TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik
CENA: 150 SIT

Foto: Majda Kun~nik

15. APRIL / MALI TRAVEN 2005, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO X, [TEVILKA 3 (86)

Mednarodni turnir v Franciji

Europousse 2005
@e osmi~ zapored so se mladi
nogometa{i Drave Ptuj udele`ili
mednarodnega
turnirja
v
Franciji, v mestecu SAINT-CYRSUR-LOIRE, ki je pobrateno s
Ptujem. Udele`bo jim je
omogo~ila Mestna ob~ina Ptuj,
ki so jo v Franciji zastopali Tanja
Ostrman Renault, predstavnica
za stike z javnostmi in mednarodne odnose pri Mestni ob~ini
Ptuj, ter Jure [arman in Robert
Kri`ani~, svetnika Mestne
ob~ine Ptuj.
Ekipo U-12 [portnega dru{tva
Nogometne {ole Drava Ptuj so
zastopali: Matej Kolednik, Matija
Gori~an, Smiljan Kos, Bla`
Pongrac, David Verdenik,

Toma` Zorec, Denis Perger,
Toma` Bezjak, Rok Kajzer,
Dalen Simoni~-Dabi~, Luka
Zemljari~ in Alja` Horvat. Ekipo
je vodil trener Branko @ge~, z
njimi pa je bila tudi predstavnica Nogometnega kluba Drava
Ptuj Brigita Gori{ek.
Nogometni turnir je potekal
med velikono~nimi prazniki od
26. do 28. marca 2005. Mladi
nogometa{i so odpotovali v
~etrtek, 24. marca, izpred stadiona Drave Ptuj. V soboto, 26.
3., so odigrali eno tekmo, v
nedeljo pet, v ponedeljek pa {e
dve. Domov so pri{li 29. 3.
zve~er utrujeni, vendar veseli
uspeha, ki so ga dosegli.

Velika no~ v Franciji
V ~etrtek, 24. marca, smo deklice iz O[ Destrnik-Trnovska vas odpotovale na velikono~ni izlet v Tours v Franciji. Po 23 urah vo`nje smo
kon~no prispeli. Tam so nas pogostili, nakar smo se s kov~ki
odpravili v zapu{~eno pala~o, kjer smo bivale naslednje tri dni. V
njej smo spale, ~eprav nam je bilo na za~etku kar malo nelagodno,
saj se nam je zdelo, da v dvorcu stra{i. Pa vseeno, kolikokrat pa
imamo prilo`nost spati v pala~i, pa ~eprav te je malo strah.
Naslednje tri dni smo ve~inoma pre`ivele skupaj z igralci Drave iz
Ptuja, vodji in na{im u~iteljem Gorazdom Voglarjem na stadionu,
kjer je potekal mednarodni turnir v nogometu. Deklice smo igrale
skupaj s francoskim klubom Chambray in dosegle 27. mesto med 32
ekipami. Z igralci smo se sprva te`ko sporazumeli, a kaj hitro smo
postali zelo dobri prijatelji.
V ponedeljek smo si ogledali finale turnirja, nato pa je sledila razglasitev rezultatov.
Zve~er ob 7.00 smo se odpeljali proti Parizu, kjer smo si ogledali
Eiffelov stolp. Nato pa smo od{li proti domu. Peljali smo se skozi
Francijo, Nem~ijo, kjer smo si v Münchnu ogledali novi nogometni
stadion in Avstrijo, nato pa smo kon~no prispeli v na{o ljubo
Slovenijo. Ko smo prispeli na Ptuj, so nas `e ~akali na{i star{i, veseli,
da smo se vrnili `ivi in zdravi.
Tako se je kon~al na{ velikono~ni izlet v Francijo. Za nas je bila to
zelo lepa izku{nja, saj smo videle lepote drugih evropskih dr`av.
Seveda vsega tega ne bi do`ivele, ~e ne bi bilo O[ DestrnikTrnovska vas, da smo lahko predstavile na{o {olo tudi v Franciji, so
prispevali tudi: Biro Cvetko Ptuj, Pikapoka d. o. o., Slom{kova 3, Ptuj
in Ob~ina Destrnik

Na turnirju je sodelovalo 32 ekip
in ekipa Nogometne {ole Drava
Ptuj se je uvrstila na odli~no
sedmo mesto. Sodelovale so 3
mednarodne (Slovenija, Ciper in
Litva), 5 nacionalnih, 4 regionalne in 19 okro`nih ekip.
Mladi nogometa{i so bili nastanjeni pri francoskih dru`inah v
mestecu SAINT - CYR - SUR LOIRE. V eni izmed sodelujo~ih
ekip so tekmovali tudi mladi
nogometa{i iz tega mesteca.
Na{i nogometa{i so spoznali
`ivljenje v Franciji, obenem pa
so navezali {e mnogo prijateljskih stikov. Nad gostoljubnostjo Francozov so bili
navdu{eni.
V Destrniku smo {e posebej
ponosni na to, da so bili od
dvanajstih udele`encev kar trije
iz Osnovne {ole DestrnikTrnovska vas: Denis Perger, Rok
Kajzer in Toma` Zorec.
Da ima Destrnik perspektivne
nogometa{e, ka`e tudi to, da so
se v prej{njih letih mednarodnega turnirja v Franciji udele`ili
`e trije nogometa{i iz Osnovne
{ole Destrnik- Trnovska vas, ki
so prav tako nastopali za ekipo
Drava Ptuj: David Pauko, Matej
Hauptman in Jure Matja{i~.
V ob~ini imamo pokrito {portno
dvorano (23 x 30 m), ki je
opremljena za ko{arko in odbojko. Od nepokritih povr{in je na
razpolago le malo asfaltno
igri{~e pri {oli (rokometno – 40
x 20 m), brez vseh spremljajo~ih
objektov, zaradi terena pa ne
dopu{~a {iritve. Zato bi bila v
ob~ini Destrnik nujna investicija v nepokriti {portni objekt.
Ker vidi ob~ina razvojne perspektive v turizmu, okoli izgradnje
turisti~no-rekreacijskega
centra v Jane`ovcih te~ejo vse
aktivnosti in ker sta turizem in
{port neposredno povezana, se

je ob~ina `e lani prijavila na
razpis ministrstva za {olstvo z
investicijo »Izgradnja {portnega
igri{~a Drstelja«. Lani na razpisu
ni uspela, zato upajmo, da bo
letos ve~ sre~e. Z istim projektom se bo letos ponovno prijavila na razpis za sofinanciranje
investicij v novogradnje in
posodabljanje {portne infrastrukture v letih 2006, 2007 in
2008, katerih izvajanje se bo
pri~elo v letu 2006.
Dr`imo pesti in upajmo, da
bomo tudi v na{i ob~ini ~im prej
dobili {portno igri{~e, ki ga
bodo prav gotovo {e posebej
veseli mladi nogometa{i in
nogometa{ice.
Sponzorji, ki so omogo~ili sodelovanje na turnirju Europousse
2005:
1.Ob~ina Destrnik, Vintarovci
50, Destrnik
2.Marjana in Milko Kramberger,
Jane`ovski Vrh, Destrnik
3. Marjan Ta{ner, Doli~,
Destrnik
4. Pikapolonica Ptuj
5. Servis Biro Cvetko, Ptuj
6. Blanka Arne~i~, Cirkulane
7. Petlja d. o. o., Ptuj
8. Era SV d. o. o., Ptuj
9. Orinoco d. o. o., Ptuj
10. Dar d. o. o., Ptuj
11. Jau{evec – Bratu`, Ptuj
12. Mesarstvo Valenko, Dornava
13. Mesarstvo Hrga, Mo{kanjci
14. Gastro, Marjan Skok, Ptuj
15. Viktor Sovec, Gornja
Radgona
16. Sagadin Roman s. p., gradbena
mehanizacija
–
gradbeni{tvo, Ptuj
17. Peter Mati~i, sadje in zelenjava, Ptuj
18. Vlado Plohl, Ptuj
Metka Kajzer
Foto: Ale{ Bezjak

Martina Potr~ 8. a9

Mladi nogometa{i s kolajnami, pokalom in slovensko zastavo

2

Ob~an - 15. april 2005

OZ LD Destrnik

2. OZ [RD Urban

Delujejo naravovarstveno

Uredili ribnik “Pe~jak”

