Sv dolenjka JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA OD 12. 9. DO 27. 10. 94 Nižje cene in bogate nagrade dobaviteljev DOLENJKE žrebanje konec oktobra 4 barvni TV in 220 drugih nagrad Št. 38 (2353), leto XLV t Novo mesto, četrtek, 22. septembra 1994 • Cena: 110 tolarjev Je učeni mož iztrgan pozabi? h* 1U >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST V Pišecah slovesnost ob stoletnici izida Pleteršnikovega slovarja - Govoril predsednik Kučan - Vrsta uglednih obiskovalcev - Bodo domačijo zaščitili? ■ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST PtŠECE - Pred pravkar obnovljeno rojstno hišo slovaropisca Maksa Pleteršnika se je v soboto dopoldne zbrala ob domačinih tudi množica uglednih in vplivnih gostov iz političnega, kulturnega in znanstvenega življenja Slovenije. Za Pišečani je že dveletno požrtvovalno delo in že izpeljane akc|je, s katerimi so želeli svojega rojaka in pomen njegovega dela predstaviti Sloveniji. Zdaj so ob stoletnici izida prve knjige Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja priredili še vseslovensko proslavo. Poleg slavnostnega govornika, Predsednik Milan Kučan je pou-predsednika države in častnega pred- daijal, da mora Slovenija svojo iden- * 3 ■I DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23 Novo mesto tel. 068/25-098 fax. 068/25-641 Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 sednika organizacijskega odbora Milana Kučana, so se je udeležili tudi minister za šolstvo dr. Slavko Gaber s sodelavci, predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, podpredsednik SAZU Ciril Zlobec, akademik dr. Franc Jakopin, dr. Jože Toporišič, dr. Peter Vencelj in drugi. Prof. dr. Jože Toporišič je prisotnim predstavil Pleteršnika in njegovo delo. Na poljuden način je opisal, kako se je profesor iz Pišec lotil mukotrpnega dela, ko je zbiral besede iz zaklada, ki ga narod govori in piše, izločal izraze, ki se niso prijeli, ter s temeljitim delom poskrbel za slovenski pravopis in naglas. Naglasu in tonski izgovarjavi besed je dal poseben poudarek, določal pa je tudi besedno vrsto. Dr. Toporišič je poudaril, da je Pleteršnikov slovar doslej, vendar samo deloma presegel le Slovar slovenskega knjižnega jezika. Kot je dejal dr. Toporišič, ki tudi sam izhaja iz krajev ob potoku Ga-bernica, sta se nedaleč stran rodila tudi prvi slovenski slovničar Adam Bohorič in prevajalec Svetega pisma Jurij Dalmatin. “V trikotu Sava-Sot-la-Orlica so torej plodna tla za slovenski jezik. Ti trikot ima pomembno vlogo v slovenski zgodovini, vendar ne tudi v slovenski zavesti o tem, zato moramo vsi, ki od tod izhajamo, storiti, da bo to drugače,” je pozval. taBakcjra export-import trgovina s kmetijsko mehanizacijo zastopstvu MARIBOR d.o.o. KMETIJO POZOR! V PETEK, 23. 9.94 OB 11.00 URI NA BAJNOFU POD TRŠKO GORO PRIREJA TABAKUM d.o.o. V SODELOVANJU Z MERCATOR TRGOAVTOM-KOPER IN KMETIJSKO ŠOLO IZ NOVEGA MESTA. DEMONSTRACIJSKI PRIKAZ JOTOKULTIVATORJI TRAKTORJEV, MOTOKULTIVATORJEV IN KOSILNIC. Vabimo vas tudi v našo prodajalno na Podbevškovo 5. v obrtno cono na Cikavi.v kateri ponujamo bogato izbiro kmetijske mehanizacije, za katero vam nudimo v septembru in oktobru dodatni popust. Vljudno vabljeni! SPREJEM - Na nedavni konferenci Evropske federacije za biotehnologijo na Otočcu so preučevali in izmenjali informacije o najnovejših znanstvemn in strokovnih dosežkih uveljavljenih raziskovalnih ustanov in svetovne jer-ntentativne industrije. Sodobna proizvodnja antibiotikov, encimov m organ-Cih kislin ter fermentirane hrane in pijač narekuje nenehno sprem janji najnovejših tehnoloških raziskav. Zato je delovni sestanek, kakršnega predstavlja omenjena konferenca na Otočcu, toliko pomembnejši način mjormi ra,ija o novostih. Slovenska biotehnologija sicer že zavzema do aj opazno ntesto v farmacevtski in prehrambeni industriji, vendar je po mnenju s ro kovnjakov šele v razvojni fazi. Ob začetku znanstvene konference iopnp/uvii v Novem mestu in na Otočcu sprejem za udeležence. Na banketu na o *je znanstvenikom pridružil minister dr. Rado Bohinc. Na sliki: v Dolenjci galeriji v Novem mestu je udeležence znanstvene konference, katereor-Sanizacijski odbor je vodil dr. Marin Berovič, Pozir.a.v[ ^re<, S‘ novomeške občinske skupščine Franci Koncilija. (Foto: M. Luzar) titeto, katere sestavni del je tudi jezik, najprej potrditi v srednjeevropskem prostoru, ki je skozi stoletja vplival na nas in ki smo ga sooblikovali tudi mi. “Maks Pleteršnik je eden tistih, ki je utrjeval to identiteto in prisotnost v prostoru ter s slovarjem dal tudi praktičen pripomoček za lažje sporazumevanje in komuniciranje z drugimi evropskimi narodi,” je menil in se njegovim rojakom v Pišecah (posebej še Marjanci Ogorevc, Francu Orniku in Martinu Du-šiču) ter ljudem v brežiški občini zahvalil za ta izjemni dogodek ter za to, da Pleteršnik ni utonil v pozabo. “Verjamem, da bo izpolnjeni dolg republike, da Pleteršnikovo rojstno hišo zavaruje kot kulturni spomenik in jo tako obvaruje pred propadom in pozabo, potrdil, da obstajajo merila za to, kaj je in kaj ni nepomembno za našo prihodnost,” je še dejal predsednik Kučan. PRENOVLJENA DOMA ČUA - Po slovesnosti je predsednik Kučan predal ključe domačije dr. Toporišiču, ki je nato odprl spominske prostore v prenovljeni hiši ter stalno razstavo Pleteršnikovih del in predmetov iz časa njegovega življenja. (Foto: B. D.-G.) Danes v Dolenjskem lista na J. strani: 0 Težaven letnik xa kletarjenje na 4. strani: 0 še letos noj bi nehalo ropotati na 7. strani: 0 Odplake spuščajo, kamor nanese na 9. strani: 0 Kako eo vodilni »reševali« podjetje na II. strani: 0 Voda je kot kri v naših žilah na 12. strani: 0 Prisluhnimo otrokom, da bomo preživeli na 15. strani: 0 Obsodbe vredne grožnje upokojencem Mag. Boštjan Kovačič Boštjan Kovačič minister B. D.-G. Skrbel bo za uvajanje lokalne samouprave 1W --T NOVO MESTO - Državni zbor je 16. septembra imenoval s jjfc mag. Boštjana Kovačiča za min- istra brez listnice, katerega de- lovno področje bo uvajanje nove lokalne samouprave in državne uprave. Kovačič bo skrbel tudi za koordinacijo med vlado in parlamentom. Mag. Boštjan Kovačič je bil v dosedanji poklicni karieri vodja izobraževalnega centra pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, direktor centra srednjih šol v Novem mestu, predsednik OK ZKS Novo mesto, predsednik novomeške občinske skupščine - od koder je odšel predčasno zaradi t.i. novomeške gradbene afere - pomočnik direktorja Iskre v Žužemberku in od leta 1990 predsednik novomeškega občinskega izvršnega sveta. Bil je poslanec državnega zbora v prejšnjem mandatu. Boštjan Kovačič se je rodil 28. aprila 1950. Po gimnaziji v Novem mestu se je vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je diplomiral in tudi magistriral. Predlog za imenovanje mag. Boštjana Kovačiča za ministra brez resorja je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek posredoval državnemu zboru že januarja, vendar ga je 1. februarja začasno umaknil. Vzrok za začasen umik so bile predpostavke o domnevnem nezakonitem Kovačičevem ravnanju, ki pa jih niso mogli potrdili. JANEZ JANŠA V METLIKI METLIKA - V četrtek, 22. septembra, bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Metliki javna tribuna “Slovenija kam?”, ki jo organizira Regijska koordinacija za Dolenjsko in Belo krajino Socialdemokratske stranke Slovenije. Kot gost večera se je bo udeležil predsednik stranke Janez Janša. V čast slovenskemu admiralu V Vinici so nadvse slovesno sprejeli rojaka Jureta Šter- ka - Minister Kacin mu je podaril nož SREČANJE DELAVCEV V GOSTINSTVU IN TURIZMU NA LISCI SEVNICA - Sindikat delavcev v gostinstvu in turizmu priredi v petek, 23. septembra, na Lisci 3. srečanje svojih zastopnikov. Lani je bilo tako vseslovensko srečanje gostincev in turističnih delavcev v Kostanjevici na Krki. Na okroglo mizo o problematiki gostinstva in turizma so povabili poleg predsednika svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča še ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja, ministrico za delo Rino Klinanevo in predsednika GZS Dagmarja Šusterja. Delavci se bodo pomerili v športnih igrah, se napotili na krajše izlete v okolico Lisce, ogledali si bodo sevniški grad in se pomudili pri nakupih v industrijskih prodajalnah sevniških podjetij. VINICA - Blizu 300 Viničanov se je udeležilo slovesnega sprejema ob povratku svojega rojaka Jureta Šterka, ko je po treh letih s 6.5 metrsko jadrnico Neodvisna Slovenija objadral svet. Na prizorišče pri Lovskem domu nad Vinico so Šterka pripeljali s helihopteijem Teritorialne obrambe Slovenije. Gosta je med prvimi pozdravil obrambni minister Jelko Kacin, ki se Šterka spominja iz decembra leta 1990, ko so spccialci tedanje J L.A zavzeli stavbo republiškega štaba TO in mu je Jure nato sneto tablo RŠTO lastnoročno prinesel na Zupančičevo. Kacin je bil tedaj namestnik obrambnega ministra. Na nedeljski slovesnosti so opravili tudi uradni del. Štcrk je ministru Kacinu vrnil bojno zastavo TO, ki jo jc na celi poti ponosno čuval, saj je za borbe ni potreboval. Zastavo mu je ob njegovem odhodu dal tedanji minister Janez Janša, ko ga je tudi imenoval za častnega kulerja slovenske mornarice. Kacin pa je Sterku v zahvalo za opravljeni podvig, saj je na svetu manj kot deset ljudi, ki so sami v tako majhni jadrnici objadrali svet, dal nož TO z vgraviranim posvetilom: Juretu Šterku, Trgovsko in proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin Tel.: 068/324-442 Fax.: 068/323-209 TRGOVINA Z MATERIALOM ZA centralno kurjavo vodovod, plin elektriko, barve, laki SERVIS IN MONTAŽA gorilcev centralne kurjave, vodovoda plinskih peči, klima naprav NOVO NOVO NOVO NOVO peči EUROVVARM že od 43.000 dalje gorilci BENTON že od 49.500 dalje TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA PRIPOROČAMO — nizkotemperaturni kotel KIV Vransko za prvo vgradnjo ali za zamenjavo dotrajanega kotla za centralno kurjavo — segrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko je naj-cenejše — hiina avtomatika vam prihrani od 10 — 30% energija — samo strokovna montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilcev vam zagotavlja redno delovanja in majhno porabo goriva — TERMOTEHNIKA je pravi naslov za dobavo, montažo in servisiranja sistemov ogrevanja, vodovoda, plina, klima naprav Itd. Tel. 