresa speleologov. Kljub velikemu številu jam po Sloveniji so izbrali ravno Taborsko. Jamarji so si z navdušenjem ogledovali naravne lepote in ob koncu pohvalili delo gospodarjev te jame. S Kandučem sva bila na to zelo ponosna, saj sva dobila potrditev, da dela- Za vsako delo v jami smo vprašali za nasvet strokovnjake z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne. Kar nekaj prijateljev sem imel med njimi. Nič niso pustili spremeniti v jami, da ne bi spremenili s tem klime in uničili nastajanje kapnikov. Hoteli smo narediti nov vhod, da bi prišli naravnost v Permetovo dvorano. Izognili bi se Ledenici, vendar pa obiskovalci ne bi videli zasigane kupole in Srebrne dvorane. Lahko pa bi se vračali po poti skozi Ledenico. Več variant je bilo, pa smo morali od vseh odstopiti. Povezovali smo se tudi z jamarskimi klubi, ker svojih jamarjev nismo imeli. Radi so prihajali raziskovat podzemeljski svet, ker so slutili, da so še jame tod okrog. Pod Veliko dvorano so našli še eno jamo s kapniki, vendar ni dostopna za obiskovalce. Ali je bila v tej jami kdaj človeška ribica? Gospa Marija Podržaje-va iz Račne ml Je povedala, da naj bi Jih Perme dal v jamo. Jaz jih nisem videl, lahko pa, da so bile. Slišal sem nekaj praviti. Če so bile, jih je verjetno Perme od kod prinesel. V Blatni dvorani je bila stalno voda v vdolbinicah, zdaj pa je ni več. Tam bi lahko bile, vendar ko sem jaz začel zahajati v to jamo, jih tam ni bilo več. Prireditve ob jami in v njej. Ob jami se je vedno kaj dogajalo, dokler je gostišče delovalo. Bile so razne obletnice, veselice, ki so jih prirejala društva iz okolice, najpogosteje gasilci. Večja in zahtevnejša prireditev ob jami je bilo kresovanje, najlepše spomine pa imam na Noč med slovenskimi polharji, ki jo je društvo organiziralo v Grosupljem, na Koščakovem hribu. Pri organizaciji so društvu pomagali direktorji grosupeljskih podjetij, kakor je kdo mogel. Postavili smo oder, kulise, povabili igralce iz Ljubljane, nastopali pa so tudi domačini. Ob 50-letnici odkritja jame smo leta 1976 v Permetovi dvorani postavili spominsko ploščo v čast odkritelju županu Josipu Permetu. Delo društva v kraju Grosuplje. V imenu društva je bilo tudi ime kraja, Grosuplje, zato smo delovali tudi v kraju. Organizirali smo očiščevalne akcije, skupaj z osnovno šolo. Sodelovali smo s planinci. Vojaki iz grosupeljske vojašnice so pomagali pri vzdrževanju jame. Opozarjali smo ljudi, kako je pomemben izgled kraja, vzpodbujali smo ocvetličenje vrtov, dvorišč, oken in balkonov. V Grosupljem so organizirali polharski večer, ki mu je sledila polharska veselica na Koščakovem hribu. Sodelovali smo pri različnih prireditvah. Čeprav je bila jama naša prva preokupacija, nas je bilo vendarle čutiti tudi v Grosupljem. Leta 1999 Vas Je Turistično In okoljsko društvo Grosuplje Imenovalo za častnega člana društva v zahvalo za vaše dolgoletno zavzeto delo za turizem. Katera priznanja ste še dobili in kaj Vam pomenijo? Dobil sem več kot 80 različnih priznanj, papirnatih in kovinskih. Izpostavil bi tista, ki mi največ pomenijo. Leta 1988 sem prejel priznanje Turistične zveze Jugoslavije za 35-letno delo na področju turizma. Redki v Sloveniji se lahko pohvalijo z njim. Ponosen sem tudi na Srebrno plaketo Louisa Adamiča za organizacijo praznovanja v čast tega našega rojaka. Veliko je tudi partizanskih, društvenih, občinskih in republiških priznanj. Vsako posebej je spomin, saj kaže na neko moje delo, ki sem ga opravil. In kako ste se odločili, da preložite funkcijo na novega predsednika? Ali ste pri Izbiri tudi VI odigrali pomembno vlogo? Preveč dela se mi je nabralo, kar dvanajst različnih funkcij sem opravljal. Od 1959 do 1987 - skoraj 30 let sem delal za "boglonaj". Nihče se ni potegoval za funkcijo predsednika turističnega društva, nihče me ni hotel "spodriniti". Tu je bilo treba delati, res delati in to brez nagrade. Bil sem že v letih in dela nisem mogel več obvladovati. Gospa Erštetova je z mano že ves čas sodelovala, saj je bila v službi na občini in sva se lahko o jami ves čas pogovarjala, vse jo je zanimalo. Bila je edina primerna in edina pripravljena prevzeti to delo. Še lep čas sem ostal in delal kot član turističnega društva. Vas jama vsaj v mislih še kaj zaposluje? Še vedno mislim na jamo. Marsikaj bi bilo še treba narediti. V Zadnji dvorani je ugreznina, blato, kot bi jamo zasipal. Spodaj je verjetno nova dvorana. Zanimivo bi bilo ugotoviti razliko med nivojem vode Podlomščice in ugreza-jočim se blatom v Zadnji dvorani. Morda bi nam ta podatek dal odgovor na to, kaj se danes dogaja v jami. Rad bi v jami še marsikaj naredil, kaj novega uredil. S Kandučem sva imela v načrtu, da bi odlomljene kapnike pribetonirala tam, kjer so bili odlomlje-ni, pa ni bilo časa. Se spomnite kakšnega zanimivega dogodka iz jame? Neštetokrat sem šel sam v jamo in marsikaj zanimivega se mi je zgodilo. Nekoč sem hotel žarnice v Srebrni dvorani obleči v barvni celofan, da bi videl, kakšni barvni efekti se bodo pokazali na kapnikih. Lezel sem po trebuhu pod nizkim stropom, tedaj pa mi je ugasnila luč. Kamor sem se obrnil, sem zadel ob kapnik, tudi naprej nisem mogel. Počasi sem se začel pomikati nazaj in kmalu sem se postavil na noge na pot. Potem pa sem že odtipal ven. Marfa Samec mm uroifl CHANGOVI SLOŽNO: Ml BOMO ŠE OSTALI V SLOVENIJI! MARJANA RADOS, DEKLE DVEH DOMOVIN 1 Ko smo leta 1992 v grosupeljskem Družbenem domu prvič pozdravili in prisluhnili mladim argentinskim Slovencem, so le ti s svojimi folklornimi in literarnimi nastopi v lepi slovenski besedi poželi gromke aplavze, v nas pa vzbudili veliko navdušenje predvsem ob spoznanju, da je to že druga generacija otrok dveh domovin, Slovencev, katerih starši so že bili rojeni v Argentini, pa jim slovenska beseda tako domače in gladko teče. Čeprav Grosupeljčani že nekaj let ne moremo več spremljati njihovih nastopov, pa je vsako poletje tisti čas velikih pričakovanj, ko mladi argentinski maturanti slovenskih korenin obiščejo domovino svojih dedov. »Že pet let se pripravljamo na ta veliki dogodek, ki nam pomeni prelomnico v življenju, v mladosti,« je z veliko mladostne živahnosti povedala MARJANA RADOŠ, dekle, katere korenine rodu se prepletajo na Spodnjem Blatu in na Velikem Mlačevem, ter na drugi strani v Beli Krajini. Saj bi ne bilo treba veliko besed, barva glasu in živahen lesk v očeh prikupne sedemnajstlet-nice je podkrepil tudi njene nadaljnje besede: »Že ko začnemo tečaj slovenščine, mislimo samo na to, da je le pet let pred nami, ko bomo iz sveta pripovedi naših dedov, babic, staršev in znancev, stopili v resničnost - na slovenska tla, zadihali čisti slovenski zrak, v Sloveniji govorili - slovensko....« »Letošnji maturanti, imenujemo se RAST 33, smo že 33. po vrsti, ki obiskujemo tečaj slovenskega jezika: najprej so maturanti hodili v Bariloče, od leta 1992 pa vsako leto pride nova generacija v Slovenijo,« je predstavila to delovanje Marjana in v podkrepitev, kako dolga je že ta tradicija, dodala, da je bila njena mama v RAST 6 ter razložila tudi pomen RAST: Roj Arbiturien-tov Srednješolskega Tečaja. Kako se otroci hitro naučijo njim tujega jezika, so lep primer Joe in dvojčici Ju-dy in Candv Chang. Družina Changovih seje iz Tajvana preselila v Grosuplje, tako da so Joe eno leto, Judy in Candy pa dve leti obiskovali vrtec, preden so začeli hoditi v šolo. Tistih prvih šolskih dni se danes petošolec Joe spominja predvsem po tem, kako ni znal dobro govoriti slovensko, da je več razumel, kot pa znal povedati. Kaj človeka privede do odločitve, da se iz velemestnega vrveža poda na čisto novo pot in začne v majhni Sloveniji novo življenje, sem z vprašanjem začela pogovor v prijetni družbi družine Tonyja Changa v blokovskem predelu Grosupljega. Gospod Chang je prišel v Slovenijo že leta 1993, Joe je o tem pojasnil, da je bil oči že v Sloveniji, ko se je on rodil, pred tem pa je že 5 let delal na Dunaju. Poslovne poti so ga vodile v tujino in ko je razmišljal, kam, se je odločil za Slovenijo. Najprej je imel v Trzinu računalniško podjetje - veleprodajo in maloprodajo računalnikov, ki jih uvaža iz Kitajske. Danes ima 2 trgovini - eno v Lescah pri Bledu, eno v Škofji Loki, v Ljubljani pa pisarne in skladišče... Pet let je že minilo, odkar je družina Changovih v Grosupljem. - Zakaj seje odločil ravno za Slovenijo in za stanovanje v Grosupljem, - sem vprašala g. Tonvja Changa, ko smo posedli za mizo v stanovanju in je v kuhinji prijetno zadišalo po pravem čaju, na mizi pa so zableščale prave kitajske skodelice... »Tukaj je narava čista, v Sloveniji so boljši življenjski pogoji kot marsikje v velikem svetu,« je v tekoči slovenščini povedal g. Tony in utemeljil tudi, zakaj so pristali ravno v Grosupljem: »V Grosupljem imam prijateljico go. Lin.Shu-lin Štrubelj. tako sem spoznal Grosuplje in tako smo tudi prišli sem. V Sloveniji smo samo 2 družini iz Tajvana, vsi o-stali so iz Kitajske, zato se z Lin in njeno (slovensko) družino večkrat srečujemo in družimo.« Kako velike ovire vam je na začetku predstavljalo neznanje slovenskega jezika? - sem spraševala dalje in g. Tonyje povedal, da je bil to na začetku res največji problem. V poslovnem svetu manj, saj se dobro sporazumevajo angleško, sam pa dobro govori tudi nemško. V podjetju, pravi, ima 7 sodelavcev, s katerimi lahko govori angleško. Zato pa so na začetku kupovali le v supermarketih, kjer si vse lahko sam poiščeš. Otroci, je dejal, so se, potem, ko so začeli hoditi v šolo, že naučili jezika. SLOVENSKA HRANA PO KUHARICI Ste v družinskem življenju prevzeli tudi kaj slovenskih navad ali je v vašem družinskem okolju čutiti Tajvan? - »Predvsem se razlikuje prehrana. Toda, tukaj je težje kupiti tajvansko hrano, še tisto, kar pa je na voljo, je zelo drago. Taifu je naprimer na Dunaju desetkrat cenejši kot tukaj. Seveda imamo večkrat kot krompir na jedilniku riž in seveda kruh. Meso izbiramo med piščancem in ribami. Seveda pa je odlična tudi slovenska hrana - klobase, pršut, gobova juha,« pripovedujeta oče Tony in Joe, medtem ko Judy in Candy z rahlima nasmeškoma pritrjujeta njunim pripovedim, Vsi pa sledijo tudi maminim kretnjam, in ko jih vprašam, kako se je mama naučila kuhati slovenske jedi, povedo, da kar iz knjig. In, kadar si hočejo pričarati resnično domače vzdušje, pravijo, si privoščijo pravi čaj in slastno domače pecivo. S tem so mi postregli, kajti, letošnje poletje jih je obiskala babica in jim prinesla njihovih domačih dobrot... Sicer pa so tudi s sorodniki doma ohranili tesne stike, vsak teden se pogovarjajo po telefonu, saj družinske vezi morajo ostati, ne glede, kam te vodijo pota življenja, pravijo. V ŠOLO SLOVENŠČINE G. Tony Chang je pred sedmimi leti 3 mesece obiskoval tečaj slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, letos sta se takšnega načina učenja jezika lotila oba z ženo, čeprav sam že dobro govori slovensko. »Ker nameravamo še o-stati tukaj, je nujno, da se dobro naučiva jezika. Tudi doma se včasih pogovarjamo slovensko prav zato, da izpopolnimo svoje znanje,« je pojasnil g. Chang. Takšen je bil tudi naš pogovor - z menoj je govoril slovensko, medtem ko so se vmes posvetovali v kitajskem jeziku. In Joe je prav iskreno priznal, da je tajvanski jezik že pozabil, dobro pa še govori kitajsko. In tega seveda otroci ne smejo pozabiti, saj je. kljub temu da živijo v Sloveniji, to njihov materin jezik. Prebirajo tajvanske knjige, iz kaset gledajo tajvanske filme: Joe pa bere tudi Delo. Dnevnik in Žurnal, seveda pa vsi trije šolarji tudi mladinske knjige, ki jih dobijo v knjižnici, za očija pa pove. da bere angleški časopis Slovenia Times. In ko mamo, ki ni zaposlena, vprašam, ali ji je doma dolgčas, hitro pove, da ima za tri otroke vedno polne roke dela. Koji vsi štirje to pritrdijo, je odgovor na dlani: Changovi so prijetna družina. V tej prijetni družini je ura in pol klepeta prehitro minila. Ko jih za slovo vprašam, kaj je tisto, zaradi česar jim je tukaj lepo, odgovor nizajo v dolgo verigo spoznanj: na Tajvanu, ki ima kar 23 milijonov ljudi, zelo vroče poletje traja od 4 do 5 mesecev, pozimi so temperature 18,19 stopinj C... V Grosupljem pa je toliko lepe narave, svež zrak, iz stanovanja lahko gledamo in poslušamo šum vode... Tukaj je življenje drugačno kot v velemestu, tako prijetno... Ljudje so prijazni, dobro se razumejo med seboj... In ko nisem razumela, kaj je povedala mama, je Joe prevedel: Mi bomo ostali še kar tukaj ... Tako lahko reče le tisti, ki se počuti sprejetega, mar ne? Alenka Adamič Srečanja jih združujejo in učijo. - foto Alenka Adamič t'i tim to, kar sem - Slovenka! Pri nas vsi mladi čutimo z vso svojo bitjo, da smo Slovenci! Ko sem bila majhna, nisem znala špansko. Prve besede so pri nas slovenske, špansko se naučiš šele v vrtcu in v šoli. Slovensko govorimo, hodimo v slovensko šolo. Iz naših slovenskih domov diši po pristnih slovenskih jedeh. Imamo o-rehovo potico, jabolčni zavitek, ki mu pravimo štrudel, v juhi zakuhane rezance, velikonočni žegen, rišemo in barvamo velikonočne pirhe... Tudi v Argentini poznamo vse slovenske o-bičaje. To gre pri nas iz roda v rod in to cenimo,« je bila odločna moja mlada sogovornica. Je pa na žalost tudi še drugačna slika resničnosti: so tudi Slovenci, ki se poročajo s tujci in potem ni več tiste želje in potrebe po slovenstvu. So tudi mladi, ki ne obiskujejo poleg obvezne španske še slovensko šolo, saj je leta tudi obremenitev, ker je veliko učenja, saj se znanje ocenjuje. Je trdo delo, kronano z veliko prijetnega druženja. Letos slovensko šolo zaključuje 32 maturantov v Buenos Airesu in 2 v Bariločah. UPANJE MORA OSTATI... Za Marjano in njenih 33 sovrstnikov je mesec dni, preživetih v Sloveniji, pred njo in njimi pot, ki jo bodo samo nadaljevali. Kakšni so občutki, ko se vračaš? - jo pobaram in preden zagostoli v pojoči slovenščini, čutim, da ji je težko: povezanost s sorodniki je spletla v tem času še močnejše vezi. »Takoj ko se vrnemo v Argentino, nadaljujemo s poukom. V tem času so pri nas dvotedenske zimske počitnice; slovenski maturanti smo dobili še dodatna dva tedna prosto in to bo treba zdaj nadoknaditi. Še pol leta imamo šole, trdega dela in učenja, potem pa - seveda počitnice,« pove in ne pozabi dodati, da se mora v tem času odločiti za nadaljevanje študija. Težka je izbira, doda - in v tem so si enaki mladi bodisi v Argentini ali v Sloveniji. BARILOČE, SLOVENIJA V MALEM. To je njena prva pot v Slovenijo, v domovino njenih starih staršev. Kako si je to našo malo Slovenijo predstavljala v svoji mladostniški domišljiji, sem jo vprašala, ko sva začeli pogovor dan pred njeno vrnitvijo v Argentino. »K poznavanju Slovenije v Argentini veliko prispeva slovenska šola, ki jo obiskujemo ob sobotah. Sicer pa sorodniki in znanci, ki obiščejo Slovenijo, prinašajo fotografije in živo pisane pripovedi, ki jim vedno z zanimanjem prisluhnemo. Slovenci se veliko družimo, se pogovarjamo; do sedaj smo tudi mi Slovenijo spoznavali preko fotografij, knjig, iz pripovedi. Sicer pa Slovenci v Argentini pravijo, da imajo Bariloče, ki so od Buenos Airesa oddaljene približno 1600 km, precej podobnosti s Slovenijo. Zato so se Slovenci, ki so rodno deželo preveč pogrešali, naselili prav v Bariločah; tu so prav tako hribi in doline; celo Slovenski hrib se vzpenja tam,« razpreda pogovor z vso mladostno živahnostjo, žar v očeh pa govori o sreči in navdušenju. Kako ste se maturanti pripravljali na ta obisk? »Vsa leta šolanja nas je vodila želja, da končno dočakamo to pot. Štiri mesece pred odhodom pa smo se s trdim delom, vajami, tako v plesih kot slovenski prozi in poeziji, intenzivno pripravljali na to pot. Za letalsko karto v obe smeri je bilo treba odšteti 970 dolarjev. Del stroškov je financiralo slovensko društvo »Slovenija v svetu«, ostalo pa sami, kar je za družine velik strošek. Vendar seje vredno marsičemu odpovedati v zameno za naš obisk Slovenije,« je dejala iskreno, neprikrito čuteče. Koliko ste Slovenijo spoznali v tem času? »Najprej smo se udeležili 14-dnevnega tečaja slovenskega jezika, ki je na Filozofski fakulteti vsako leto organiziran za tujce, kjer smo se srečali s slušatelji iz različnih držav. Na začetku smo imeli preverjanje dotedanjega znanja slovenščine. In ker je naša skupina to preverjanje opravila z odličnim uspehom, smo imeli v dopoldanskem času tečaj, popoldnevi pa so bili namenjeni izletom in spoznavanju »dežele Kranjske«. V tem času smo imeli tudi nastope z našim pripravljenim programom in sicer v Velikih Laščah, Škofovih zavodih v Šentvidu, Celju, Škofji Loki, na Jesenicah, o Kovor-ju pri Tržiču, Šentjoštu in na Igu. Povsod so nas iskreno ljubeznivo sprejeli. Obiskali smo Trst, se v Kopru kopali v slovenskem morju, ogledali smo si Prešernovo hišo v Vrbi, planirali vzpon na Triglav, pa nam jo je vreme zagodlo... Skratka, Slovenijo smo prekrižarili po dolgem in počez. Tri tedne smo takorekoč preživeli na avtobusu, zadnji teden našega obiska pa pri sorodnikih,« opiše svoje enomesečno bivanje v svoji drugi domovini črnolasa Marjana Radoš. Njeno pripovedovanje je tako živo, da ji ni treba posebej pripovedovati, koliko ji ta obisk pomeni in tudi ne tega, kako ga bo predstavila svojim argentinskim znancem in domačim. In ne pozabi dodati, da ima posebno mesto v teh spominih tudi srečanje s sorodniki v belokranjski Metliki, od koder izvira očetov rod. Kakšna je slika, ki si jo je ustvarilo 17-letno dekle v tem mesecu soočenja s slovensko resničnostjo? »Ker se v Argentini v družbi vedno pozdravljamo s poljubom, v Sloveniji pa ta poljub nadomesti le stisk roke, sem sprva mislila, da tu ni tiste topline, ki smo jo vajeni doma. Toda po vsem, kar smo doživeli, vidim, da je tukaj veliko gostoljubnosti. Presenetila me je strpnost med ljudmi. Navdušena sem nad Ljubljano, umetniško zanimivim mestom. Tako prijetni so sprehodi po večerni Ljubljani! Pri nas v Buenos Airesu pa je eno samo stresno življenje, preveč hitenja... Vse se dogaja v nekem vrtincu...« razmišlja glasno z neprikrito nostalgijo po prehitro minulih nepozabnih trenutkih. SLOVENKA SEM, NE GLEDE NA TO, KJE ME VODUO POTA ŽIVLJENJA! Kako se ti in tvoji vrstniki predstavljate doma, v množici, v gimnaziji - ste Argentinci ali Slovenci? - Ob tem vprašanju ji oči še bolj zableščijo in vranje črni lasje dobijo še bolj svetleč lesk, glas pa je nežen, morda celo malo otožen: »Jaz se vedno poču- Je morda v tem mesecu dni življenja pri nas kdaj pomislila, da bi za vedno prišla v Slovenijo, da bi tu študirala? - jo morda presenetim z vprašanjem in hkrati ugotovim, da kdaj pa kdaj v sebi bije tudi ta boj. »S slovenščino res nimam težav, toda če moji ostanejo v Argentini, bi prišla morda sem študirat. Lepo je tukaj, počutim se kot doma. A danes sem še prepričana, da bi se vrnila domov. Kako naj bi živela brez vseh svojih?! Prevelika razdalja nas loči, da bi se zadovoljila le z bežnimi obiski! 