Lovci so se v soboto, 12. marca, zbrali na rednem ob~nem zboru v
lovskem domu na Drstelji. Pravijo, da je njihovo delovanje usmerjeno naravovarstveno, v smislu aktivnega varstva divjih `ivali in
ohranjanja zdravega okolja. Vsako leto izvedejo akcijo ~i{~enja okolja, v lovi{~e so spustili 250 fazanov iz umetne vzreje, za zimsko
krmljenje so porabili 2300 kg koruze in 100 kg kamene soli za zalaganje solnic, postavili so nove pre`e in krmi{~a ter popravili stara.
Gostili so lovce iz Avstrije, [vice in Italije, do gospodarskega poslopja so napeljali vodovod, na novo uredili sanitarije ter obnovili prostore klavnice in hladilnice. Uspelo jim je odkupiti del zemlji{~a
okrog lovskega doma, kar je bil za dru`ino velik finan~ni zalogaj.
Organizirali so izlet za lovce in njihove partnerice. Ko so gostili lovce
iz Avstrije, so v farni cerkvi na Hubertovi sveti ma{i sodelovali tudi
rogisti iz Avstrije. Junija je lovska sekcija organizirali meddru`insko
tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal ob~ine, ki se ga
je udele`ilo 16 ekip. Opravili so preizkuse strelnega oro`ja, sodelovali na 16 meddru`inskih tekmovanjih v streljanju na glinaste golobe
in na razstavi lovskih trofej v LD Jo`e Lacko. V tem letu bodo nadaljevali aktivnosti lanskega, `eleli bi urediti gospodarsko poslopje in
okolico doma, izbolj{ati bivalne prostore za goste, urediti prostor za
ra~unalnik in arhiv, kupiti hladilnik, stekle pa bodo prve priprave na
praznovanje 60-letnice lovske dru`ine. 24. aprila bodo gostili bazensko razstavo lovskih trofej, uplenjenih v letu 2004. Za zmanj{anje
{tevila povo`ene divjadi bodo na lokaciji Jane`ovci, Doli~ in Jir{ovci
postavili kemi~no ograjo.
Na OZ so izvedli volitve in ponovno imenovali Feliksa Majeri~a za
predsednika LD Destrnik.
Sodelovanje z ob~ino in dru{tvi ocenjujejo kot dobro, `elijo si sodelovati v skupnih akcijah, ki bi pripomogle obvarovati na{o krajino
zdravo in polno `ivljenja.

^lani [portno-rekreacijskega dru{tva Urban so se v nedeljo, 13. marca,
sestali na 2. ob~nem zboru. V dru{tvu deluje 54 ~lanov, v programu
lahko vsakdo najde kaj zanimivega. V lanskem letu so izvedli kolesarjenje po Slovenskih goricah, organizirali turnir v malem tenisu in se
udele`ili tekmovanj v namiznem tenisu, nabavili so mizo za namizni
tenis ter organizirali rafting po reki Tari. Veliko aktivnosti so izpeljali ~lani
ribi{ke sekcije, ki so uredili ribnik in okolico, kupili 32 krapov, med njimi
13 kilogramskega, ki so ga poimenovali “ata krap”, v maju pa so organizirali tekmovanje v ribolovu. Na OZ so na pobudo ~lanov ribi{ke sekcije potrdili predlog ureditve ribolovnega re`ima na ribniku Pe~jak. Ta je
za ribolov odprt od 2. aprila, ob vikendih, z dnevno karto, ki stane 500
tolarjev in jo lahko kupite v baru Gosti{~a Grozl, dopu{~a pa ulov enega
krapa nad 30 cm.
V dru{tvu so si zadali {irok program dela, da bodo imeli ~im ve~
mo`nosti za realizacijo posameznih aktivnosti . Organizirali bodo turnirje odprtega in zaprtega tipa v namiznem tenisu, {ahu, tenisu, balinanju
(~e bodo uspeli sanirati balini{~e), pikadu, ribolovu in kartanju ({nops in
tarok); dru{tveno ligo v namiznem tenisu, pikadu in tenisu, pohod na
Triglav, ponovni spust po reki Tari, rafting na Savi, paintball, kolesarski
izlet. Tudi ~lani ribi{ke sekcije bodo nadaljevali aktivnosti: ureditev in
~i{~enje ribnika in okolice, praznjenje, ~i{~enje, dodatno tesnjenje lovilnega bazena, ureditev pretoka iz bazena v ribnik, nabava lovnih rib –
odvisno od denarnih zmo`nosti, k napornemu delu pa sodijo tudi
dru`abna sre~anja.
Dopoldan istega dne so se ~lanice [RD Urban udele`ile tudi tekmovanja v namiznem tenisu, ki ga je organiziralo [D Kenguru iz Trnovske vasi,
kjer je Ivanka Marini~ osvojila 1. in Marta Kau~i~ 2. mesto.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

Tekst in foto:
Nata{a @i`ek

Ivanka Marini~ in Marta Kau~i~ s pokaloma

Tehni{ki dan
V ~etrtek, 24. marca, smo na O[ Destrnik-Trnovska vas izvedli
tehni{ki dan na temo velika no~. U~enci so bili vklju~eni v 11
delavnic, ki so jih vodili u~itelji. Pridru`ili so se nam tudi u~enci 5.
razreda iz Trnovske vasi. U~enci so izdelovali ko{arice iz furnirja,
barvali jajca z naravnimi barvili in jih okra{evali z razli~nimi tehnikami, pripravljali so namizno dekoracijo iz naravnih materialov, vlivali
velikono~ne figure iz mavca, prijetno pa je di{alo tudi iz kuhinje,
kjer so pekli slastno velikono~no pecivo in kruh. Nekateri so spoznali in se nau~ili velikono~ne pesmi ob spremljavi glasbil Orffovega
instrumentarija. Nekaj u~enk je {ivalo velikono~ne zaj~ke iz blaga.
Skupina u~encev je poskrbela {e za pomladansko dekoracijo na
{olskih oknih.Vse svoje stvaritve so u~enci odnesli domov in verjamemo, da so jih bili njihovi star{i zelo veseli.
O[ Destrnik-Trnovska vas

Ob~an - 15. april 2005

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Destrnik brezpla~no.
Medij OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v razvid
medijev pod zaporedno {tevilko 275.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/761-92-50
Telefaks: 02/761-92-52
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 900 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Pika, Zmagoslav [alamun, s.p.,
Bi{ 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

3

19. podro~no tekmovanje »Turizmu pomaga lastna glava«
V ponedeljek, 21. marca, je bilo
na O[ Fram v Framu 19.
podro~no
tekmovanje
turisti~nih
podmladkov
z
naslovom “Turizmu pomaga
lastna glava”.
Na tekmovanju smo sodelovali

tudi u~enci iz O[ DestrnikTrnovska vas. Predstavili smo
nalogo z naslovom “Turisti~ne
zna~ilnosti ob~ine Trnovska
vas”. Izdelali so jo Doroteja
Puk{i~ in Diana Petrovi~ iz 7. a,
iz P[ v Trnovski vasi pa sta

19. redna seja OS

Potrdili zaklju~ni ra~un
^lani Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik so se v ~etrtek, 17. marca,
sestali na 19. redi seji. Boris Kevc iz Mariborske razvojne agencije je
svetnikom predstavil regionalni razvojni program za Podravje, nakar
so le-ti ugotovili, da je program usmerjen ozko, da v ospredje
postavlja mestni ob~ini Maribor in Ptuj, okoli{ke ob~ine pa se v njem
ne najdejo. Svetniki so s sklepom, ki opredeljuje destinacijo
Jane`ovc, potrdili predloge za spremembo tega programa. Znana je
tudi lokacija za podjetni{ko-obrtno cono, vendar so zemlji{~a v
denacionalizacijskem postopku – vsekakor je aktualna lokacija ob
regionalni cesti. Svetniki so na predlog nadzornega odbora, ki ni
ugotovil nepravilnosti, potrdili zaklju~ni ra~un za leto 2004. Potrdili
so dopolnjen in korigiran Odlok o ustanovitvi javnega zavoda
Zdravstveni dom Ptuj ter dali soglasje k ceni storitve – pomo~ dru`ini
na domu in sofinanciranju varne hi{e. V poro~ilu o realizaciji programov dru{tev za leto 2004 je bilo ugotovljeno, da sprejeti pravilnik
ne dopu{~a mo`nosti zamenjave dolo~enih aktivnosti dru{tev in
preusmeritev financiranja le-teh. Odobrili so sredstva za pou~evanje
trobil v O[ Destrnik, star{i bodo pla~evali enak dele` kot v glasbeni
{oli. Dali so soglasje za poseg na nepremi~nino v lasti Ob~ine
Destrnik, kar se nana{a na cesto skozi Jane`ovski Vrh do {ole, in
`upana pooblastili za podpis pogodbe z ministrstvom. Za nadomestnega ~lana komisije za odlikovanja in priznanja so imenovali
Marjana Lovreca. Obravnavali in potrdili so poro~ili komisije za
popis obveznosti in terjatev in komisije za popis osnovnih sredstev
in drobnega inventarja. ^lanom LD Destrnik bodo namenili ra~unalnik. Za obnovo va{kega kri`a v Zg. Velovleku so odobrili 70.000,00
tolarjev prora~unskih sredstev.
Ob~ani in ~lani dru{tev lahko vse novosti in razpise zasledite tudi na
ob~inski spletni strani www.destrnik.si, kamor lahko po{ljete tudi
svoje predloge in prito`be. V kratkem bo izvedena akcija postavitve
ekolo{kih otokov, potekajo pa dogovori, katera volilna enota bo
letos prevzela organizacijo ob~inskega praznika.
Tekst in foto:
Nata{a @i`ek