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna jn 022865 BEBAR FRANC. DRAGOVANJA VAS 14. 68343 DRA6ATUŠ HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS admiralu slovenske mornarice, minister Jelko Kacin. Predsednik Milan Kučan pa jc poslal pismo v katerem je Juretu Sterku čestital. V kulturnem programu so nastopili viniški tamburaši, v nadaljevanju popoldneva pa je za zabavo igral ansambel Tonija Verderberja. j_ ŽURA RAZREŠILI SO DIREKTORJA KRŠKO - Upravni odbor Kmečke zadruge Krško je konec prejšnjega meseca (22. avgusta) zaradi ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju zadruge odpoklical dotedanjega direktorja Franca Češnovarja. Za določen čas, in sicer za dobo treh mesecev, so imenovali vršilca te dolžnosti. O zadevi naj bi razpravljali še na včerajšnji seji upravnega odbora, ko naj bi odločili tudi o usodi (o bodočem de-luvnem mestu) razrešenega direktorja VREME Ob koncu tedna bo suho in toplo, ponekod pa tudi sončno vreme. Trgovci z umazanim blagom Spodleteli izvoz slovenskih odpadkov, med katerimi so bile tudi Krkine kemikalije, se verjetno uvršča med manj opazne dogodke v trgovini z neželenim in prepovedanim blagom, saj so oči javnosti nekako bolj uprte v trgovce z radioaktivnim materialom. Toda vse več je znamenj, ki kažejo, da se je Slovenija s sicer neuspelim izvozom spustila v nečeden posel. Po mnenju Zelenih Slovenije so se odpadki znašli v Kolumbiji na nezakonit način in zahtevajo odstop ministra dr. Pavla Gantarja. Kolumbijski posel sicer ne razkriva ničesar novega v ravnanju tistih, ki proizvajajo škodljive odpadke, in v početju tistih, ki so tako ali drugače poklicani, da varno shranijo različne škodljive snovi. Tako proizvajalci kot oni drugi imajo polna usta besed o neškodljivosti različnih odpadkov, pogosto pa so redkobesedni, ko bi morali jasno povedati, kakšne odpadke pravzaprav odlagajo. Ali so se obnašali drugače, ko so pripravljali domačine na gradnjo (komunalnega) smetišča v Leskovcu pri Novem mestu? Ali so bili kaj drugačni, ko so razlagali, kaj bo na predvidenem bodočem posavskem regijskem smetišču? In ne nazadnje, ali se ne gredo skrivalnic v iskanju najprimernejše lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov, nastalih v krški jedrski elektrarni? MARTIN LUZAR I Brez papeževega obiska DvainSestdcseto veliko romanje papeža Janeza Pavla II. je bilo tokrat posvečeno Balkanu, končalo se je na robu pekla na Zemlji. Slovenije tudi tokrat sveti oče ni obiskal in s tem je sprožil vprašanja o vzrokih za to. Ko se je papež odločal, kam bo šel v svoji balkanski posredniški misiji, ga je verjetno vodila želja srečati se z vsemi tremi stranmi, vpletenimi v balkansko vojno. Slovenija k sreči ni vpletena v to vojno, vsaj ne neposredno, in potemtakem papežev obisk v njej ni bil nujno potreben, Janez Pavel II. se je s potovanjem v Zagreb predstavil kot usmiljen človek, ki gre prav na mejo srbske pravoslavne cerkve obiskat svojo ranjeno cerkev in ranjeni narod in ki z lepo besedo zdravi rane. pr*- navzočimslovenske narodnosti izrekamprisrčno dobrodošlico z željo, da bi bili v svoji deželi ustvarjalci razvoja, utemeljenega na pristnih človeških vrednotah.” Ali je v te besede papež skril odgovor, zakaj ga ni bilo na obisk v Slovenijo? Mogoče meni, da Slovenija še ni zrela za tovrstni obisk? Morebiti so pri tokratni balkanski turneji odločale tudi take simpatije enega največjih svetovnih vladatjev, saj ima Vatikan v Hrvaški poslušnega zaveznika, nekdanji krakovski nadškof Wojtyla pa v kardinalu Kuhariču osebnega prijatelja. OLGA LEVSTIK, tehnologinja v sevniški Lisci: “Očitno je Vatikan ocenil, da pri nas še ni takšne demokracije, da država še dokaj niha med dvema družbenima ureditvama in zato papeža ni bilo v Slovenijo. Na Hrvaško pa je papež šel, da bi dal srbski pravoslavni cerkvi jasno vedeti, kako daleč seže rimskokatoliška cerkev. Menim, da je bila papeževa odločitev o neobisku Slovenije in obisku naše vzhodne sosede predvsem politična." BRANKA JANEŽIČ, kmetica z Mosta pri Mokronogu: “Za nas bi bilo vsekakor mnogo bolje, da bi papež prišel k nam z Zahoda in ne iz države, ki je še v vojni. Bojim pa se, da ga po zadnjih dogodkih še nekaj časa ne bo k nam in ga bomo morali hoditi gledat in poslušat čez mejo, v kakšno sosednjo državo. Sem članica SKD in soseda predsednika moje stranke, Lojzeta Peterleta, zato so me še bolj prizadele zadnje škodljive poteze LDS in Peterletov odstop." IVANA RAČKI, upokojenka iz TVa-vnika v Loškem potoku: “Sploh me ne zanima, zakaj papež ni prišel k nam. Sem zmerna kristjanka in se ne strinjam ne z levimi ne z desnimi skrajneži in tudi pretiranimi pobožnjakarji ne. Papeža ne moremo k nam na štriku vleči. Preveč je skrajnežev na obeh straneh. To na primer pomeni, da za povojne poboje v Rogu niso krivi le levi, ampak tudi tisti, ki so ljudi vabili v domobranstvo.” BRANKA ČEBIN, dijakinja kočevske gimnazije: “Ne vem, zakaj papež ni prišel k nam. Na politiko se ne spoznam. Politika in vera sta si zelo podobni. Očitno nas papež ne mara. Sicer pa nas Slovencev ne mara nihče. Nismo kulturni. Tb se lepo vidi, če greš po Kočevju. Nasploh mislim, da gre povsod za nekakšne skrajnosti in tudi na področju vere, saj so eni že preveč verni, drugi pa ne verujejo v nič.” IVAN PUGELJ, delavec obrata Žaga v Novolesu v Straži: “Osebno ne vidim nobenega problema v lem, da se papež ni odločil, da bi obiskal našo novo mlado državo. Tudi ne vem, kaj bi se potem spremenilo, če bi prišel. Morda bi v Sloveniji res uvedli v šolo verouk, vendar se mi zdi tak ukrep nepotreben. Verjetno bi tudi naš cenjeni predsednik Milan Kučan sledil maši med množico vernikov.” EMIL VEHOVAR, podjetnik z Rake: “Prav je, da papež pride tudi k nam, saj je ogromno Slovencev, ki so bili vzgojeni v katoliški veri. Res pa je, daje vera eno in povsem drugo politika. Če sem kristjan, še nisem krščanski demokrat. N imajo prav ljudje, ki so papežev obisk odložili, ker menda pri nas še niso (za vero) prave politične strukture na oblasti, tako kot so na Hrvaškem. Če bomo čakali pravi čas, potem papeža ne bo nikoli.” FRANC ČERNELČ iz Brežine pri Brežicah: “V naši državi se ni kaj dosti spremenilo. Vse je ostalo isto, celo isti ljudje nam vladajo in tudi iste vrste demokracijo (v narekovajih) imamo, kot smo jo imeli nekoč. Po mojem mnenju je to glavni razlog, da papež ne pride tudi k nam. Sam sem prepričan, da je njegov obisk potreben, saj se pri nas, kot sem slišal, Čez 70 odst. prebivalcev izreka za katoličane.” BORIS FORTUN, tehnolog v Beltu, dotria iz Damlja: “Menim, da je zelo dobro da papež tokrat ni obiskal tudi Slovenije, kar pomeni, da nas ne daje v isti koš z drugimi državami bivše Jugoslavije. Na Hrvaško je po moje prišel mirit strasti, kar je želel storiti tudi v Srbiji in v Bosni, a mu tja ni uspelo priti. Mislim pa. da bi bilo lepo, če bi nas sveti oče obiskal ob kakšni drugi priložnosti, na primer skupaj s Švico in Avstrijo.” ANTON MALEŠIČ, skladiščnik v Beti, doma iz Metlike: “Zaradi tega, ker je bil papež na Hrvaškem, pri nas pa ne, nas ne bi smela boleti glava. Hrvaška je država v vojni in je zanj zaradi tega toliko bolj zanimiva. Pri njih se je življenje ljudi poslabšalo in papežjim želi vrniti vero v boljšo prihodnost. Mislim, da bi bilo dobro, če bi papež prišel tudi k nam, da spreobrne narod. Mislim, da bi bil odziv Slovencev na njegov obisk pozitiven.” Celjski obrtni sejem postal okno v svet Velik delež dolenjskega drobnega gospodarstva CELJE - “Slovensko malo gospodarstvo doživlja svoj preporod,” je ob otvoritvi 27. mednarodnega obrtnega sejma, 9. septembra, v Celju, kjer je razstavljalo 1.800 razstavljalcev, dejal republiški minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. V našem malem gospodarstvu je zdaj zaposlenih za 86.000 delavcev ali skoraj 18 odst. vseh zaposlenih v naši državi. Ti ustvarijo 23 odst. celotne realizacije, 42 odst. profita in 11 odst. izvoza. Donosnost in produktivnost sta v malem gospodarstvu nekajkrat višja kot v drugem delu gospodarstva. In kaj lahko zapišemo ob rob te naše največje gospodarske razstave, ki si jo je do zaključka v nedeljo og- • Na petkovi okrogli mizi o razvoju malega gospodarstva je minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar poudaril, da sicer soglaša, da je treba obrtnikom omogočiti lažji dostop do denarja, vendar skladno z evropskimi merili. Tajnikar je še omenil, da naj bi ob koncu tega leta povečali odstotek sredstev, namenjenih drobnemu gospodarstvu vsajza Pet odstotkov, kar gotovo še zdaleč ne bo pokrilo vseh potreb in zahtev, če vemo, da sedaj sklad za malo gospodarstvo razpolaga le s 341 milijoni tolarjev. (R R) ledalo blizu 250.000 obiskovalcev? Sejem z močno mednarodno udeležbo je veliko okno slovenskega malega gospodarstva v svet, kar lahko sklepamo tudi po laskavih izjavah, ki so jih dali vodilni gospodarstveniki iz raznih evropskih dežel, kot so Italija, Nemčija, Avstrija itd. Celjski sejem je prerasel kramarske okvire in vedno bolj stopa ob bok svetovno uveljavljenih tovrstnih sejemskih prireditev. Velik delež je prispevalo tudi belokranjsko in dolenjsko malo gospodarstvo, ki je tokrat razstavljalo pod okriljem trebanjske obrtne zadruge Unitehna oz. novomeške zavarovalnice Tilia. Naši obrtniki in podjetniki so bili celo med nagrajenci, kar velja za podjetje MKS, d.o.o., iz Cerovca v Beli krajini, ki je dobilo “bronasti ceh” za debelinski in poravnalni skobeljnik MKS 4(X)/2, proizvod lastne tehnologije in konstrukcije. S. DOKL FONDACUA DR. R. LJUBLJANA - V torek, 20. septembra, je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor “Fondaciie dr. R.”