0 tem se bomo še pogovorili doma,« je dejala na koncu, kot da ji upanje še vseeno ostaja. In prav to upanje mora ostati... Kajti, če je bila včasih tujina obljubljena dežela, kamor so odšli ljudje »s trebuhom za kruhom«, in čeprav je Argentina v času deželnega bogastva na prošnjo lazaristov (Janeza Hladnika) sprejela vse Slovence in je tako nastala tudi Slovenska vas, slika nekdanjih dni danes izginja. Današnja resničnost je drugačna: ljudje nimajo zaposlitve, socialne varnosti ni in tudi ljudje se več ne počutijo varni... Alenka Adamič Po enoletnem delovanju vaškega odbora ZAKLJUČEK S PIKNIKOM Vaščani Blečjega vrha nad Polico smo se zadnjo julijsko soboto proti večeru zbrali ob svojem vodovodnem rezervoarju na pikniku in tako počastili enoletno delovanje vaškega vodovodnega odbora. Ko je ta 2. julija 2004 podal poročilo o delu, smo ga vaščani potrdili in predlagali nadaljnje delo. Vaščani smo sestanek izkoristili še za druge vaške zadeve, potreben bi bil vsaj še en kontejner za smeti in podobno. Obenem pa smo se tudi dogovorili, da se dobimo na družabnem srečanju - vaškem pikniku in se pogovorimo še o drugih stvareh. Pooblastili smo odbor, da zbere prijave in od vsakega pobere dogovorjen denarni prispevek. Bojazen, da ne bo interesa, je bila odveč. Zbralo se nas je kar 30 ali tri četrtine vaščanov. Ob obilni porciji dobrot z žara, pivu in ledenem čaju se je razvilo prijetno druženje s klepetom in dobrim razpoloženjem. K temu je pripomogel še Bojan s harmoniko, celotna družba je prav rada zapela priljubljene domače pesmi, nekaj jih je še zaplesalo. Vmes pa sta Marija in Boštjan poskrbela z zabavnimi dogodivščinami in šalami za sproščen smeh in splošno dobro voljo. Pozabljene so bile skrbi in vsakodnevne težave ali spori in zato so vzpodbudne izjave ob zaključku nekaj po polnoči, da bi vaški piknik organizirali tudi drugo leto. Pripravljalci pa so bili za svoj trud poplačani z zadovoljnimi udeleženci in njihovimi iskrenimi zahvalami. Miloš Mlkollč IffllWL MIL™ UMI Wl lil K KRAŠKI BISER PONOVNO OŽIVEL Županova jama, 5. avgusta - Ob 19. uri je Županova jama pozdravila prve obiskovalce v letošnjem letu. Januarja je vhod v jamo namreč zasulo skalovje in močno poškodovalo stopnišče. V dolgotrajnem boju z birokracijo je Turistično in okoljsko društvo Županova jama vložilo nemalo truda za čimprejšnjo sanacijo in vnovični zagon turizma v jami. Danes smo tako po osmih mesecih prisostvovali slovesnemu odprtju novega vhoda in dostopa dojame. V jamo vodijo nove, precej nižje stopnice, ki olajšujejo dostop tudi starejšim obiskovalcem; utrdili in zavarovali pa so tudi previsne skale in tlakovali ploščad pred vhodom. Za Turistično in okoljsko društvo, ki jamo upravlja že 45 let, je to največji podvig doslej. Veliko truda so pri sanaciji žrtvovali posamezniki, ki so nesebično vlagali lastno delo in sredstva. Poskrbeli so tudi, da naravna kraška dediščina zaradi gradbenih posegov ni utrpela nikakršne škode. Močno pa je čutiti upad jamskega turizma. Kot je povedal predsednik Turističnega in okoljskega društva Županova jama Miro Vreg, bodo morali prostovoljci vložiti še veliko sredstev in osebnega zagona, da bodo v jamo ponovno privabili obiskovalce in povrnili ugled nekdanjemu jamskemu biseru. Na slovesnem odprtju seje zbralo veliko ljudi, nekaj občinskih veljakov, pripravili pa so tudi krajši kulturni program. Vsi obiskovalci pa so prav nestrpno čakali, da končno pokukajo tudi v srčiko naše naravne dediščine - Županovo jamo! Županova Jama se Je v letošnjem letu spopadala z veliko težavami. Kaj Je povzročilo tako dolgo zaprtje? Kdo Je oviral sanacijo? Resnično so se težave pri Županovi jami kar kopičile. Konec januarja je okrušena skala zadela vrata in onemogočila dostop dojame. Odločili smo se obnoviti stare, dotrajane stopnice ali celo narediti nove. Stare so bile namreč visoke kar 28 centimetrov in so pri dostopu v jamo povzročale nemalo težav. Tri leta smo že prosili za obnovo, vendar na Zavodu za varstvo narave nismo naleteli na razumevanje. Da bi zadevo pospešili, smo na zavod poslali kar 17 fotografij dejanskega stanja. Potreben je bil urgentni poseg. Končno so tudi na zavodu doumeli situacijo in zadeva je stekla. Sporazumeli smo se in stopnice znižali na 15 centimetrov. Jamarji so tudi pregledali skalovje nad vhodom in ugotovili, da jami grozita še dve skali. Kar dobro smo se namučili, preden smo ju utrdili, saj pri jami ne smemo ničesar spreminjati. Čas je tekel, rešitve pa ni bilo. Nazadnje smo skale podzidali in okolja pri tem nismo oskrunili. Pri delu Je sodelovalo veliko prostovoljcev, članov društva in občina. Opravili ste veliko delo! Turistično in okoljsko društvo Županova jama samo ni moglo ukrepati. Stroški so se kopičili, sredstva smo imeli zagotovljena samo za obnovo stopnic. Vsa dodatna dela pa so pomenila dodatne stroške. Ko seje vključil tudi župan Janez Lesjak in odločno posegel v tek dela, je urejanje lažje steklo. Skali smo podzidali v takem slogu, kot je ostalo skalovje, odločili smo se tudi za tlakovanje od kioska do stopnišča. Okolje pri jami je zelo spremenjeno, lepo in primerno za hojo. Za naše društvo, ki z jamo upravlja že 45 let, pa je to največji podvig. Da smo ga lahko izvedli, se moram zahvaliti pridnim ljudem: Igorju in Alojzu Kastelicu, Stojanu Jakopinu, Mariji Kralj in Janezu Lesjaku. Brez njih teh stvari ne bi nikoli naredili. Naredili smo zelo veliko stvar in z zadovoljstvom lahko povem, da je to vrh našega dela. Pa Je v Jami nastala kakšna škoda zaradi gradbenih posegov? Jama ni utrpela nobene škode. Po zaključku posegov smo jo pregledali in ugotovili, da v njej ni nič narobe. Kaj pa za jamski turizem pomeni več kot polletni izpad obiska? Izpad turizma v jami pomeni ogromno škodo. Glavna sezona obiskov traja od maja do sredine junija, ko jamo največkrat obiščejo šolarji. Zelo so bili prizadeti, ko so slišali, da ne morejo vanjo. Druga težava pa je, preden bomo zopet dopovedali ljudem, da jama obratuje in da je varna in to bo stalo ogromno denarja in ušlo nam bo veliko časa. Tega denarja pa seveda nimamo! Trudili se bomo po svojih močeh, ljudi obveščali preko medijev, da se bodo počasi vendarle začeli vračati. Barbara Pance -7" PGD CUSPERK MED GLAVNIMI! BREZPLAČNO KOPANJE V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH Državno prvenstvo za gasilce, tako žensko kot moško in mladinsko s pionirji vred, poteka na 4 leta. Ravno tako na štiri leta poteka tudi boj za pokal Matevža Haceta, kar je enako kot državno prvenstvo. Naše gasilstvo spada v regijo Ljubljana II. Tu je šest občin. Po občinskih prvenstvih se prve tri ekipe uvrstijo na regijsko izbirno tekmo, tu pa zopet tri najboljše na državno prvenstvo. Za boljše je pa dana možnost, če doseže normo, gre lahko tudi četrti. Ta norma je dokaj visoka in daje možnost uvrstitve tam okoli desetega mesta. Na zadnji regijski tekmi leta 2003 v Stični smo med najbolj odmevnimi dosežki opazili PGD Čušperk s svojimi pionirji. Le-te vodi neutrudni Božo Perko, po domače Štrukljev Božo. Normo so poleg omenjenih dosegli še veterani Police in veterani PGD Grosuplje, ki so na tej izbirni tekmi kar zmagali. Iz PGD Čušperk je tudi občinski predsednik Gasilske zveze Grosuplje g. Andrej Bahovec. Moja gasilska želja pa je bila vedno, kako zmešati štrene velikim. Prav zato sem opozoril Andreja, da naj malo doma pogleda, kaj se da dodati. Zgleda, da sta z Božom in s starši seveda, pa tudi naraščajniki le zadela v polno. V Celju je bilo letos državno prvenstvo za mlajše. Tu so čušperški pionirji dosegli peto mesto z možnostjo posega po kolajni. Da je to res, pove nova zgodba o uspehu PGD Čušperk. V meddržavnem dvoboju Slovenija - Hrvaška so zmagali. Za Radensko dolino pa to še ni vse. Pionirke PGD Račna so dosegle 37. mesto, mladinke PGD Čušperk so bile šeste, svoje mladince pa so imeli na 13. mestu. Kaj tako lepega ne spravi skupaj cela občinska gasilska srenja, kar je uspelo temu društvu. Izhaja pa iz fare s 600 dušami in tremi gasilskimi društvi. Pionirji PGD Gatina so se ustavili na 40. mestu, mladinci Gatine pa na 38. mestu. Osrednjemu PGD Grosuplje, ki kot fara šteje 6000 duš z obilico oficirjev, pa je duh zasijal na 27. mestu. Pa ti naši vrli Čušperčani se ukvarjajo še z vrsto drugih dejavnosti. Zelo delaven je Smučarski skakalni center. Otroci hodijo v glasbeno šolo, nastopajo v narodnih nošah, plešejo folklorne plese, sedijo tudi pri računalnikih, sodelujejo v farnem pevskem zboru in še in še. Rekel bi, kdor hoče ta zmore in to velja za čušperške gasilce in gasilke. Saj pri svojih hišnih številkah ta gasilsko imenitna vas ne preseže 60 številk. Ni kaj dodati. Le tako naprej! Marjan Šircelj st. PODELJENA POSEBNA IN ZLATA PRIZNANJA Zveza prijateljev mladine Slovenije je praznovala 50 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti je Zveza prijateljev mladine Slovenije podelila posebna priznanja društvom za njihova dela in med drugim je posebno priznanje dobilo tudi Društvo prijateljev mladine Šmarje-Sap in njeni dolgoletni sodelavci, in sicer: Franci Bregar, Ljubo Vilar, Dušan Mazaj, Božidar Gabrijel, Boris Peterka -Radio Zeleni val, Sonja Boh, Anica Gruden, Olga Meglen, Osnovna šola Šmarje-Sap, Društvo prijateljev mladine Šmarje-Sap, Marica Fric, Tanja Pucihar, Angela Jančar, Zdenka Semenič, Alenka Bratun, Renata Krizman. Marička Vilar (po smrti). Zlati znak pa sta prejeli Milena Lunar in Jožica Jagodic. Ker se vsi niso mogli udeležiti slovesnosti v Ljubljani, ki je bila 19. 6. 20-04, je Društvo prijateljev mladine Šmarje-Sap pripravilo svečano podelitev priznanj 7. 7. 2004 v Družbenem domu Šmarje-Sap. Priznanja je podelil predsednik Krajevne skupnosti Šmarje-Sap g. Anton Rigler. Za popestritev programa so poskrbeli Moški pevski zbor pod vodstvom Jerneja Kralja, učenke 0-snovne šole Šmarje-Sap pod mentorstvom ga. Darinke Štupnik in Ljudske pevke pod vodstvom g. Dušana Mazaja, ki je tudi zaigral na citre. DPM se vsem udeležencem prireditve prav lepo zahvaljuje. Predsednica DPM Milena Lunar l.r. Proti koncu poletnih počitnic. 24. 8. 2004, je Društvo prijateljev mladine Šmarje-Sap omogočilo brezplačno kopanje v Šmarjeških Toplicah 35-im osnovnošolcem iz Krajevne skupnosti Šmarje-Sap, ki so zaključili prve štiri razrede in so počitnice preživljali večinoma doma. Pri tem nam je pomagalo tudi podjetje Krka Zdravilišča d.o.o., ki je podarilo 20 brezplačnih vstopnic za otroke. Zbrali smo se ob 8.30 pred šolo v Šmarju in se nekaj minut kasneje odpeljali z avtobusom proti Dolenjski. Iz društva smo otroke spremljale štiri odrasle spremljevalke. S seboj smo povabile tudi dva prijazna učitelja plavanja, Andreja in Kristjana. Nekatere otroke so spremljali tudi njihovi starši ali stari starši. Ko smo prispeli v Toplice, smo si razdelili malico in takoj poiskali primeren prostor v senci. Kristjan in Andrej sta otroke razdelila v dve skupini, v plavalce in slabše plavalce. Nato smo neučakani vsi skupaj odšli na kopanje. Vmes nas je presenetilo tudi nekaj kapelj dežja. Do kosila seje vreme izboljšalo, zato seje večina otrok šla kopati še po kosilu. Ob 15. uri smo odšli nazaj proti domu. Polni volje in energije so otroci med vožnjo sodelovali v kvizu, ki ga je organiziral prijazni sedmošolec Žiga. ter osvojili bogate nagrade. Dan je sicer zelo hitro minil, še posebno otrokom. Vendar jim je vsaj malo popestril težko pričakovanje prvega šolskega dne, nam članicam pa omogočil, da smo za kratek čas lahko pozabile na domače skrbi. Katarina Rupnik JE CAS OBLJUB... peljske Gostilniške Agencije KANDIDATI OBLJUBLJAJO 1. IN EDINEGA SPOSOBNEGA KANDIDATA: »Kdor ni z nami (EDVARD) KRADEL, je proti nam. OBLJUBA 2. NEPISMENEGA KANDIDATA: »DAVKE IN ŠOLE BOMO UKINILI.« FORMIRANEGA KANDIDATA (direktorja firme MILK&HONEY IMP0RTEXP0RT in člena 21. FORMATA,: V obljubljeni deželi se bosta cedila mleko in med.« OBLJUBA 4. UPOKOJENEGA KANDIDATA: A smo se za to boril, da se bomo šli zdaj demokracijo?« 0ELMDQGb OBLJUBA 5. NERAZDRUŽENE KANDIDATKE: »Kje ste bili, fantje, ko sem bila sama?" RAZGLAŠENE OBMEJNE KANDITATKE: Zapela vam vam bom pesem Janez, Kranjski Janez - po znanem hrvaškem napevu. Skupina z vodičem Stojanom v Županovi Jami. - foto Samec PRAVLJIČNE KANDIDATKE: »Vedno sem rada govorila pravljice. To bom počela tudi v bodoče.« OBLJUBA 8. PLESKARSKE KANDIDATKE: Do zdaj so vas drugi farbali, zdaj vas bomo pa mi.« OBLJUBA 9. BUDNEGA KANDIDATA: »Zbudi se, delovni narod! Ura je pet pred dvanajsto.« OBLJUBA 10. KANDIDATA - LEVEGA JANEZA: " Mi bomo popolnoma drugačni od desnih." OBLJUBA OBLJUBE OD 12. DO 15. KANDIDATA: so preplonkane. OBLJUBA 16. OBLJUBLJENE KANDIDATKE »Kar sem obljubila, še ni rečeno, da bom tudi storila.« DEZINSEKCIJSKA KANDIDATA: »Mrčes, ki je letal preblizu luči, si bo slej ali prej opekel krila.« OBLJUBA 18. DR.EKO KANDIDATKA: Do zdaj smo ga mi pospravljali za vami, zdaj ga boste pa vi.« OBLJUBA 19. KOMUNALNEGA KANDIDATA: Do konca maja bom vsako leto očistil ves lanski sneg. Sicer me pa tako in tako nič ne briga.« OBLJUBA 20. POSLEDNJEGA KANDIDATA: In zadnji bodo prvi ■ nasankali. j^ezek Zagraški P.S.: Vsakršna podobnost z realnim svetom nima nikakršne povezave z vrstnim redom, ne žrebanjem, ne z vsebino, ne z obliko in drugimi značajskimi lastnostmi kandidatov in kandidatk. [Min ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA V OS BRINJE Dolge brezskrbne počitnice so minile. Prvi september je tu in z njim začetek novega šolskega leta. Šolskega leta 2004/05. Verjetno so ga z velikimi pričakovanji komaj čakali bodoči prvošolci. Otroci, ki so prvega septembra postali učenci osnovne šole. Zanje zelo "velik" in pomemben dan. Kako so prvi šolski dan organizirali v OŠ Brinje? Slavnostni sprejem prvošolcev. PRVI ŠOLSKI DAN. Ga. ravnateljica Irena Kogovšek meje kljub številnim obveznostim, ki se ob začetku šolskega leta kar vrstijo, prijazno sprejela in razložila potek prvega šolskega dne. Prvi šolski dan seje začel malo kasneje kot običajno, in sicer ob pol deveti uri za učence od 2. do 8. razreda, za prvošolce pa ob pol dvanajsti uri. Za prvošolčke so vsi učenci in učitelji šole pripravili slovesen sprejem. Še posebej so imeli pomembno vlogo učenci 8. c razreda. Zakaj ravno oni? Na šoli imajo namreč tri oddelke osmega razreda. Letošnji učenci 8. c razreda so si na šolskem plesu ob zaključku lanskega šolskega leta "priborili" ključ, ki odpira vrata učenosti. Vsi predstavniki lanskih sedmih razredov so tekmovali in skušali dobiti ključ, vendar je to uspelo le enemu oddelku. Tako so učenci 8. c razreda pred šolo sprejeli prvošolce in njihove starše. Zaželeli so jim dobrodošlico, jim zapeli pesem Ko si srečen in jih povabili v šolo. V avli je prvošolce pričakalo 430 učencev, ki so jim ob koračnici slovesno zaploskali. Tako, da so se prvošolci počutili pomembne in da jim bo prvi šolski dan za vedno ostal v spominu. Sledil je pozdrav ge. ravnateljice Irene Kogovšek, ki je bil namenjen vsem učencem, ki so že obiskovali šolo, učencem, ki so na novo prišli v OŠ Brinje, še posebej pa prvošolcem in njihovim staršem. Seveda je bil pozdrav namenjen tudi vsem učiteljicam in učiteljem. li so se o prevozih, šolskemu hišnemu redu, o pravicah in dolžnostih učencev. Nato je sledil pouk po urniku. Malo več pozornosti so bili deležni tudi učenci petega razreda. Kajti oni se morajo navaditi na malo drugačen red. Sedaj bodo imeli več učiteljev in učiteljic. Petošolci spoznajo vse učitelje, seznanijo se z njihovimi zahtevami in načinom dela. Poleg tega se morajo učenci spoznati še med seboj, kajti v peti razred pridejo tudi četrtošolci s podružnične šole Polica. OSNOVNA ŠOLA ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI. Šola, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami, letošnjega prvega septembra ni imela nobenega prvošolca. Pouk v letošnjem šolskem letu poteka v štirih oddelkih. Kombinacija drugega in tretjega razreda, kombinacija četrtega in petega razreda in kombinacija sedmega in osmega razreda devetletke in osmega razreda osemletke. Poleg tega imajo tudi oddelek vzgoje in izobraževanja, v katerega so vključeni samo trije učenci. Ker niso imeli nobenega prvošolca, prvi dan ni bil tako slovesen. Seveda pa so "stare" učence pričakali učitelji pri vhodu šole in jih odpeljali v razrede. Učencev je v šoli za otroke s posebnimi potrebami vedno manj, kajti sedaj je težnja, da čim več otrok obiskuje osnovno šolo. Ga. ravnateljica je povedala, da imajo zelo veliko otrok z odločbo o usmeritvi v osnovni šoli. Kar 62 ur je namenjenih tem otrokom. Poleg tega imajo še štiri ure odobrene s strani ministrstva. In trinajst ur individualne in skupinske pomoči, ki je odobrena v okviru pol ure na oddelek. Za otroke z odločbami imajo v šoli zaposlena dva specialna pedagoga. Na predmetni stopnji pa morajo predmete, kot so matematika, angleščina, kemija, slovenščina, poučevati individualno kar učitelji predmeta. "Od učitelja se čedalje več zahteva. Poleg osnovnega strokovnega znanja, ki ga mora stalno nadgrajevati, poglabljati in izpopolnjevati, se mora prilagajati različnim otrokom, njihovim sposobnostim, potrebam in drugačnostim," je o delu učitelja povedala ga. ravnateljica. KADROVSKA ZASEDBA. Ga. ravnateljica je povedala, da je v letošnjem šolskem letu imela težave z učiteljem, ki naj bi poučeval angleščino in slovenščino. Ta potreba seje namreč pojavila z uvedbo devetletke in s tem povezanim nivojskim poukom. Vendar pa take kombinacije na fakultetah, ki izobražujejo bodoče učitelje, ni več. Tako, da se mora vsaka šola znajti po svoje. V OŠ Brinje učitelj slavist poučuje nivojski pouk v osmem razredu, hkrati pa ima podaljšano bivanje. Mimogrede mi je ga. ravnateljica še povedala, da jih je učni asistent za angleški jezik "zapustil", ker je dobil drugo službo. Vendar pa je dan po najinem pogovoru prišel na ogled nov asistent, tokrat Američan. "V to delo smo vložili ogromno truda, zato upamo, da bomo asistenta dobili in nadaljevali z začrtanim načinom dela," je še komentirala prisotnost asistenta za angleški jezik v šoli. Upam, da bom lahko v eni izmed prihodnjih številk Grosupeljskih odmevov bralce seznanila z novim asistentom in njegovim prispevkom k boljšemu znanju tujega jezika učencev, ki obiskujejo OŠ Brinje. Po pozdravu so "stari" učenci odšli s svojimi razredniki v učilnice, kjer so nadaljevali s poukom, v avli pa je naprej potekal kulturni program za 43 učencev prvega razreda devetletke. Ogledali so si igrico o zajčku, ki je šel prvič v šolo. Sledila je predstavitev učiteljic, ki so poklicale svoje učence. Po spominskem fotografiranju so učenci in starši odšli v učilnici, kjer so se še najprej spoznavali med seboj. V OŠ Brinje sta namreč dva oddelka prvošolcev. Učenci in starši učiteljice že poznajo, kajti to ni bilo njihovo prvo srečanje. Srečali so se že junija na uvodnem sestanku, kjer so se spoznali med seboj. Bodočim prvošol-čkom so učiteljice zaigrale lutkovno igrico, nato pa so se vključili v likovne delavnice, v katerih so izdelali različne izdelke, ki so jih odnesli domov za spomin. Starši so imeli v tistem času sestanek z ravnateljico. V prvem šolskem dnevu je velik poudarek namenjen varnosti in varnem vključevanju v prometu. Vsi prvošolci so dobili rumene rutke, ki jih morajo nositi vsak dan. Tudi šola je prispevala nekaj za prvošolce, in sicer vrečke za copate z znakom šole, slikanico in plišastega zajčka. Na prvi strani slikanice je napis, da si bo otrok za vedno zapomnil prvi šolski dan. Preden so odšli domov, so se še malo posladkali s sadjem, sladoledom oziroma sadno kupo. Na podružnični šoli Polica imajo letos 12 prvošolcev. Tudi pri njih je potekal prvi šolski dan enako, samo z malo kasnejšim pričetkom, ob enih popoldne. "Prvi šolski dan je še posebej namenjen prvošolcem, da bi doživeli res lep dan, da bi si ga zapomnili vse življenje. Pomembno se mi zdi, da nagovorim vse učence in povem, da najmlajši potrebujejo pozornost, pomoč in razumevanje tako s strani staršev in učiteljev, kot tudi s strani starejših učencev," je zaključila ga. ravnateljica. PRVI ŠOLSKI DAN "STARIH" UČENCEV. Kako je potekal? Z razredniki so imeli dve uri oddelčne skupnosti. Pogovori- Pozdrav ge. Kogovšek. ravnateljice Predstavnik zveze šoferjev in avtomehanlkov, ki skrbi za varen prehod učencev preko ceste. VARNA POT V ŠOLO. Ko sem prihajala v šolo, sem videla uniformirane osebe, ki so stale ob prehodih za pešce in pomagale otrokom preko ceste. "0 varnih poteh do naše šole ne moremo govoriti. Šola namreč leži med štirimi glavnimi cestami. Zelo prometnimi cestami. Lahko govorimo o nevarnih mestih. Naredili smo načrt nevarnih mest, ki je tudi objavljen v šolski publikaciji," je povedala ga. ravnateljica. Pred začetkom šolskega leta so se sestali predstavniki sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predstavniki zveze šoferjev in avtome-hanikov, policisti in predstavnik šole. Njihov namen je bil organizacija pomoči učencem pri prehodih preko ceste. Dogovorili so se, kdaj je pomoč potrebna, in sicer eno uro pred začetkom pouka in dve uri po končanem pouku. Ta organizirana pomoč bo trajala dva tedna. Seveda pa sami varnosti v prometu namenijo tudi učitelji veliko časa zlasti na začetku šolskega leta. Učitelji izpostavijo nevarna mesta in učence in starše nanje opozorijo. ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE POVEZANE Z DEVETLETKO. V letošnjem šolskem letu poteka devetletni učni program drugo šolsko leto, Pomaga narav! kar je s seboj prineslo večjo organizacijsko spremembo. Začetek pouka se je prestavil na pol deveto uro. To pa zato, da lahko zjutraj izvajajo preduro, ki se začne 7.40. V teh jutranjih urah poteka pouk izbirnih predmetov, nivojski pouk, ure oddelčne skupnosti, dopolnilni, dodatni pouk in tudi posamezne interesne dejavnosti. Kljub preduri so določeni predmeti še vedno šesto oziroma sedmo učno uro. "Devetletka je prinesla to, da ima skoraj vsak učenec svoj urnik. Kako to uskladiti, da vsem ustreza, tako učiteljem kot učencem, je velik problem. V letošnjem šolskem letu imamo kar 14 izbirnih predmetov, ki potekajo v 20-ih skupinah," je odločitev o kasnejšem začetku pouka komentirala ga. ravnateljica. S spremembo zakona imajo učenci možnost izbrati namesto treh samo dva izbirna predmeta. Vendar seje večina učencev odločila za tri predmete, kajti tako imajo večjo možnost boljših ocen ob zaključevanju splošnega učnega uspeha. Upoštevata se namreč dve boljši oceni izbirnih predmetov. V septembru imajo učenci še možnost, da si premislijo glede odločitve obiskovanja izbirnih predmetov, vendar se morajo njihove želje prilagoditi urniku in številu učencev v skupinah. NOVOSTI S PRVIM SEPTEMBROM 2004. OŠ Brinje seje odločila za vključitev v projekt EKO šol. Zakaj taka odločitev? Na področju ekologije so že prejšnja leta veliko delali. Sortirali so papir. Povezali so se s Komunalnim podjetjem Grosuplje, ki je dala predlog, da bi tudi odpadke sortirali. V okviru tega projekta so vsi učitelji že imeli dvourno izobraževanje. Seveda pa učitelji temi ekologije posvečajo in bodo tudi v bodoče posvečali več časa v okviru ur oddelčne skupnosti in tudi pri posameznih urah drugih predmetov. Sodelovali bodo tudi v ekološki akciji Jaka pomaga naravi. Vsi učenci od drugega razreda devetletke do četrtega razreda so dobili knjigo Jaka pomaga naravi, v akciji pa bodo sodelovali vsi učenci vključno s prvošolci. Nadaljevali bodo z že začetim projektom Razvoj pozitivnega samovredno-tenja, ki poteka v sodelovanju z LAS Grosuplje. Projekt preprečuje nesocialne oblike vedenja. Tudi pri tem projektu so imeli učitelji skupno uvodno izobraževanje. Tisti učitelji, ki jim je projekt še posebej "pisan na kožo", so se odločili še za nadaljnje izobraževanje, tako da so postali mentorji. Ga. ravnateljica je povedala, da seje veliko učiteljev odločilo za to izobraževanje. V letošnjem šolskem letu je med prioritetnimi nalogami učiteljev delo z nadarjenimi učenci. Do sedaj seje vedno več časa posvečalo učencem, ki imajo kakršnekoli težave, na nadarjene pa seje kar malo pozabljalo. OŠ Brinje. Šola, ki ima predano ravnateljico. Ravnateljico, ki "živi" za šolo. Seveda enako velja za učitelje, ki so pripravljeni sodelovati v različnih projektih in delovati na različnih področjih. Že v samem začetku leta je veliko novosti. Veliko sprememb, o katerih bo vsekakor vredno še veliko napisati. mag. Branka Škufca Zaradi povečanega obsega poslovanja podjetje BIROS d.o.o. takoj zaposli komunikativnega, marljivega, samoiniciativnega in zanesljivega trgovskega potnika - komercialista za prodajo -veleprodajo tekstila, pokrival, ribiške in lovske opreme na slovenskem trgu. Zahtevana izobrazba: prodajalec-komercialist, vozniški izpit B kategorije. Prošnje pošljite na naslov: BIROS d.o.o., Mala Slevica 30,1315 Velike Lašče. Lahko pa jih oddate tudi v naši PE - kopirnica, ADAMIČEV CENTER - Taborska 4, Grosuplje. SM1 H Društvo Pobuda za soio po meri človeka - s tiskovne konferance 31.8.2004 BREZPLAČNA OBVEZNA OSNOVNA ŠOLA VEDNO DRAŽJA PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE Danes želimo predstaviti problem, ki pesti mnoge slovenske družine: to je množica učbenikov in delovnih zvezkov, ki jih je treba vsako leto zamenjati, nenehno prenavljanje učbenikov, četudi se spremeni le ena stran ali ovitek ali le notranja oprema. Takšna razsipnost je iz več razlogov nedopustna. Na ta način spodbujamo porabništvo, otroci knjig ne cenijo, saj na pol popisane delovne zvezke konec šolskega leta večinoma odvrže-mo med star papir. Kdo vse to plačuje? In kdo vse živi na ta račun? Starši, ki smo se povezali preko različnih civilnih iniciativ, združenj, gibanj in svetov staršev, pozivamo vse odgovorne, da ustavijo neomejeno zaslužkarstvo in koristoljubje na račun družin in še posebej na račun družin, ki se odločajo za večje število otrok. Po drugi strani pa je v slovenskih osnovnih šolah letos 5050 učencev manj kot v lanskem šolskem letu. Kritiko naslavljamo na Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, še posebej ministru Gabru z zahtevo, da se nemudoma loti akutne problematike, kakor tudi pripravljanja dolgoročnih sistemskih rešitev na tem ključnem področju prenove šolstva. UČBENIKI SO PREDRAGI, PREVEČ JIH JE, SO PREOBSEŽNI, NOVE IZDAJE ZA NAJMANJŠO SPREMEMBO Danes je v ponudbi za osnovno šolo (osemletno in devetletno) v Sloveniji preko 1600 učbeniških gradiv. Število gradiv za osemletko je bilo 22-9, za devetletko jih je 632, torej 40-3 gradiv več. Delovnih zvezkov za osemletko je bilo 99, za devetletko jih je 245, kar je 146 delovnih zvezkov več. Za prvi razred devetletke je na primer na razpolago 10 učbenikov samo za pouk slovenskega jezika. Za 8. razred devetletke je 113 različnih učbenikov in pripomočkov, kijih izdaja 68 založb. To povzroča med učitelji, starši in učenci zelo veliko zmedo. S problematiko prekomernega razraščanja uč- beniške produkcije preko vseh dopustnih meja se nobena od odgovornih institucij sistematično ne ukvarja in kljub vse glasnejšim opozorilom in pisnim zahtevam svetov staršev že vrsto let čedalje bolj narašča. Zato je Pobuda za šolo po meri človeka sklenila, da poveže starše različnih društev in združenj v skupnem prizadevanju za prepotrebne spremembe na tem področju. Evalvacija učbenikov s strani ministrstva ni pripeljala do ustreznega zmanjševanja manj kvalitetne produkcije učbenikov. Proces potrjevanja učbenikov se pogosto vrti v istem krogu: član kurikularne komisije, soavtor učnega načrta, avtor in soavtor učbeniških gradiv je lahko hkrati recenzent konkurenčnih učbenikov. Nekateri ugledni recenzenti dajejo pozitivne recenzije različnim učbenikom, mi pa od njih upravičeno pričakujemo tudi ločevanje zrna od plev. Starše bremenijo prepogoste prenove učbenikov, ki so pogosto zgolj formalne in predvsem v korist avtorjem in založbam, kar spodbuja potrošništvo in razsipništvo. Vse to pa finančno bremeni starše. Število založb, ki izdajajo učbenike, presega vse razumne meje, saj se celo v največjih državah Evrope v ta namen specializira le manjše število založb. Država je dolžna zagotoviti brezplačno - čim cenejšo obvezno osnovno šolo, zato je v skladu z demografsko politiko dolžna narediti korenite spremembe v smeri finančne razbremenitve staršev. SLABOSTI UČBENIŠKIH SKLADOV V slovenskih OŠ delujejo v okviru šolskih knjižnic učbeniški skladi od leta 1996. Učenci si lahko vsako šolsko leto v šoli izposodijo učbenike. Obra-bnina za vsak učbenik znaša 1/3 nabavne cene. Vse to se sliši zelo lepo in kot učinkovit socialni ukrep, a žal skriva v sebi veliko pomanjkljivosti. Vsi strokovnjaki so si enotni, da je najpomembnejša naloga OŠ, da u-čence nauči učiti se, da učenec spozna metode učenja in metode samo- NIKO MIHIČINAC K.D. TEL: NEPREMIČNINI KOIODVORJSM 3, 12$0 GROSUPLJE 01-786 M 60, FM 01-786 GSM: 041-4$$ 258 SMS: 405258@LMX\M0BITE\L.SI E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICWNE. SI URL: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! učenja. Prvi steber UNESCO-vih priporočil - učiti se, da bi znali. Za to pa ga lahko usposobimo le, če je učbenik njegova last in ga tako lahko uporablja v pravem pomenu besede kot učno orodje. Tega se zavedajo tudi starši iji zato vsi tisti, ki to finančno zmorejo, otrokom kupijo lastne učbenike. Učenec, ki ima v uporabi izposojeni učbenik iz učbeniškega sklada, ne sme v njem nič podcrtavati in označevati. Dovoljene so le rahle oznake s svinčnikom, vse to pa je treba na koncu leta zbrisati in vrniti učbenik čimbolj čist. S tem se učbeniški sklad, ki naj bi opravljal izravnavo socialnih neenakosti, sprevrača v svoje nasprotje. Podatek, da število učencev, ki učbenike izposoja iz učbeniškega sklada, narašča, je dejstvo, vzrok temu pa je v tem, da se že polovica naših družin spopada z revščino. Najbolj pa so pri tem prizadete družine z večjim številom otrok. Na to problematiko so se zato odzvale nekatere dobrodelne ustanove, kot na primer Karitas in Rdeči križ pa tudi posamezna podjetja, ki z zbiranjem prostovoljnih prispevkov ali darovanjem šolskih potrebščin pomagajo družinam v stiski. Tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je letos namenilo dodatna sredstva za socialno šibke družine. Sprašujemo se, kako je mogoče, da so v socialni državi družine z večjim številom otrok obravnavane kot socialno šibke? S tem jih ponižujemo in potiskamo v nižji socialni status, pravico do enakih možnosti v izobraževanju pa meglimo s socialno problematiko. Za tako stanje in vse večjo socialno diferenciacijo na področju obveznega osnovnega šolstva nosi država vso odgovornost. PREVEČ DELOVNIH ZVEZKOV Delovne zvezke, ki jih določi šola za vsako leto posebej, morajo starši v celoti plačati. V osnovni šoli je mnogo preveč delovnih zvezkov. Učitelji in starši ugotavljajo in tudi javno opozarjajo, da so mnoge naloge v delovnih zvezkih slabo pripravljene, da je mnogo preveč obkroža-nja, podčtravanja in nalog, ki ne zahtevajo od učenca večje miselne aktivnosti in kvalitetnega izražanja. To neposredno vodi v poneumljanje o-trok, duševno lenobo in funkcionalno nepismenost. Mnogi delovni zvezki so ob koncu šolskega leta na pol prazni, učitelji pa še vedno raje naredijo učni list, saj so tako lahko ustvarjalni in naloge prilagodijo svojim učencem, kijih sami najbolje poznajo. Vse to se dogaja ob popolnem ignoriranju možnosti informacijske tehnologije in kljub tolikim investicijam v računalniško opremljanje naših šol. POSLEDICE Posledica hiperprodukcije učnih knjig, nezdrave konkurence založb, nepregledne množice istovrstnih učbeniških gradiv je grmadenje vsega naštetega v torbah učencev, vse nižja motivacija in upadanje veselja do učenja. Ob vseh protestih učencev, staršev, učiteljev in zdravstvenih delavcev so težke šolske torbe »evergre-en« desetletja. Ni čudno, da se na tržišču že pojavljajo ponudbe vozičkov za šolske torbe. Kdaj se bo naša brezplačna šola približala Evropi? Kdaj bo našega učenca prvi šolski dan na njegovi šolski klopi pričakal brezplačen komplet vseh učbeniških gradiv. Takrat bo naša šola res bolj šola po meri človeka, po meri učenca, učitelja in staršev. društvo Pobudo za šolo po meri človeka je informacijo posredovala Angelca Likovič SLeniciči 9 • 9> <* NA KONCERTU ŠK GROŠ PS S SKUPINAMI 1 ANAVRIN, MARŠALI IN MALIMI BOGOVI Z VLADOM KRESLINOM TUDI GLASNA GROSUPELJSKA ROČK SKUPINA SI L E N CIA Ognejnl krst je grosupeljska glasbena skupina doživela lansko leto v klubu Groš, že naslednji dan pa so zmagali v Ivančni Gorici. Letos so nastopili na koncertu Kluba Groš skupaj z Anavrinom, Maršali ter legendarnim Vladom Kreslinom in Malimi bogovi. Imajo pa že posnete tri lastne skladbe. Po eni izmed njih, ki jo imajo napisano v angleščini, so si nadeli tudi ime. V skupini se je zbralo šest fantov iz grosupeljskih krajev In eno dekle iz Ljubljane. Med tremi ustanovnimi člani skupine Silencia sta Uroš in njegov bratranec Miran Okorn iz Luč ter Jernej Čam-pelj iz Grosupljega (donedavno iz Zagradca). Skupini so se nato pridružili še Mirkov brat Peter Okorn prav tako iz Luč, pevka Nina iz Ljubljane, ter Marko Špolar Iz Grosupljega in Franci Mehle z Velikega Mlačevega. Grosupeljska ročk skupina Silencia na nastopu pod Boštanjem. Peter je klaviaturist, ima sedem let glasbene šole in daje svežino njihovim skladbam. Miran (ki ga kličejo tudi Mirko) je sob kitarist. Ima najraje stari metal ročk. Bobnar Marko (ali tudi Mačo) je igral že pred ustanovitvijo skupine v drugih skupinah in je eden od »stebrov benda«, ki prav tako prisega na stari metal ročk. Uroš je bas kitarist in ima raje nekoliko sodobnejšo ročk sceno. V skupini igra kitaro še Franci, ki ima prav tako narejenih kar nekaj razredov na Glasbeni šoli v Grosupljem in posluša vse zvrsti ročka. Glasove pa ansamblu dajeta Jernej in Nina, ki sta tudi naklonjena novejši rockovski glasbi. Začeli so tako, da so se zbrali, ko naj bi skupaj zaigrali eno skladbo. Ko so ugotovili, da je skladba dobro zazvene-la, so nadaljevali z delom. S pevko Nino so prav tako želeli zapeti le eno pesem v duetu, ugotovili pa so, da se dobro sliši in da imajo skupne interese po nastopanju in - ostala z njimi. Pred sodelovanjem z njimi pa si je nabrala nekaj izkušenj v zborovskem petju ter s še nekaj drugimi dekleti sodelovala tudi v dekliški skupini. Uroš kot zanimivost pove zgodbo na temo »jabolko ne pade daleč od drevesa«. Z basiranjem seje začel ukvarjati ljubiteljsko šele pred tremi leti, koje na podstrešju pri stari mami brskal in našel zaprašeno bas kitaro. Bila je še iz časov, koje avtor tega zapisa igral kitaro v skupini Tulipani skupaj z Uroševim očetom Tonetom ter Petrovim in Mirkovim očetom Francem Okornom. Bilo je tega več kot trideset let nazaj. V skupini sta sodelovala še Marjan Zupančič s trobento in Jože Sinjur z bas kitaro do odhoda k vojakom, ko ga je zamenjal France. Bilo pa je nekaj tudi občasnih sodelujočih, med njimi celo pevka iz Malih Les. Pred ustanovitvijo skupine so ustanovni člani Silencie igrali v skupini Gro-und zero, ki pa je z odhodom dveh čla- nov razpadla. Večina članov Silencie so študentje. S prvim nastopom so začeli pred enim letom, v petek, 26. septembra. Nastopili so v Študentskem klubu Groš, že naslednji dan pa so zmagali na tekmovanju ročk skupin v Ivančni Gorici. Potem so kar precej redno igrali dvakrat do trikrat na mesec vse do novega leta, ko so igrali na predsilvestrskem praznovanju v stari šoli na Ilovi Gori, kjer so imeli pred tem tudi redne vaje. Večji nastopi so se jim zvrstili v Novem mestu, Ljubljani, Stični, Izoli, Domžalah in v Kamniku. Potem se jim je 2. januarja letos zgodila katastrofa. Šola na Veliki Novi Gori stoji precej na samem, zato ni bilo težko nepridipravom prežagati verigo in polomiti ključavnico, saj so imeli za vlamljanje dovolj časa. Kljub železnim in z dodatno verigo zaklenjenim vratom so vdrli v šolo in jim pokradli večino opreme. Zato je trajalo skoraj tri mesece, da so za silo spravili skupaj nove instrumente in nekaj ozvočenja, nekaj pa so si sposodili tudi pri drugih glasbenih skupinah. Zdaj trenirajo na bolj varnem mestu, pa tudi večino dražje opreme varno spravljajo. S ponovnimi nastopi so zaceli spet marca in do začetka počitnic so posneli tudi tri svoje skladbe, kijih vrtijo na radiu Zeleni val. Nato so odšli vsak zase nekoliko na morje in nato spet začeli trenirati za veliki nastop 27. avgusta na koncertu v Ribnici, kjer so nastopili na stadionu skupaj z Bigfoot mama in Los ventilos. 3. septembra pa so nastopili na koncertu Ko soseda pride v šotoru pod Boštanjem, ki ga je organiziral zdaj že tradicionalno Študentski klub Groš, na katerem sta poleg Vlada Kres-lina s spremljajočo skupino Mali bogovi nastopili še skupini Anavrin in Maršali. Sicer pa pravijo, da večino prisluže-nega denarja vlagajo v nabavo opreme. Trenutno jim najbolj manjka nekoliko boljša mešalna miza. Imajo pa tudi svojo internetno stran httD://www.silencia. cib.net/. Dobrodošli! Dobrodošli pa so tudi sponzorji, ki bi jim pomagali pri nabavi opreme, in vsi obiskovalci njihovih koncertov. »ĆIV BUC BAV!!!!» Zapis je po pogovoru z Nejcem in Urošem napravil Jože Miklič i D»mY0 li «11 rarass NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA V CERKVI SV. MOHORJA IN FORTUNATA V SELIH PRI ŠMARJU Cerkev v Selih je podružnica župnije v Šmarju in je v arhivskem gradivu prvič omenjena leta 1444.0 njeni starosti priča srednjeveška ladja s sledovi fresk, ki jih je ob koncu 19. stoletja odkril Konrad Črnologar, konservator dunajske centralne komisije za ta okoliš. Leta 1893 je namreč v zvonik, prislonjen na pročelje cerkve, udarila strela, tako da so ga morali do polovice podreti. Pri tem je Črnologar desno od zvonika odkril podobo nekega svetnika in zapisal, da se tudi drugod kaže barva izpod beleža. Kasneje so freske prebelili. Ob letošnjem sondiranju v notranjščini seje pokazalo, da fresk na stenah v večjem delu ladje ni. Zelo verjetno pa je. da se srednjeveške freske še vedno skrivajo pod beležem na zunanjščini. Sicer pa lahko danes srednjeveške freske še vedno občudujemo na zunanjščinah nekaterih bližnjih cerkva: v Tlakah, v Šmarju, na Lanišču in na Pijavi Gorici. Ob tokratni menjavi cerkvenega tlaka so prišli na dan novi podatki o stavbni zgodovini, ki dokazujejo, da je cerkev v Selih starejša od prve omembe v arhivskih virih. V ladji in v prezbiteriju so namreč delavci ob odstranjevanju tlaka naleteli na starejši estrih. Ta se v danes sicer baročnem prezbiteriju zaključuje s temelji polkrožnega zidu in oltarja na sredini. Odkrili so tudi številne razbite kose poslikanega ometa, ki so se po navedbah župnika Jožeta Mrvarja nahajali predvsem ob severni steni prezbite-rija. Številni manjši poslikani fragmenti so bili žal ob ravnanju terena raztreseni po vsej cerkvi. Našli smo tudi koščke kritine iz skrila. Na osnovi teh najdb je mogoče sklepati, da je na mestu današnjega pre-zbiterija nekoč stala nekoliko manjša s skrilom krita romanska apsida s približno 90 cm debelimi zidovi, Ometana je bila najprej s precej debelim, bolj grobim ometom in nato s finim, približno 1 cm debelim apnenim ometom. Zaključni omet je bil vsaj delno poslikan v fresko tehniki. Stene in morda tudi strop so bili po vsej verjetnosti okrašeni s poslikano stilizirano ornamentiko. Slikar je uporabljal zemeljske barve, predvsem rdeči in rumeni oker v različnih odtenkih ter apneni belež za belo barvo. To Na Selih so se odločili, da bodo do prihodnjega leta, ko bodo gostili srečanje vseh vasi z imenoma Sela, prenovili tudi tlak v cerkvi. je mogoče sklepati tudi po analizi nekaterih pigmentov, ki jih je opravil dr. Žiga Šmit z Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani. Pri analizi je bila uporabljena metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov (PIXE). Na sredi apside je stal oltar. Arheolog Jože Oman z ljubljanskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. ki si je najdbo ogledal, meni, da cerkev ne more biti dosti mlajša od šmarske župne cerkve in bi jo po času nastanka lahko primerjali z bližnjima cerkvama v Tlakah in na Magdalenski gori. Torej je mogoče domnevati, da njene korenine segajo že v 12. stoletje. Blaž Šeme konservator restavrator Izkopavanja v cerkvi na Selih so pokazala, da Je bil nekoč oltarni del zgrajen polkrožno, kar govori o starejši cerkvi romanskega tipa, zgrajeni verjetno v 12. stoletju (fotografiral in po fotografiji risal Jože Miklič. Slika na naslovnici: Najdeni koščki starega ometa govorijo, da je bila cerkev na Selih nekoč dekorativno poslikana. KIPAR JANEZ LENASSI KIPARJEM NA DELAVNICI POD BOŠTANJEM V okviru kiparske delavnice pod Boštanjem so priredili v galeriji Grad Bo-štanj zanimivo predavanje ob diapozitivih znanega slovenskega kiparja Janeza Lenassija, ki je od leta 1959 do danes ustvaril že ogromno stvaritev. Med njimi je na primer večji spomenik prvemu slovenskemu letalcu Edvardu Rusjanu v Novi Gorici. Večji del diapozitivov je bil namenjen kipom in kiparjem, ki so sodelovali na forma vivah v Portorožu, Kostanjevici, Ravnam na Koroškem in v Mariboru. Pri sodelovanju na različnih simpozijih, kiparskih delavnicah in z osebnih zanimanj pa se je Le-nassi srečeval tudi z različnimi kiparji z vsega sveta. Naj v tem prispevku nanizam le nekaj njegovih ugotovitev in razlag. Za začetek eno od njegovih zanimivih razmišljanj o odnosu do umetnosti trajne vrednosti: »Vprašanje je. če je prav, da danes s kartkoročnimi instalacijami zanemarjamo trajno vrednost kiparskih stvaritev. Kiparji, ki delajo v kamnu, bi morali biti zelo veseli, da imajo opravka s kamnom in da so na ta način poklicani za ustvarjanje trajnejših kiparskih vrednosti. Kamen te sili tudi k temu, da mu ob obdelavi posvetiš več časa za razmislek, kar je vedno dobro. Prepričan sem namreč tudi, da mi danes živimo prehitro, premalo premislimo in zaradi tega delamo velike neumnosti. Vse nove iznajdbe, ki ne zagotavljajo neškodljivosti in nimajo stranskih učinkov, ni- so noben napredek.