sodelovala @iga Kopitar in Uro{
^eh iz 5. t. Nikakor ne smemo
pozabiti {e Sanje Potr~ in Leona
Tau`i~a iz 5. t. Nalogo so izdelali pod vodstvom u~itelja Ale{a
Mar|etka.
Na tekmovanju smo predstavili
raziskovalno nalogo, oblikovali
razstavo, na kateri smo prikazali zna~ilnosti in kulinari~ne
dobrote ob~ine Trnovska vas,
zaigrali pa smo {e odrsko predstavitev z naslovom “Ke je praf
in ke ne”, v kateri smo v
doma~em nare~ju in okolju
uprizorili ve~ni “konflikt” med
starimi in mladimi.
Na tekmovanju smo ~astno in
uspe{no branili barve na{e {ole,
kajti zasedli smo skupno drugo
mesto, z zaostankom dveh to~k
za zmagovalci. Po`eli smo tudi
veliko pohvale za pripravo razstave. Na razstavi so u~enci

(Doroteja, Diana in @iga) s predstavitvijo in pesmijo navdu{ili
celo novinarko radia Maribor in
snemalno ekipo Televizije
Slovenija. Levji dele` k na{emu
uspehu so prispevali igralci iz
odrske predstave (Leon, Sanja
in Uro{). Igra je bila progla{ena
za najbolj{o in bo slu`ila kot
vzor~na za bodo~e mentorje, ki
se bodo tekmovanja udele`ili
drugo leto.
Radi bi se zahvalili {e na{im
star{em, Mariji [nofl za pripravo
kulinari~nih
dobrot,
O[
Destrnik-Trnovska vas, obema
ob~inama, vsem, ki so na
kakr{en koli na~in pripomogli
na{emu uspehu, in {e posebej
u~iteljici Mileni Meznari~ iz {ole
v Trnovske vasi za scenarij
odrske predstavitve.
Ale{ Mar|etko
Foto: OŠ Destrnik

Tehni{ki dan – 15. marec
Tehni{ki dan smo namenili mamicam, ker v marcu praznujemo dan
`ena in materinski dan.
Delali smo v treh skupinah. Prva je lakirala obeske za veri`ice. Ko so
se posu{ili, smo skozi luknjico napeljali vrvico. Pospravili smo jih v
ko{arico. Druga skupina je iz barvnega papirja delala ko{arice v
obliki sr~ka. Najprej smo obrisali {ablono. Izrezali smo jo, nato pa {e
dva mala bela sr~ka. Na enega smo napisali mami~ino ime, na
drugem pa je bila napisana lepa misel. Na koncu smo veliki sr~ek
zalepili v ko{arico. Tretja skupina je pekla kekse. Potreseni so bili z
jane`em in so bili dobri.
Prvo skupino je vodila pedagoginja Mira, drugo u~iteljica Andreja
Mlakar in Petra Le{nik, tretjo pa na{a u~iteljica Milena.
U~itelj Gorazd nas je pri delu fotografiral.
Vmes smo se igrali leti, leti in no~ in dan. Na ra~unalnik smo pisali
tudi povedi:
Mamice imamo vsi radi. Zato smo se potrudili (Melisa).
Naredil sem darilo za so{ol~evo mamico, ker je bil on bolan (Alen).
Mira z u~enci

4

Ob~an - 15. april 2005

15. april 2005

Leto X, {tevilka 3
VSEBINA:
1. ODLOK

4. SKLEP

o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj

o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini
Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o.

2. ODLOK
o zaklju~nem ra~unu prora~una Ob~ine Destrnik za leto 2004

5. SOGLASJE
k potrditvi cene storitve pomo~i dru`ini na domu

3. SKLEP
o imenovanju ~lana komisije za odlikovanja in priznanja

1.
Na podlagi 3. ~lena Zakona o zavodih
(Uradni list RS, {t. 12/91, 17/91-I, 55/92,
13/93, 66/93, 45/94 – odlo~ba US, 8/96 in
36/00) in 9. ~lena Zakona o zdravstveni
dejavnosti (Uradni list RS , {t. 9/92, 26/92,
13/93, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99,
98/99, 31/00, 45/01, 62/01, 86/02, 135/03 –
odl. US, 2/04 in 80/04 ) je Ob~inski svet
Ob~ine Destrnik na 19. redni seji 17. 3. 2005
sprejel

ODLOK
o ustanovitvi javnega zavoda
Zdravstveni dom Ptuj
I. UVODNA DOLO^ILA
1. ~len
S tem odlokom Mestna ob~ina Ptuj in
Ob~ine Destrnik, Hajdina, Kidri~evo,
Markovci, Maj{perk, Videm, Zavr~ ter @etale
(v nadaljevanju: ob~ine, ustanoviteljice)
ustanavljajo javni zavod Zdravstveni dom
Ptuj (v nadaljevanju: zavod) za izvajanje
javne slu`be na podro~ju osnovne
zdravstvene dejavnosti.
2. ~len
V aktu uporabljeni in zapisani izrazi v
slovni~ni obliki za mo{ki spol se uporabljajo
kot nevtralni za `enski in mo{ki spol.
3. ~len
S tem odlokom se urejajo status, organiziranost in vsebina dela zavoda, dejavnost zavoda,
organi zavoda, knjigovodstvo in
finan~no poslovanje zavoda, premo`enje,
viri in na~in pridobivanja sredstev za delo
zavoda, nastopanje v pravnem prometu,
varovanje poslovne tajnosti, splo{ni akti
zavoda ter medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ob~inami ustanoviteljicami.
II. STATUSNE DOLO^BE
1. Ime, sede` in pravni status zavoda

Ob~an - 15. april 2005

4. ~len
Ime zavoda je Zdravstveni dom Ptuj.
Sede` zavoda je Potr~eva ulica 19 a, Ptuj.
Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z
vsem premo`enjem, s katerim razpolaga.
Zavod je vpisan v sodni register pri
OKRO@NEM SODI[^U NA PTUJU pod
{tevilko REG. VLO@KA 1/04380-00
2. Pe~at zavoda
5. ~len
Zavod ima in uporablja pe~at okrogle
oblike, v katerem v sredini pi{e
ZDRAVSTVENI DOM PTUJ in v zgornjem
delu pe~ata JAVNI ZAVOD.
Organizacijske enote in strokovne slu`be
uporabljajo `ig pravokotne oblike: v prvi
vrstici pi{e javni zavod, v drugi
ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, v tretji ime
strokovne slu`be ali organizacijske enote.
III. ORGANIZIRANOST IN VSEBINA
DELA ZAVODA
6. ~len
Zavod ima v svoji sestavi naslednje organizacijske enote in strokovne slu`be:
- OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
- ZOBOZDRAVSTVO
Organizacijsko
enoto
OSNOVNO
ZDRAVSTVENO VARSTVO sestavljajo
naslednje strokovne slu`be z enotami:
- Slu`ba zdravstvenega varstva odraslih:
- enota splo{nih ambulant z okolico
- Slu`ba preventivnega zdravstvenega varstva odraslih
- enota dispanzerja za medicino dela,
prometa in {porta
- enota obratna ambulanta Kidri~evo
- Slu`ba zdravstvenega varstva pred{olskih
otrok
- Slu`ba zdravstvenega varstva {olarjev, mladine in {tudentov
- Slu`ba zdravstvenega varstva `ena
- Slu`ba zdravstvenega varstva plju~nih bolnikov

- Patrona`na slu`ba
- Laboratorijska slu`ba
- Dispanzer za mentalno zdravje
- Slu`ba nujne medicinske pomo~i:
- enota de`urna slu`ba
- prehospitalna enota
- enota nujnih re{evalnih in sanitetnih prevozov
Organizacijsko enoto ZOBOZDRAVSTVO
sestavljajo naslednje strokovne slu`be:
- Slu`ba preventivnega in mladinskega
zobozdravstva
- Slu`ba zobozdravstvenega varstva odraslih
- Zobotehni~ni laboratorij.
Skupna dela, ki so potrebna za delovanje
javnega zavoda, opravljajo:
- SPLO[NO FINAN^NO IN RA^UNOVODSKI SEKTOR
- SLU@BA VZDR@EVANJA
7. ~len
Zavod opravlja osnovno zdravstveno
dejavnost za obmo~je ob~in, ustanoviteljic, v
okviru mre`e javne zdravstvene slu`be.
Zavod lahko organizira nove zdravstvene
enote v skladu z mre`o javne zdravstvene
slu`be in v soglasju z ob~inami,
ustanoviteljicami.
8. ~len
Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda izvajajo ob~ine, ustanoviteljice.
IV. DEJAVNOST ZAVODA
9. ~len
Zavod opravlja osnovno zdravstveno
dejavnost kot javno slu`bo, katere izvajanje
je v javnem interesu, in druge dejavnosti,
opredeljene v Zakonu o zdravstveni
dejavnosti.
10. ~len
Zavod opravlja javno slu`bo, ki obsega:
- spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje,
krepitev in zbolj{anje zdravja ter
prepre~evanje, odkrivanje, zdravljenje in