. Ustanovni občni zbor je bil v okviru sestanka Alternativne terapevtske skupnosti. Ustanovitelj te fondacije je znani dr. Janez Rugelj, ki je v to fonda-cijo vložil poslovni del hiše v Ljubljani, katere solastnika sta z ženo. Gre za prostore, ki so vredni okoli 180.000 nemških mark Poglavitni namen fondacije bo “v ustvarjanju pogojev za ohranitev in razvoj socialno-andra-goške metode urejanja in zdravljenja alkoholikov in drugih ljudi v stiski, katero skuša tradicionalna psihiatrija že 20 let zatreti, ker je pač neprimerno uspešnejša od tradicionalnih metod žsedenja in govorjenja’.’" TREBANJCI IN NORVEŽANI ODPRLI TERMINAL ZA GNOJILA KOPER - Pretekli petek je trebanjsko podjetje Piramida & Hydro z norveško multinacionalko Hydro v koprski luki odprlo terminal za mineralna gnojila. V skladišču terminala lahko uskladiščijo do 5 različnih vrst mineralnih gnojil, pakirnica ima zmogljivost 60 ton na uro, seveda pa spada k terminalu tudi ra-zkladalna rampa. Državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal in direktor Hydra za osrednjo Evropo Oddmund C. Neverdal (mimogrede: Hydro je največji proizvajalec kakovostnih mineralnih gnoji! na svetu) sta poudarila pomen takega skladišča nujno potrebnega reprodukcijskega materiala za kmetijstvo v Sloveniji. Kot je povedal direktor Piramide & Hydro Jože Pavšič, bodo končni porabniki lahko poslej delali brez lastnih zalog, saj naročena gnojila (vsa so izdelana po standardih Evropske unije) lahko dobavijo tudi s tovornjaki, v enem ali dveh dnevih po naročilu. Interes regije pred strankarskim? Pogovor s članico kongresa lokalnih in regionalnih skupnosti držav Sveta Evrope, Bredo Mijovič, hkrati tudi novo predsednico Sveta posavskih občin - SEVNICA - Letos spomladi je na 1. generalnem zasedanju kongresa lokalnih in regionalnih skupnosti Sveta Evrope v Strasbourgu sodelovala tudi predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič, poleg nje je pa še koprski župan Aurelio Juri in mariborska županja Magda Tovornik. “Izmenjava pogledov in iskanje boljših rešitev za Evropo kot celoto in za samo izgradnjo sistema lokalne samouprave v Sloveniji,” v tem vidi sevniška županja smiselnost (so)de-lovanja takih teles in nadaljuje: “Pri nas še vse preveč prevladujejo pri lokalni samoupravi strankarski interesi, ki niso strokovno podprti. Evropa je že davno spoznala, da demokracije ni brez dobro izdelanega sistema lokalne samouprave. Lokalna samouprava mora biti samostojna, suverena in neodvisna od vladnih struktur. Tega pri nas še nismo vsi miselno sprejeli, zato se tudi stvari pri reformi naše lokalne samouprave bolj zapletajo, kot bi bilo potrebno. Vsekakor smo edinstven primer glede organiziranosti lokalne samouprave. Česa takega v državah Sveta Evrope ne poznajo. Zato je treba čimprej pričeti izvajati naš model lokalne samouprave in ga kasneje nadgrajevati na podlagi izkušenj drugih. Cilj tega kongresa je zagotoviti demokratično odločanje o vseh zadevah, ki zadevajo občana, človeka na lokalni ravni. Enako velja tudi za raven regij: zagotovitev spoštovanja človekovih pravic, večje socialne varnosti itd. Gre za vse te stvari, ki ne morejo biti vodene le s strani države, ampak predvsem od spodaj navzgor.” In kje vidi Breda Mijovič, ki je letos zamenjala na stolčku predsednika sveta posavskih občin, brežiškega župana Teodorja Oršaniča, svoje mesto in vlogo predsednice sveta posav- ni, potem bi bilo bolj smiselno Svet. posavskih občin razpustiti. Skup® ocena je bila, da je še vedno prisoten skupni interes po reševanju problei mov; nekateri celo menijo, da je ij dneva v dan bolj prisoten. Zato se ji Svet odločil, da ostane v taki sestavi in da naj po ključu prevzamem njej govo vodenje. Skupaj z ostalimi člani; sem naredila kar obsežen spisek, blij Breda Mijovič, predsednica Sveta posavskih občin skih občin? Kako ocenjuje njegovo dosedanje delo? “Moja ocena dela Sveta posavskih občin v zadnjih 3 do 4 letih je bila dokaj kritična. Pri tej oceni sem bila dokaj osamljena, saj so bili nekateri člani sveta z delom sveta izjemno zadovoljni, ker naj bi po njihovi oceni vendarle naredil celo vrsto stvari. Jaz sem postavila vprašanje pripravljenosti nasploh po skupnem reševanju problemov, ki so za posavski prostor skupni ali skupnega pomena in približno enaki. Ker če te pripravljenosti OBRTNIKI S TILIO NA SEJMU -Na 27. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so se predstavili tudi Avtogalant, Dekop, Termotehnika, Majcen in Kovinska oprema Črtalič. Poleg teh novomeških obrtnikov in zasebnih podjetnikov je na sejmu sodelovala tudi Kartuzija Pleterje. Vsodelovanju z obrtno zbornico Novo mesto je udeležbo na sejmu omogočila novomeška zavarovalnica Tilia, ki je s tem pokazala, da tudi na ta način skrbi za svoje poslovne partnerje. Vsi navedeni udeleženci sejma so namreč njeni zavarovanci. Že vsa leta zavarovalnica Tilia svoja začasna prosta sredstva v precejšnji meri vlaga tudi v perspektivne programe v obrti in podjetništvu. Ob tem redno pomaga tudi v drugih gospodarskih dejavnostih ter v šolstvu, zdravstvu in drugje. Pri tem izhaja iz filozofije, da bodo uspešni podjetniki in obrtniki tudi dobri zavarovanci. Na sliki: predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je med ogledom obrtnega sejma v Celju obiskal novomeški razstavni prostor, med pogovorom s predstavnikom Tilie. SEJEM SLOVENSKE KAKOVOSTI KRANJ - Jutri, 23. septembra, bodo v otvoritveni dvorani PPC Gorenjskega sejma odprli 4. strokovno specializirani sejem z naslovom “Slovenski proizvod - slovenska kakovost”. POBUDA ZA SPREMEMBO ZAKONA O DENACIONALIZACIJI “V Sloveniji je več kot 500 podjetij, ki jih je Zakon o denacionalizaciji prizadel zaradi vračanja premoženja. Mnoga med njimi bodo morala zaradi tega odpuščati delavce, nekaj je takih, ki bodo zaradi tega šla v likvidacijo,” pravijo v Konzorciju zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja, v katerem je 65 zavezancev iz cele Slovenije. Ta konzorcij je, da bi preprečil nastajanje novih krivic, dal Državnemu zboru pobudo za spremembo Zakona o denacionalizaciji. Pobuda je bila sprejeta, vendar jo mora “podpreti” 5000 volilcev, in sedaj zbirajo potrebne podpise. Cilj konzorcija je torej sprememba zakona, in to “zaradi preprečitve narodnogospodarske škode, zagotovitve pravno in moralno korekt-nejših postopkov, pospešitve gospodarskega razvoja Slovenije in zmanjšanja neupravičenih razlik med denacionalizacijskimi upravičenci”. Pobudo je podprlo tudi predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov, saj je za svobodne sindikate pobuda utemeljena, še posebej, ker gre za ohranitev delovnih mest. Politično obračunavanje v imenu sprave Dr. Matjaž Kmecl o našem zgodovinskem spominu * v LJUBLJANA - Pred 50 leti je uporniška Slovenija doživela nekaj takšnih dogodkov, ki so vsi izzveneli tudi v kulturni boj slovenskega naroda za osvoboditev. Tako je sredi vojne vihre pričel izhajati Gorenjski glas, partizani na Muljavi so se s spominsko ploščo spomnili stoletnice Jurčičevega rojstva, Primorci pa so s ponatisom Gregorčičevih poezij označili stoto obletnico pesnikovega rojstva ter s tem sprožili plaz ljudskih prireditev v njegov spomin, česar si kje drugje v Evropi takrat še predstavljati ne bi mogli. In končno: v partizanski tiskarni Trilof v Davči so pred pol stoletja stoto obletnico izida Prešernove Zdravljice proslavili na nadvse imeniten način - natisnili so jo v večbarvnem tisku, delno z zlatimi črkami, povezali s tribarvno vrvico, ki sojo spredla in pobarvala davška dekleta, opremili pa z Vidicevimi ilustracijami na starem linoleju. Te dni je izšel ponatis bibliofilske izdaje Zdravljice iz leta 1944. Tisoč petsto izvodov je originalu povsem podobnih tako po tisku kot po materialu. Na moč duha in kulture v slovenski zgodovini se je skliceval tudi slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl na spominskem ljudskem zborovanju, ki ga je pripravil Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko 10. septembra na Šobcu pri Bledu). Med drugim je ljudem izpovedal tudi tele grenke resnice: - Najgrše, kar se danes s tedan-jimi velikimi dejanji počne, je posploševanje teh in onih ekscesov, ki jih prinaša pač vsaka vojna, na tej j in oni strani: nobena vojna niso ne- : deljske šmarnice! Pravičniki, ki toliko govorijo o nesrečnem roš- | kem in teharskem poboju, nikoli ne rečejo niti besedice o vseh tistih desettisočih, ki sojih pobili sovražniki slovenskega obstajanja, čeprav so bili tudi oni, če že druge- ; ga ne, božji otroci. Ne rečejo nič za- i to, ker jim sprava ni etika, temveč j politika, možnost za prepir in ne- | kakšno čudaško, nikomur koristno zmago za nazaj in ne za stisk roke... - Vsa Evropa se bo prihodnje leto ob polstoletnici zloma nacifa-šizma zbrala ob misli in dejanju sprave med narodi, ob tem bo še posebej poudarjala, da ne gre za spravo med tedanjimi političnimi ideologijami, samo Slovenci se bomo še naprej v imenu sprave politično obkladali, zraven pa potvarjali zgodovino. Sklicevali se bomo na svoj zgodovinski spomin, ki nam nese, če je ravno treba, tudi 1600 let nazaj, ko nas sploh še ni bilo tukaj, in bomo pozabljali na resnico vsega tistega, kar se je zgodilo pred 50 leti, ko smo bili tako zelo tukaj, da smo se morali upreti, ko so nas hoteli krvavo iztrebiti z evropskega “arijskega” telesa... VINKO BLATNIK zu 30 nalog, s katerimi bi se morajj Svet spopasti v naslednjih mesecih | In katere bi bile tri prednostne na loge? Po mojem je bistvena lokal® samouprava in organiziranje uprav* Sedeži sedanjih občin postajajo up ravne enote v Sloveniji. Nadalje bj morali zagotoviti tak infrastruktur® razvoj, ki bo v interesu predvsem teg1 prostora in ne le države ali celo širše; ga evropskega prostora. Zagotovil1 moramo boljšo gospodarsko infra strukturo. Stopnja razvitosti ptt o® režja, predvsem telekomunikacij,', primerjavi z ostalimi deli Sloveni]1' bistveno zaostaja. Enako velja $ ceste in železnice. Tretja naloga do-brega dela Sveta pa mora biti, da za. gotovimo delovanje vseh javnih slui“ in zagotovimo njihove usluge Posa' cem, da se ne navezujemo več pred' vsem na Novo mesto, v nekaterih p® merih pa na Celje in celo na Ljub Ijano. Ni nujno, da sta povezana drugi stopnja lokalne samouprave in nižj nivo organiziranosti državne uprave Prvi pogoj je določitev tipov sred$ Tukaj se že mi v Posavju ne morern£ dogovoriti. Zame je z upravnega i* lokalno samoupravnega vidika edin1! možno središče posavskega prostor* če hočemo kot regija še naprej obstc jati, Krško. Pa če nam to v Sevnici j1 v Brežicah ustreza