« Pravi pa tudi, da so včasih veliko več dali na okrasitev prostora, pa to velja za privatni bivalni ali delovni prostor, še posebej pa za javnega. Danes je vse več časa in prostora namenjenega uživanju materialnih dobrin. Včasih so razmišljali, kako si bodo polepšali svoj bivalni prostor, poslikali so cerkve, rezbarili na ostrešju. Že v srednjem veku so pri gradnji zahtevnejših objektov staknili glave arhitekti, gradbeniki, kiparji in slikarji ter so skupaj naredili nekaj monumentalne-ga. Stvaritev se je tako sproti kontrolirala in se je vedno iskalo ter običajno tudi našlo najboljšo rešitev. Tako so nastajala tudi stara mestna jedra. Po drugi svetovni vojni pa se je z materialističnim razvojem tak način dela popolnoma opustil. Danes so arhitekti večinoma samozadostni pri svojih projektih. Pomembni so jim v glavnem le odstotki za zaslužek od projekta. Podobno je tudi z ostalimi nekoč umetniško ustvarjalnimi, danes pa le produkcijsko obrtnimi poklici. Poudarjen je individualizem. Vse to pa se dogaja celo pri gradnjah novih cerkva, ki so vse prevečkrat narejene racionalistično in premalo z dušo. Pravi tudi, da kamen ni mrtva stvar. Mrtev postane šele takrat, ko ga iztrgamo iz materinega naročja Zemlje. Ko to storimo, je najbolje, da ga takoj namenimo za kiparski izde- TRENUTEK RESNICE Grosuplje, Mehika, Gvatemala, Brazilija lek. Ko izgubi materino toploto, začne ustvarjati patino na površju, ki postane tudi trša za obdelavo. Pozneje je tak pozno obdelan kamen veliko bolj ranljiv pred meteornimi vplivi. Kiparjenje je najboljše na prostem ali kar v kamnolomu, saj je potujoča sončna svetloba veliko boljša kot umetna svetloba v delavnicah oziroma ateljejih. Razkril pa je še, kako je z njegovo značilno črto, ki se pojavlja na različnih njegovih kipih. Kljub nekaterim strogim geometričnim zakonitostim črte. ki se kot ovojna vrvica deloma ovija okoli njegovih skulptur, je sredinski zasuk črte vedno narejen tako, da se črta seka, v njenih podaljšanih krakih pa se črta diagonalno poveže na pravokotnico in nato nadaljuje pot prek roba prve ploskve na sosednjo ploskev, kjer napravi enako pentljo. Na ta način je v kamen vrezana mrtva črta postala dinamična in tudi neskončna na polirani ploskvi. Jože Miklič Poletje 2004 (avgust). Čevlje vzamem v roke, odprem dežnik in odhitim z vlaka pod streho. Na drugi strani postaje zabre-dem v vodo - do gležnjev. Vidim avtomobile, ki se ustavljajo, ljudi, ki bredejo do sredine meč. Presneto hladen je ta dež! Brazilija, poletje 2003 (januar), obrobje mesta Corumba. Cel dan je že oblačno, a vreme se drži. Hodim po makadamu, kaki 2 uri stran od mesta. Ob cesti je večinoma gozd, ki s svojim gostim spodnjim rastjem ne dopušča vstopa vanj - niti si ne bi upala, saj vsi govorijo o kačah. Manjšo sem videla na makadamu, a je malo prej tam peljal kamion, torej mora biti mrtva. Miže sem stekla mimo. Brrrrrr! Občasno se svet odpre in pokaže čudovite razglede na pašnike, manjše farme, oddaljene hribe, v katerih slutim kraje na oni strani mesta, in cesto, kije edina povezava s svetom. Tam so meni že znani kraji, tukaj pa sem še novinka. Dober teden prej smo šli sem na praznovanje sv. Sebastijana -zvečer. Zbrala se je cela množica ljudi (ki jih zdaj ni videti nikjer), da proslavi praznik enega najbolj slavnih svetnikov v Braziliji. Okrasili so kip, približno 1,5 cm velik - verjamejo, da velikost ni povezana z močjo. Takrat so mi govorili o lepoti pokrajine, ki je bila zavita v črno noč, občasno se je v daljavi pokazala majhna lučka. Da se razprostirajo travniki, da so prijazni ljudje, da .... videla pa sem samo debla tik ob cesti. Tudi dvorišče hiše, kjer smo praznovali, je bilo oblečeno v trdno temo. Treba bo priti podnevi. V nedeljo je čas za pohodniške podvige - 1 ura do bolivijske me-e, potem pa v notranjost skrivnostne pokrajine tik ob državni meji. Pred sabo ne vidiš ničesar, med uro in pol dolgo hojo v notranjost pa sem srečala kake štiri ljudi. »A onde se vai? - Kam greš? I-maš tam sorodnike?« »Ne, nikogar nimam, nikogar ne poznam.« Dobim sprašujoč pogled - kaj pa potem hodiš tukaj, brez cilja, kaj iščeš v tem delu, pa belka ... Ali ni malo nevarno? Meni se ni zdelo posebno nevarno, če ne izzivam, zmeniti se že znam nekaj, da pa hodim, ni za Slovence nič posebnega. Ko srečam naslednjega, mu rečem, da grem obiskat prijatelje, sem se odločila. Naslednjega ni bilo, prišli so komarji, s farme se sliši glasna glasba (Kaj pa naj drugega delajo sredi nedelje in sredi ničesar?), ogledam si kapelico ob poti, pokramljam z žensko, ki jo čisti, potem pa imam dovolj komarjev in se odpravim nazaj. Tam od meje prihajajo črni oblaki. Čedalje bolj opazujem drevesa ob cesti. Bolj slabo zavetje nudijo. Listje je bolj ubogo - to je veliko zelo majhnih listov, ki prepuščajo obilico svetlobe, torej bodo tudi dež, majhne krošnje, v goščo ob cesti pa ne grem, bom že raje mokra. In upam, da bo to samo lahen dež (po nekaj mesecih bi že lahko vedela, kakšne navade ima tukaj dež). Za seboj zaslišim konjska kopita: »Bi prisedla?« Zastopala sem konjsko vprego! En konj, zadaj pa voz na dveh kolesih, ki ima prostora za tri ljudi in nekaj prtljage. Voznik je gospod srednjih let, izgleda nenevarno, njegova koža je od dela na soncu kot podplat. Malo po-kramljava, potem pa se usuje kot na sodni dan! Ali bolje - kot da bi obrnil škaf! Nimaš se kam skriti, oba sediva in se počutiva mokro kot cucka. Od presenečenja, kako hitro je prišel dolgo obljubljanj dež, strmiva predse in ne reče- va ničesar. Meni gre na smeh - to se mi bodo smejali - fajn štop si dobila in se končno umila (Evropejci veljamo za umazane). Še bolj so se, ker me je čez eno uro spet ujel dež že blizu mesta, a edino zavetje je bilo drevo, ki je bilo bolj sramežljivo z rastjo listov. Še nekaj škafov vode na glavo. In še tretjič bi bila skoraj mokra, če ne bi na vso moč tekla pod prvo streho v mestu. Voda izgine, kot bi mignil -tla so vedno suha. Čez kak mesec so mi povedali, da je tigrica tam nekemu človeku odtrgala glavo. Mehika, poletje 2000 (Julij), Yukatan, Merida. Luštno mestece, tako, da bi ga kušnil, da bi se zaljubil vanj! Čeprav ima okoli 1 milijon prebivalcev, daje vtis prijaznosti, domačnosti. Kot da si že od nekdaj tam. Hiše nizke, svetlih pastelnih barv. Čokate kot Maji, ki tukaj že kažejo svoje značilne nosove. Gledaš profil enega živega in potem vidiš enak profil na reliefu na ruševinah ali v muzeju. Le da ima relief svojih 1000 let ali več. Prav krasni nosovi! Tržnica je vredna svojega imena - taka, kot v Latinski Ameriki mora biti. Gneča, vpitje, veliko različne robe, kar ti srce poželi. Matrone, za katere se zdi, da obvladujejo ves svet in da imajo vedno prav one in ne ti. Prodajalci temni, črnolasi, ki so boljši organizatorji kot tisti s fakulteto, le da jim občasno kaj spodleti, sicer pa je jasno, da jih nikoli ne boš mogel prinesti okoli ti, ampak vedno oni tebe. Bolje, da sprejmeš, kot da se jeziš. Malo prej je padal dež, tista tropska vsakodnevna nevihta, ko se oblaki odprejo - nekaj luž in umazanije je ostalo ob robu pločnika. Nerodno stopim in že sem mokra. Ojej! Hej, kaj pa je to? Presenečeno gledam nogo - jeza, da sem mokra, izgine zaradi presenečenja. »Urška, ta voda je topla!« 0-be sva začudeni, potem se smeji-va. Spomnim se ogromne količine vode, ki jo je pred pošto v Grosupljem pred leti vame poslal mimoidoči avtomobil - šok, ker je voda tako mrzla in na tebi ostane mrzla obleka. Ampak v Mehiki je bila ta voda topla in se je noga zaradi sonca kmalu posušila. Spoznanje - luže niso povsod mrzle. Gvatemala, poletje 2000 (avgust), Chichicastenango. Gorati predel Gvatemale je zgodba o plemenih, potomcih nekdaj velikih Majev, ki se zdaj bojujejo za svoj obstoj. Pred državno vojsko, kije sofinancirana s strani ZDA - to je javna skrivnost. Imeti nekaj domaćinske krvi oz. biti pripadnik teh plemen pomeni boj za življenje. Vsak dan. Če živiš v mestu ali njegovi okolici, se trudiš, da bi preživel. Pridelaš nekaj zelenjave, doma izdeluješ izdelke iz blaga, preje in to nosiš na trg. Morda lahko skuhaš kakšen obrok in ga prodaš, turizem pa tudi prinese nekaj denarja. Iz rok v usta, tako je življenje. Belci, turisti so tisti, ki imajo ogromne količine denarja in so krivi za stanje, kakršno je. Belci - to smo mi, ki smo za nekaj dni v tem mestu. Čeprav ne vem, kje imam toliko denarja, kot mi ga pogledi pripisujejo, spadam med bogataše. Če hočeš slikati, plačaj! Ti služiš, mi pa komaj živimo. Zid med domačini in obiskovalci izgleda nepremagljiv. Luknjo najdeš samo s potrpežljivostjo in če imaš srečo. Dežje opravil svoje. Z Urško se potikava po tržnici, ki je kar na ulicah mesta, svetijo se nama oči - toliko tipičnih stvari na kupu. toliko ljudi, domačinov, ki so oblečeni v tipične obleke. Srkava duh tržnice, nekaj ur sva gostji tega vrveža. Potem pa se ulije! Stara zgodba - popoldanska ploha, ko dobimo vso vodo, kar jo je bilo v oblakih. Ljudje, ki so prej pasivno sedeli ob svojih robi, kar naenkrat poskočijo, ravnajo streho, izdelke dajejo pod streho, a hitrost dežja oziroma padajoče vode preseneti vse. Z Urško hitiva pomagati ženski, pri kateri sva si ravno ogledovali kuhinjske krpe, saj jih veter nosi na dež. Potem smo čakali in gledali deročo vodo, ki je s seboj nosila smeti, kakšen kos obleke in se nevarno dvigovala. Tistih nekaj trenutkov, ko sva hiteli pomagati, ne da bi gledali na dež, ki je padal na naju, seje podrl delček zidu. Ko smo skupaj opazovali velike količine vode, nama je povedala, kakšno je njihovo življenje, kako slabo zaslužijo in kako težko ljudje razumejo, zakaj se morajo zbrati skupaj in narediti nekaj za svoj boljši položaj. Če si lačen, če komaj preživiš, te kaj drugega težko zanima. Konec dežja, pride sonce in čarobni trenutki povezanosti se izgubljajo. Kupiva ogledane stvari in obogateni s srečanjem odideva. Zaradi tega srečanja sva bili drugačni, bili sva bolj njihovi. Voda pa je izginila, kot bi mignil. Poletje 2004 (avgust), Grosuplje. V Grosupljem sem morala vzeti čevlje v roke in odhiteti pod streho, zabredla v vodo do gležnjev ter opazovala avtomobile, ki so se ustavljali, in ljudi, ki so šli v vodo. Voda je zalila cesto pred pošto in se razširila na avtobusno postajo in parkirišče tam zraven. »Od kod mi je domač ta prizor?« sem se spraševala. Seveda, iz drugega dela sveta, ki ga imamo za zaostalega, mi pa smo tako razviti, toliko boljši od drugih. Ampak, kakšno nasprotje tistega je bilo tu doma. Hitenje, nestrpnost, pritoževanje. Predvsem pa šok, da se lahko kaj takega zgodi nekje, kjer se štejemo za gospodarsko bolj razvite. Nekaj let že opazujem vodo, ki zalije predel pred pošto in skačem daleč stran, da ne bi bila še kdaj zalita, saj se ne štejem za rožo. Prav na smeh mi je šlo tisti večer, ko so ljudje skakali pod streho In po vodi, ko so avtomobili zaustavljali, da ne bi prišli pregloboko v vodo. In nihče ni prav nič prijazno gledal. Polnim samih sebe nam narava v trenutku pokaže, kje ima kdo svoje mesto. Lahko se jeziš, lahko sprejmeš, lahko narediš kaj, da bi se prilagodil. Ampak, čas čakanja je bil na drugem koncu sveta prijetnejši - ker se ljudje ne zaprejo. Alenka Oblak Zavod l irtllMI I RIPIBIIklMnMMH UUMVIMUVUUN ĆP BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ P§C Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC Povšetova 37. 1000 Ljubljana tel. 01 52118 88. fax 01 540 19 13 el. pošta: pic@pic.si spletna stran: wuHAi.pic.si • Imate pravni problem ali vprašanje, kije povezano s pravom? • Želite pravni nasvet preden pride do zapletov? • Potrebujete kakovosten in hiter brezplačni pravni nasvet? • Oglasite se pri nas! KAJ OBSEGA PRVI BREZPLAČNI PRAVNI NASVET? v okviru prvega pravnega nasveta vam nudimo tudi pomoč pri izpolnjevanju obrazca za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vključno z opisom podatkov o zadevi, ki jih predpisuje pravilnik o obrazcu za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predložitev listin. To je svetovalni razgovor na katerem vam bomo pojasnili vse o: • vašem pravnem položaju. • naravi vaše zadeve. • možnostih za sklenitev izvensodne poravnave • pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka. • pristojnostih sodišč • vrsti in naravi postopka • procesnih pravilih in predpostavkah. • zastaralnih rokih. • možnostih za prednostno obravnavanje zadeve. • obveznem zastopanju strank v pravdnem in kazenskem postopku. « pričakovanih stroških postopka. • pravnih sredstvih • načinu izvršitve odločbe. • vrstah in oblikah brezplačne pravne pomoči (redna. izredna. izjemna posebna nujna). • možnostih in zakonskih pogojih za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ALI SEM UPRAVI CEN/A DO BREZPLAČNEGA PRVEGA PRAVNEGA NASVETA? Upravičenci do prvega pravnega nasveta po Zakonu o brezplačni pravni pomoči so: • državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo. o tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi). ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, o drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, • nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. KAKO PRIDEM DO BREZPLAČNEGA PRVEGA PRAVNEGA NASVETA? Pri nas se lahko oglasite vsak delavnik med 9.00 in 16.00 uro Sprejel vas bo dežurni svetovalec, ki vam bo dal prvi pravni nasvet. Da bi vam lahko svetovalec pomagal priporočamo, da imate s seboj dokumentacijo, v zvezi z vašim primerom. ALI IMAM KAKŠNE STROŠKE? Prvi pravni nasvet v posamezni zadevi je za vas popolnoma brezplačen, saj stroške svetovanja krije Okrožno sodišče v Ljubljani. V okviru prvega pravnega nasveta se ne sestavljajo tožbe, pravna sredstva in druge vloge, ki jih Zakon o brezplačni pravni pomoči uvršča med opravila pravnega svetovanja oziroma zastopanja! O možnostih pridobitve brezplačne pravne pomoči za sestavo raznih vlog in zastopanja na sodišču vas bodo seznanili naši svetovalci. PRICETEK ŠOLSKEGA LETA TUDI ZA UNIVERZO ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE V OBČINI GROSUPLJE Zanimanje za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju na prvem srečanju v mesecu maju je potrdilo potrebo po ustanovitvi tega gibanja tudi v občini Grosuplje. Na srečanju sta odkrivali dobre plati izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju dr. Dušanka Findeisen in prof. Martina Kralj. Lepo število ljudi po upokojitvi si želi početi nekaj novega, se še česa naučiti, uresničiti neizpolnjene želje, dejavno živeti in prijateljevati. Želje in interesi, ki najbolj izstopajo med evidentiranimi slušatelji: tuji jeziki, umetnostna zgodovina, računalništvo, zgodovina (predvsem kraja in o-kolice), etnografija, likovno ustvarjanje, naravno zdravilstvo. In »Tretja univerza« to omogoča z izobraževanjem v študijskih krožkih, v katerih so poleg mentorja in animatorja tudi slušatelji sami s svojimi izkušnjami, znanjem in kulturo vir učenja skupine. Študijske krožke obogatijo z literarnimi večeri, študijskimi izleti,... Skupna predavanja pa so posvečena aktualnim družbenim temam. Svečani prlčetek bo v četrtek, 7. oktobra 2004, ob 17. url v Kulturnem domu v Grosupljem, tedaj bomo potrdili vodstvo, mentorje, anlmatorje, program skupnih predavanj In študijskih krožkov; podpisali pristopno Izjavo in izpolnili vpisni list. Članarina za šolsko leto 2004/2005 Je 3500,00 sit; za člane so skupna predavanja brezplačna, kotizacije za posamezne študijske krožke so ugodne, seveda odvisne od potrebnih materialov in nagrad mentorjem. Skupna predavanja bodo skozi vse leto in sicer vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 10. url v Kulturnem domu v Grosupljem. Za UTŽO Tatjana Lampret ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE URAD ZA DELO GROSUPLJE OSNOVNO POSLANSTVO Zavoda RS za zaposlovanje in s tem tudi Urada za delo Grosuplje kot njegove mikro organizacijske enote, je zagotavljanje profesionalne pomoči brezposelnim osebam pri vključevanju na trg dela, širjenje njihovih možnosti za zaposlitev in s tem zmanjševanje brezposelnosti. TEMELJNE DEJAVNOSTI URADA ZA DELO GROSUPLJE opredeljuje Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in drugi podzakonski akti, pravilniki ter predpisi ter Poslovni načrt, v katerem načrtujemo ključne programske cilje za vsak urad. ORGANIZIRANOST: Zavod RS za zaposlovanje je javni zavod, ki organizacijsko deluje na območju Slovenije v dvanajstih Območnih službah in Centralni službi. Urad za delo Grosuplje je neposredno organizacijsko povezan v Območno službo Ljubljana in je eden od 10 uradov te službe. S svojo dejavnostjo pokriva upravno enoto, ki združuje naslednje občine: Grosuplje, Ivančno Gorico in Dobrepolje. UPORABNIKI NAŠIH STORITEV so poleg brezposelnih oseb še delodajalci, štipendisti, osebe, ki potrebujejo strokovno pomoč pri zaposlovanju in poklicni orientaciji, strokovne institucije in izvajalci programov zaposlovanja ter javnost. Pri izvajanju dejavnosti sodelujemo z lokalnimi partnerji, občinami, upravno enoto, obrtno zbornico, različnimi izobraževalnimi institucijami, lokalno zaposlitvenimi centri in seveda tudi z institucijami, s katerimi imamo stične točke - Center za socialno delo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje. GIBANJE ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI IN PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA Spodnja tabela prikazuje spolno in izobrazbeno strukturo brezposelnih oseb v občini Grosuplje Število Od vseh delež po stopnji Izobrazbe (v %) Vsi Ženske 1. in II. III. in IV. V. VI. VII. in VIII. 1 2 3 4 5 6 7 8 dec. 2000 665 309 45,3 32,2 18,0 2,0 2,6 dec. 2001 592 309 41,2 32,9 20,6 2,0 3,2 dec. 2002 575 306 43,8 30,8 ■20,0 1,9 3,5 dec. 2003 549 297 42,3 26,4 25,5 1,5 4,4 julij 2004 602 325 42,4 27,6 24,1 1,8 4,2 V zadnjih štirih letih je število brezposelnih oseb v občini Grosuplje upadalo, ob polletju letos sicer beležimo v primerjavi s koncem leta 2003 rast, vendar pričakujemo, da bo brezposelnost proti koncu leta zopet upadla. Struktura brezposelnih oseb v avgustu 2004 je bila na Uradu za delo Grosuplje (zajemajo občino Grosuplje, Ivančno Gorico in Dobrepolje) naslednja: Delež posameznih kategorij od vseh v(%) upravna enota oz. izpostava Vsi (šteMlo) trajno ženske iskalci 1. zaposlitve stari do 25 let presežni delavci in stečajni ki Dolgotrajno brezposelni Stari od 40 do 50 let Stan nad 50 let 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Grosuplje 1.109 55.6 19.4 19 3 25.2 49.6 23.4 23.0 OS Ljubljana 18 251 52 8 23.3 21.2 22 8 41 9 20 8 ?4 6 Od deleža regijskega povprečja bistveno odstopa delež dolgotrajno brezposelnih, ki presega regijsko povprečje za 7,7 %. Delež iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih, starih do 25 let, je manjši kot v regiji, medtem ko delež starejših, tistih do 50 let ter delež presežnih delavcev presegata regijsko povprečje. V zadnjem letu se nam je povečalo tudi število brezposelnih žensk. Spodnja tabela prikazuje prijavljene in odjavljene brezposelne osebe v letih 2002,2003 in 2004 v občini Grosuplje 2002 2003 L-VII. 2004 Prijavljeni v obdobju 458 498 291 Po stopnjah Izobrazbe I. stopnja 148 137 86 II. stopnja 23 18 13 III. stopnja 4 2 IV. stopnja 134 156 100 V. stopnja 109 138 70 VI. stopnja 8 10 6 VII. stopnja 32 37 16 Po spolu Moški 220 242 138 Ženska 238 256 153 Po starosti do 18 7 6 3 nad 18 do 25 160 162 73 nad 25 do 30 97 98 47 nad 30 do 40 83 92 65 nad 40 do 50 72 82 47 nad 50 do 60 35 57 53 nad 60 4 1 3 2002 2003 I.