5

rehabilitacijo bolnikov in po{kodovancev;
- preventivno zdravstveno varstvo rizi~nih
skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami;
- zdravstveno vzgojo ter svetovanje za
ohranitev in krepitev zdravja;
- prepre~evanje, odkrivanje in zdravljenje
ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo;
- zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in
du{evnem razvoju;
- patrona`ne obiske, zdravstveno nego,
zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na
domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih;
- nujno medicinsko pomo~ in re{evalno
slu`bo;
- zdravstvene preglede {portnikov;
- zdravstvene preglede nabornikov;
- ugotavljanje za~asne nezmo`nosti za delo;
- diagnosti~ne in terapevtske storitve.
Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o
uvedbi in uporabi standardne klasifikacije
dejavnosti razvr{~ena v:
Naziv
SKD
Splo{na izven bolni{ni~na
zdravstvenadejavnost
85.121
Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne
opravljajo zdravniki
85.141
Zobozdravstvena dejavnost
85.130
V. ORGANI ZAVODA
11. ~len
Organi zavoda so:
- direktor
- svet zavoda
- strokovni svet
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih
dolo~ata zakon ali statut zavoda.
1. Direktor
12. ~len
Direktor zavoda organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda. Predstavlja
in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktorja zavoda imenuje na podlagi javnega razpisa svet zavoda s soglasjem ob~in,
ustanoviteljic. Za direktorja je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje z zakonom in statutom
predpisane pogoje. Mandat direktorja traja
pet let in je po preteku lahko ponovno
imenovan.
Na podlagi sklepa o imenovanju direktorja
sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu
sveta zavoda njegov predsednik, po predhodnem soglasju ob~in, ustanoviteljic.
13. ~len
Med za~asno odsotnostjo nadome{~a direktorja delavec, ki ga s pisnim pooblastilom
pooblasti direktor. Poobla{~eni delavec ima
v ~asu nadome{~anja vse pristojnosti,
dolo~ene v pooblastilu direktorja.
14. ~len
Naloge direktorja so:
- organizira delo zavoda,

6

- sprejema strate{ki na~rt,
- sprejema program dela s finan~nim
na~rtom,
- sprejema akt o organizaciji dela – po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov
v zavodu,
- sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest
– po predhodnem mnenju reprezentativnih
sindikatov v zavodu,
- sprejema akte o varstvu pri delu in po`arni
varnosti,
- sprejema kadrovski na~rt,
- sprejema na~rt nabav in odprodaje
osnovnih sredstev ter investicijskega
vzdr`evanja,
- sprejema druge akte, ki urejajo pomembna
vpra{anja v zvezi z delovanjem zavoda,
- poro~a ob~inam, ustanoviteljicam, in svetu
zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
- pripravi letno poro~ilo in
- druge naloge, dolo~ene z ustanovitvenim
aktom in s statutom.
K aktom iz druge, tretje, ~etrte, pete, {este,
sedme, osme in enajste alineje prej{njega
odstavka daje soglasje svet zavoda.
Direktor je dol`an o svojih ugotovitvah v
zvezi s strokovnim delom obve{~ati
strokovni svet zavoda ter sprejemati ukrepe
za odpravo pomanjkljivosti in za napredek
strokovnega dela.
Direktor je samostojen pri opravljanju
poslov s svojega delovnega podro~ja.
Direktor je za svoje delo odgovoren svetu
zavoda. Pri vodenju poslov mora ravnati z
javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega
gospodarstvenika.
Pri izvr{evanju svoje funkcije ima direktor v
delovnem procesu pravico in dol`nost
dolo~ati in odrejati dela in naloge
posameznim delavcem ali skupini delavcev
za izvr{itev dolo~enih zadev v skladu z
dolo~bami splo{nih aktov zavoda.
V pravnem prometu zastopa in predstavlja
zavod direktor neomejeno in je poobla{~en
za sklepanje pogodb v okviru potrjenega
finan~nega na~rta (letnega izvedbenega
na~rta), razen:
- pogodb o investicijah, za katere je
potreben sklep sveta zavoda,
- pogodb, ki se nana{ajo na nepremi~nine,
ki jih ima zavod v upravljanju, za katere je
potrebno soglasje lastnika.
15. ~len
Direktor sklene delovno razmerje za
dolo~en ~as, za ~as trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za
direktorja zaposlen v istem zavodu za nedolo~en ~as, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest
in kadrovskim na~rtom na prosto delovno
mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi
in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pravice in dol`nosti delodajalca v razmerju
do direktorja zavoda izvaja svet zavoda, ki
sklepa pogodbe o zaposlitvi.
16. ~len
^e direktorju pred~asno preneha mandat,

oziroma ~e nobeden izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet
zavoda imenuje vr{ilca dol`nosti direktorja
izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma
izmed prijavljenih kandidatov, vendar
najve~ za eno leto.
2. Svet zavoda
17. ~len
Svet zavoda (v nadaljevanju: svet) ima
naslednje naloge:
- sprejema statut,
- nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
- spremlja, analizira in ocenjuje delovanje
zavoda,
- predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
ki jo lahko opravi tudi notranji revizor
ustanovitelja,
- ocenjuje delo direktorja,
- daje soglasje k strate{kemu na~rtu, programu dela s finan~nim na~rtom, k aktom o sistemizaciji delovnih mest in organizaciji dela,
h kadrovskemu na~rtu, na~rtu nabav,
- sprejema sklepe k pogodbam o investicijah, katerih vrednosti so vi{je od naro~il
male vrednosti po Zakonu o javnih naro~ilih
in Zakonu o izvr{evanju prora~una
Republike Slovenije,
- imenuje in razre{uje direktorja,
- sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
- potrjuje letno poro~ilo zavoda in
- opravlja ostale naloge v skladu z dolo~ili
tega odloka in statuta.
18. ~len
Svet {teje 7 ~lanov. Sestavljajo ga:
- 4 predstavniki ob~in, ustanoviteljic,
- 2 predstavnika delavcev zavoda,
- 1 predstavnik uporabnikov.
Predstavnike ustanoviteljic imenujejo
ob~inski sveti. Mestna ob~ina Ptuj imenuje
dva
predstavnika,
ostale
ob~ine,
ustanoviteljice, pa dva predstavnika tako, da
je en predstavnik imenovan iz ob~in z
desnega brega Drave in en predstavnik pa iz
ob~in z levega brega Drave.
Predstavnike delavcev izvolijo delavci
neposredno po postopku in na na~in, ki ga
v skladu z zakonom dolo~a statut zavoda.
Predstavnika uporabnikov imenuje pristojni
organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije.
Mandat ~lanov sveta traja 5 let in so po
preteku lahko ponovno imenovani.
Podrobnej{e delovanje uredi svet s
poslovnikom.
3. Strokovni svet
19. ~len
Zavod ima strokovni svet, ki ga imenuje svet
zavoda na predlog direktorja zavoda.
Naloge strokovnega sveta, sestavo in na~in
oblikovanja dolo~a statut zavoda.
VI. SKUPNE DOLO^BE ZA SVET ZAVODA IN STROKOVNI SVET

Ob~an - 15. april 2005

20. ~len
Prvo konstitutivno sejo sveta in strokovnega
sveta skli~e direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov
delavcev in prejemu predlogov.
Svetu pri~ne te~i mandat z dnem konstituiranja.
Strokovnemu svetu pri~ne te~i mandat z
dnem konstituiranja.

mo~ pokriti iz razpolo`ljivih sredstev zavoda, odlo~ajo ob~ine, ustanoviteljice, na
predlog sveta.
^e odhodki presegajo prihodke zavoda
zaradi
neizpolnjenih
obveznosti
ustanoviteljic in pogodbenih partneric, primanjkljaj krijejo tiste ob~ine, ustanoviteljice,
in pogodbene partnerice, ki svoje obveznosti niso izpolnile.