ali pa ne! Breži, čani tega seveda ne sprejemajo ti dokazujejo tudi zvzpostavitvijojuž® državne meje in s celim spiskom dru gih razlogov, da postajajo najp° membnejše središče v Posavju, in! hočejo to potem tudi izboriti. Te bitk sedanji svet posavskih občin ne ^ izboril. Mislim, da bo to ključna n* loga, ki bo ostala novim vodstvo* občin po volitvah, če bodo seved1 imela toliko volje, da bodo podob® organ, kot je Svet posavskih obči* sploh ustanovile. ^ POROČILO IZ NEK KRŠKO - Krška jedrska elektrat naje v avgustu zaradi začetka remo* ta dosegla 61-odstotno razpoloi Ijivost in 56-odstotno izkoriščeno* Segrevanje reke Save je bilo v ob' rih dovoljenega povprečnega sef revanja, ravno tako pa tudi tekočinsl in plinski izpusti niso presegali d« pustnih mej in količin. V avgustu s uskladiščili 61 srednje radioaktivni sodov, tako da je zdaj v skladišču p* nuklearki skupno 9.555 sodov. Pustovim s Hudej dvojna zmaga Praznik trebanjskih rejcev v Dolenji Nemški vasi - 31 rejcev predstavilo 55 živali - V mlečni kontroli že priblično petina (1000) vseh krav - Premalo telet DOLENJA NEMŠKA VAS - V trebanjski izrazito kmetijski občini redijo rejci okrog 5000 krav, pretežno rjave pasme. V mlečno kontrolo je vključenih 1000 krav, last 114 rejcev, to je približno dvakrat več kot v na primer sosednji sevniški občini. Na sobotni razstavi plemenske živine v Dolenji Nemški vasi, ki jo je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo vzorno pripravilo trebanjsko govedorejsko društvo, pa je 31 rejcev prignalo 55 živali, 13 več kot sevniški rejci pred tednom dni na Marof. Direktor novomeške enote Kme- lovil, da je bila po zbranih podatkih tijskega zavoda Ljubljana inž. Alojz Zupančič, hkrati vodja pripravljalnega odbora za to prireditev, je ugo- izpred 60 let že takrat zelo uspešna reja plemenske živine. Po prenehanju delovanja Kmetijske šole Mala Loka iefe urn teg? irše- avili tfra ofl' :>j’ '1 n? a® de iza-luf sav-red-priv j Ubili!- nii) a vc iiši ail lin* ur. Sto :iif eži žn< Irt P° ri- itk N ns on bel čin tudi naša vina med JUBILEJNIMI CELJE - V čast 25-letnice kolektivne blagovne zaščitne znamke slovenskih vin je izšla posebna brošura 0 nastanku znamke, za to priložnost Pa je poslovna skupnost pripravila tudi 15 vin jubilejne polnitve. Med njimi so tudi cviček iz KZ Krško, metliška črnina iz KZ Metlika in beli pinot iz Vina Brežice, kar je posebno priznanje našim pridelovalcem. KMETOVALEC Št. 9 SLOVENJ GRADEC - Izšla je tudi septembrska številka strokovne revije Kmetovalec, ki jo izdaja Društvo kmetijskih svetovalcev Sloveni- f. ^ doga ti vsebini je cela vrsta pri- DORA 1NMONA OSVOJILI ZVONEC - Pustovim s Hudej je komisija za ocen- nameni.emh aktualnim :evanje ftvan poci vodstvom mag. Jožeta Marovta podelila dve prvi nagradi, in r>„-_L ™ opravdom, od gnojenja wcer je na]ix)ije oceniia pri starejših kravah rjave pasme Doro (na posnetku), ki ji je zvonec pripel predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj, in pri črno-beli pasmi kravo Mona. Pri mlajših kravah rjave pasme je dobil prvo nagrado rejec Franc Hostnik iz Zagorice pri Veliki Loki za Čaro, priprvesnicah rjave pasme Alfonz Jaki iz Brinja za Riko in pri telicah rjave pasme rejka Fani Korošec iz Bitnje vasi pri Trebelnem za Lisko. (Foto: P Perc) ri- ob- '‘‘netijskim opravilom, od gnojen ozimnih žit, ki se bliža, do opisa pi poročenih pšeničnih sort, najsodo nejše tehnologije pridelovanja durum Pšenice, skladiščenja krompirja, siliranja koruze ter spravila krme v valjastih balah. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Novi izzivi v poljedelstvu . Med vsemi branjevkami na tržnici Je priletna Mihela iz Suhe krajine najbolj pokretna in obvlada kar nekaj t^nic po Sloveniji. V ponedeljek zjutraj ji je zmanjkalo časa, da bi pri prihodu na novomeško tržnico pritisnila zavore svojega golfa. Ustavile so jo šele prve stojnice. Gajbice s sadjem m zelenjavo so letele naokoli, z njimi Pa tudi cene. Zapisali smo naslednje cene: jajca 20, paprika v vrečah 90, koren 100, čebula 150, slive 180, grofje 150, jabolka 100, solata 200, hren 400, kumare in buče 100, redkev 100, fadič štrucar 200, cvetlični, kostanjev •n hojev med 4(K)i dežnikarice in lisičke 200 tolarjev. Pri Sadju in zelen-javi so breskve 147, jabolka 60, hruške 158, grozdje 137, krompir za ozimnico 25, ohrovt 147, paprika 111, čebula 85, korenje 100, solata 147, kislo ?elje 95, čebula za ozimnico 60 tolarjev. Pri Djeladiniju je krompir 35, čebula 60, paprika 100, jabolka 80, hruške 200, breskve 150, nektarine ISO, česen 300, paradižnik 200, kumare 180 tolarjev. S kočevskega simpozija s tem naslovom - Inž. Janez Žlindra: kako smo se prebili v vrh prireje mleka KOČEVJE - Kmetijske strokovnjake iz vse Slovenije je ob nedavnem simpoziju “Novi izzivi v poljedelstvu” pozdravil tudi direktor M-KG Kočevje Janez Žlindra. Govoril je tudi o izkušnjah kočevskega kmetijstva. “Naše podjetje je organizirano v krogu naravnih zakonitosti. Študirali smo naravne krogotoke v tehnologiji, ekologiji, pašništvu, travništvu itd. terse jim prilagodili. Vse je odvisno od znanja in strokovne usposobljenosti,” je poudaril. Nadalje je dejal, da je bila krava prej v naravi kot v hlevu, zato imajo danes na njihovih farmah celodnevno pašo, kar 98 odst. krav teli brez pomoči na paši, kar vse je pripomoglo k zmanjšanju pogina telet. V M-KG dosegajo mlečnost okoli 7.000 litrov na leto od ene krave, od tega 4.500 litrov iz domače krme, kar jih uvršča v vrh prirejevalcev mleka doma in v Evropi. Ob zaključku je povedal še, da nameravajo v njihovem podjetju razviti proces “Od njive do mize”, se pravi ustvariti veliko turistično kme- ,ij0’ J. P. pa je rejska zagnanost skoraj zamrla. Uspešno rejsko delo so tudi po vojni nadaljevali šentruperški rejci. Po še vedno prevladujoči rjavi pasmi krav je v zadnjih dveh letih po Zupančičevih besedah večje zanimanje boljših rejcev za črno-belo pasmo. Teje že za petino od vseh kontroliranih krav. Ža še bolj uspešno selekcijsko in rejsko delo pa bi morali trebanjski rejci vsako leto privezati vsaj petino novih živali; zdaj je telic v čredi le 10 do 15 odstotkov. Rejcem sta čestitala za dosežke tudi predsednik trebanjskega izvršnega sveta Jože Rebolj in direktor M-Kmetijske zadruge Drago Kotar. P P TRAKTORJI UNIVERSAL DOMAČE IZDELAVE HRASTOVEC PRI LENARTU -V tem kraju v Slovenskih goricah je stekla montažna linija za izdelavo traktorjev Universal, ki jih bodo delali v sodelovanju z Romuni. Vgrajenih bodo imeli več kot polovico v Sloveniji izdelanih sestavnih delov, z njimi pa bodo zalagali tudi romunsko tovarno UTB v Brašovu. Traktorje Universal nekateri naši kmetje že poznajo in cenijo po njihovi kakovosti, v prihodnjih letih pa jih bodo iz hrastovške tovarne lahko dobili po 1000 na leto. KJE SO NAŠI ORAČI? KOČEVJE - Pred kratkim smo poročali o nedavnem tekmovanju oračev za prvenstvo Slovenije. Omenili pa smo le prve tri, ker smo dokončne rezultate dobili z zamudo. Iz 10 slovenskih regij je tekmovalo skupno 30 oračev, ki so bili najboljši na regijskih tekmovanjih. Med 20 najbolje uvrščenimi, ki so tekmovalci z našega območja, so zasedli naslednja mesta: 2. Anton Filak (Bela krajina), 3. Janez Miklič st. (Dolenjska), 5. Janez Miklič ml. (Dolenjska), 9. Peter Starešinič (Bela kraji- 20. Peter Marolt (Domačini-Koče-vje). EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Za kletaijenje težaven letnik Slabo dozorelo grozdje z veliko kisline ne dela kletarjem težav. Drugače je s takim letnikom, ko grozdje lepo dozori. Trgatve zgodnjih sort in meritve sladkorja na srednje poznih in poznih sortah kažejo sladkorno stopnjo, kakršne že desetletja nismo vajeni. Ali bomo imeli srečo, da bomo doživeli letnik, o kakršnih smo slišali samo pripovedovati? Malo vzneseno pišem, da bi vas, vinogradniki, pripravil na letniku primerno kletarjenje. Trditev, da je kletarstvo tehnika in umetnost, drži. Vina so res lahko mojstrovine za resnične častilce vina. Po vsem sodeč, letošnje grozdje skriva v sebi osnove za mojstrske pridelke. Da bi to dosegli, si dovoljujem dati nekaj navodil: 1. Ne sladkajmo mošta na pamet! Redek bo mošt, ki bo letos potreboval pomoč v sladkoiju. V javnih občilih bodo objavljeni podatki o sladkorni stopnji za sorto, za katero je razpisan rok trgatve. Podatki bodo v oekslejih (Oe). Grozdje, kije doseglo 80°, bo dalo vino z 10,8 vol % alkohola, kar je močno vino. Iz mošta z 85° nastane vino z 11,5 vol. %. 2. Naše kvasnice, ki smo jih vnesli v zidanice, so vajene pre-vreti sladkor približno do 11 vol. % alkohola. Žato moramo letos še skrbneje pripravljati kvasni nastavek iz odbranih, kupljenih kvasnic. 3. Pridelava vin z ostankom nepovretega sladkorja ni praksa v vinorodnih okoliših, ki spadajo v posavski rajon, saj preostanek sladkorja kvari značaj vin. Izjemoma namerno ustavimo alkoholno vrenje pri vinih posebne kakovosti, kot so pozne trgatve, izbor itd. Takšna vina so najokusnejša, če imajo nekaj čez 10 vol. % alkohola, presežek sladkorja pa po svoje zaokrožuje okus in ustvarja harmonijo, kije tako cenjena. Takšna vina se lahko ohranijo le, če so ustekleničena. V sodu bi ponovno zavrela, ko bi se temperatura dvignila. Zato še posebno opozaijam vinogradnike, ki imajo vinograde z visoko kakovostnimi belimi sortami. Nekatere sorte, kot sivi pinot in chardonnay, dosegajo že v roku normalne trgatve okrog 100 oekslejev sladkorja. Taka dozorelost grozdja zahteva veliko kletarskega znanja, če hočemo, da bo vino res kakovostno, da bo imelo razpoznavne sortne značilnosti in da bo pitno. V vinu ne iščemo obilico alkohola, tega je dovolj v žganju. Vino, ki kaže samo alkohol, ni pa ta skrit v ostalih sestavinah, ni pitno. Rečemo, daje grdo ali da je bikasto. Takšno vino dobimo, če je grozdje zelo zrelo in poteka alkoholna fermentacija pri visoki temperaturi, recimo 25° C pri belih vinih. V bolj severnih vinorodnih območjih, kamor spadamotudi mi, velja pravilo, da je tehnološka zrelost grozdja dosežena takrat, ko grozdje še pridobiva kakovost, ib pomeni, da je trta še zelena in gniloba grozdja še ne dela prevelike škode. To je pomembno upoštevati zdaj, ko gre za ugled vin iz posavskega rajona, ki se z muko borijo na