-VII.2004 Odjavljeni v obdobju skupaj 480 512 265 Zaposleni v obdobju 263 276 169 Po stopnjah izobrazbe 1. stopnja 59 53 30 II. stopnja 12 11 14 III. stopnja 4 1 1 IV. stopnja 81 101 60 V. stopnja 74 70 46 VI. stopnja 7 6 4 VII. stopnja 26 34 14 Po spolu Moški 116 143 81 Ženska 147 133 88 Po starosti do 18 2 1 - nad 18 do 25 82 95 48 nad 25 do 30 70 69 45 nad 30 do 40 52 53 36 nad 40 do 50 44 34 27 nad 50 do 60 12 24 13 nad 60 1 - - Odjavljeni zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve 199 200 91 Prehod v evidenco po drugih zakonih 18 36 5 V obdobju od leta 2002 do polletja letos beležimo v občini Grosuplje naraščanje priliva v evidenco brezposelnih oseb. Spodbudno pa tudi je, da v enakem obdobju narašča tudi odliv iz evidence zavoda. Predvsem je potrebno izpostaviti število odjav zaradi zaposlitve. Ob nadaljevanju trenda bo število zaposlitev konec leta preseglo 300 oseb, to pa bo v primerjavi z letom 2003 rezultat, na katerega bomo na uradu za delo izjemno ponosni. V Poslovnem načrtu smo si zastavili cilje in definirali ciljne skupine brezposelnih oseb, katerim posvečamo posebno pozornost in aktivnosti. To so mladi do 25 let brez izobrazbe, starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelne o-sebe in ženska populacija. Za izboljšanje strukture registriranih brezposelnih oseb so na razpolago posebni programi zaposlovanja, ki so namenjeni tako brezposelnim osebam, kot delodajalcem in drugim partnerjem v tem okolju. Ti programi so različni, tako po času trajanja kot namenu. To so programi za povečanje zaposljivostl, kamor spadajo programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, programi izpopolnjevanja in usposabljanja, programi izob- ZOBNA AMBULANTA V SMARJU-SAPU V PRIHODNJE TUDI ZA STAREJŠE Zobno ambulanto v Šmarju-Sapu, doslej namenjeno izključno učencem, bodo v celoti prenovili. Zamenjali in posodobili bodo opremo, razmišljajo pa tudi o večji izkoriščenosti ambulante tudi za odrasle, je povedal direktor ZD Grosuplje Janez Mervič. LEPOTNI POSEGI V ZDRAVSTVENEM DOMU GROSUPUE V poletnih mesecih so se v Zdravstvenem domu Grosuplje odločili opraviti nekaj lepotnih posegov v stari stavbi. Gre predvsem za adaptacijo estetske narave, ki bo izboljšala počutje osebja in bolnikov. KMALU MERITVE KOSTNE GOSTOTE V ZD GROSUPLJE Zdravstveni dom Grosuplje je v drugi polovici avgusta začel izvajati meritve kostne gostote. Kot je povedal direktor Janez Mervič, so kupili sodobno aparaturo, ki bo pri pacientih zmanjševala in preprečevala nevarnost zlomov zaradi osteoporoze. FUNKCIONALNOST PREHRANSKE VLAKNINE V PREHRANI Na eno izmed pomembnejših biolo-1 ških vrednosti živila vpliva vsebnost prehranske vlaknine. Kemično je vlaknina ogljikov hidrat, ki pa zaradi svoje specifične sestave v človeškem telesu ni razgradljiva, kar pomeni, da je energijska vrednost vlaknine enaka nič. Človeški organizem namreč nima encimskih sistemov, ki bi bili sposobni razgraditi vlaknino in jo uporabiti kot vir energije, zato ta snov v nespremenjeni obliki teče po prebavnem traktu. Razgraditi so je sposobni šele mikroorganizimi oz. probiotiki, ki so stalno prisotni v našem debelem črevesju. Gotovo ste že slišali za prebiotike, to pa je največkrat ravno prehranska vlaknina. Izredno pomembna lastnost vlaknine je tudi to, da nase veže holesterol, težke kovine in druge strupe iz našega prebavnega trakta, kar pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek povišanega holesterola oz. pomaga pri že prisotni bolezni. Tudi ljudem s prekomerno povišano maso je lahko dober pripomoček za hujšanje. saj se prehranska vlaknina dalj časa zadržuje v želodcu, kar daje občutek polnosti in posledično sitosti, poleg tega imajo živila, ki vsebujejo vlaknino, nižji glikemijski indeks, kar pomeni, da glukoza počasneje prehaja v kri ter se tako inzulin počasneje izloča, to je pomembno predvsem za ljudi, ki želijo shujšati, in sladkorne bolnike. Živila, ki vsebujejo prehransko vlaknino, so živila iz rastlinskega sveta, največjih najdemo v stročnicah (fižol, grah, soja,..), v sadju in zelenjavi ter v izdelkih iz polnozrnatih žit. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je priporočljivo zaužiti do 30 g vlaknine na dan, in sicer bi bilo najbolje, če bi dnevno kombinirali zgoraj našteta živila. V kolikor pa pretiravamo z vnosom prehranske vlaknine, se lahko pojavijo prebavne motnje, predvsem kot driska ali prekomerna tvorba plinov oziroma v primeru premalo zaužite tekočine celo zaprtje. Vsekakor pa bi morali ljudje, ki kaj dajo na zdravo prehrano, pa tudi tisti, ki imajo t.i. civilizacijske bolezni, nameniti pre-hranski vlaknini pomembno mesto v načrtovanju dnevne prehrane. Matej Urbanija raževanja in pridobitve nacionalnih poklicnih kvalifikacij »Program 10.000«, usposabljanje na delovnem mestu ipd., programi zagotavljanja socialne vključenosti, kamor spadajo programi Projektno učenje za mlajše odrasle, nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem, zaposlitvena rehabilitacija invalidov ipd., programi kreiranja novih delovnih mest in povečevanja prilagodljivosti podjetij, kot so spodbujanje novega zaposlovanja tež je zaposljivih oseb, lokalni zaposlitveni programi, pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas, spodbujanje sa-mozaposlovanja, ipd. ukrepi za spodbujanje zaposlovanja na podlagi vladnega programa za učinkovit vstop v EU, ter drugi programi. Kar nekaj skupinskih oblik programov Načrtovanja poklicne poti in iskanja zaposlitve izvajamo z lastnim kadrom in v prostorih urada za delo. Zaposlovanje je ena od temeljnih aktivnosti našega urada, pri kateri se povezujemo z delodajalci. Zagotovo so gospodarska gibanja pomemben dejavnik na našem trgu dela, kar se tudi izraža v številu potreb po delavcih s strani delodajalcev in s tem v možnostih napotovanja in posredovanja brezposelnih oseb na prosta delovna mesta. OSTALE DEJAVNOSTI ZAVODA Izvajanje zavarovanja (odločanje o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti) je zakonsko opredeljena naloga in jo izvaja strokovna služba Ljubljana za vse urade za delo v Območni službi Ljubljana. Konec julija je v upravni enoti Grosuplje prejemalo denarno nadomestilo 175 upravičencev in denarno pomoč 73 upravičencev. Delež prejemnikov od vseh brezposelnih je znašal 22,9 %. Sodelavci, specialisti na področju poklicne orientacije na vseh uradih za delo Območne službe Ljubljana, zagotavljajo svetovanje brezposelnim osebam in mladini na prehodu iz osnovnega v srednje in nadaljnje izobraževanje v smislu ugotavljanja poklicnih interesov, sposobnosti, ambicij ipd. z namenom pravilne poklicne odločitve posameznika. Sistem štipendiranja temelji na republiških štipendijah, ki so namenjene vajencem, dijakom in študentom, ki jim slabši materialni pogoji onemogočajo šolanje. Zoisove štipendije pa so namenjene izjemno nadarjenim dijakom in študentom. Konec julija je prejemalo republiško štipendijo 507 dijakov in študentov, Zoisovo štipendijo pa 165 dijakov in študentov (podatki so za UE Grosuplje). Pripravila: Danica Hlebanja, vodja uradov za delo Grosuplje, Kočevje in Ribnica W§fr5)(o)iffl §(o)(SI1AILA\ ?^)SAWOT(o) TIHO IN SKROMNO SI, MAMA, ŽIVELA, ZA VSAKEGA LEPO BESEDO IMELA. Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ANGELE OKORN (1911-2004) Iz Čušperka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, Društvu upokojencev Grosuplje in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Čušperk za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi gospodoma župnikoma Jožetu Glasu in Antonu Masniku za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru iz Račne ter gospe Alojziji Fink za poslovilne besede. Še enkrat se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob izgubi drage žene, sestre, mame in stare mame MARIJE KASTELIC s Peči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove cerkvi in svete maše. Hvala g. župniku Antonu Pahuljetu za opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni DROGA OBVLADUJE ČLOVEKA Med 13. in 14. septembrom je v Grosupljem potekal seminar primarne preventive, predstavitve in izmenjave različnih pogledov in izkušenj glede primarne preventive v šolskem in družinskem okolju ter lokalni skupnosti pod organizacijo grosupeljskega LAS. Glavni cilj seminarja je bil izmenjava izkušenj, znanja in dobre prakse med obstoječimi in morebitnimi novimi lokalnimi akcijskimi skupinami ter tudi drugimi vladnimi in občinskimi ustanovami ter nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tem področjem dela. Primarna preventiva v šolah, družini in lokalni skupnosti je bila in bo tudi v prihodnje ključna naloga LAS. V programu seminarja je sodelovalo več predavateljev, udeležili pa so se ga tudi vidni predstavniki, ki se v poklicnem življenju soočajo s tem področjem dela. Seminarja LAS seje udeležila tudi članica Zdenka Cerar: »Na področju drog imamo zelo stroge kazni. Deset let zapora je kazen, ki na eni strani omogoča uporabo prikritih ukrepov in na drugi strani predstavlja neko grožnjo za tiste, ki z drago prekupčujejo in jim je droga vir dobička, s katero povzročajo zlo v družbi. Vendar menim, da imamo na tem področju dobro zajeto problematiko in je predvsem preventiva tista, ki se ji moramo bolj posvetiti. Naloga naše družbe je, da ozdravimo in skušamo speljati stran od drog tiste, ki so vanjo zašli. Ravno LAS ima velikansko nalogo in moč. V Grosupljem deluje izvrstno in sem ponosna, da sem njena članica. Še bolj bi bilo potrebno povezati šole, socialno delo in starše, tiste srčne aktiviste, ki že sedaj na terenu prostovoljno delajo.« Milan Krek, vodja Urada za droge pri Ministrstvu za zdravje, je izpostavil ključne substance, ki jim mladi največ podlegajo: »Največji problem so alkohol, tobak, potem počasi marihuana in zloraba raznih inhalantov, to so lepila in plini, in nabor prepovedanih drog: ecstasy, kokain, heroin. Naša akutna naloga je vzpostavitev akcijskih programov, tako na nivoju države kot lokalne skupnosti. Zelo poudarjamo primarno preventivo, s katero želimo zmanjšati število na novo nastalih odvisnikov od drog. Skušamo osvestiti prebivalstvo, da se z droga-mi ne gre igrati, da so droge nevarne in da v odvisnost zapadeš tako rekoč čez noč. Drogo je zelo težko obvladovati, praktično droga obvladuje človeka. Hoteli bi znižati število odvisnih od drog in zmanjšati vse posledice, ki temu pritičejo. Vemo, da je veliko prometnih nesreč - ne le zaradi alkohola, temveč tudi zaradi uživanja psihoaktivnih substanc, vključno z nekontroliranim uživanjem zdravil in drog.« Predsednik LAS Grosuplje, dr. Bortu Horvatin, pa je povzel ključne naloge dela LAS Grosuplje: »Na ravni šole, družine in lokalne skupnosti si bomo za v prihodnje zastavili še več nalog. Več poudarka bi bilo potrebno dati povezavi med vsemi dejavniki v občini, v šolstvu, zdravstvu, socialnem delu in gospodarstvu občine, problemi preventive bi morali praktično vključevati vse dejavnike občine. Povezati se želimo tudi z ostalimi občinami, da bi te stvari lažje uresničevali.« Barbara Pance Očesna ambulanta odslej v optiki Markelj Iz stare stavbe Zdravstvenega doma Grosuplje se je 16. avgusta preselila očesna ambulanta. Bolj kakovostni pregledi v sodobno opremljenih prostorih se bodo odtlej izvajali v optiki Markelj na Adamičevi cesti 8 v Grosupljem. Prazen dom je in dvorišče. Naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudile niso. Ostala je le praznina, ki boli. ZAHVALA V 70. letu življenja je nenadoma odšla od nas naša draga žena, mama in babica MARIJA BRADAČ Iz Grosupljega. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala velja delavcem podjetja Motvoz in platno, duhovnikom in pevcem. Žalujoči domači ZAHVALA 0b mnogo prezgodnji in boleči izgubi moža, očeta in brata IVANA JANEŽIČA -IVČKA s Kersnikove 11, Grosuplje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili besede tolažbe in sožalja. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji pogreba, pevcem za prelepo petje in Andreju za občuteno zaigrano TIŠINO. Hvala njegovim društvenim kolegom in stanovalcem Kersnikove 11, za ganljive poslovilne besede. Pogrešamo ga - žena Jelka in hčerka Metka ter sestra Marta z družino Nihče ne ve kako prazno je in kako boli, ko te ni. V SPOMIN 29. septembra 2004 mineva pet žalostnih let, od kar je nehalo biti srce dragemu MIŠU DOVŽANU. Verjemi, da si vedno prisoten, pogrešamo te in nikdar te ne bomo pozabili. Hvala vsem za vsako misel nanj. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke. Vsi njegovi Ko je bolečina prevelika se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj tebe med nami ni. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica ANTONA KOŠČAKA 1944-2004 Bregarjevega očija iz Bičja pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala velja osebju abdominalne kirurgije Kliničnega centra v Ljubljani za pomoč v njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Št. Jurij za organizacijo slovesa in g. Niku Mihičincu za ganljive besede ob slovesu. Zahvaljujemo se g. župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne za odpete žalostinke. Hvala tudi sodelavcem v podjetju LOGO d.o.o. iz Grosupljega in Avtocommerce-servis iz Ljubljane ter učencem 8. razreda O.Š. Grosuplje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki nam v težkih trenutkih stojite ob strani. Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo. Prazen je naš dom, dvorišče. Zaman oko Te naše išče. Ni več Tvojega smehljaja. Le delo Tvojih rok ostaja. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka JOŽETA PLANINSKA, st. (1920-2004) Iskreno smo hvaležni vsem dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, nudili pomoč, poklonili cvetje, sveče ter darovali za svete maše, dragemu pokojniku pa izkazali čast in ga pospremili na poslednji poti. Hvala gospodu župniku Antonu Pahuljetu za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Iskrena hvala tudi vaškim pogrebcem - vsem in vsakemu posebej. Vsi domači. O, saj ni smrti, ni smrti, samo tišina je pregloboka kakor v zelenem, prostranem gozdu. V 93. letu se je tiho poslovil od nas naš dragi ata FRANC ŽMUC Malnarjev ata ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev in svete maše. Hvaležni smo gospodu Adamiču in gospe Kraljevi za vse pogrebne storitve, pevcem iz Žalne, gospodu kaplanu Janezu Mraku in gospodu župniku Francu Šuštarju za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo v srcih. Vsi njegovi ZAHVALA Ob Izgubi naše drage sestre JOŽICE LAJEVEC, se vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, darovali sveče in cvetje ter nam izrekli sožalne besede, iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo tudi nosilcem praporjev Zveze borcev Grosuplje in Šmarje-Sap, stanovalcem Taborske 3 in govornikom za izrečene besede. Prijateljici Nadi Rovšek posebej hvala za iskrene in ganljive besede ob grobu. Vsi njeni • t Ur KAMLES PERPAR - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESANJE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/ 785 ■ 113 041/ 647 - 380 ČLANSKA EKIPA ROKOMETNEGA KLUBA PEKARNA GROSUPUE PRED NOVIMI IZZIVI Članska ekipa Rokometnega kluba Pekama Grosuplje je v pretekli tekmovalni sezoni - drugi v tej ligi - dosegla 6. mesto v 1. B ligi. Glede na zastavljene cilje - uvrstitev do 4. mesta - je bil to seveda za nekatere neuspeh, vendar je bila uvrstitev na 6. mesto še vedno eno mesto višja kot v prejšnji sezoni. V klubu seje v mesecu maju zamenjalo vodstvo. Po preteku mandata prejšnjemu predsedniku je bil za novega predsednika izvoljen Zdravko Šteger. Novo vodstvo seje med drugim soočilo tudi s številnimi odhodi igralcev članske ekipe. Ekipo je zapustilo 5 igralcev, ki so sestavljali ogrodje ekipe in se jim je ponudila priložnost, da zaigrajo v klubih iz 1. lige (David Mi-klavčič - RK Trimo Trebnje, Andraž Podvršič in Andraž Repar - RK Rudar Trbovlje ter Natan Hojč in Dejan Leskovšek - RK SVIŠ Ivančna Gorica). Ekipo je zato bilo potrebno sestaviti na novo, predvsem pa jo dopolniti z izkušenimi igralci ter mlajšimi igralci, ki v večjih klubih v 1. ligi ne dobijo dovolj priložnosti. Tako so novi člani ekipe postali: izkušena zunanja igralca Miha Bavčar (RK Prule 67 Ljubljana) in Igor Novak (RK Adria Krka Novo mesto) ter perspektivna vratar Jure Jeraj (RK Trimo Trebnje) in zunanji igralec Jakob Vuko-vič (RK Cimos Koper). Ekipo je okrepil tudi krožni napadalec Žare Pogačnik (RK Trimo Trebnje). Ponovno pa bodo za grosupeljsko ekipo zaigrali zunanji igralec Dražen Ljubanovič, vratar Stane Zupančič in krilni igralec Dejan Tomšič. Ti igralci bodo, poleg Dejana Čančarja, Dragana Marica, Zlatka Marica, Simona Oblaka, Mitje Smolka, Janeza Knepa ter mladincev (Marko Rozman, Dalibor Gavrič, Matej Habjan, Gregor Šumiga, Alen Kralj in Boris Andrič ter drugi) in skupaj z novim trenerjem Juretom Horvatom, kije zagnano začel z delom takoj v začetku meseca avgusta, v naslednji sezoni poskušali ohraniti mesto v sredini lestvice 1. B lige. Prenovljena ekipa seje izkazala že na prvi prijateljski tekmi, koje z borbeno igro premagala pomlajeno ekipo RK Prule 67 Ljubljana. Obetamo si lahko zanimive tekme v Dvorani Brinje in na gostovanjih, zato vse ljubitelje rokometa vabimo na tekme, ki bodo odigrane po naslednjem razporedu: RK Gorišnlca - RK Pekarna Grosuplje ŠD Velika Nedelja - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - RD Slovan RK Sevnica - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - RK Chio Kranj RK Dol TKI Hrastnik - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - RK Cerklje RK Nova Gorica - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - MRD Dobova RD Ribnica - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - RK Mitol Sežana RK Pekarna Grosuplje - RK Gorišnlca RK Pekarna Grosuplje - ŠD Velika Nedelja RD Slovan - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - RK Sevnica RK Chio Kranj - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - RK Dol TKI Hrastnik RK Cerklje - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - RK Nova Gorica MRD Dobova - RK Pekarna Grosuplje RK Pekarna Grosuplje - RD Ribnica RK Mitol Sežana - RK Pekarna Grosuplje Rokometni klub Pekarna Grosuplje POLETNA ROKOMETNA ŠOLA 25. 9. 2004 2. 10. 2004 9. 10. 2004 16. 10. 2004 23. 10. 2004 30. 10. 2004 6. 11. 2004 13. 11. 2004 20. 11. 2004 27. 11. 2004 4. 12. 2004 19. 2. 2005 26. 2. 2005 5. 3. 2005 12. 3. 2005 19. 3. 2005 2. 4. 2005 9. 4. 2005 16. 4. 2005 23. 4. 2005 7. 5. 2005 14. 5. 