VII. KNJIGOVODSTVO IN FINAN^NO
POSLOVANJE ZAVODA

X. NASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU

21. ~len
Zavod vodi knjigovodstvo in knjigovodske
evidence po na~elih in pravilih, ki jih dolo~a
zakon.
Za pravilno in zakonito vodenje knjigovodstva in knjigovodskih evidenc odgovarjata
ra~unovodja in direktor zavoda.

26. ~len
Zavod je pravna oseba in nastopa v
pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti
samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj ra~un.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi
finan~nimi sredstvi, s katerimi upravlja.
XI. VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI

VIII. PREMO@ENJE
22. ~len
Premo`enje zavoda, ki se nahaja v Mestni
ob~ini Ptuj, je last Mestne ob~ine Ptuj, v
ostalih enotah zavoda je last tiste ob~ine,
ustanoviteljice, kjer je enota locirana.
Za upravljanje s premo`enjem je zavod
odgovoren vsaki od ob~in, ustanoviteljic,
glede na dele` premo`enja.
23. ~len
Ob~ine, ustanoviteljice, dajejo zavodu v
upravljanje premi~nine in nepremi~nine, s
katerimi je zavod upravljal do uveljavitve
tega odloka.
IX. VIRI IN NA^IN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
24. ~len
Zavod pridobiva sredstva za delo oziroma
za izvajanje dejavnosti:
- na osnovi pogodbe za opravljanje osnovne
zdravstvene dejavnosti, sklenjene z
Zavodom za zdravstveno zavarovanje
Slovenije,
- od zavarovalnic na osnovi prostovoljnega
dodatnega zdravstvenega zavarovanja
uporabnikov,
- s prodajo blaga in storitev na trgu,
- iz prora~una ob~in, ustanoviteljic,
- iz drugih virov.
Zavod mora sredstva, ki jih zagotavljajo
ob~in, ustanoviteljice, uporabljati za
namene, dolo~ene v prora~unih.
25. ~len
O na~inu razpolaganja s prese`kom prihodkov nad odhodki, ki jih zavod dose`e pri
opravljanju osnovne zdravstvene dejavnosti
kot javne slu`be, odlo~a na predlog direktorja svet. Ta sredstva se uporabljajo le za
opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda.
Sredstva od prodaje proizvodov in storitev,
ustvarjenih na trgu, lahko zavod deli v
skladu z zakonodajo in s sprejetim
finan~nim na~rtom.
O na~inu in vi{ini pokrivanja primanjkljaja,
ki nastane iz dejavnosti javne slu`be in ga ni

Ob~an - 15. april 2005

27. ~len
Za poslovno tajnost {tejejo podatki in listine,
katerih nepoobla{~ena objava ali posredovanje bi {kodovala interesom ali ugledu
zavoda. Navedbo listin in podatkov, ki se
{tejejo za poslovno tajnost, opredeljuje
statut.
XII. SPLO[NI AKTI ZAVODA
28. ~len
Zavod ima naslednje splo{ne akte:
- statut zavoda,
- akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih
mest,
- akt o varstvu pri delu in po`arni varnosti,
- splo{ne akte o knjigovodstvu, finan~nem
poslovanju in drugih zadevah s podro~ja
materialno finan~nega poslovanja in
- druge splo{ne akte.
Pred sprejemom splo{nega akta zavoda, za
katerega je potrebno predhodno soglasje
sindikatov in ki posega na podro~je pravic
delavcev in njihovega ekonomsko-socialnega polo`aja, se organizira razprava, na kateri
lahko delavci ali sindikat dajejo pripombe,
stali{~a in mnenja ali predlagajo spremembe
oziroma dopolnitve dolo~b splo{nih aktov.
Ob odlo~itvi za sprejem posameznega
splo{nega akta svet oziroma direktor dolo~i
na~in in roke za pripravo delovnega besedila osnutka oziroma predloga splo{nega akta,
dolo~i strokovni organ ali delavca, ki vodi
razpravo in zbira pripombe ter daje mnenja
o dolo~ilih delovnega besedila, osnutka
oziroma predloga splo{nega akta in dolo~i
potek sprejemanja.
XIII.
MEDSEBOJNE
OBVEZNOSTI

PRAVICE

IN

29. ~len
Medsebojne pravice in obveznosti ob~ine,
ustanoviteljice, uredijo s pogodbo in v
skladu z dolo~ili zakonov s podro~ja
zdravstvene
dejavnosti.
Ob~ine,
ustanoviteljice, poobla{~ajo za podpis
pogodbe svoje `upane.
Z ob~inami, ki ne `elijo biti ustanoviteljice

zavoda, le-ta sklene pogodbo o izvajanju in
financiranju dejavnosti za to ob~ino.
Druge medsebojne pravice, obveznosti in
odgovornosti, ki niso opredeljene s tem
odlokom, se uredijo v statutu.
30. ~len
Ob~ine, ustanoviteljice, so dol`ne zavodu
zagotoviti sredstva za njegov razvoj oziroma
raz{irjeno reprodukcijo in investicijska vlaganja v okviru dogovorjene mre`e javne
zdravstvene dejavnosti na svojem obmo~ju.
Za investicijska vlaganja in razvoj dejavnosti
skupnega
pomena
so
ob~ine,
ustanoviteljice, dol`ne soinvestirati v
dele`ih.
Zavod posreduje ob~ini, ustanoviteljici, v
kateri je sede` zavoda, na njeno zahtevo
oziroma najmanj enkrat letno podatke o
izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti,
podatke o poslovanju zavoda in o poslovnih
rezultatih ter druge podatke, ki so neobhodni za izvr{evanje funkcije ustanoviteljic, kot
to dolo~a pogodba, ki ureja medsebojne
pravice, obveznosti in odgovornosti
ustanoviteljic.
31. ~len
V primeru, da mora zavod pridobiti soglasje
ob~in, ustanoviteljic, so ustanoviteljice
dol`ne o izdaji soglasja odlo~iti v 30 dneh od
prejema zahtevka. ^e tega v postavljenem
roku ne sporo~ijo, se {teje, da je soglasje
dano.
XIV. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE
32. ~len
Svet in strokovni svet morata biti imenovana
v roku 90 dni od uveljavitve tega odloka.
33. ~len
Direktor nadaljuje z delom do izteka mandata.
34. ~len
Zavod mora uskladiti svojo organiziranost in
priglasiti spremembe vpisa v sodni register
najkasneje v {estih mesecih po uveljavitvi
tega odloka.
35. ~len
Z dnem, ko pri~ne veljati ta odlok, preneha
veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda
Zdravstveni dom Ptuj (Uradni vestnik Ob~in
Ormo` in Ptuj, {t. 20/91).
Ta odlok nadomesti Odlok o ustanovitvi
javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj
(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 03/04).
36. ~len
Ta odlok za~ne veljati, ko ga v enakem
besedilu sprejmejo mestni svet in ob~inski
sveti ob~in, ustanoviteljic, in naslednji dan
po objavi v uradnih glasilih ob~in,
ustanoviteljic.
[tevilka: 032-01-02/2005-19R-4/7
Datum: 17. 3. 2005
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc Puk{i~, s.r.

7

2.
Na podlagi 4. alineje drugega odstavka 29.
~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, {t. 72/93, 6/94 – odlo~ba US, 57/94,
14/95, 20/95 – odlo~ba US, 63/95 – obv.
razlaga, 73/95 – odlo~ba US, 9/96 odlo~ba
US, 44/96 – odlo~ba US, 26/97, 70/97, 10/98,
68/98 – odlo~ba US, 74/98, 59/99 – odlo~ba
US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 –
odlo~ba US, 87/01 – Zsam-1 in 16/02 – sklep
US), 11. ~lena Zakona o javnih financah
(Uradni list RS, {t. 79/99, 124/00 in 79/01) ter
15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni
vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na predlog
`upana na 19. redni seji 17. 3. 2005 sprejel

ODLOK
o zaklju~nem ra~unu prora~una
Ob~ine Destrnik za leto 2004
1. ~len
S tem odlokom se sprejme zaklju~ni ra~un
prora~una Ob~ine Destrnik za leto 2004, ki
zajema vse prihodke in odhodke prora~una
Ob~ine Destrnik.
2. ~len
Prihodki in prejemki ter odhodki in izdatki,
izkazani v zaklju~nem ra~unu Ob~ine
Destrnik za leto 2004, so realizirani v naslednji vi{ini:
a) V bilanci prihodkov in odhodkov
- skupaj prihodki
- skupaj odhodki
- prese`ek prihodkov

380.232.095 SIT
335.027.081 SIT
45.205.014 SIT

b) V ra~unu finan~nih terjatev in nalo`b
- prejeta vra~ila danih posojil
0
- dana posojila in pove~anje
kapitalskih dele`ev
0
- skupaj
0

- Dolg ob~ine za investicijske
kredite
26.362.546 SIT
- Odpla~ilo glavnice
v letu 2004
3.880.000 SIT
- Ostane dolg za pla~ilo
22.482.546 SIT
~) rekapitulacija

+ 45.205.014 SIT
0
- 3.880.000 SIT
41.325.014 SIT

Sestavni del zaklju~nega ra~una Ob~ine
Destrnik za leto 2004 so izkazi in
obrazlo`itve zaklju~nega ra~una prora~una.
3. ~len
Prese`ek prihodka nad odhodki se po
zaklju~nem ra~unu za leto 2004 prenese v
prora~un Ob~ine Destrnik za leto 2005.