slovenskem trgu z vini iz bolj poznanih slovenskih rajonov. Več ugleda pomeni tudi več dohodka! Dr. JULIJ NEMANIČ m m Kmetovalci, AGROIZBIRA KRANJ, Smledniška c. 17, nudi ugodno rezervne dele za sledeče traktorje in priključke: Ursus, Ze-tor. Univerzah Tomo Vinkovič, IMT, Torpedo, Store, Creina Kranj, Kosilnice BCS, SIP Šempeter, Molzne stroje Westfalia in Alfa Laval. Na zalogi imamo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla in traktorskih gum Barum, ____________ ___________ _ rezervne dele pošiljamo tudi po 290do325 tolarjev, starejših pa 45 po pošti. Preden se odločite za na-225 do 290 tolarjev kilogram žive kuP. pokličite po tel. 064/ teže. 324-802. sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem so Prodajalci pripeljali 150 do tri roesece starih in 65 starejših Prašičev. Mlgjših so prodali le 55 po km etijs ki nas veti Obnova ruše v skrajni sili ,^se pogosteje se dogaja, da se ob intenzivnejši rabi travne ruše, zlasti I*. venos,runskem gnojenju, travinje tako zapleveli, da mu ni pomoči, (it i^U 'c koren't poseg, to je preoravanje ali pa vsaj dosetev travno-pljnih mešanic, za kar je najbolj primeren čas jeseni, h v'f>0'na (totalna) obnova potrebuje najprej totalni herbicid, to je erbicid, ki ne izbira med posameznimi rastlinskimi vrstami, temveč ur>ici vse od kraja. Ko je to delo opravljeno, je treba travno rastišče naJPrej plitvo preorati, za kar so uporabne tudi krožne brane, hkrati Pa tudi primerno pognojiti. Običajno je tako, da se pleveli nenormalno namnožijo na travinju, ki ima pomanjkljivo oz. enostransko zalogo hranil v tleh. Alije to res, lahko zanesljivo pokaže le kemična analiza, Kl je zato zelo priporočljiva. ■ Ko je vse to opravljeno, pride na vrsto setev priporočenih travno-neteljnjih mešanic, o čemer se je vredno posvetovati s strokovnjakom. ~*am način setve je podoben setvi ozimin, ta pa vključuje uporabo predstavnika in valjanje. Z žitno sejalnico sejemo nekako 36 kg mešanice javnega semena na hektar, delo pa mora biti opravljeno kar se da vest- No, k sreči tako totalna obnova travne ruše pri nas največkrat še ni Potrebna in se da pomagati z dosetvijo travno-deteljnega semena. V a namen ima tudi Dolenjska posebno sejalnico, ki si jo je mogoče Posoditi oz. jo uporabiti ob strokovni pomoči. Da je dosetev uspešna, Jh°ra biti travinje pred setvijo čim globlje pokošeno ali popaseno, ob (nočnem zapleveljenju pa je priporočena tudi uporaba herbicida. Ob-®Zr|a je tudi uporaba mineralnih gnojil, predvsem fosforja in kalija, (hedtem ko je uporaba gnojevke izključena. Zasejane površine ni do-,0 Jeno branati, zaželjeno pa je valjanje, ki pripomore k enakomernejši Kantvi in rasti. : vsega tega je razvidno, da obnova travne ruše zahteva precej dela a Proškov. Zato bi bilo bolje, če ne bi dopustili, da bi se pleveli tako /Rrasli in dušili mnogo koristnejše trave in detelje. Precej lahko pomaga Preventivna pletev najbolj napadalnih plevelnih rastlin, posamična Poraba selektivnih herbicidov in predvsem pravilna raba travne ruše. Inž. M. L. septembra 1994 KMALU SLOVENSKI ČIPS KRANJ - Kar ni pred desetletji uspelo trebanjski zadrugi niti kasneje zasebniku, si obetajo v Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga v Kranju. V sodelovanju z italijanskim proizvajalcem čipsa Pasticceria Italiana in zasebnim podjetjem Ecomar iz Kopra bodo v obratovalnici Slo-čips, d.o.o., na Primskovem pri Kranju ob koncu prihodnjega meseca ali v začetku novembra začeli poskusno izdelovati krompirjev čips in tako vsaj delno zmanjšali preobilico tega pridelka na slovenskem trgu. Več kot polovico izdelkov nameravajo namreč izvoziti, načrtujejo pa, da bodo na leto predelali v čips 2.000 ton krompirja, kar je seveda malo v primerjavi s 350.000-tonskim letnim slovenskim pridelkom. Počakajmo s poznimi sortami! Kaj glede trgatve svetujejo strokovnjaki KIS IJUBUANA - Iz Kmetijsketa inštituta Slovenije (KIS) so nam ponovno poslali poročilo o spremljanju dozorevanja grozdja v posavskem vinorodnem rajonu. Po zadnjih meritvah 14. septembra in obdelave vzorcev v laboratorijih je razvidno, da je glavna trgatev še daleč, da pa je dovoljeno obiranje ranih in srednje ranih sort. Za čim boljšo kakovost kasnejšega vina je potrebno počakati, da grozdje posameznih sort doseže določene normalne količine sladkorja. V posavskem vinorodnem okolišu naj bi sorte rumeni plaveč, šipon, frankinja, portugalka, šentlovrenka in modri pinot dosegel 75 Oe. (Oechslejevih stopinj), laški rizling vsaj 77, kraljevina in žametovka 70, beli in sivi pinot ter sauvignon pa 80 Oe. Povprašali smo tudi dr. Julija Nemaniča, kije povedal, da letos lahko pričakujemo velike količine sladkorja v grozdnih jagodah in s tem močno alkoholna vina. (Več o tem v stalni rubriki.) “Kletarjenje bo zahtevno, še posebej na začetku. Pri vrenju je nujno uporabljati termometer, da mošt ne bo presegal 20° C. Po potebi bo potrebno mošt hladiti.” pravi. Vinogradnikom svetuje, naj s trgatvijo poznih sort počakajo in naj se drže starih pravil ter trgajo žametovko teden dni potem, ko bodo potrgali frankinjo, dober teden dni pa je potrebno še dozorevati sorti laški in renski rizling. • Če imaš lepo etiketo in slabo vino, si naredil dve napaki. Preveč si razvezal mošnjo za nalepko in pretentul si potrošnika (Čurin) Agro, d.o.o. Prodajalna SEJALEC Rozmanova ulica 3 Novo maato, tel. (066) 24-132 vam nudi: — PVC KADI od 110 do 10001 — škarje za trgatev — zaboje za grozdje — BRENTE IN LAKOMNICE — mline za grozdje — STISKALNICE, črpalke za pretok vina, ročne in motorne — ROSTFREI CISTERNE ZA VINO, uvoz iz Italije — VRELNE KVASOVKE — KOTLE ZA ŽGANJE — PVC posode za zelje od 35 do 200 I Posebna ugodnost pri nakupu motornih žag TOMOS-Huaqvar-na — prodaja na 4 obroke brez obresti — čeki 1 + 3, za takojšnje plačilo vam nudimo 10-odst. POPUST. KOZE SREDI METLIKE - Ivan Kapušin iz Metlike že dolga leta za hobi redi drobnico. Najprej je imel ovce, pred leti pa se je prav zaradi zdravilnega mleka odločil za koze. Danes jih ima že šest, vendar molze dve, saj so ostale še mladiči. Doslej je Kapušinovim uspelo vse mleko porabiti doma, toda zadnje čase, ko pomolzejo pri eni kozi dva, pri drugi pa kar štiri litre mleka na dan, so že začeli razmišljati, kam s tolikšnim “pridelkom ”. Če bi se ljudje dovolj zavedali zdravilnosti kozjega mleka, Kapušinovi z oddajo gotovo ne bi imeli težav. (Foto: M. B.-J.) HELENA MRzuKARi gospodinjski kotiček Sreča, da imamo krompir! Že dve stoletji in polje krompir v Evropi eno najpomembnejših živil. Doma je v J užni Ameriki, v pogorju Andov, na staro celino pa so ga prvi prinesli španski osvajalci Novega sveta. Sprva so v Evropi cenili le krompirjeve cvetove, proti koncu osemnajstega stoletja pa so že marsikje pripravljali in uživali njegove gomolje. Krompir ima res veliko dobrih lastnosti. Poleg tega, daje eno najcenejših živil, je tudi visoko hranljiv. Zmotno je mnenje, da krompir redi, saj je v 10 dag krompirja le 76 kalorij, seveda dokler ne dodamo masti, ocvirkov, olja ali drugih maščob. Ostale krompirjeve sestavine so beljakovine, nekaj več ogljikovih hidratov, železo, kalcij in natrij. Od zaščitnih snovi pa vsebuje vitamin B in večjo količino vitamina C, ki se ohrani tudi v starem krompirju. Iz krompirja je možno napraviti več kot sto jedi. Ena glavnih napak pri pripravi krompirja je, da se predebelo lupi in predolgo pušča namočen v vodi, v katero se izlužijo hranilne snovi. Tudi kuha se ponavadi v preveliki količini vode, ta pa se največkrat zavrže. Okusna jesenska jed, ki je pa nikoli ne smemo pregrevati, je PREPEČEN KROMPIR Z GOBAMI. Potrebujemo 2 kg krompirja, 1/2 kg svežih jurčkov, 8 dag surovega masla, 6 dl mleka, 3 žlice kisle smetane, 3 jajca, sol, poper, peteršilj in margarino za premaz pekača. Krompir skuhamo, olupimo in zrežemo na rezine. Posebej na maslu zdušimo tanko narezane jurčke, dodamo začimbe, primešamo jajca in smetano. V premazan pekač naložimo plast krompirja in ga navlažimo z vročim mlekom. Dodamo plast dušenih jurčkov in ponovno plast krompirja, ki jo prelijemo s preostalim mlekom. Pečemo 45 minut in nato serviramo s poljubno solato. DOLENJSKI LIST -——z —z £ v “v • m * rfT j[~ MM a NAŠIH OBČIN MM Še letos naj bi nehalo ropotati Povečan hrup iz Krke Novoterma moti okolico - V tovarni poznajo vzrok hrupa in način za odpravo ropota - Tovarna seje motnje zavedala sama - Možne meritve NOVO MESTO - Industrializacija prinaša veliko dobrega, česar ljudje ne morejo in nočejo več pogrešati. Hkrati industrijski razvoj zagotavlja mnogo takega, kar ljudje zavračajo. Oboje se potrjuje tudi na primeru Krke Novoterma, novomeške tovarne za proizvodnjo izolacijskega materiala. Njeni izdelki so po eni strani iskan izolacjjski material, toda hrup, v katerem trenutno proizvajajo izolacijski material, moti okolico. mu, smo vprašali v Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Titm so povedali, da so Novotermu že ponudili merjenje vplivov tovarne na okolje, vendar te ponudbe izdelovalec Pred nedavnim je nekdo iz Bršljina sporočil v uredništvo Dolenjskega lista, da se iz omenjene tovarne širi močan hrup, ki ga prebivalci občutijo predvsem ponoči. Že pred tem klicem občana je svet novomeške krajevne skupnosti Bršljin v pismu, naslovljenem na novomeško upravo inšpekcijskih služb, navedel naketere pripombe. V pismu, ki je nastalo ob koncu junija, krajevna skupnost navaja, da se iz Krke Novoterma že dlje časa širi močan hrup. Ih traja skoraj nepretrgoma in je zlasti ponoči nevzdržen. Krajani s tega območja se pritožujejo, da zaradi tega ne morejo spati in živeti normalno življenje. Hrup se po navedbi KS Bršljin širi več 100 metrov v okolico tovarne. Kot je navedeno v tem pismu, so krajani dobili zagotovilo pred pričetkom obratovanja, da obrat ne bo onesnaževal okolja in da bo poskrbljeno za vse potrebne varnostne ukrepe. V pismu svet KS zahteva takojšnje ustrezne ukrepe, da tovarna ne bi več motila okolja. V zvezi s tem predlaga tudi meritve, ki bi pokazale, ali tovarna onesnažuje okolje s plini in prahom. V Krki Novotermu, kamor smo posredovali nedavno pripombo glede hrupa v tovarni, priznavajo, da ne zanikajo, da so v določeni meri prekoračili zgornjo dovoljeno