2005 VABILO K VPISU V ROKOMETNI KLUB PEKARNA GROSUPLJE Rokometni klub Pekarna Grosuplje vabi k vpisu otroke od 7. leta starosti dalje. Če te veseli druženje s prijatelji in igre z žogo, te vabimo, da se pridružiš na treningih svojim vrstnikom v Rokometnem klubu Pekarna Grosuplje. Rokometni klub Pekarna Grosuplje pri delu z mladimi rokometaši zadnja leta dosega lepe uspehe v tekmovanjih za državno prvenstvo, pa tudi na prijateljskih turnirjih doma in tudi v tujini (Celovec, Bratislava). Kvalitetno delo z mladimi se odraža tudi v članski ekipi, ki nastopa v l.B državni ligi, saj so posamezni igralci, ki so pred leti kot osnovnošolci začeli trenirati v klubu, že tudi njeni člani. Nekateri pa bodo v prihajajoči sezoni zaigrali tudi v klubih 1. državne lige. V klubu se posebej posvečamo delu z najmlajšimi - otrokom od 7. do 11. leta starosti, s katerimi klub sodeluje v akciji Rokometne zveze Slovenije »Rokomet v osnovne šole«. V okviru te akcije Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje in Osnovna šola Brinje Grosuplje nastopata na področnem tekmovanju vsaka s svojo ekipo. To bi želeli tudi v naslednji sezoni, zato vabimo vse zainteresirane učence od 2. do 4. razreda devetletke oziroma osemletke, da se vpišejo v Rokometni klub Pekarna Grosuplje. Prav tako so vabljeni tudi učenci višjih razredov. Vpis novih članov je možen na treningih od 20. septembra 2004 dalje. Treningi bodo v sezoni 2004/2005 potekali v Dvorani Brinje, Ljubljanska 40a Grosuplje po naslednjem okvirnem razporedu: mini rokomet (letnik 1994 in mlajši): v ponedeljek in četrtek od 15. do 16.30; mlajši dečki (letnik 1992 In 1991): v ponedeljek in sredo od 16.30 do 18.00 ter v torek In petek od 15.00 do 16.30; starejši dečki (letnik 1990 in 1991): v torek In četrtek od 16.30 do 18.00 ter v petek od 18.00 do 19.30. O morebitnih spremembah urnika boste obveščeni na treningih. Za dodatne informacije v zvezi z vpisom se lahko obrnete na g. Staneta Reparja (GSM 031 344 822). Z veseljem te pričakujemo! - Rokometni klub Pekarna Grosuplje Trenerja Jani Likavec in Marko Strojan sta vodila poletno rokometno šolo. Letošnji avgust je za mlade grosupeljske rokometaše potekal nekoliko drugače kot običajno. Na zunanjih igriščih pri Osnovni šoli Brinje so se začeli zbirati že v začetku avgusta in po lenobnem juliju začeli nabirati kondicijo za naslednjo tekmovalno sezono. Toda preveč bi bilo dolgočasno, če bi bili v programu samo običajni treningi, zato smo organizirali poletno rokometno šolo. Poletna rokometna šola je potekala od 23. do 27. avgusta v Dvorani Brinje v Grosupljem. Vodila stajo trenerja Jani Likavec in Marko Strojan. Udeležili so seje člani mlajših selekcij kluba, ki niso imeli drugih počitniških obveznosti. Na tekmah, ki so potekale v okviru rokometne šole, pa so sodelovale tudi ekipe sosednjih rokometnih klubov. V programu so bili treningi z učenjem rokometnih prvin, medsebojne tekme in tekme s selekcijami sosednjih klubov. Program šole je vseboval tudi predavanje na temo fair play - strpnost v športu, ki ga je izvedel Zavod za fair play in strpnost v športu. To je bila prva tovrstna oblika izobraževanja mladih rokometašev v Grosupljem, ki sojo udeleženci šole zelo lepo sprejeli. Predstavnika zavoda sta s primeri iz prakse poskušala mladim nazorno pokazati, da šport ni le, strogo se držati pravil v športni panogi, temveč je način, kako športnik igra, gledalec navija, sodnik sodi, trener vodi ipd. Ker je tudi sicer v sodobnem načinu življenja čedalje manj zgledov strpnosti, je seznanjanje mladih o pomembnosti fair playa v športu še toliko bolj pomembno. Teden je hitro minil in kar naenkrat smo se zavedeli, da smo v septembru, ko mlade rokometaše v novi tekmovalni sezoni čakajo novi izzivi, novi tekmeci, novi prijatelji. PLEZALCEM, PLANINCEM... Franc Stlbernlk pred polno dvorano grosupeljskih učencev. - foto Marjan Trobec Z novim šolskim letom pričenjamo tudi »telovadnične« aktivnosti vsi, ki smo zagreti za plezanje. Plezalna stena v telovadnici BRINJE je pripravljena, seveda z novo razporeditvijo oprimkov. Termini plezanja /rekreacijskega/ so naslednji: TOREK od 21.00 do 22.30 SREDA od 18.00 do 19.30 /otroci, šolarji/ ČETRTEK od 18.00 do 19.30 /otroci, šolarji/ ČETRTEK od 19.30 do 21.00 PETEK od 21.00 do 22.30 Naj še omenim, da PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPUE še vedno »dela« izlete po planu, katerega ste prejeli vsi, ki ste plačali članarino. Tudi sestanki društva so še vedno v ponedeljkih ob 20.00 /zaenkrat!/ še v prostorih Instalacij v Grosupljem. In še: Delamo tudi nove klubske prostore z zelo veliko boulder steno na podstrešju telovadnice OŠ L. A. na Adamičevi cesti. Zelo rabimo, zato tudi vabimo »pomočnike« za udarniško dokončanje prostorov. Otvoritev naj bi bila v oktobru. Pisec tega članka in g. Štibernik, predsednik PD Grosuplje, sva te dni sodelovala v imenu društva tudi na šolah v Grosupljem, kjer seje odvijala predstavitev prostočasnih dejavnosti za šolarje. Kdo ve, morda pa bo kdo od teh sto in sto otrok sedaj le nahecal svoje starše, da ga peljejo v »hribe«, morda na bližnjo Magdaleno ali celo Kucelj. Za kondicijo in naužitev čistega zraka. Marjan Trobec GAJNICE: TLAKE NEODLOČENO Zadnjo avgustovsko nedeljo smo se v prelepem popoldnevu zbrale družine iz vasi Gajniče in Tlake na prvem pravem družinskem turnirju v namiznem tenisu. Družini Verlič in Igličar smo zastopali barve Tlak, družine Cerar, Petrovič in Jerman pa so zastopale Gajniče. Ideja nam je že dolgo rojila po glavi, zato je bil skrajni čas. dajo uresničimo. Dogovorili smo se, da v ekipah ne bomo delali razlik med moškimi in ženskimi člani družin in da se bomo borili z vsemi močmi. Uroš Petrovič je bil naš uradni vodja tekmovanja, saj je skrbel za potek tekmovanja in pravila ter skrbno beležil rezultate. Tekmovanje je trajalo vse nedeljsko popoldne na terasi za hišo pri Verličevih, glavno vodilo tekmovanja pa je bilo olimpijsko: »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Toda ker se je kljub vsemu lepo ovenčati z zmagovalno lovoriko, smo pozno zvečer razglasili zmagovalce turnirja. To so postali Boštjan Cerar, Nataša Jerman in Zdravko Igličar. Ves čas tekmovanja smo še poskrbeli, da se dobrote z žara in »osvežilne« pijače niso ohladile. Razšli smo se dobre volje s trdnim sklepom, da tekmovanje ponovimo naslednje leto in morda še razširimo. Prepričani smo namreč, da lahko družabno življenje v naših krajih popestrimo tudi na drugačen način. Poskusite! Peter Verlič 27. LETNA SANKUKAI POLETNA KARATE ŠOLA Kot že 27 let poprej smo se tudi letos zbrali cicibani in cicibanke, pionirji in pionirke, člani in članice ter vsi ostali prijatelji karateja na skupnem poletnem seminarju v Umagu, ki je potekal od 10. 7. do 24. 7. v dveh terminih. Zbralo se nas je skorajda rekordno število 560 in moram reči, da je tako kot vsako leto poprej tudi to prineslo kar nekaj novosti in svežine. Poleg rednih treningov, ki so potekali od 7. do 9. ure zjutraj, ter od 18. do 20. ure zvečer, je bilo mogoče obiskovanje individualnih treningov, na katerih je vsak ob pomoči trenerjev lahko izpilil svojo tehniko, bodisi zaradi bližajočega se izpita ob koncu ali pa za svojo dušo. Za tiste, ki so prišli zraven le kot spremljevalci, so bili organizirani jutranji treningi razgibavanja, učenja osnovne tehnike in joge. Tudi člani nismo bili prikrajšani kar zadeva razgibavanje, urjenja tehnike pravilnega dihanja in pa jutranje osvežitve v vodi. Sledil je samopostrežni zajtrk in popoldanske aktivnosti, kot je obvezno kopanje, igranje odbojke, nogometa, rolanje in potepanje po bližnjih stojnicah. Na večernih treningih je bil poudarek bolj na sami tehniki in borbah, nato pa večerja in družabni dogodki. Ob koncu tedna je sledila velika preizkušnja samega sebe. Polaganje izpita za višji pas. Nato pa še kimono bal, ples in žur do jutranjih ur. Tako kot pravijo: Vsega lepega je enkrat konec!" In tako se je tudi naše prijetno druženje na poletni karate šoli končalo, vendar sem vedno znova vesela, ko lahko rečem: Prijatelji Sankukaija. prihodnje leto se zopet vidimo, na 28. poletni karate šoli! Do takrat pa, treningi, seminarji, tekme in veliko dobre volje. Urša Mihelj iOtRŽNla Glasilo prebivalcev občine Grosuplje S SMUČMI V TOPLE POMLADNE DNI Ravno poldne je pričelo zvoniti, ko sva se izkobacala iz avtomobila v idilični smučarski vasici Alagna. ki je najprimernejše izhodišče za vzpon na Mon-te Roso z italijanske strani. Monte Rosa je namreč gorovje, ki leži na meji med Švico in Italijo. Slabih osem ur vožnje je bilo za nama. Kljub dežju zadovoljno pretegujeva svoje ude. »Dežuje, pa kaj zato!« sva si dejala. »Tako tudi mora biti, če je našim vremenoslov-cem kaj verjeti. Danes dež, veter in sneg, jutri sonce.« Tako si oprtava nahrbtnika in smuči ter se podava na žičnico. Tehnika naju popelje do Punta Indren na višini 3260 metrov. Od tu pa do vrha Punta Gnifetti (Signalkuppe 4554 m), kjer leži najvišje postavljena zgradba v Evropi in nosi ime Margerita. nama preostanejo samo še smuči. Preden sva krenila, sva od prijaznih italijanskih kolegov dobila nekaj skromnih informacij o današnjem delu poti. Sicer pa: »Ni problema. Gremo po isti poti.« So dejali. Zunaj nas pozdravita veter in sneženje, za nameček pa nas objame še gosta megla. Nekaj časa slediva italijanskim sotrpinom, a se kmalu izkaže, da jim ni zaupati. Na poti do prve koče je bilo treba prečkati greben. Tam so se I-talijani ustavili in niso vedeli, ne kod ne kam. Opazila sva, da na grebenu iz snega štrlijo skale, na katere je pričvršćena vrv. Snameva smuči in jim pomahava, naj nama sledijo. Nekaj časa so oklevali, a najbolj trmasti med njimi se je plazil po svoje čez zaledene-lo strmino in ostali so mu potem nemo poskušali slediti. »Pa nič,« sva dejala in šla svojo pot. Vreme se je nekoliko izboljšalo in s tem tudi vidljivost. Po prečenju grebena ponovno natakneva smuči in pot je postala malo lažja. Po dveh urah hoje prispeva do prve koče Citta di Mantova. Zaradi tekmovanja v visokogorskem skitrekingu je bila koča povsem zasedena. Nikakršnih možnosti ni bilo, da bi tu prenočila. Hočeš nočeš, smuči pod noge pa hajd naprej v goro do naslednje koče. Potegnil je močan mrzel veter, ki je počasi trgal oblake. Posijalo je celo sonce, a mraz ni niti malo popustil. Čez pol ure prisopihava do koče Gnifetti (36-47 m). Tu pa zopet nisva mogla verjeti, da sva dobila ležišče v sobi s petimi pogradi. Srečala sva tudi smučarje iz Kranja in pa jamarje iz Kopra, ki si občasno nataknejo tudi smuči. Ti so nama povedali, da je verjetno nekdo odpovedal rezervacijo, saj so oni tu gori že dva dni, pa morajo spati na skupnih ležiščih. Povedali so nama tudi, da je bilo vreme zadnje dni izredno slabo, da so že dvakrat poskušali priti na vrh, a jim ni uspelo. Nazadnje so se morali vračati celo s pomočjo kompasa. Začne naju mučiti glavobol. Pred spanjem se ga hočeva znebiti s pomočjo tablete, a neuspešno. Zjutraj sva morala terapijo ponoviti, saj sva imela občutek, da imava na vratu svinjske buče. Glavobol in veter, ki je prav po volčje zavijal okrog koče, naju je prikoval še za kakšno uro na posteljo. A čas je tekel in ker nisva niti slučajno razmišljala o vrnitvi v dolino, se odločiva, da si za kratkočasenje izbe-reva zimo sredi pomladi. Tri ure kasneje, kot bi to storila v normalnih razmerah, se le odpraviva nič kaj preveč razpoložena proti vrhu. Mraz je bil, da še v peklu ni tako vroče. Pa veter! Ta naju je šele kratkočasil. Bilo je. kot bi hotel plesati z nama po ledeniku. Janez si je snel zunanjo rokavico (protektor), da bi si malo popravil kapo. Nepričakovan močan sunek vetra, pa mu je rokavico strgal iz rok in jo ponesel v naročje ledeniške razpoke. Po dobrih dveh urah hoje prideva do prevala na višini 4200 m. Tu se prvič malo ustaviva. Odpre se pogled na najin cilj na kočo Margerita. Od vrha nama pogled počasi drsi po ledeniku navzdol proti Švici. Vso to snežno divjino sva pred nekaj leti že občudovala. Takrat sva se iz Švice povzpela na Zumstein Spitze in seveda tudi na Signalkuppe. Toda takrat je bilo to sredi vročega poletja in velika skalna polica, na kateri sva takrat udobno bivakirala, je bila sedaj na debelo prekrita s snegom. Po štirih urah hoje sva končno le prispela do sedla na 44-50 metrih. Petdeset metrov pod vrhom se ustaviva in odpneva smuči. Strmina je bila prevelika in preveč poledenela, da bi tu karkoli počela s smučmi. Videla sva, da je nekaj herojev odneslo smuči na vrh, a so bili heroji samo, ko so smučke nosili gor. Ob pogledu z vrha navzdol na poledenelo pobočje pa so se raje odločili za navadno smrt-ništvo in tako kot so smučali navzgor, so smučali tudi navzdol. Tu sem tudi končno ugotovil, zakaj me tako močno zebe v prste na roki. Ko sem snel zunanje rokavice.da bi si tako lažje nataknil dereze, sem ugotovil, da se mi je v njih zaradi potenja nabralo ivje. Medtem ko sem čistil led iz rokavice, sem v isti sapi preklinjal prodajalca, ki mi je zatrjeval, da je ta rokavica »naj, naj ...« in prosil Boga, da bi se v koči dalo dobiti kakšen kotiček, skrit pred vetrom. Počasi odpeketava z derezami proti vrhu. Na vrhu vesela ugotoviva, da je v koči odprta zimska soba. Skozi razmajana vrata, ki so visela le še na enem tečaju in jih je veter neprestano odpiral in zapiral, sva stopila v predpros-tor, poln snega. Zimska soba pa je bila povsem nekaj drugega kot podobne sobe po ljubi Kranjski. Plinski kuhalnik in omara, polna živeža, za nujno preživetje sta nudila varno zatočišče. Nekje bi moral obstajati še cenik z blagajno in hišni red, a naju vse to ni preveč zanimalo, saj sva imela vsega dovolj v najinih nahrbtnikih. Malo se odpoči-jeva in medtem ko je Janez sladko zadremal, sem skočil ven in na hitro naredil nekaj posnetkov. Bil je prelep razgled na ledenike pod mano in na najvišje evropske štiritisočake. V daljavi se je videl mogočen hrbet Mont Blan-ca. prav od blizu se je očem ponujal Dufour Spitze, najvišji vrh Monte Rose in nekje med njima je oblak prebada-la konica Matterhorna. Modro nebo in beli kopasti oblaki pa so ta poezijo samo še dopolnjevali. A mraz je le mraz in če ne drugo, te ta opomni, da je ta svet resničen. Odidem v sobo, da bi se še enkrat malo ogrel, a tam me je Janez že čakal, spočit, kot da bi mu jih do Abrahama manjkalo vsaj še trideset in ne le... (oh, saj ni važno). Hočeš nočeš, včasih se pač z njim ne splača kaj dosti pregovarjati, poberem svoje stvari in previdno sestopiva do mesta, kjer so naju čakale smuči. Z otrdelimi prsti si počasi nataknem smuči. Vzamem fotoaparat, da bi se skupaj fotografiral, a on je že veselo vijugal v dolino. Hitro se spustim do njega, pri tem pa nejevoljno razmišljam: »Pa menda je ta zlodej Janezov ne misli odkuri-ti iz vrha štiritisočaka. ne da bi to ove-kovečilal?« »Ah!« Le-ta smeje zamahne z roko, ko ga po kakšnih sto metrih le uspem nekako ustaviti pred objektivom,»Saj Z Abrahamom na plečih proti vrhu. V ozadju vrh s kočo. sem jaz tebe že trikrat. Ha, ha!« Pogoji za smučanje so bili na tej višini naravnost idealni. Čeprav naju je čas priganjal, se nisva mogla odreči temu, da se ne bi tu in tam ustavila in naredila kakšen posnetek. Še posebej naju je pritegnil kip Cristo delle Vet-te, ki je stal na skalnem vrhu poleg bivaka Balmerhorn na višini 4167 m. Zadnji del smučanja po ledeniku je postal nekoliko nevarnejši, ker so ledeniške razpoke postale bolj pogoste in pa tudi veliko širše, pa tudi temperatura seje kar precej dvignila. Sneg je postajal čedalje bolj gnil. 0 tem, da razmere niso ravno povsem varne, seje prepričal tudi Janez. Odločil seje, da bo smučal v dolino po drugi strani ledenika. Pri »raziskovanju« prehoda na drugo stran ledenika naleti na majh no špranjico v ledeniku, za katero se je odločil, dajo bo kar prestopil. A glej ga šment. Sveži sneg na robu špranjice se podre v razpoko in pod eno smučko nekaj zazija. Imel je srečo in želja po »raziskovanju« gaje minila. Ko prismu- čava do koče, od koder sva zjutraj krenila, ugotoviva, da odide zadnja gondola v dolino čez 15 minut. Hitro, kot da gori (tokrat se je Janez prepričal, da znam tudi jaz pohiteti) jo odkuriva proti gondolski postaji, ki pa je bila 400 metrov nižje, s tem da je bilo treba vmes še peš prečkati greben. V zadnjem trenutku nama uspe priti do gondole. Samo še pisk in žeje snežna pravljica za nama. Na poti v dolino je bilo treba kar nekajkrat prestopiti. Med neprijetnim čakanjem na teh prestopnih točkah pa je postalo pomladno sonce že prav poletno vroče. Ko sedeva še zadnjič v kabino, se spomnim, da imam v nahrbtniku še počevinko Laškega. Do ušes se nama raztegnejo suha usta, ko jo privlečena na dan. Bila je še vedno ledeno hladna in krepko orošena. »Tole ti pa v dolini četvero povrnem!« veselo pripomni Janez, ko izprazni svojo polovico pločevinke. In se ve: Obljubo je tudi izpolnil. Martin KOLESARJENJE PO ŠVICI Ker mi je znano, da je v Grosupljem veliko kolesarjev, sem napisal naslednje vrstice kot informacijo, da morda koga spodbudim za podobno kolesarjenje, še bolj pa. da spodbudim športne in turistične delavce, da bližnjo in daljno okolico Grosupljega opremijo s podobnimi potmi. Za to ni potrebno veliko sredstev, potrebna pa je dobra organizacija. Letos sem imel od 17. do 24. julija priložnost bivati v Švici. Pred odhodom sem razmišljal, kaj naj tam počnem. Švica je znana gorska dežela in zdelo se mi je, da bi bilo najbolje, če grem na kakšno gorsko turo. Potem pa sem na internetu našel poročilo dveh študentov, ki sta kolesarila iz Ljubljane v Švico in po Švici. To je pritegnilo mojo pozornost in odločil sem se za kolesarsko turo od Ziiricha do Bodenskega jezera in nazaj. Razdalja ni nič posebnega, ampak glede na to, da nisem kolesar, se mi je zdela pot kar dovolj dolga. Na kolesu sem sicer od otroštva, vendar nisem kolesarjenja nikoli jemal kot športno dejavnost. Posebno dobro se mi je zdelo, da bom opazoval deželo s kolesa in gledal ljudi pri njihovih vsakdanjih opravilih ob hišah, vrtovih, poljih... Skratka, da bom spoznal njihovo miselnost in seveda s tem povezan način življenja. Iz že omenjenega sestavka na internetu sem vedel, da obstaja zemljevid kolesarskih poti po Švici, vendar ga pri nas ni mogoče dobiti. Tako sem se odločil, da ga bom kupil pač tam in bom potem načrtoval turo. Ko sem v soboto zvečer prispel v Zurich, ga ni bilo mogoče kupiti, ker vse trgovine zapirajo najkasneje ob 18. uri. Seveda je tudi v nedeljo vse zaprto. Izgleda, da Švicarji zelo spoštujejo družin- sko življenje. Tako sem se odpravil na kolesarsko pot z avtokarto. Avtomobilska cesta ob Zuriškem jezeru je po vsej dolžini, okoli 36 km, o-premljena s pločnikom, poleg katerega poteka na cesti označena steza za kolesarje. V nedeljo zjutraj je bilo na kolesarski stezi zelo živahno, zato sem kolesaril po pločniku, kjer ni nobenih pešcev, saj se vsi vozijo z avtomobili ali kolesi. Takih potovalnih kolesarjev kot sem bil sam, je bilo zelo malo in tudi kasneje jih nisem veliko srečal, veliko pa je športnih kolesarjev ali izletnikov za poldnevni ali dnevni izlet. Vsi robniki na pločniku so na križiščih znižani, tako da lahko nemoteno kolesariš. Sploh pa je v Švici pogosto pločnik namenjen tudi kolesarjem, v tem primeru je postavljen prometni znak z napisom, dovoljeno za kolesarje. Vreme je bilo lepo in glede na vinograde ob jezeru sklepam, da je klima tudi sicer zelo ugodna. Nasadi trte so na južnem pobočju jezera, ki se imenuje Zlata obala, ker je več sonca. Tam so tudi hiše premožnejših ljudi. V Švici so hiše skromne in zelo praktične. Nikjer nisem videl nepotrebnega razkošja. Na več mestih je nemoten dostop do jezera, kjer se je možno kopati. Na takih mestih so na pločnikih označena parkirna mesta za avtomobile. Na enem takšnih mest sem se u-stavil, vendar se mi je zdela voda premrzla za kopanje, zato sem odkolesa-ril dalje. Ko sem zapustil cesto ob jezeru in nadaljeval pot do prvega cilja - VVattvvila, sem ugotovil, da v Švici razen ob jezerih ni ravnine. Cesta se je postopoma dvigala, s 400 m nadmorske višine ob jezeru do 800 m in se potem spustila na 600 m v Wattwilu. Kolesaril sem po lokalni avtomobilski cesti, promet je bil sorazmerno gost, vendar so vozniki