8

[tev.: 032-01-2/2005-1-19R-3/6
Destrnik, 17. 3. 2005
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc Puk{i~, s.r.

3.

V skladu s 25. ~lenom Statuta Ob~ine
Dstrnik (Uradni vestnik, {t. 1/99) in 66.
~lenom Poslovnika Ob~inskega sveta
Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik, {t. 2/99) je
Ob~inski svet na 19. redni seji 17. 3. 2005
sprejel

Diferen~ne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. ~lena Pravilnika o priklju~ku
in dobavi plina {t. 528/99), zaenkrat ne
bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli
enako ceno.
Potrjujeta se ceni najema plinomera v vi{ini
250,00 SIT/mes. in vzdr`evanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes.. Davek na
dodano vrednost ni vklju~en v ceno.
2. Ta sklep za~ne veljati takoj. Objavi se v
uradnem glasilu ob~ine, cene pa se pri~nejo
uporabljati od 1. 3. 2005.
[tev.: 352-04-3/2005-2
Datum: 17. 3. 2005
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc Puk{i~, s.r.

SKLEP
o imenovanju ~lana komisije za odlikovanja in priznanja
Za ~lana komisije za odlikovanja in priznanja se namesto pokojnega Stanka Puk{i~a
imenuje Marjan Lovrec, Jir{ovci 24, Destrnik.
[tevilka: 032-1-2/2005-19R-11/15
Datum: 17. 3. 2005
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc Puk{i~, s.r.

4.
Na podlagi 10. ~lena Pogodbe o koncesiji {t.
528/99 za izgradnjo in upravljanje krajevnega omre`ja za distribucijo in oskrbo z
uteko~injenim naftnim plinom v ob~ini
Destrnik in v skladu s 29. ~lenom Statuta
Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine
Destrnik, {t. 1/99), izdaja `upan Ob~ine
Destrnik naslednji

5.
V skladu z 41. ~lenom Pravilnika o
metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, {t. 36/2002) in
6. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni
vestnik Ob~ine Destrnik {t. 1/99) je
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 19. redni
seji 17. 3. 2005 sprejel naslednje

SOGLASJE
k potrditvi cene storitve pomo~i
dru`ini na domu
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik potrjuje
predlog cene storitve pomo~i dru`ini na
domu s 1. 3. 2005 v vi{ini 950 SIT za opravljeno efektivno uro.
[tev.: 032-01-2/2005-19R-5/8
Destrnik, 17. 3. 2005
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc Puk{i~, s.r.

SKLEP

c) V ra~unu financiranja

- bilanca prihodkov in
odhodkov
- ra~un finan~nih terjatev
in nalo`b
- ra~un financiranja
- pove~anje sredstev
na ra~unu

4. ~len
Ta odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.

o soglasju k ceni za odjem plina po
plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik
podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o.
1. Ob~ina Destrnik daje soglasje k ceni za
odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini
Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o.,
in sicer v naslednji vi{ini:
Cena je oblikovana po 10. ~lenu pogodbe in
zna{a:
- nabavna cena plina fco Destrnik
88,46 SIT/kg
- kalo 5 %
4,42 SIT/kg
- mar`a
27,19 SIT/kg
19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa
pogodbe do 1. 8. 2003
SKUPAJ:
120,07 SIT/kg
ali
skupaj – plinasta faza
295,38 SIT/m3
Potrjuje se prodajna cena plina v vi{ini
295,38 SIT/m3. V ceno nista vklju~ena taksa
za obremenjevanje okolja s CO2 (ekolo{ka
taksa) v vi{ini 21,24 SIT m3 in davek na
dodano vrednost v vi{ini 20 %.

OBVESTILO
graditeljem
objektov v
ob~ini Destrnik
Ob~ina Destrnik ponovno obve{~a vse
bodo~e graditelje stanovanjskih in
drugih objektov, za katere je potrebno
gradbeno dovoljenje, da upo{tevajo 80.
~len Zakona o graditvi objektov (ZGO1) in najpozneje 8 dni pred nameravanim zakoli~enjem pisno obvestijo
ob~insko upravo Ob~ine Destrnik o
datumu in kraju zakoli~enja bodo~ega
objekta. Za neupo{tevanje 80. ~lena
Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) je
po 174. ~lenu zagro`ena kazen od
50.000 do 150.000 SIT.
Prosimo, da obvestilo upo{tevate in se
izognete nev{e~nostim pri gradnji.
Ob~inska uprava Ob~ine Destrnik

Ob~an - 15. april 2005

Gomila

Dru{tvo mladih Destrnik

Blagoslov jedi

Barvanje jaj~k

Na veliko soboto, 26. marca, smo se zbrali pri blagoslovu
velikono~nih jedi pri ^ehovem kri`u na Gomili. Blagoslov je
povezal vernike treh ob~in – ptujske, lenar{ke in destrni{ke. Va{~ani
Gomile, razen dveh hi{ smo destrni{ki ob~ani in vurber{ki farani.
Blagoslov je bil toliko bolj sve~an in mno`i~no obiskan, ker je zadnji blagoslov pri tem kri`u potekal pred ve~ kot tridesetimi leti. Nam
se je zdelo pomembno to navado ponovno obuditi in glede na odziv
smo bili {e bolj veseli.

Dru{tvo mladih Destrnik je v nedeljo, 20. marca, ob 16. uri organiziralo delavnico na temo velikono~nih praznikov. Dru{tvo se
velikokrat loti podobnih akcij, v katerih je ~utiti veliko idej in predvsem volje. V nedeljo so se zbrali v kletnih prostorih Ob~ine
Destrnik. Prinesli so material, potreben za barvanje in ustvarjanje.
Velikono~na jaj~ka lahko okrasimo na razli~ne na~ine, potrebujemo
pa raznolike barve, prti~ke z okrasnimi motivi, lepilo, kartone za
ko{arice itd..
Tudi to je na~in, da si lahko popestrimo velikono~ne praznike in
za~utimo pomen velike no~i. Z lastno domi{ljijo in kreativnostjo
lahko naredimo te praznike {e bolj posebne.

Va{~ani Gomile
Foto: N@

Tekst: Jasmina Bauman
Foto: Marko Puk{i~

Vas Jir{ovci in velikono~no vzdu{je

Barvanje jaj~k

Mladi ustvarjalci: Tamara @erjav, Mateja ^eh, Simona Lovrec,
Jolanda Zelenko, Marko Puk{i~ in najmlaj{a Damjana @ampa

V nedeljo 13. marca je v Jir{ovcih pri dru`ini Pihler potekalo barvanje velikono~nih jaj~k. Vsi tisti, ki so jim velikono~ni prazniki pri
srcu in imajo smisel za barvanje in oblikovanje jaj~k, so se zbrali pri
dru`ini Pihler.
Velikono~nih jaj~k se lahko lotimo na razli~ne na~ine. Lahko jih
pobarvamo, na njih nalepimo razli~ne motive, novost je npr. krep
papir, in skratka oblikujemo in izdelamo pravo velikono~no jaj~ko.
Vsak jo zagotovo zna narediti, kolikor ima domi{ljije in kreativnosti.
Oblikovanje le-teh pa je obenem tudi dru`enje, saj so ravno
velikono~ni prazniki prav posebni po tem, da se ljudje zberemo in
skupaj pre`ivimo nekaj uric.
Tudi v nadaljnje bi se lahko nadaljevale te tako imenovane razli~ne
delavnice, katere mentorica le-te je bila Nada Zupani~. Moramo pa
omeniti, da je zagotovo dru`ina Pihler ena tistih, ki ima veliko idej
{e v prihodnje.
Tekst in foto:
Jasmina Bauman

LJUBEZEN
Ljubezen, ki nam v srcu tli,
morda res ni za ve~ne dni.
Ljubezen lep ob~utek je,
ki `ivi in ~uti se.
Ljubezen je lepa kot pomlad,
saj ima{ nekoga rad.
In ~e tudi on ima rad tebe,
vidi{ le {e njega in sebe.
^e pa on zavra~a tvojo ljubezen,
naj to ne sprevr`e se v bolezen.
Ne zavrzi vsega zaradi ene same polomije,
saj {olske ljubezni bodo prehitro minile.
Monika [alamun, 9. b