mejo hrupnosti. “Poznamo vzrok prekomernega hrupa in rešitev za odpravo tega. Nikakor ne ignoriramo prebivalstva. Delamo vse potrebno, da bomo zadevo sanirali in do konca leta hrup odpravili. Ukrepamo in bomo izvedli vse tako, kot nam je naložila republiška sanitarna inšpekcija,” pravijo v Krki Novotermu. V zapisniku, ki gaje podpisal tudi Viktor Koselj, republiški sanitarni inšpektor, je rok za odpravo hrupa res 31. december 1994. Tam tudi piše, daje tovarna začela uvajati ukrepe za odpravo motečega hrupa že pred inšpekcijskim ogledom in da se podjetje zaveda, da hrup predstavlja problem za okolje. Kar zadeva meritve, ki jih predlaga svet KS Bršljin v navedenem pis- • Če upoštevamo, kar pravijo domačini v Bršljinu in ljudje v Zavodu in v Krki Novotermu ter inšpekcijsko informacijo, je jasno, da Krka Novo-term, tako hrupna, kot je zdaj, ne sodi med Bršljinčane. Letošnji 31. december naj bi bil prelomnica, po kateri naj bi bilo življenje ob tovarni prijetnejše. Ali bo poslej občutno manj hrupa, bo pokazal čas, toda popolne tišine na tem mestu verjetno ne bo. Ne nazadnje bodo razmere, ko bo nekaj vendarle še ropotalo, posledice dejstva, da zazidalni načrt iz 1969. leta razglaša širše območje Krke Novoterma za industrijski rezervat. Torej je vprašanje, kdo je bil prej na tistem mestu: ali tovarna ali stanovanjske hiše. Ali tako vpraševanje kaj koristi, pa je že drugo vprašanje. izolacijskega materiala nekako ni sprejel, in sicer z utemeljitvijo, da mora v tovarni prej izvesti nekatere sanacijske ukrepe. M. LUZAR SREČANJE UČITELJEV KEMIJE Pravni državi zvoni navček NOVO MESTO - V dvorani Doma kulture v Novem mestu bo danes ob 15.30 začetek 3. srečanja slovenskih učiteljev kemije, ki bo trajalo do sobote in bo v Novem mestu in na Otočcu. Udeleženci srečanja bodo poslušali številna predavanja s področja kemije in informacije o pedagoškem delu v šolah, obiskali pa bodo tudi nekatera podjetja na Dolenjskem in v Posavju. Delavcem se godijo krivice, ker si podjetniki in man-agerji lahko po svoje krojije zakone JAVNA TRIBUNA SLOVENIJA, KAM? NOVO MESTO - Socialdemokratska stranka Slovenije, regijska koordinacija za Dolenjsko in Belo krajino in OO SDSS Novo mesto bodo organizirali 28. septembra ob 19. uri v konferenčni dvorani Krke v hotelu Metropol v Novem mestu javno tribuno z naslovom Slovenija, kam? Med gosti javne tribune bosta dr. Jože Zagožen in Vitodrag Pukl. NOVO MESTO - V službi pravne pomoči na območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov se, kot pravijo, “kljuka sploh ne utegne shladiti”. Le kako bi se v stanju, v kakršnem se znajde marsikateri delavec in ki govori o vsem prej kot o pravni državi! V mirenskem TOM-u, ki ga je tik pred tem obiskala nova ministrica za delo, so večini delavcem izdali sklepe o trajnih presežkih brez izvedenega postopka, ki ga predpisuje zakon o delovnih razmerjih. VI lipotovi hčeri Prons (tudi Hipot je bil deležen izdatne pomoči Ministrstva za delo) so ugotovili prezadolženost in presežek delavcev ter objavili predlog za uvedbo stečaja. V Novoteksovi Konfekciji, ki je tudi dobila denar Ministrstva za delo za reševanje začasnih presežkov, so delavci, ki na delo čakajo doma, prejeli približno 15.000 tolarjev nadomestila za čas čakanja in v Konfekciji nameravajo tako prakso nadaljevati, češ da je “treba narediti razliko med delavci, ki delajo, in tistimi, ki so doma”. “Gorje državi, v kateri lahko vsak podjetnik in manager kroji zakone po svoje!” pravijo na sindikatih. In kaj ob tem ostane delavcem? Isto? . „ A. B. Čistejši motoiji za gospodarska vozila Renault Konec leta master z električnim pogonom Obarvana voda v Temenici Šesti dan seje obarvana voda iz Lukovskega potoka pokazala v Zijalu NOVO MESTO - Novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (hidrogeolog inž. Dušan Novak) je 8. avgusta obarval Lukovski potok pri vasi Jezero, da bi tako sledili podzemnim vodnim tokovom, njihovi smeri in hitrosti. Šesti dan po obarvanju seje obarvana voda pojavila v izviru Zijalo pri Vrhpeči, kjer Temenica spet pride na dan v novomeški občini potem, ko ponikne pri Ponikvah v trebanjski občini. Kasneje se je obarvana voda pokazala tudi v izviru v Luknji. Strokovnjaki menijo, da je na večjo hitrost podzemnih tokov vplival dež, saj je bilo zato odplavljanje iz podzemlja hitrejše. Ni pa se obarvana voda pojavila ne v Bršljinskem potoku ne v Jelševskem studencu v Vrhpeči. Vendar bodo šele kemične analize vzorcev vode iz teh dveh ter iz Gradiškega studenca dale dokončen odgovor na to, ali ti izviri res niso povezani sjjodzemnimi vodami Temenice. Zal zaradi visokega vodostaja, kije posledica deževja, ni bilo moč spremljati izvira, ki prihaja na dan pred oziroma v Luke-njski jami. TEMENICA - Z barvanjem sledijo podzemne tokove, ki napajajo to dolenjsko kraško reko. Po nekaterih informacijah naj bi v Globodolu opazili v vodnjakih s talno vpdo zeleno fluorescentno barvo, s kakršno so obarvali Lukovski potok. Na Zavodu so si sledenje podzemnih voda z območja Dobrniča in Globodola, ki napajajo izvire v Luknji, zastavili za prihodnje leto. Vsekakor se v Luknjo stekajo še vode od drugje in ne samo iz Mirnopeške doline, kajti vodne mase, ki prihajajo na dan v Luknji, so precej večje kot tiste, ki pridejo tja iz Mirnopeške doline. Menijo, da se tja stekajo prav vode z območja Dobrniča in Globodola. A. B. Revoz bo najkasneje do začetka novembra začel prodajati vozila iz prenovljenega Renaultovega programa lahkih gospodarskih vozil. Novi dostavni twingo bo sprva naprodaj le v Franciji, pri nas pa ostaja v programu domači renault 4 serviser z 1,4-litrskim motorjem. Renaultova tržna uspešnica express bo dobila nov dizelski motor s 1870 ccm in največjo močjo 55 KM, ki ustreza strogim ekološkim predpisom Euro 95. Poleg drugih novosti bo centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem poslej v serijski opremi, med dodatno opremo pa so radiokasetofon z up-ravljalcem ob volanu, električno od- • LAGUNA GRE NAJBOLJE V PRODAJO - Renault laguna je v dobrih petih mesecih od pričetka prodaje v Sloveniji prevzel vodilno mesto v svojem tržnem segmentu. S 612 prodanimi lagunami ima ta model po osmih mesecih 17,87-odst. tržni delež v razredu avtomobilov višjega srednjega razreda, skupaj s 5 prodanimi modeli R 21 pa je Renault osvojil 18,02 odst. tega segmenta. Drugi za laguno je ford mondeo (600 vozil, 17,52 odst. segmenta), tretja Cintro-enova xantia (269 vozil, 7,86 odst.), četrti audi 80 (262 vozil, 7,65 odst.) in peti VW passat (223 vozil, 6,51 odst.). TVžni uspeh lagune je še toliko večji, če upoštevamo, da so bili vsi njeni tekmeci v segmentu v polnem razmahu prodaje že od začetka leta, laguno pa je Revozova mreža pričela prodajati šele sredi marca letos. piranje prednjih stekel in prekrivalo za blago (combi). Nove motorje, ki ustrezajo normam Euro 95, bo dobil tudi trafic. V Revozovi ponudbi bo novost 2.500-kubični dizelski motor z močjo 75 KM za podaljšano in povišano različico trafica. Tudi na zunaj in v notranjosti je doživel ta kombi več sprememb. Vse različice, ki dobijo drugačne oznake in tudi nove barve, bodo serijsko opremljene s servo volanom. Za doplačilo so na voljo tudi ABS, varnostna zračna blazina za voznika in centralna ključavnica z daljinskim upravljanjem. Dijaki raziskujejo Podjetniška delavnica NOVO MESTO - Z novim šolskim letom v Krki nadaljujejo izobraževanje po programu Mladi podjetnik, kjer sodelujejo dijaki 4. letnikov, in sicer 15 iz novomeške Gimnazije, 6 iz Srednje ekonomske šole in 4 iz Srednje šole tehnične in zdravstvene usmeritve. Dijaki so pod strokovnim vodstvom dr. Iče Rojšek iz ljubljanske ekonomske fakultete uspešno opravili prvi del delavnice Od zamisli do izdelka. S sodobnimi izobraževalnimi metodami vsaka skupina obdeluje izbrani problem, za katerega bo v delavnici našla rešitev. V okviru izobraževalnega programa bodo udeleženci delavnice opravili ankete na terenu in rezultate računalniško obdelali. Anketiranje, in sicer v večjih krajih na Dolenjskem, bodo opravili do jesenskih počitnic, ko bodo že tudi obdelali odgovore, pripravili sklepna poročila in poskusno predstavili raziskovalne projekte. Dve od petih skupin dijakov se ukvarjata s Krkinimi čaji in to delo vodita mentorici Jožica Šta-mcar in Milena Staniša. Dve skupini pod vodstvom mentoric Slobodanke Vuk in Marije Drnovšek preučujeta moško toaletno linijo Ronhill. Ena skupina, katere mentorici sta Darja Po-trč-Trpkovska in Duška Verbič, pa bo ponudila prehrambeni dietetični proizvod na osnovi mleka v prahu. V sklopu projekta so udeleženci delavnice opravili 40-urne tečaje računalništva, ki so jih vodili Krkini predavatelji. Novembra bodo dijaki obiskovali še tečaj angleščine, predavanja o kulturi komuniciranja in predavanje s treningom samozavesti, pozitivnega mišljenja in obvladovanja samega sebe prijavnem nastopanju. UPOKOJENCI NADALJUJEJO Z NOVOSTMI V društvu upokojencev Novo mesto nadaljujemo z uresničevanjem želja, ki sojih naši člani izrazili v anketi. Ustanovili smo interesno skupino za kulturo. Člani te skupine se želimo pobliže seznaniti s kulturnimi dobrinami. Organizirali smo abonma, ki obsega 3 opere, 62 komedij in 2 drami v Ljubljani. Načrtujemo tudi : v novem obisk gledališke predstave gledališču v Mariboru. Skupino vodi- ualiscu v Mariboru. skupino vodi-i in izbiramo program dr. Milena Hadl, prof. Erna Horvat, prof. Ema Simič m Ivan Tovšek. Prva abonma- jska predstava je bila 16. septembra. Vtisov je bilo res veliko, opera nas je navdušila in želimo si, da bi bili tudi obiski vseh naslednjih abonmajskih predstav tako prijetni. Če bo abonma za sezono 1994/95 uspel, ga bomo naslednje leto prav gotovo zopet orga- niZirali' I.TOVŠAK ZA INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske in- strumente pri OORK so prispevali: : m ulice Na krajani ulice Pot Gorjance lazu, Novo mesto - namesto venca na grob pokojne Vande Župevc 29.860 tolarjev; Marica in Edo Trelc, Mestne njive 9, Novo mesto - v spomin pokojnemu Martinu Kranjcu z Rake 2.000 tolaijev; Bruno in Ana Vukaša, Lo-čka c. 36, Črnomelj - namesto venca za pokojnega Jožeta Rožiča iz Novega mesta 5.000 tolarjev; družina Nas-tav, Pot