vljudni in ne vozijo blizu kolesarjev, zato se nisem niti trenutek počutil tako ogroženega kot npr. na cesti od Grosupljega proti Polici. Na precejšni razdalji te ceste ni bilo označbe za kolesarje in ko sem kupil zemljevid za kolesarje, sem ugotovil, da ni vrisana kot kolesarska pot. Pred VVattvvilom sem opazil znak za kolesarje, to je rdeča tablica z vrisanim kolesom in napisom kraja, kamor pelje. Sledil sem znaku in peljal po poti, kjer ni bilo nobenega prometa. Bila je asfaltirana, širine nekaj več kot za en avtomobil, namenjena za lokalni promet. Vendar avtomobilisti vedo, da je tudi za kolesarje in vozijo previdno. Kasneje sem ugotovil, da so si poti, vrisane na kolesarskem zemljevidu, podobne. Asfaltirane so odlično, brez vsakih pok ali lukenj. Vožnja po njih je pravi užitek, včasih sem celo pozabil, da je cesta namenjena predvsem avtomobilistom, in sem bil presenečen, koje pripeljal mimo kakšen avtomobil. Ker sem kolesaril iz čistega užitka in sem si cilj posamezne etape določil na sami etapi, nisem imel rezerviranega nobenega prenočišča, kar je danes nenavadno, posebno za Švico. Tako sem takoj, ko sem prispel v Wattwil, poiskal prenočišče in ga dobil za 35 frankov - na skupnem ležišču. V ceno je bil vključen tudi zajtrk. Za to ceno se da dobiti tudi enoposteljno sobo, vendar so v sezoni cenejše sobe zasedene. Dvoposteljne sobe so okoli 50 frankov in več. Ko sem se že dogovoril za prenočišče, sem ugotovil, daje bil to misijon z domom za ostarele. Vsi so bili zelo prijazni in tako sem se drugi dan zjutraj dogovoril, da bom prenočil pri njih tudi, ko se bom vračal. Pred odhodom sem kupil kolesarski zemljevid in sem seveda takoj opazil debelo vrisano tako imenovano novo nacionalno kolesarsko pot, ozna- čeno s kilometrskimi razdaljami. Vse kolesarske poti na zemljevidu so o-značene s smerjo in stopnjo vzponov, in sicer z eno, dvema ali tremi puščicami. Vzpon s tremi puščicami je npr. vzpon 100 m/km. Takšne vzpone sem večinoma prehodil, pa še tako sem imel občutek, da mi nekdo vleče kolo nazaj. Res pa sem imel s seboj veliko prtljage. Pot je v celoti označena s tablicami modre barve z vrisanim kolesarjem in številko 4. Ko sem na zemljevidu videl vse vzpone in spuste te poti, sem se odločil, da bom do Bodenskega jezera raje kolesaril po avtomobilski cesti, kije bolj položna in tudi označena za kolesarje. Med naselji ima kolesarska steza robnike, tako da izgleda kot pločnik. Seveda je označena, na določenih razdaljah pa je tudi omenjen rdeč znak z vrisanim kolesarjem. Pogosto označb za kolesarje ni, kar pa me ni motilo, ker je bil promet redek. V St. Gallenu sem prespal v Youth Hostelu, to je svetovni verigi prenočišč za mlade in zadnje čase tudi za manj mlade in družine. Cena prenočišča z zajtrkom je okoli 35 frankov. Spust do Bodenskega jezera je bil pravi užitek. Na Bodenskem jezeru je bilo zelo vetrovno in sem opustil misel na kolesarjenje vzdolž jezera, okoli katerega je speljana kolesarska pot. Eu-rotrek 2004 ponuja sedemdnevni kolesarski izlet okoli jezera s šestimi prenočišči za okoli 1000 frankov. V Evrotreku so opisani izleti po različnih deželah, tudi po Istri, medtem ko Slovenija ni vključena. Za pot nazaj do Zuriškega jezera sem se odločil, da bom peljal po že o-menjeni novi švicarski nacionalni kolesarski stezi. Speljana je po manj obljudenih krajih z mnogimi vzponi in spusti, promet je redek. Vsaka vas ima ob cesti vodnjak s tekočo pitno vodo, kjer sem si jo lahko natočil. V vaseh ob cesti so napisi, kdaj so katoliške in kdaj evangeličanske maše. Tam, kjer je samo ena cerkev, sta obe maši v isti cerkvi. V večjih krajih sta bili večinoma dve cerkvi, katoliška s križem na zvoniku in evangeličanska brez križa. Večina prebivalcev je evan-geličanov. Verniki v Švici plačujejo cerkveni davek, ki znaša okoli 700 frankov na leto. V Švico se priseljuje veliko ljudi drugih veroizpovedi. Ti davka ne plačujejo. Švicarke se posebno rade poročajo z Afričani, vendar se jih večina loči, ko ugotovijo, da se samo od ljubezni ne da živeti. V Zurichu je tudi močna židovska skupnost. In nazaj na kolesarjenje. Za novo nacionalno stezo nisem bil dovolj dobro kondicijsko pripravljen in sem nekatere vzpone moral prehoditi, kar pa me sploh ni motilo, celo prav mi je prišlo, da sem malo razgibal tudi ostale mišice. Celotna pot je dobro označena, vendar se mi je zgodilo, da sem zapeljal v drugo dolino, kot pa bi moral. Tudi to me ni motilo, saj vse poti vodijo v Rim in tako sem tudi jaz pripeljal do Zuricha. Kaj bi se dalo narediti v Grosupljem za kolesarstvo, če bi malo posnemali Švicarje? Za začetek bi morda označili samo eno krožno pot v okolici Grosupljega, ki bi bila namenjena tudi kolesarjem. Ko bi avtomobilisti videli te oznake za kolesarje, bi vozili bolj previdno in bi kolesarje bolj upoštevali. Kot avtomobilisti gledamo nanje kot na ne-bodijihtreba. Opis poti z zemljevidom bi vpisali v turistično ponudbo kraja. V Švici sem videl knjižico, ki opisuje 50 kolesarskih poti in pri vsaki je priložen zemljevid poti. Če bi se pot prijela, bi označili še katero. Kasneje pa bi potegnili na cesti še kolesarsko stezo. Te bi pa morali v Grosupljem vrisati takoj. Marjan Rojko OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29.9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne površina korekcijski točko dimenzi|e v cm2 faktor (točka je oglasa v cm 0,511292 EURA) 50 < 100 50 1549 _n 6 0 x 10 0 60 1468 |_M 80* 100 80 1306 104 100« 100 100 115? 115 15 0x100 150 1066 160 100 x 20 0 200 101/ 203 15 0. 200 300 961 788 200x 200 400 930 372 25 0 x 20 0 500 919 460 POL STRANI 554 »12 505 30 0 < 20 0 600 907 544 400x20.0) wo »78 im CELA 1108 864 »57 Točka znaša protivrednost 0.511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne dimenzije oglasa v cm tečaj EURA 17 1 2004 neto vrednost oglasa končni znesek z DDV 50x100 237 03 9387 11264 60.100 237 03 10675 12810 80x100 237 03 12662 15195 100x100 237 03 13962 16754 150.100 237 03 19379 23255 100 . 20 0 237 03 24651 29561 150 x 20 0 237 03 34941 41929 200x200 237 03 45085 541(12 25.0 x 20^0] 237 03 55689 66827 20.0x 27.7| 237.03 61234 30.0»20 OJ 237 03 65955 79145 40 0 x 200] 23703 »12J 102153 40.0 X 27 ?| 237.03 116022 13922» Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba doda ti še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Će se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za o-glas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) Je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Će boste oddali digitalno oblikovan o-glas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja) a li TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno Izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov lozem@slol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom IV/5), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53,1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. ■1 ■a mmIII IN LONČARSTVO .£3 ?seK|Bo;stŽl InaBrZal )0 Grosuplje Vabimo vas na tečaj keramike in lončarstva v »4/2005, feiiaji-v delavniških tofihilB-gSniem naslovu v Žalni. Tečaj bo trajal osem mesecev, enkrat na teden po tri šolske ure In bo zajemal ročni In strojni del. Kandidati bodo lahko izbirali samo ročno delo ali tudi strojno. Pri praktičnem pouku bodo spoznali obdelavo materialov, tehniko izdelave posod, poslikavo, žganje in nanašanje steklovine (glaziranje). S tečajem bomo začeli 5. oktobra ob 18. uri. Prijavili se boste lahko neposredno ob prihodu na tečaj. Naš moto je: Ustvarjalnost in prijetno druženje, iliRMNSMfflfflHDRUGA SAMOPOMOČ ZAGRADEC VelkoMlačevo59» 1290Grosuplje, tel(01)7863667 »im m \mmm ™ SPREJEMAMO NAROČILA ZA OKOUU BOU PRIJAZNA MINERALNA GNOJILA, KI NE VSEBUJEJO NITRATOV, VSEBUJEJO PA KALCIJ, ŽVEPLO iN ŽELEZO, KI OMOGOČAJO BOLJŠO RAST IN KVALITETNEJŠI PRIDELEK, V NAŠI ZEMUI PA GA PRIMANJKUJE. GNOJILA SO PO NIŽJIH CENAH. NUDIMO VAM SEMENA ŽIT, TRAV IN DETEU. ZA GOVEDO, KONJE, PERUTNINO, PRAŠIČE IN DROBNICO VAM PONUJAMO KRMILA PO ZELO UGODNIH CENAH. VRŠIMO TUDI ODKUP GOVEDI IN OMOGOČAMO KLAVNE USLUGE S 1.10.2004 VAM BOMO PONUDILILI TUDI VSE ZA KOLINE (ČREVA, OVITKI ZA SALAME, KVALITETNE NOŽE, STROJE ZA POMOČ PRIKLANJU IN VSE OSTALO ZA KOLINE). Pivnica in Pivovarna d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 instalacije • trgovina • inženiring • servis STORITVE ■ Elektroinetalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; ■ meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; ■ vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; ■ izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; ■ naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA • Naša nova ponudba je urejena specializirana disoontno trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem. vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; i vtrgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Telesna masaža pomirja psihični, fizični in emocionalni stres, ter sprosti mišično napetost celega telesa. Je zelo prijetna sprostitev, ki nam nudi dobro počutje in pomaga premagovati vsakdanje težave. Lahko pa vaše najdražje presenetite v deževnih jesenskih dneh in jim podarite darilni bon za Wellness masažo -popolno harmonijo telesa. V mesecu septembru vam nudimo po promocijski ceni atraktivne sprostitvene in aromaterapevtske telesne masaže. m \ Vse na enem mestu in vedno v AKCIJI! MOBI CENTER Grosuplje 031 603-303 ■ GSM aparati ■ naročniška razmerja m predplačniški paketi ■ dodatna oprema za GSM ■ servis GSM aparatov ■ rezervni deli ■ dodatna oprema Koracell® Mi Tirade d.o.o.. Ambrus 36,1303 Zagradec www.mitradc.si, mili ad< u volja.net; tel.: 01 786-98-18 PE Mobi Center Grosuplje, ob Železniški postaji Taborska cesta 24 Z, 1290 Grosuplje KOZMETIKA MAJA KOZMETIKA MAJA MAJA KOŠENINA s.p. Gasilska 14 1290 Grosuplje NEGA OBRAZA UČENJE VSTAVUANJE UHANOV AVURVEDSKA NEGA OBRAZA IN TELESA ROČNE MASAŽE TELESA IN STOPAL NEGA TELESA ANTICELULITNE TERAPIJE PEDIKURA MANIKURA NARAVNA NEGA ROK JESSICA DEPILACUA EPILACIJA ANALIZA TELESNE SESTAVE SOLARU DARILNI BONI DELOVNI ČAS PONEDEUEK-PETEK 9h DO 21 h SOBOTA 8h DO 12 h Tel: 01 786 38 32 GSM 041 221 800 zavarovalnica tilia d.d. novo mesto V zavetju lipovega Usta www. zav-tilia. si Zavarovalnica Tilia vse svoje zavarovance na območju Grosupljega obvešča, da lahko sklenejo zavarovanje in prijavijo škodo v novih poslovnih prostorih Zavarovalnice Tilia d. d. v Grosupljem Adamičev center Taborska cesta 4 tel: 786 26 72 fax: 786 26 71 Delovni čas: vsak delovnik od 7.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ZAVAROVALNICA TILIA, ker ste VI za nas najpomembnejši! ČETRTEK BO DAN ZA JAZZ Glasbeniki Big Banda Grosuplje vas vabijo na KONCERT ob STOLETNICI ROJSTVA GLENNA MILLERJA, velikana jazzovske glasbe, ki bo v četrtek, 14.10.2004, ob 19.30 v Kulturnem domu v Grosupljem Vstop prost! Več o delu KD Big Band Grosuplje najdete na njihovi spletni strani www.bigband-grosuplie.com. ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje m 01/787 14 51, GSM: 031/640 100 VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH APARATOV debitel MOŽNOST NAKUPA NA 12 OBROKOV montaža avtoakustike in prostoročnih kompletov za GSM aparate /=>i Ugodni nakupi izdelkov VELUX! VtN/AJAMo VELUX STREŠNA OKNA ^ONTAX° bVNI CENTER Pri nakupu z vgradnjo še prihranek pri DDV: namesto 20% plačate le 8,5% DDV! Brezplačno svetovanje na domu! Gril d.o.o. Grosuplje, Rožna dolina 9 S1 01 786-33-66, 786-33 63 HRANILNICA fX (elektronsko bančništvo, plačilni promet, limiti) A|\ \ 1)1 MOKRU II \ SIOM M.IK DS U CJ A D 2 9 KOALICIJSKA LISTA GLAS ŽENSK SLOVENIJE ZVEZA ZA PRIMORSKO ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Sem NIKOLAJ ERJAVEC, diplomirani socialni delavec in bom VAŠ POSLANEC, če se boste VI tako odločili! Sem predsednik Nove demokracije Slovenije in odločil sem se, da se vključim v volilno ponudbo za DZ v volilnem okraju Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Mlada politična stranka, ki ji predsedujem že drugo leto, bo na letošnjih volitvah v DZ nastopila na zgornji koalicijski listi. ZAKAJ BI VOLILI MENE? - Ker prisluhnem ljudem in razumem vsakršne težave, ki pestijo ljudstvo. - Ker se povsod zavzemam za izpolnjevanje potreb vsakogar, še posebno pa za potrebe »malih« ljudi. - Ker imam rad ljudi in ni mi vseeno, kako nam v Sloveniji gre. Kdor me pozna, ve, da vedno delam po svoji vesti in po svojih najboljših močeh, pri tem pa uporabljam tudi svoje bogate izkušnje ter strokovno znanje, ki sem si jih pridobil v svoji bogati delovni in politični karieri. Pomembno je, da volite in koga boste volili. Volite zame, če bi radi oblast, ki bo delala za Vas in za Vašo korist. ZAKAJ TA LISTA ? ■ Ker se in se bomo še bolj odločno zavzemali za boljše delovne in življenjske pogoje v naši državi. ■ Ker želimo, da Slovenija z lastnim ponosom in ponosom njenih predstavnikov v Evropi in svetu ohrani svojo samostojnost in suverenost. ■ Ker morajo v Sloveniji, ki ima največ žensk, tudi one dobiti ustrezno veljavo. ■ Ker storilcem kaznivih dejanj ne bomo dovolili, da bi se lahko izmikali odgovornosti preko parlamentarnih preiskovalnih komisij, interpelacij in podobnih načinov. • Ker napovedujemo boj zoper izkoriščanje in zlorabljanje nižjega sloja prebivalstva. Drage volivke in volivci, čas je, da končno in ODLOČNO rečete: DOST' NAM JE. i D s SU S OBKROŽITE ST. Zfi. vse qcKcr(Kcije IVAN FRBEZAR KANDIDAT DESUSA NA DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH 2004 Spoštovane volivke in volivci Vsem tistim, ki me še ne poznate, bi se rad podrobneje predstavil, vsem skupaj pa povedal, zakaj letos kandidiram na listi DeSUS in zakaj Vas vabim, da se letos odločite izvoliti za svojega predstavnika v Slovenskem državnem zboru mene. Kar dva mandata sem bi svetnik v občinskem svetu občine Grosuplje, najprej še v stari sestavi in občini Grosuplje, kasneje v novi, manjši. Sem domačin, rojen v Šmarju - živim pa na Mali Ilovi Gori. Svojo politično pot sem pričel v stranki Zelenih, kasneje pa v Zeleni alternativi. Nekaj let potem nisem bil več politično aktiven, v tem času pa tudi obe omenjeni stranki skorajda ne. Se več, v Grosupljem kaže, da večina prebivalcev misli, da ni okoljskih problemov pa zato okoljevarstvenike niso prav množično volili. Največkrat so se angažirali samo tisti prebivalci, ki jih je osebno zadela kakšna ekološka »nevšečnost« ali pa so imeli osebne interese. V Zeleni alternativi smo kar precej pozornosti posvečali tudi socialnim vprašanjem in problemom pa kulturi, znanosti in še kaj bi lahko naštel, kot prvenstvene preokupacije. Letos so me med svoje vrste povabili prijatelji iz DeSUSa in me prepričali, da se jim pridružim. Zakaj? Predvsem zato, ker v Grosupeljski občini, kljub temu da obstaja veliko problemov, DeSUS še nima svojega občinskega odbora. Zato ga bom pomagal ustanoviti. Ostajam pa še naprej tudi okoljevarstvenik. Zakaj pa sem pristal na kandidaturo za poslanca? Zato, ker se mi zdi, da je letos zopet leto, ko se krešejo problemi na socialnem področju, pri okolju, kulturi, povsod tam, kjer me to kot državljana še posebej zadeva. Postavlja se namreč generalno vprašanje, ali bo Slovenija napredovala samo na plečih znižanja kriterijev socialne države, ali bo stvari urejala skladneje. Drugič zato, ker bom v DeSUSu lahko delal in pomagal na tistih področjih, ki jih poznam in kjer lahko kaj storim preko stranke rudi v obče dobro. Tajo za upokojence, kot za vse generacije sodržavljanov. In tretjič, DeSUS je letos sprejel geslo ZA VSE GENERACIJE. Postati želi stranka, ki bo vodila tako politiko, da se bodo v njej videle vse generacije, tako politiko, ki bo skrbela za uravnotežen razvoj vse področjih v Sloveniji, tako za mlade, otroke, podjetnike in še posebej za ženske katerih položaj v naši družbi se vse bolj slabša. h/o Frbežar, pesnik, pisatelj, literarni kritik, urednik in podpredsednik slovenskega centra PEN VOLILNI PROGRAM STRANKE Državljanke in državljani, člani in simpatizerji DeSUS. Že dva mandata smo uspešna in parlamentarna stranka. Naši poslanci so geslo »DeSUS za vse generacije« in politični program kot samostojna in koalicijska stranka uspešno uresničevali in veliko obljubljenega pred štirimi leti tudi spremenili v resničnost. Podpirali smo politiko socialno pravične države, ki je v tem mandatu postala tudi članica EU in NATA. Usmerjeni smo bili k stabilni gospodarski rasti in največjo možno mero moči smo namenjali boju proti pritiskom, da niso bile načete temeljne pravice upokojencev, invalidov ter zavarovancev. Prav po naši zaslugi je pokojnina postala ustavna pravica. V svoji državi hočemo suvereno soodločati o prihodnosti slovenstva Že tretjič nastopamo samostojno na volitvah v DZ, kjer se kroji in odloča o našem položaju. V preteklem mandatu je DeSUS prepričljivo dokazal, da brez naših poslancev v DZ ne bi zavarovali pravic upokojencev in zaposlenih. Brez nas bi bila reforma pokojninsko-invalidnega zavarovanja bistveno v škodo upokojencev. To dokazujejo rudi grožnje o potrebi po novi pokojninski reformi, ki naj zmanjša izdatke za pokojnine. Mi v DeSUS pravimo: »Dokler bomo zraven (v vladi, ministrstvih in v DZ) in dovolj močni po številu poslancev, vam to ne bo uspelo.« Velikega števila upokojencev nismo povzročili upokojenci, pač pa država s predčasnim upokojevanjem, s privilegiranim upokojevanjem (napovedanih je novih 1200). Tisti, ki to povzroča, naj tudi plača, ne pa, da obtožuje nas - upokojence kako smo dragi in da bomo spravili državo na boben. Nič ni zastonj. Naša pokojnina ni dar države, naše pokojnine so prislužene, prigarane s šest-dnevnim tednikom in udarništvom in nihče nam jih nima pravice zmanjševati. Nepopustljivi bomo v boju proti korupciji. Vodilna struktura naj že kaj ukrene, da bo spodbudila produktivno zaposlovanje mladih, ki bodo na solidarnostni podlagi prispevali tudi v pokojninsko blagajno. Z zaposlovanjem bomo zmanjševali naraščujočo materialno ogroženost mladih. Zmanjšajo lahko le možnost izobraževanja, zaposlenosti, primeren zaslužek in stanovanje. Predvsem starejša generacija je veliko prispevala k razvoju države. V njej hočemo biti udeleženi zaradi deleža, ki smo ga v državno blagajno že prispevali. Sebi in vsej generaciji hočemo zagotoviti lepo, varno in čimbolj zdravo življenje. Gre za pošteno zaslužene pokojnine, urejeno zdravstvo, za pomoč starejšim na domu, za možnost bivanja v domu starejših občanov, čisto okolje in zdravo življenje. Čaka nas delo pri zaščiti pravic na področju socialno-zdravstvenega zavarovanja, ki se iz meseca v mesec krčijo. Zavarovnje je vse dražje, na škodo in breme vsega prebivalstva. Če nam trud pri vzdrževanju sedanje ravni storitev spodleti, smo lahko ob nekaj pokojnin in plač na leto. Vse to je v veliki meri odvisno od števila naših poslancev v DZ. Za DeSUS ni problem »prag 4%« za vstop v DZ, pač pa večje število poslancev v DZ. Po tem se meri naša moč. Za to pa je pomemben prav vsak glas. Vse vas in preko vas vabimo vse, da na volitvah podpremo koga drugega kot samega sebe - DeSUS! S tem povečujemo zavarovanje svojih pravic, mlajši generaciji pa omogočamo delo in večje blagostanje. DeSUS nima ideoloških omejitev in je odprta za vsakogar. Preprečevali bomo spekulativne poskuse razvrednotenja zgodovine, zlasti NOB, ki je zgodovinsko utemeljila našo evropsko samobitnost. Brez nje ne bi bilo samostojne Slovenije. Z izkušnjami odgovarjamo na izzive prihodnosti ... Na podlagi vsega tega upravičeno pričakujemo vaše glasove, glasove vaših sorodnikov, znancev in prijateljev. Samo s podporo teh glasov gre lahko DeSUS uspešno naprej. Naša politika bo še naprej potekala brez žaljivk in zmerjanj ali polresnic. Stranko smo ustanovili, ker smo bili nezadovoljni s politiko do upokojencev in socialno ogroženih. Demokratično se bomo borili ne le za nas, ki pokojnine imamo. Nam si jih ne upa nihče vzeti. Skrbi nas za tiste, ki imajo do upokojitve še pet, deset ali več let. Skrbi nas, da bodo imeli kolikor toliko solidne pokojnine in da ne bo prevladal najbolj grobi liberalni kapitalizem - da bodo pokojnine sploh imeli. Za naše sinove in hčere ter vnuke nam gre. Za njih se je vredno boriti in mi se bomo. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za dvig kakovosti življenja vseh generacij - na osnovi medsebojne solidarnosti in ustvarjalnega sožitja. Zato bomo uresničevali program stranke, ki je odprt do reševanja življenskih vprašanj vseh državljanov. Danes nas je preko 66.000 članov in članic. Na zadnjih državnozborskih volitvah /leta 2000/ je za nas glasovalo 55.696 volivcev, kar je zadoščalo za 4 poslanska mesta. Sedaj smo organizirani v 126 občinah in v občinskih in mestnih svetih imamo 153 svetnikov oziroma svetnic. Prepričani smo, da bomo letos zasedli najmanj sedem ali več poslanskih mest (če dobimo toliko glasov, kot smo jih na lokalnih volitvah pred dvema letoma. ) V to so nas prepričali tudi analitiki nedavnih volitev v EU parlament, ko smo nastopili na skupni listi. Prav DeSUS-ovim poslancem je uspelo prepričati ves državni zbor, da je tik pred poletnimi počitnicami pokojnina postala ustavna pravica. Še posebej se zavzemamo za: Poštenost, pravičnost in solidarnost med ljudmi, za enake možnosti vzgoje, izobraževanja ter zaposlitve. Takšen materialni razvoj, ki bo omogočil otrokom brezskrbno otroštvo, kvalitetno in dnevne politike neodvisno vzgojo in izobraževanje. Boljši položaj upokojencev, invalidov in drugih socialno šibkih skupin državljanov. Večjo pomoč mladim družinam pri razreševanju njihovih stanovanjskih problemov, večje zaposlitvene možnosti, predvsem pa, da za dobro delo dobijo tudi dobro plačilo. Preprečevanje novih privilegiranih pokojnin, za redno izplačilo zasluženih pokojnin ter za njihovo sprotno usklajevanje z rastjo vseh plač v državi. Decentralizacijo oblasti na ravni države in prenos odločanja gleda številnih zadev na občinsko raven. Pravno in socialno državo, učinkovito delovanje državno-pravnih institucij, za neodvisnost in učinkovitost sodstva, za skrajšanje sodnih postopkov. Pravično obdavčitev premoženja; državne blagajne ne bodo polnili le srednji in nižji sloj državljanov, temveč tudi tisti najbogatejši, ki so se doslej uspešno izmikali plačevanju davkov in drugih obveznosti do države. Pridite na volitve, glasujte za nas. Ne bomo vas razočarali. Naša beseda velja! Janez Lesjak * Odgovornost, temeljitost, predanost Spoštovane občanke in občani Od rojstva živi v Grosupljem. Višješolski študij organizacije dela je končal ob delu. V mladih letih je bil ustvarjalen in aktiven v mladinskih, taborniških, športnih in drugih družbenih dejavnostih. Po končanem služenju vojaškega roka se je zaposlil kot referent za propagando na Turistični zvezi Slovenije. Nato je prestopil v aktivno službo v Teritorialni obrambi Slovenije, kjer je dvanajst let sodeloval pri organizaciji in vodenju slovenskih obrambnih sil. V času osamosvajanja Slovenije je bil poveljnik 5. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za Ljubljansko pokrajino vse do odhoda enot jugoslovanske vojske iz Slovenije. V obdobju tranzicije in gospodarskega prestrukturiranja se je prekalil kot gospodarstvenik in direktor grosupeljskega podjetja. Zaradi neurejenih razmer v občini in neizkoriščenih razvojnih možnosti regije je kot strankarsko neopredeljen vstopil v politiko. S svojimi izkušnjami in vizijo je dejavno posegel v poli tiko in dosegel pozitivne razvojne spremembe v svojem okolju. Zdaj je že drugi zaporedni mandat župan občine Grosuplje. Skupaj spreminjamo Slovenijo Znova smo pred odločitvijo kako naprej in s kom. Komu bomo zaupali Slovenijo in našo usodo. Ni potrebno posegati daleč v zgodovino, le nekaj več kot deset let in se spomniti stanja in razmer iz katerih smo krenili v tako dolgo želeno in težko pričakovano samostojnost. Naši cilji so se zdeli tako oddaljeni in upanja so bila videti zaman. Zagrizeno in trmasto, polni zanesenosti in ustvarjalnega zanosa, kot to Slovenci znamo, smo krenili na trnovo in neprijazno pot izgradnje nove države in družbenih odnosov. Bili smo prepričani, da bomo uspeli in smo. Poizkus s prvo vlado seje ponesrečil. DEMOS seje hitro utrudil in razpadel. Za seboj je pustila poleg nekaj uspešnih žal tudi nepremišljene in zgrešene projekte, ki imajo danes in bodo imeli tudi v prihodnje slabe posledice za naše ljudi. Že v drugo nam je uspelo. Po volji naroda, so vodilno vlogo pri vodenju države prevzeli mladi, strokovni, sodobno misleči, z bolečo preteklostjo Slovencev neobremenjeni ljudje, združeni v Liberalni demokraciji Slovenije. Prevzeli so krmilo in državo popeljali uspehom nasproti. Zaradi svoje široke, demokratične in strpne politike, politike, ki ne izloča nobenega dobronamernega posameznika, so si pridobili zaupanje in široko podporo državljanov in strokovnjakov na vseh področjih. Sicer tudi tu ni šlo vse gladko, vendar so nizali uspeh za uspehom. Danes je Slovenija v svetu priznana, spoštovana in uspešna država članica najelitnejših meddržavnih povezav in združenj. Je za državljane varna, prijazna in gostoljubna domovina. Je domače okolje, ki nudi delo, socialno in zdravstveno varnost. Je topel dom, ki mladim nudi zavetje brezskrbno mladost, šport in zabavo ter široke možnosti izobraževanja. Vendar s temi dosežki še nismo in ne smemo biti zadovoljni. Z razvojem družbe, postajajo naše potrebe in zahteve vse večje. Tem interesom je potrebno tudi v bodoče intenzivno slediti in jih zadovoljevati. V tem procesu izgradnje naše domovine, sem sodeloval tudi sam. Od aktivne vloge v bojih za osamosvojitev, v vrstah TO, do dela v gospodarstvu v težkih trenutkih gospodarskega in družbenega preoblikovanja. S pridobljenimi izkušnjami, vizijo napredka, ter iskreno željo sodelovati v naprednih razvojnih procesih, sem vstopil v politiko. Z osebnim levo-sredinskim in močnim socialnim prepričanjem, vendar strankarsko nevezan, sem dobil zaupanje svojih soobčanov in postal župan občine Grosuplje. V tej vlogi sem spoznaval težave in probleme naših ljudi na vseh področjih bivanja in delovanja. Spoznaval sem, da nobena rešitev in visoka politika nič ne pomenita, če ni v dobrobit državljanom. Vse nove pridobitve so uspešne samo tedaj, ko so namenjene in dostopne vsem ljudem enako in ne povečujejo razlik med njimi. Za te principe napredka in enakosti se bom zavzemal tudi v parlamentu. Posebno se bom angažiral na naslednjih področjih in problemih. Kaj je vaša glavna odlika ? Naloge zagnano opravljam in jih z doslednostjo in vztrajnostjo vedno speljem do konca. Za vse svoje odloč itve sprejemam polno odgovornost. Kaj lahko premaknete v DZ? S svojimi dolgoletnimi izkušnjami lahko sodelujem pri konstruktivnih strokovnih odločitvah, s pozitivnim odnosom pa umirjam neproduktivne medstrankarske in politične strasti. Državni zbor vidim kot prostor modrih dogovorov v dobro Slovenije. Kdo vas bo volil? Pričakujem široko podporo. Z dosedanjim delom in odnosi sem dokazal, da s pravimi, pravičnimi in strokovnimi odločitvami znam najti nestrankarske rešitve vdobrobit najširše skupnosti. Kakšna bo Slovenija čez deset let? Dosedanji nesporno dobri rezultati in razvoj Slovenije od osamosvojitve dalje nam potrjujejo, da si prihodnost znamo ustvarjati. Z vstopom v Evropsko unijo se nam ponujajo nove možnosti in priložnosti -vendar nam Evropa sama od sebe ne bo dala ničesar. Zato zaupam v naš narod, da bo svojo prihodnost tudi vnaprej gradil sam, na lastnih ciljih, s svojo pridnostjo in s skupnimi napori. Slovenijo vidim kot eno najbolj uspešnih evropskih držav: morda ne najbolj bogatih, zato pa človeku in ljudem prijaznih ter varnih. Ni potrebno spreminjati davčnih bremen, ampak z reorganizacijo davčnih institucij uvesti večjo davčno disciplino ter pravično in sorazmerno porazdelitev davčnih bremen. Zagotoviti socialno varnost zaposlenim ter pravičen in stabilen standard za upokojence. Naša družba se stara. Potrebno je zagotoviti sistemsko oskrbo za ostarele in nemočne. Organizirati sodobno, neideološko šolstvo, ki bo otroke poleg pridobivanja znanja vzgajalo v domoljubju, sočutju in pripadnosti. Sistemsko bo potrebno poskrbeti za malega kmeta, kot nosilca tradicije in kultiviranosti slovenske krajine. Sodobna prometna ureditev ne more biti na škodo prebivalcev in z izgradnjo AC ne sme priti do poslabšanja prometnih razmer za prebivalce, ki so na te komunikacije eksistenčno vezani. Prostor je potrebno urejati v skladu s sodobnimi dognanji in izhodišči, v skladu s strogimi ekološkimi in poselitvenimi pogoji (osveščanje in nadzor). Lokalnim skupnostim bo potrebno dati več zakonskih in finančnih možnosti za opravljanje njihovega poslanstva. Zagotoviti pogoje in možnosti za samoobrambo naroda. Ali bi lahko bilo bolje? Da, vendar tudi sedaj ni slabo! Ali bo lahko še boljše? Da! In za to se bom trudil. k C Janez Lesjak, kandidat za poslanca župan občine Grosuplje Partizanska cesta 3, Grosuplje 01/757 14 12 janez.lesjak@lds.si www.lds.si -•o LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Andrej Sekirnik Kratka preastavitev Sem človek z veliko energije in z močno voljo. Sem odprt do vseh in se rad družim z veselimi in pozitivno naravnanimi ljudmi. V poslu in družini me vodi velika mera sočutnosti. Podjetništvo in družina sta moji največji ljubezni. Če bi me vprašali, kaj si želim, družino ali kariero, bi bil moj odgovor: OBOJE. V desetih letih Izkušenj sem se naučil, kako načrtovati svoj čas, da ne trpi ne eno, ne drugo. Vem, da mi bo ta izkušnja zelo prav prišla v Državnem zboru, kjer nas čaka zelo veliko odgovornega dela. Življenjepis Rojen sem 11.11.1968. že pri 13 letih so se mi začela pojavljati »življenjska« vprašanja, od kod sem, zakaj sem in kam grem. Na odgovor sem moral čakati vse do 18. leta, ko sem se šolal na Srednji elektrotehnični šoli na Vegovi v Ljubljani. Tam sem preko svojega zelo dobrega prijatelja spoznal ljudi, ki so mi s svojim življenjem pokazali, kaj pomeni živeti pozitivne vrednote. Pot me je nato vodila v Italijo v Firence, kjer sem preživel dve in pol čudoviti leti na študiju humanističnih ved. Tu sem si pridobil veliko Izkušenj saj sem se spoprijateljil s študenti z vsega sveta in še utrdil moje znanje italjanskega jezika. Kasneje sem končal tudi specializacijo za vodenje malih podjetij na Cea College-u v Ljubljani. Tekoče govorim angleško in italjansko. Moje prvo delovno mesto je bilo v Zagrebu, kjer sem delal v prodaji mednarodnega podjetja Bello d. o. o.. Po dveh letih sem se vrnil v Ljubljano, kjer sem kot direktor vodil njihovo podružnico. V letošnjem letu sem odprl svojo agencijo za projektno vodenje, marketing in svetovanje, katero vodim sedaj kot direktor. Več o dejavnosti agencije si lahko preberete na www.orfeja.com Leta 2001 sem v občini Ivančna Gorica prevzel vodenje novoustanovljenega občinskega oabora Nove Slovenije. Na lokalnih volitvah leta 2002 sem bil izvoljen v občinski svet. Ob vstopu Slovenije v EU in volitvah v Evropski parlament sem bil v volilnem štabu g. Lojzeta Peterleta zadolžen za marketing. Že šest let sem poročen s čudovito in zelo sposobno žensko Polonco, imava dve punčki, ki so vsaka po sebi dva različna svetova. Prav ta različnost pa nas bogati in osrečuje. Smo družina, ki se zaveda, da BOGASTVO Ni V TEM, KAR IMAMO, AMPAK V TEM KAR SMO. v fotografiji Jf Nova smer, nova priložnost, Nova Slovenija Slovenija je na razpotju. Imamo priložnost, da uberemo novo smer. Novo smer, ki kaže pot v novo Slovenijo. Takšno Slovenijo, ki si jo zaslužimo vsi državljani in državljanke. Slovenijo vrednot kot so: dostojanstvo vsakega človeka, svoboda, domoljublje in poštenost. v Novi Sloveniji si bomo za to še posebej prizadevali s svojim letošnjim volilnim programom, v katerem se zavzemamo za družinam naklonjeno, gospodarsko uspešno, finančno trdno in socialno varno Slovenijo. Vladajoča koalicija nas je pripeljala do stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje na treh ključnih področjih in sicer na področju: - družinske politike in šolstva, - gospodarstva in javnih financ, - socialne politike. Lokalna politika V Državnem zboru si bom prizadeval za skladen regionalni razvoj Slovenije in občine Grosuplje, za pospešene investicije v malo gospodarstvo in infrastrukturo v občini preko pristojnih ministrstev. Ravno tako se bom vključeval v učinkovito in pospešeno reševanje romske problematike, kjer si bom prizadeval, da se sprejme poseben zakon, ki bo rešil vsa odprta vprašanja. Družinska politika Ker se zavedam, da je družina osnovna celica vsake družbe, si bom v Državnem zboru prizadeval za pomoč in davčne olajšave za družine z več otroki, za družine z bolnimi člani in za družine v demografsko ogroženih predelih države. Podjetništvo Kot podjetnik, ki zelo dobro pozna problem malega gospodarstva, si bom v Državnem zboru prizadeval za razvoj malega in srednjega podjetništva ter za fleksibilnost na trgu dela, za razvoj domačega kapitalskega trga in preoblikovanje sedanjega zastarelega bančnega sistema ter za skrajšanje časa pri ustanavljanju gospodarskih družb. Kmetijstvo V Državnem zboru se bom zavzemal za razvoj in podporo družinskih kmetij. Prizadeval si bom za uveljavitev ekološkega kmetovanja in biološkega pri delovanja hrane, saj slednje lahko predstavlja dodatni vir zaslužka za manjše kmetije, ter tudi za ustanovitev posebnega vzajemnega sklada za pomoč kmetom pri naravnih nesrečah. Vabim vas, da se v nedeljo, 3. oktobra 2004 vsi skupaj udeležimo volitev in uberemo NOVO SMER, zgrabimo za NOVO PRILOŽNOST in GLASUJEMO za NOVO SLOVENIJO Andrej sekirnik Nova Slovenija NSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Janez JANŠA predsednik SDS Spoštovani, www.sds.si Soustvarjali smo slovensko državo. Utemeljili smo jo na fcl strpnem sodelovanju vseh strank in generacij. Uspeli smo jo povezati v EU in NATO. Sedaj bomo skupaj poskrbeli, da bo postala prijazna domovina enakih možnosti za vse, ki v njej živimo. Da bo življenje lepo in da se bodo družine odločale za več otrok. Za hitrejši razvoj v skupno dobro bomo: - več denarja namenili zdravju ljudi, ohranjanju zdravega okolja, znanju in izobraževanju; - znižali davke, pocenili delovanje države, spodbujali rast malih in srednjih podjetij; - zagotovili učinkovito in prijazno obravnavo v državnih uradih; - oblikovali stabilen sistem zdravstvenega in pokojninskega varstva; - zmanjšali razvojne razlike med slovenskimi regijami. Radi imamo Slovenijo in verjamemo vanjo. Slovenija je na Novi poti. Sproščena in samozavestna, Janez JANŠA l SLOVENIJA SDS na novi poti OBKROŽITE ST. www.sds. ZAKAJ SEM SE ODLOČILA, DA KANDIDIRAM? Ker imam podporo Slovenske ljudske stranke. Ker menim, da s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorem h kakovostnejšemu in boljšemu življenju na podeželju. Ker je z večjo prisotnostjo žensk v voljenih telesih politični proces bolj konstruktiven in manj konflikten. ZA KAJ SE BOM ŠE POSEBEJ ZAVZEMALA? ■ Za zdravo poslovno okolje podjetjem in odpravo administrativnih ovir za podjetniške pobude. - Da postane razvoj podeželja ena temeljnih razvojnih prioritet. ■ Za primerno dohodkovno raven slovenskega kmeta, kar je ključnega pomena pri ohranjanju podeželja. ■ Za večjo socialno varnost in enakost vseh državljanov. - Za poštenje in pravni red, ki mora veljati za vse enako. - Za boj proti korupciji. ■ Za ureditev romske problematike z ustrezno zakonodajo. ■ Za izobraževanje in zaposlitvene možnosti mladih. - Za ustrezno podporo športu in kulturi. Slovenska ljudska stranka je stranka slovenskega ljudstva s krščanskimi in tradicionalnimi vrednotami z najdaljšo zgodovino med vsemi strankami. Je stranka, ki verjame v sočutje do človeka, pravičnost, solidarnost in strpnost. Za vse te vrednote se bom nesebično in z vso svojo sposobnostjo zavzemala tudi jaz. Nasvidenje na volitvah 3. oktobra 2004. Milena Vrhovec Slovenska ljudska stranka Člani in podporniki Slovenske ljudske stranke v Občini Grosuplje podpiramo kandidatko ga. Mileno Vrhovec za poslanko v Državnem zboru, saj smo menja, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami ter na podlagi sočutja do sočloveka in pravičnostjo podprto s krščanskimi in tradicionalnimi vrednotami slovenskega naroda pripomore k boljšemu življenju tako v mestih kot na podeželju. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Grosuplje Milena Vrhovec Vir pri Stični 113, 1295 Ivančna Gorica Kandidatka Slovenske ljudske stranke za poslanko v Državnem zboru SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI! NAJ SE VAM PREDSTAVIM Rodila sem se 15.5.1958 kmečkim staršem na srednje veliki kmetiji v Metnaju. Imam leto dni mlajšo sestro, ki z družino vodi kmetijo. Od malega sem bila vajena skromnosti in poprijeti za vsako kmečko in gospodinjsko delo. Po uspešno zaključeni gimnaziji v Stični sem nadaljevala študij agronomije v Ljubljani. Po opravljeni diplomi sem se leta 1980 zaposlila v Kmetijski zadrugi Stična, kjer delam še danes. Trinajst let sem delala kot pospeševal-ka v zadrugi, od leta 1993 dalje pa sem direktorica KZ Stična. Srečna sem, da sem si izbrala pravi poklic, saj me delo s preprostimi in delovnimi ljudmi osrečuje in bogati. Leta 1985 sem si ustvarila družino. Z možem imava dve hčeri, stari 18 in 15 let. Družina in krščanske vrednote mi veliko pomenijo. Od leta 1994 dalje sem vseskozi svetnica SLS v občini Ivančna Gorica. V vseh mandatih sem sodelovala v raznih odborih in komisijah ter sodelujem v uredniškem odboru občinskega časopisa Klasje. Od leta 2003 dalje sem tudi predsednica Letalskega kluba Šentvid. Več let sem aktivna tudi v organih Zadružne zveze Slovenije (trenutno sem podpredsednica ZZS) in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in seveda v občinskem odboru SLS. Ljubi moji ljudje! št. 16. Jerica Mrzel Prihodnost za vse! 3ZLSD Stranka za prihodnost " Priž-gimo luč ljudje, najprej za naše male, ko nam preveč bo let in njihov bo ta svet, naj vri jim bo ne skale!" Naj nam vladajo : mil, modrost in morala! Do naših sprememb nisem bila v politiki, ali tedanji stranki. Vendar sem ves čas svojega življenja in poklicnega dela, spoznavala trpljenje, trud in neizmerno hrepenenje našega naroda, /daj imamo prvič v zgodovini samostojno državo. Ljubi, lepi dom! s previdnostjo ga moramo ohranjati. Zato je pomemben MIK. Ljudje in države se lahko razvijajo le v miru! Zato je potrebna modrost in vedenje 0 naši zgodovini, ki je bila kruta. Vedenje in MODRO ODLOČANJI-, da se bomo ohranili v teh kleščah držav, ki nam niso bile vselej prijazne. Zato nam je potrebno MORALNO < )DI.( KIANJE, ki je tako pomembno za slehernega človeka, za družino, ter v vsaki dejavnosti in poklicu. Se zlasti in predvsem v politiki. (V zgodovini poznamo politike, ki so bili sposobni, vendar nemoralni. Za svoj uspeh so uničili cele narode, srečo in življenja ljudi.) Leta 1988 sem pela: "Slovenija to je ta zelenkasti košček zemljevida.... na prireditvi v pozdrav četverici pred parlamentom!" Na odru je bil tudi vaš znani kandidat za volitve. Potem sem vstopila v stranko, da bi podprla vrednote, ki jih naš čas rad poudarja, a tako kapitalistično zavrača. 1'KII K )ST ZA VSE ! Z Hormoni Pahorjem na čelu smo in bomo jeziček na tehtnici solidarnosti in možnosti za vse - tako revnih kot bogatih. Pri vas bom odprla poslansko pisarno! Dosegljiva bom tudi po telefonu in bom prisluhnila slehernemu, ki se bo znašel v težavah. Znam se boriti in znam poiskati prava vrata za rešitve. Pogumna sem. Zato tudi kandidiram pri vas. P< ijdite na volitve! Iskreno premislite! V politiki nam zagotovo manjka ženske vednosti o svetu! Zato me prosim podprite s svojim glasom1 Vata Jerica Mrzel