Celje
Celje je mesto in skriti zaklad,
ki se mi smeje v pesmi takrat:
kadar sem priden, mi lepo `eli,
~e sem poreden, mi fige dr`i.
Lep{e in slaj{e mesto je zdaj,
kot je bilo neko~, aj, aj, aj!
Ur{a Marke`

Ob~an - 15. april 2005

9

Vrtec Destrnik

Neko~ in danes

Za trenutek se ustavimo, oto`no
zavzdihnemo: »Ah, kako ~as
be`i!« in `e nas hitri tempo
dana{njega `ivljenja odnese
naprej. Kako v resnici vse mineva in hkrati nastaja novo, se
najla`e zavemo takrat, ko
opazujemo otroke, ki so bili {e
v~eraj male »{tru~ke«, danes pa
so `e mladci in mladenke.
Spomnimo se svojega otro{tva,
te`e pa si predstavljamo, da sta
bila tudi na{a babica in dedek
kdaj otroka. Pa sta bila! No, vsaj
pravita, da sta bila. Kako je bilo
takrat, v »tistih ~asih«, ko je »bilo
vse ~isto druga~e«, je zanimalo
tudi nas v vrtcu in odlo~ili smo
se, da to ugotovimo. Projekta
smo se lotili z vso resnostjo in
naredili na~rt. ^e mislite, da so
na{i mal~ki premajhni in jih to
ni zanimalo, se motite!
Najprej smo si ogle
dali
fotografije iz ~asov, ko smo bili
{e dojen~ki, nato smo poprosili
za fotografije na{ih star{ev, v
knjigah pa smo odkrili {e
starej{e, na katerih so imeli ljudje ~udne pri~eske in `enske
obleke do tal. Raziskovali smo,
v kak{nih posodah so kuhale
babice na kmetih in iz ~esa so
bile te posode izdelane. Sami
smo nato iz gline oblikovali
kro`nik oz. skodelico in jo
okrasili z ornamenti.. Zanimale
so nas tudi stare igre in igra~e in
ugotovili smo, da se jih da tudi
danes igrati in se ob njih dobro
zabavati. Vse, o ~emer smo se v
vrtcu pogovarjali, smo si nato
ogledali v [karjakovem muzeju,
kjer nas je sprejel in tudi pogostil prijazni gospod Franc
Bren~i~. Ne samo otroci, tudi
vzgojiteljice smo imele kaj vide-

10

ti! Stara hi{a je polna zanimivih
starih predmetov, o katerih nam
je g. Franc znal veliko povedati.
Otroci so poslu{ali odprtih ust
in opazovali, se ~udili, kako so
lahko vsi jedli iz ene sklede na
mizi, in spra{evali, kje imajo
spravljen »mikser« v kuhinji.
Iskali so tudi stikalo, s katerim
bi pri`gali lu~ (petrolejko) v hi{i.
Lahko bi {e ure in ure raziskovali, zanimivo pa bi bilo tudi
pre`iveti nekaj dni v taki hi{i
brez televizije, vodovodnih pip
in elektrike. A potem bi verjetno
na{ gostitelj te`ko na{el kak{no
stvar na prvotnem mestu, zato
smo se mu zahvalili za prijaznost in se vrnili v vrtec.
Najlep{e smo prihranili za
konec na{ega dru`enja s preteklostjo – v goste smo povabili
Ljudske pevke Urban~anke s
frajtonarjem. Pozdravili smo jih
s pesmijo, ki pravi: »… poj z
menoj, prijatelj moj …«, in res je
potem pesem odmevala vse
dopoldne. Gospa Anica ^eh, ki
vodi Urban~anke, nam je
povedala, kako in kje so se
nau~ili peti pesmi, kakr{ne so
prepevale `e njihove babice in
dedki. Ugotovili smo, da znamo
tudi v vrtcu zapeti nekaj ljudskih
pesmi. Sli{ati bi morali, kako
lepo so nato zazveneli glasovi
Urban~ank in otrok, ko smo
skupaj zapeli Sem deklica mlada
vesela in Fanti~ zelenega [tajerja.
Gostje so s seboj prinesli tudi
ljudske in{trumente in nam
pokazali, kako se nanje igra in
kako zvenijo. Lon~eni bas,
glavnik, »ribe`« za pranje perila,
kuhalnice, pi{~alka – lon~eni
pti~ek, steklenice – ropotulje in

~isto pravi in{trument – harmonika so otroke o~arali. [e
posebej zato, ker so se taki ~isto
navadni predmeti v rokah na{ih
»muzikantov« spremenili v prave
in{trumente. In ~e ste `e sli{ali
igrati Urban~anke in frajtonarja,
potem veste, da so pravi profesionalci in bi se od njih dalo
marsikaj nau~iti! No, saj smo
poskusili tudi mi igrati na njihove in{trumente, a nam do
pravih »muzikantov« manjka {e
kar nekaj vaje. Imamo pa veselje in dr`ali se bomo pregovora,
ki pravi, da vaja dela mojstra, ~e
mojster dela vajo.
Neizmerno smo veseli, da smo
imeli
prilo`nost
gostiti
Urban~anke in frajtonarja ter da

smo tako s pesmijo neopazno
premostili generacijsko razliko.
Njihov obisk je obogatil vse, saj
upamo, da so tudi oni pre`iveli
nekaj prijetnih trenutkov z
nami.
Ko smo tako opazovali otroke,
ki so jim gostje v kratkem ~asu
dru`enja postali zelo doma~i in
blizu, se je utrnila `elja, da bi
star{i in stari star{i tudi doma
znali vzeti svoje otroke in vnuke
v naro~je in pre`iveti ve~ skupnih trenutkov ob prepevanju in
pripovedovanju
zanimivih
zgodbic iz preteklosti.
Majda Kun~nik
Foto: Vrtec Destrnik

ZAHVALA
Ob bole~i izgubi drage mame, babice in prababice

Antonije Klane~ek
roj. Mihin
iskrena hvala vsem, ki ste nam na kakr{en koli na~in laj{ali
bole~ine ob smrti drage mame. Posebej se zahvaljujemo vsem
sosedom in znancem za darovane sve~e in cvetje. Prav tako hvala
pevcem, govorniku in gospodu duhovniku.

@alujo~i:
sinovi in h~erke z dru`inami

Ob~an - 15. april 2005

Ustvarjalna stran za najmlaj{e

Vetrnice
Vse se za~ne vrteti na novo, ko pride pomlad in zapiha toplej{i veter. Pred ostrimi zimskimi sapami smo se skrivali in be`ali,
ne`nemu, toplemu pomladnemu vetru pa
pustimo, da nam mr{i lase, prezra~i hi{o in
odpihne spomin na zimo. Verjetno je temu
vetru tudi pripisati krivdo, da nam od nekod
v srce prinese seme zaljubljenih misli in
povzro~i zmedo v glavi. Zdaj veste – vsega
je kriv pomladni veter! Mi pa ujemimo ta
veter v vetrnice.

1.VETRNICA – SONCE
Potrebuje{ rumen {eleshamer, palico, tanj{i
`ebelj (3–4cm), 2 kroglici z luknjo.
Iz papirja izre`i krog, premera pribl. 25cm,
na robu zare`i 3 cm globoke zareze in
vogale zapogni od ene do druge zareze. Na
tanek `ebelj natakni kroglico, nato vetrnico,
za njo {e drugo kroglico in `ebelj pribij na
palico. ^e `eli{, lahko son~ku nari{e{ nasmejan obraz.

2.DVOJNA VETRNICA
Potrebuje{ ve~ji in manj{i kvadrat iz tr{ega
papirja ({eleshamer), manj{i krog iz tr{ega
papirja, prepogljivo slamico, dve manj{i
gumici.
Iz ve~jega kvadrata izre`i {tiri trikotnike (glej
sliko!) in z luknja~em naredi pet lukenj.
Manj{i kvadrat zare`i, kot je prikazano na
skici, in ga prav tako preluknjaj na vogalih in
v sredini. Na slamico natakni gumico
(ve~krat jo ovij okrog slamice), nato ve~ji
kvadrat, za njim {e manj{ega. Nato prepogni
vse vogale in drugega za drugim natakni na
slamico (glej skico). Zdaj natakni na slamico
{e krog (lahko izre`e{ tudi obliko ro`e) in
vse pritrdi z gumico.

s skice (pove~aj jo!) na tr{i papir, oblike
izre`i in preluknjaj, kot je ozna~eno. Vsako
obliko zvij v cev in jo natakni na `ico. Nato
cevi zlepi tako, da druga na drugo tvorita

pravi kot. Za zaklju~ek natakni na oba
konca `ice najprej papirnati krog, nato {e
kroglico. Na enem koncu `ico zapogni
okrog kroglice, drugi konec `ice pa vtakni
skozi luknjico na palici, natakni {e tretjo
kroglico in konec `ice zapogni.