na Veselico 14, Metlika - namesto cvetja na grob pokojnega Slava Bezka 3.000 tolarjev; Sindikat osnovne šole Škocjan - namesto venca na grob Ladija Luzarja 5.000 tolaijev; vaščani Hrastulj - namesto cvetja na grob pokojnega Ladija Luzarja 8.000 tolaijev. Vsem darovalcem iskrena hvala! GORELO V KONFEKCIJI NOVO MESTO - V ponedeljek, 19. septembra, po 2. uri popoldne je prišlo do požara v pisarni uprave Novoteksove Konfekcije. Požar, ki so ga pogasili poklicni gasilci iz Novega mesta, je povzročil za 950.000 tolarjev škode. Vzrok požara še ugotavljajo. BO GRABEN MALl OKTOBERFEST? - Zanimiv konec tedna so na posestvu Graben pripravili delavci M-KZ Krke. Prvič so na enem mestu obiskovalcem, poslovnim prijateljem in sodelavcem pokazali svojo celotno ponudbo. Na kmečki tržnici so po najnižjih cenah ponujali vse za ozimnico: krompir po 20 tolaijev, papriko iz šentjemejskih nasadov po HO tolarjev, jabolka in drugo. Agroservis je predstavil celotno kmetijsko mehanizacijo na čelu z najboljšimi traktorji vseh evropskih proizvajalcev. Veliko zanimanja je bilo za bogato ponudbo vinogradniške opreme in kmetijsko orodje. Vse, kar so ponujali na sejmu, je bilo še nekaj cenejše, kot je v trgovinah kmetijske zadruge. Če k sejmu prištejemo še strokovna predavanja kmetijskih strokovnjakov in tridnevno veselico z nagradnim žrebanjem zvestih obiskovalcev trgovin M-KZ Krke ter srečanje delavcev M-KZ Krke, potem je bila prireditev na Grabnu res velika. “Kljub nenaklonjenemu vremenu je prireditev v celoti uspela in jo Jiomo vsako leto ponovili. Naj preraste v mali novomeški oktoberfest!" je dejal direktor Oskrbe Jože Veselič. (Foto: J. Pavlin) »Skupščina občine Novo mesto obvešča vse udeležence v prometu, da bodo v soboto, 24. septembra 1994, od 12.30 do 13.00 ure zaprte za ves promet naslednje ulice: Ljubljanska ulica od Kolodvorske ulice do Smihelskega mostu, priključek ulica oa Kolodvorske ulice ao smineiskega mostu, priključek Smihelskega mostu na Ljubljansko oz. Seidlovo ulico, Seid-lova ulica od Smihelskega mostu do Rozmanove ulice in Rozmanova ulica od Seidlove ulice do Novega trga. Novi trg bo zaprt za ves promet v času od 13.00 do 22.00 ure. Zapora ceste je potrebna zaradi organizacije proslave 100-letnice Dolenjske proge. Prosimo za razumevanje.« Novomeška kronika | KROMPIR - Na njivi novomeški srednje kmetijske šole na Pogan« ^ so državljani pokradli letos približni ^ dve toni krompirja. Zasebniki so pa' .. po svoje “lastninili” družbeno p«' ^ moženje, v tem primeru krampu- Kdo vse je na črno kopal krompir m Pogancah, se ne ve, ker tatov ni us ( pielo izslediti niti policijskim stražam J Enega zasebnika, ki je “lastninil” p0’ ganški “družbeni” krompir, pa. so vestni šolski delavci zalotili na njivi! Možakar, ki je bil spoštljive zuna-j ^ njosti in je imel opla astro z registri; , cijo NM - P6-746, je predvidoma * p 7 i-7 Pi-mr»?nilr' *‘A MO lzTlMl!' Z. iz Črmošnjic. ‘Aretacija” na krom- n. pirjevi njivi je razkrila, kako človek lahko pride do bogastva. I ni TABLICE - Občan je prodal avto- J in dal shraniti registrske tablice * občino, kamor se to mora dati. Ko j' P1 kupil drug avtomobil in je hotel u blice nazaj, tablic na občini ni bil® dc Kar oblast vzame, da težko nazaj. lje TEMA - V podaljšku Volčičev) čl, ulice od številke 26 do Cesarjeve uf pi cev Novem mestu je še zmeraj egif rit tovska tema. Ttimkajšnji meščani p: n< si želijo, da bi bile v tem delu mesi* ve luči. Ker jim njihova ali katera dru še ga krajevna skupnost ne priskoči ®* *a pomoč, bi se mogoče obrnili na p® N slance, ki so šli iz Novega mesta11 pi Ljubljano. Primeren bi bil Rafael K# ni žnik. Napeljava elektrike v Nove® di mestu sicer ni njegov posel, ampak®* ta namesto drugih pritiska na gumbe' ul državnem parlamentu, bi mogoče o* lo kaki priložnosti tudi elektrificiral ta temni del Novega mesta, če drugi K če ga nočejo storiti. m sl že Ena gospa je rekla, da so osnov bi nošoLskim ravnateljem včasih pN P1 li glavo kateheti in pozneje partijd 5® sekretarji, zdaj pa jim jo perejo zb1' ralci certifikatov, ki na ravnatt Ijskih konferencah delajo propO v. gando za svoje firme. GOLDONI POD TRSKO GORO g< IKIl/ sl PLAVŽ - Po zelo dobri in soraJ bi merno zahtevni prenovi dvorske# plavža manjka še nekaj. Potrebno b1 V urediti okolico in postaviti tablo; |' z fu pod Trško goro prikaz dele č vanja traktorjev, motokultivato® jev in kosilnic znamke Goldofl1' v Pri demonstracijskem prikazu b® f sodeloval tudi strokovnjak, ki b® j odgovarjal na vprašanja v zvezi* i temi kmetijskimi stroji. Za 1(1 * priložnost pripravljajo tudi Zb' J bavno igro - iskanje skritega pr®' t dmeta, ki lahko prinese lepo nb' } grado. 1 'lj (Črnomaljski drobir) TEŽAVE z ROMI - Z Romi so wdno težave, celo takrat, če jih ni. Črnomaljska občina, ki se že pripravlja na bližajoče se lokalne volitve, bi morala v občinski parlament dobiti tudi predstavnika avtohtone narodnostne manjšine, kar naj bi bili pri njih Romi, vendar ne vedo kako bi aanj našli kandidata in kdo naj bi ga volil. Med popisom prebivalstva pred tremi leti se jih je le šest opredelilo za Rome, vsi ostali se imajo za Slovence in so torej pripadniki večinskega naroda pa s predstavnikom Romov nimajo nič skupnega. Glede na izkušnje Primorcev, bi bila stvar Povsem drugačna, če bi tako kot pri njih italijanske, v Črnomlju podeljevali romske “penzije”. Verjetno bi potem hoteli biti vsi Cigani. 40 MUČENIKOV - Sinji Vrh je do pred kratkim veljal za vas pozabljeno od boga in države. Pa je prišel človek z daljnega severa in Vrhovce prebudil. Začeli so se ukvarjati s tu-nzmom, ustanavljajo krajevno skupnost, v njihove kraje prihaja razvoj, vendar vseh navad sodobnega sveta se niso sprejeli. S politiko se tam lahko ukvarjajo le moški, ženske pa Postavijo za piskre, le v nedeljo jih pustijo v cerkev, na zbor krajanov pa ne. Thko se je zbralo v gasilskem domu 40 moških, ženska pa je bila •atn le ena. Možje se pač niso hoteli ukvarjati s tako malo vrednim poslom kot je pisanje zapisnika, za kaj takega je dobra tudi ženska. Kaj pa če bodo v Ljubljani sprejeli zakon, da •nora biti tudi v svetih krajevnih skupnosti enako število moških in čensk? Se bodo takrat Vrhovci odpovedali svoji krajevni skupnosti? (Sprehod po Metliki) Štiričlanska gasilska EKIPA iz Metlike je poskrbela v pota1 bratenih Ronkah za smeh, ko se j i je ’ pokvaril kombi, s katerim so šli na is* slovesnost ob izročitvi častne zastave ,Jli- Sveta Evrope. Stara škatla je crknila lIt ravno takrat, ko je bilo to najmanj nD P°,.re^n°. in fantje so morali tekmovati z izposojenim vozilom. Prijazni gostitelji so poskrbeli za popravilo v°zila, ki pa je na poti domov pokaš-K| 'JeV!»lo, da so se morali tekmovalci ustavljali več, kot so načrtovali. Zanimivo, da je kombi odpovedal poslušnost ravno tam, kjer je bila v -aJ bližini gostilna, bife, bistro ali motel. ct' MLADI BELOKRANJCI TEKMOVALCI Z BMX so se pred krat-klm izkazali na mednarodnem tekmovanju v Mariboru. Trikratni metliški občinski prvak Julij Brine je zmagal v kategoriji 12 expert in je tako postal državni prvak. Dobri pa so bili tudi Marjan Novak, Marko Culig in Stanko Križan. V razredu Open 10-13 je bil mladi Brine drugi, prehitel ga je le leto starejši avstrijski pnvak, ki je sicer tretji v Evropskem pokalu. DRUŠTVU JADRAN V RONKAH je Andrej Sever, ki je bil v metliški delegaciji ob nedavnem obisku v tem pobratenem mestu, obljubil, da o° prejemalo Dolenjski list, in sicer brezplačno. Novinarki Mirjam Be-zek-Jakše, ki je bila tudi v Ronkah, ni prišlo na pamet, da bi obljubila društvu Severjev med in vino. Seveda tudi - zastonj. ( Trebanjske iveri ( VREME - Čeravno so organizacij’ razstave plemenske živine in rejci zaradi močnega dežja preteklo soboto kar precej trepetali, če bodo P° ?etrt stoletja, odkar je bila organizirana manjša razstava živine na ihif'* gor‘. Pr* Šentrupertu, spet nhko spravili pod streho podobno, a mnogo večjo razstavo plemenske ivme v Dolenji Nemški vasi pri TTeb-jem, so se vendarle “vremena Kranjcem zjasnila” tako rekoč v hipu. ekateri so ta vremenski pojav ko-entirali, daje prevzvišeni proti kon-Pnreditve vendarle hotel pokazati svojo premoč nad podeželskimi “coprniki in je že ob razglasitvi rezul-ntov poslal nad živali in smrtnike kapljj1 ■niČkaj blagodcJne deževnc JAKI - Predsedniku govedorejskega društva in enemu največjih rejcev ^trebanjski občini Alfonzu Jakiju iz nnja prj Šentrupertu se je odvalil ezak kamen od srca, ker se je vreme neslo in je sobotna razstava ple--«1- živine tako lepo uspela. Al-. nz se je ob razglasitvi rezultatov zdrJ;,l nekoliko kislo, a o razlogih Da • f mernost ni govoril. Njegov sin j_ a Je ogorčeno pojasnjeval, da ni bil j ?“v?ljen z ocenjevanjem živine, : da je bilo že vse določeno vnaprej jo nft0 Pobove živali, ki se odlikuje-v P° yeliki mlečnosti, niso zasedle še prj v'djiejših uvrstitev. Jakijevi so 'gnali na tokratno razstavo kar 7 indv 'n lahko le upajo, da bo več sreče ^Priložnost za “revanšo” prej kot v d .,etih. Alfonz se morda lahko na-česr mu b° vsaj takrat za dosežke re "nl tudi njegov sošolec Maks Ku-zad ’ d‘rek*or šentruperške kmečke k:. rugc, ki ga na tokratni razstavi ni 110 Videti tUMfat IZ MASI H OSČIN Vrhovci ne zidajo gradov v oblakih Prebivalci Sinjega Vrha in okoliških vasi so se na zboru krajanov odločili za lastno krajevno skupnost - Temelj razvoja - Nasprotniki odcepitve od Vinice so osamljeni SINJI VRH - Prebivalci Sinjega Vrha in okoliških vasi so, kot je pokazalo razpoloženje na zboru krajanov, trdno odločeni, da bodo ustanovili svojo krajevno skupnost. Njihova glasno izražena namera ni pravzaprav nikogar presenetila, vsi pa so že ves čas čakali, da se bo našel kdo, ki bo pripravljen željo krajanov tudi uresničiti. Ta nekdo je bilo Riristično društvo Sinji Vrh, ki že seduj opravlja skoraj polovico nalog krajevne skupnosti. Med poglavitnimi razlogi za ustanovitev krajevne skupnosti je specifična geografska lega Sinjega Vrha in vasi okoli njega, ki tvorijo zaokroženo celoto, ter oddaljenost od Starega trga in Vinice. V času po drugi svetovni vojni seje iz vasi okoli Sinjega Vrha zaradi nemogočih življenjskih razmer odselilo veliko ljudi, danes pa seje izseljevanje ustavilo in prebivalci teh krajev morajo sami poskrbeti za človeka dostojne življenjske razmere. Po besedah Ivana Čemjaka, predsednika turističnega društva in glavnega pobudnika ustanovitve kra- jevne skupnosti, je bilo območje Sinjega Vrha do sedaj skoraj odrezano od sveta in močno zapostavljeno. Vinica jn vasi ob njej imajo dovolj svojih težav in se tudi v prihodnje ne bi ukvarjale s težavami in razvojem Sinjega Vrha, ki si lahko pomaga le sam. Načrti, ki so si jih za prihodnost postavili krajani bodoče krajevne skupnosti, so zelo rožnogiedni, vendar ne neuresničljivi, le vztrajni bodo morali biti. V prihodnjih letih nameravajo v te kraje napeljati vodovod, že SPREMEMBA TELEFONSKIH ŠTEVILK NAROČNIKOM SEMIČA Uporabnikom telefonskih storitev sporočamo, da bodo od 24. 