[e nasvet ali dva:

3.VETRNI CVET
Potrebuje{ leseno palico, tr{i papir, `ico,
debeline 1 mm in dol`ine 10 cm, 3 kroglice
z luknjo. Potrebuje{ tudi pomo~ odraslega,
ki ti bo prevrtal pali~ico s tankim svedrom,
debeline 1–2 mm. Dvakrat prenesi predlogo

-namesto iz papirja lahko vetrnice izdelamo
iz barvne plasti~ne folije, tako da uporabimo
zadnjo stran plasti~ne mape za vpenjanje.
Tako vetrnico lahko postavimo tudi na
prostem, saj je de` ne razmo~i.
-Prikazali smo tri na~ine mehanizmov za
pritrjevanje vetrnice na palico. Pri vsaki vetrnici lahko uporabimo katerega koli.
@elim vam, da zapiha prijazni veter in zavrti stvari v pravo smer!
Pripravila: Majda Kun~nik

Razstava

Na{a ustvarjalnost skozi generacije
V preteklosti so ljudje na
pode`elju zimski ~as pre`ivljali
druga~e kot danes. Pripravljali
so stvari, ki so jih potrebovali na
kmetiji od pomladi do jeseni. V
tem ~asu je marsikoga ob{el
nemirni duh ustvarjalnosti in
pod spretnimi prsti so nastajale
~udovite stvaritve. Kljub temu
da so dana{nji ~asi druga~ni, je
del te ustvarjalnosti {e zmeraj
`iv, zato smo se na na{i {oli ob
izteku zime odlo~ili, da pripravimo razstavo »Na{a ustvarjalnost skozi generacije«, s katero
smo prikazali, kaj vse so ustvarile pridne roke u~encev, njihovih star{ev, sorodnikov,
znancev, sosedov.
Veseli smo bili, da so se odzvali
na{emu vabilu. Razstavljeni
izdelki so bili delo pridnih in
spretnih rok preteklosti in
sedanjosti. V njih se odra`ata
~as in ustvarjalnost vsakega

Ob~an - 15. april 2005

posameznika. Mnogi razstavljeni izdelki so danes le {e okrasni premeti, v preteklosti pa je
bila ve~ina ro~no izdelanih
predmetov del vsakdanjega `ivljenja. Do danes so se ohranili
skozi ve~ generacij. ^as je prinesel nove potrebe, nove materiale, nemirni duh ustvarjalnosti
posameznikov
pa
kljub
dana{njemu
mno`i~nemu
potro{ni{tvu {e naprej ustvarja
in u`iva v svojih stvaritvah.
Upamo, da je vsem, ki ste si
razstavo ogledali, ogled morda
priklical spomine na minule dni,
obudil spomine na ljube osebe,
prebudil v Vas neuresni~eno, ali
pa Vam samo polep{al dan.
Nam je dan polep{ala gospa
Terezija Zelenko iz Sovjaka, ki si
je kljub svojim letom vzela ~as
in pri{la pogledat razstavo, za
katero je prispevala izdelke iz
li~ja in doma predeno ov~jo

volno. Njeno pripovedovanje
nam je razkrilo del~ek preteklosti in navad, ki so ve~inoma
utonile v pozabo, a jih na sre~o
nekateri {e znajo ohranjati in
prena{ati na mlaj{e rodove.
Vsem, ki ste svoje izdelke pri-

nesli na razstavo, se najlep{e
zahvaljujemo, saj je brez Vas ne
bi bilo. Hvala za ~udovite
izdelke Upamo, da se v prihodnje {e sre~amo na podobni
prireditvi.
Tekst in foto: O[ Destrnik

11

Kulturna prireditev

S plesnimi koraki v prazni~ne dni
V soboto 19. marca je v {portni
dvorani Destrnik potekala
prireditev »S plesnimi koraki v
prazni~ne dni«. Prireditev je
bila obenem namenjena tudi
materinskemu dnevu, torej
prazniku vseh mamic.
Folkloristi se vsako leto izredno dobro pripravijo in vedno
znova poka`ejo nekaj novega,
{e nam neznanega. K temu
pripomorejo njihove plesne
vaje skozi vse leto, volja do
plesa in njihov mentor Marko
Puk{i~.
Tudi letos so pripravili presene~enje, saj so v goste povabili FS Ro`marin iz Dolene in
Otro{ko FS O[ Toneta ^ufarja
iz Maribora.
@upan je pozdravil prisotne in
~estital vsem mamicam ob
dnevu materinstva. Iz njegovega govora lahko potegnemo
misel, da se vedno znova veseli

novih plesnih korakov na{ih
folkloristov.
Kot prvi so nastopili Otro{ka
FS Destrnik, pun~ke in nato
dekleta, ki so nam prikazale
ples »Plesala bom, ~eprav fantov ne bo.« Ti najmlaj{i nas
vedno znova presenetijo, saj se
ob njih v~asih prav po{teno
nasmejimo. Nato je nastopila
mladinska folklora, ki so nam
zaplesali splet {tajerskih in
nam prikazali prav duhovito
igrico. Anita Mlastko, folkloristka mladinske folklore,
nam je na citre zaigrala pesem
»Mamica je kakor zarja«.
Nastopili so gostje iz Dolene in
FS O[ Toneta ^ufarja s spletom»Kaj nam pa morete, ~e
smo vesel«.
Prireditev je bila odli~no izpeljana, zato gre zahvala predvsem Dru{tvu Mladih Destrnik,
Kulturnemu
dru{tvu
in

Osnovni {oli Destrnik, ter
vsem, ki so na kakr{en koli
na~in pripomogli pri izvedbi.
Kot vedno znova poudarjamo,
ljudsko izro~ilo se naj prena{a
naprej in z njim veselje in
radost ob plesnih korakih, zato

vas kli~emo spet na novo
snidenje na{ih folkloristov do
prihodnjega leta.
Tekst in foto:
Jasmina Bauman

Zahvala in povabilo
TD Destrnik in Ljudske pevke Urban~anke s frajtonarjem se zahvaljujemo vsem ob~ankam in ob~anom za pomo~ pri izdaji na{e
prve kasete in zgo{~enke ljudskih pesmi in glasbe. Brez Vas zagotovo ne bi zmogli finan~nega zalogaja, zato smo Vam {e prav posebej
hvale`ni.
^e `elite naro~iti kaseto ali zgo{~enko, pokli~ite eno od naslednjih
{tevilk:
Lizika Vajt
753 01 71
Marica Voda
753 41 71
Marija Zver
753 09 51
Anica ^eh
753 07 01
Kaseta stane
1.000, CD pa
1.500 tolarjev.
Kaseto
ali
zgo{~enko
Vam
bomo
prinesli
na
dom,
ob
poslu{anju pa
`elimo vsem
obilo u`itka!
Ljudske pevke
Urban~anke s
frajtonarjem

Odvoz starih vozil
Lani smo v julijski {tevilki Ob~ana objavili
obvestilo o prijavi za odstranitev starih osebnih vozil, odvoz financira Ministrstvo za
okolje, prostor in energijo.
Ob~ani so v akciji prijavili skupaj 30 vozil.
Marca 2005 smo akcijo odvoza starih osebnih vozil izvedli v sne`nih vremenskih
razmerah, a je uspe{no zaklju~ena. Odvoz je
opravil Konzorcij Wolf Skakovci d. o. o. z
dvema voziloma.
V ~asu akcije smo ob pomo~i ob~anov in
delavcev Re`ijskega obrata Ob~ine Destrnik
iz gozdov, od kategoriziranih in opu{~enih
cest ter drugih naravnih delov na{e ob~ine
pripeljali na zbirna mesta {e dodatnih 35
vozil. Skupaj smo v akciji tako odpeljali 65
vozil. Ve~ja koli~ina odslu`enih vozil je bila
odpeljana od doma~ina Alojza Vr{i~a iz Zg.

12

Velovleka, ki je samostojno organiziral zbiranje in odvoz takih vozil.
V ob~ini je {e nekaj odslu`enih vozil, ki jih
lastniki zemlji{~ niso predlagali za odvoz oz.
se ni bilo mogo~e dogovoriti o odvozu.
Rad bi se zahvalil vsem, ki so kakor koli
sodelovali v akciji evidentiranja in dovoza
vozil na zbirna mesta, saj je na{e okolje sedaj
razbremenjeno za veliko zapu{~enih vozil.
Lastnikom odslu`enih vozil, ki {e obremenjujejo in kazijo na{e okolje, svetujem, da ta
vozila odstranijo. Od zdaj naprej bo odvoz
breme lastnikov. S poostrenim nadzorom
moramo ob~ani ob~ine poskrbeti, da nam
tak{nih odpadkov nih~e ne bo odlagal v
okolje.
Tekst in foto:
Anton Kova~ec

Ob~an - 15. april 2005