9.1994 dalje spremenjene klicne številke za telefonske naročnike na območju avtomatske telefonske centrale Semič. 23. 9. 1994 popoldne bodo krajše prekinitve in motnje v telefonskem prometu s telefonskimi naročniki v Semiču. Vzrok motenj bodo nujna dela, ki so povezana z zamenjavo telefonske centrale in številk, prekinitve pa bodo zaradi preusmeritve krajevnega omrežja. Spremenjene telefonske številke boste spoštovani uporabniki lahko dobili na službi informacij, telefon 988. Za motenost telefonskega prometa se opravičujemo ter prosimo, da spremembo številk z razumevanjem sprejmete. Poslovna enota ptt Novo mesto IVAN ŠNELER, nekdanji predsednik krajevne skupnosti Sinji Vrh. prihodnje leto bi radi asfaltirali cesti Draga - Damelj in Damelj - Kot, njihova največja želja pa je postavitev tovarne, ki bi dala delo domačinom. Poleg tega si prizadevajo za turistični razvoj teh krajev, saj imajo tu zanj v črnomaljski občini verjetno najboljše naravne danosti. Niso pa vsi krajani istega mnenja, nekateri namreč ustanovitvi krajevne skupnosti močno nasprotujejo; med njimi prednjači Peter Kuzma, ki je velikopotezne načrte krajanov označil za gradove v oblakih ter izrazil bojazen, da bodo z odcepitvijo od Vinice, kije dobila mednarodni mejni prehod, veliko izgubili. Poleg tega je Kuzma očital Ivanu Černjaku, da nima pravice zastopati krajev, ker ni domačin, in da se na občini vsi smejejo njihovim zahtevam, čemur so mnogi krajani oporekali, delegati vi-niške krajevne skupnosti pa so zatrdili, da Černjak ni nikoli sam zastopal Sinjega Vrha in da so bile vse dejavnosti na občini usklajene z zakonitimi predstavniki Sinjega Vrha in sosednjih vasi ter da na občini odobravajo njihovo odločitev. Več kot pogovor na zboru občanov je povedalo glasovanje, na katerem se je le eden izmed več kot 40 krajanov izrekel proti ustanovitvi krajevne skupnosti Sinji Vrh. Izid glasovanja na zboru občanov je temelj za izvedbo referenduma. Revit tudi v Beli krajini Občini Črnomelj in Metlika sta se skupaj odločili za program Revit - Sistem šolanje - delo ČRNOMELJ, METLIKA -Čeprav predstavnikom Metlike prejšnjo sredo ni uspelo udeležiti se predstavitve programa Revit, bosta obe Belokranjski občini v njem vseeno sodelovali, podrobneje pa se bodo predstavniki izvršnih svetov Metlike in Črnomlja o tem pogovorili danes. V Črnomlju so se za Revit odločili že prej, vendar so menili, da sta obe belokranjski občini med sabo toliko povezani, da bi morala iti Bela krajina v program Revit kot enotno področje. Pri programu Revit ne gre za pomoč, temveč za poslovno sodelovanje oziroma oblikovanje partnerstva. Na mariborski Ekonomsko poslovni fakulteti so strokovnjaki ugotovili, da je pot od obširnih študij pa do projektov ter naprej do njihove uresničitve predolga, kar seje pokazalo predvsem v primeru projekta “Maribor jutri”, saj se štajerska prestolnica še vedno utaplja. Namen programa Revit je zagotoviti pogoje za izdelavo strateških razvojnih programov, pripravo zagona projektov, projektno vodenje in izvajanje. Poudarek je na projektih, ki bodo odpirali nove profitne dejavnosti in z njimi reševali problem odvečne delovne sile ter na projektih vključevanja v svetovna oziroma predvsem evropska tržišča. Program Revit je zasnovan tako, da z njim določeno območje v najkrajšem možnem času pride do ustreznih strateških načrtov in konkretnih razvojnih programov, ki gredo, predstavljeni v katalogu, v svet. Za tolarsko protivrednost 18.500 nemških mark oziroma 12.000 mark v primeru, če se programa Revit lotita skupaj dve občini, dobi občina bogato strokovno pomoč pri pripravi projektov. Gre za sistem šolanje - delo. Podjetniki, obrtniki ali pa celo šolniki in kmetje, ki se vključijo v program, morajo svoje projekte sicer izdelati sami, vendar ob sprotnem šolanju. Od zagona programa Revit pa do kataloga, v katerem sta predstavljena celotna ponudba in povpraševanje občine, ne sme preteči več kot 3 do 4 mesece. V občinah, kjer je program Revit že izpeljan, se že kažejo rezultati, saj so mnoga podjetja preko kataloga Revit navezala sodelovanje z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji, prišlo pa je celo do nekaterih skupnih vlagam, kar si obetajo tudi v Metliki in Črnomlju. Beti se noče družiti s kramarji Kakovostna raven ljubljanskega sejma mode Beti ni ustrezala - Podjetje je ocenjeno in pripravljen je program lastninjenja - Javna prodaja delnic Med razlogi, zakaj sejem zanje ni zanimiv, je poleg visoke cene raz- METLIKA - V Beti prav nič ne žalujejo za sejmom mode, ki ga letos jeseni ne bo. Beti seje sprva na sejem sicer prijavila, vendar so kasneje svojo prijavo preklicali, saj jih sejem kakršen bi bil, če bi bil, ne zanima več, poleg Beti pa na sejmu noče sodelovati večina slovenskih tekstilcev. Nov večnamenski prostor, ki mu je Beti namenila prodajno, reklamno, razvojno in izobraževalno funkcijo, je s tem pridobil še pomembnejšo vlogo za prodajo na domačem trgu in sprotno predstavitev novih izdelkov. stavnega prostora (cena povprečnega razstavnega prostora je blizu milijona tolarjev) predvsem pojav trgovcev z uvoženimi cenenimi drugo- in tretjerazrednimi izdelki, ki na sejem zagotovo ne sodijo. Poleg tega je podobno kot Beti vsa slovenska tekstilna industrija usmerjena pretežno v izvoz in promocija njenih izdelkov na ljubljanskem sejmu mode ne bi imela učinka sorazmernega s stroški. Direktor Beti Miro Štimac je slikovito pripomnil, da kramarski sejem, v kakršnega seje spremenil ljubljanski sejem mode, pač ni primemo okolje za predstavitev njihovih izdelkov. Izvoz znaša okoli 80 odstotkov Betine proizvodnje, 9 desetin izvoza pa namenjajo zahodnoevropskim državam, predvsem Nemčiji, Italiji, Avstriji, Švedski in Franciji. Izguba nekdanjega jugoslovanskega trga Beti ni mogla zamajati, njeno poslovanje je stabilno, v primeijavi z istim obdobjem lani pa so proizvodnjo realno povečali za poldrugi odstotek. Podjetje je ocenjeno, pripravljen pa imajo tudi že program lastninjenja - odločili so se za javno prodajo delnic - ki ga kanijo oddati začetka oktobra, čeprav obstaja še nekaj tehničnih težav v zvezi z razlaščenci objektov v Črnomlju, Dobovi in zemljišč v Metliki. DOLENJSKI LIST ZADNJA PRILOŽNOST ZA VPIS ČRNOMELJ, TREBNJE - Minuli teden je Ekonomska fakulteta iz Ljubljane vpisovala kandidate v Črnomlju in Trebnjem v 1. letnik Poslovne šole. Gre za višješolski program za pridobitev šeste stopnje izobrazbe, po kateri si diplomanti pridobijo strokovni naziv ekonomist zunanjetrgo-vinsko-komercialne smeri ali finan-čno-računovodske smeri ali poslov-no-informacijske smeri, glede na odločitev v 2. letniku. Posebnost tega programa je, daje vpis možen samo še letos, saj bo od naslednjega šolskega leta razpisan samo še visokošolski program, ki bo trajal tri ali štiri leta. To je enkratna priložnost za vse kandidate na Dolenjskem, ki si želijo pridobiti višješolsko ekonomsko izobrazbo in imajo že končano katerokoli štiriletno srednjo šolo. Predavanja in izpiti tečejo v Črnomlju in Trebnjem, izvaja jih matična Ekonomska fakulteta iz Ljubljane. _ 1 1 Direktor: prof. NADA ŽAGAR fr _ Šolam primanjkuje veliko prostora « i M ————--—---------------------- VSAK DAN MODNA REVIJA - Trgovcem - potencialnim kupcem Belinih izdelkov - manekenke Reklam studia Marka Klinca v drugi polovici avgusta in cel september večkrat na teden predstavljajo najnovejše izdelke Bednih kreatorjev. Take predstavitve so v Beti že stara praksa, vendar so ob ukinitvi ljubljanskega sejma mode še pridobile na pomenu. (Foto: I. Vidmar) Ttebanjci bi radi tudi s pomočjo t.i. šolskega tolarja rešili poglavitne prostorske težave na osnovnih šolah Mokronog, TVebnje, Šentrupert in Veliki Gaber TKmova ambulanta v Sarajevu? Trebanjski kovinaiji naj bi v Sarajevu postavili objekt, darilo slovenskega gospodarstva_ TREBNJE - Direktor novih projektov v Trimu Aleš Bulc in njegov kolega Matjaž Križanec, vodja proizvodnje Trimokrom, sta bila v 6-članski slovenski delegaciji na nedavni konferenci o obnovi in razvoju Sarajeva, na kateri je sodelovalo okrog 150 Sarajevčanov in predstavnikov mednarodnih organizacij, edina predstavnika gospodarstva. Trimova strokovnjaka sta bila deležna na konferenci, ki stajo pripravili vlada BiH oz. njena agencija za obnovo Sarajeva in tozadevna direkcija OZN, deležna precejšnje pozornosti, kajti v BiH uživajo trebanjski kovinaiji ugled kot solidni, zanesljivi poslovni partnerji. V Sarajevu in drugih krajih BiH je Trimo še pred vojno zgradil veliko objektov, v BiH je imel tudi svoja dva predstavnika. Trebanjci računajo, da bodo dobili delo pri gradnji naselij za številne pregnance in begunce. Sarajevčani zaenkrat bolj pričakujejo človekoljubno pomoč, zatem pa trgovanje z gradbenim materialom za popravilo porušene prestolnice BiH in na koncu obnovljenih stikov bi šele prišla na vrsto izgradnjo objektov “na ključ” in druge oblike sodelovanja . “Zaenkrat je najbolj otipljiva možnost našega ponovnega nastopa na tem trgu, da nam GZS na razpisu zaupa izgradnjo ambulante z okrog 200 m2 površin; gre za donacijo slovenskega gospodarstva Sarajevu, za katero je že zbran približno poldrugi milijon mark,” nam je povedal Matjaž Križanec. TREBNJE - Prostorska stiska v nekaterih osnovnih šolah v trebanjski občini že onemogoča normalen pouk. Po besedah sekretarja občinskega sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Milana Rmana je pomanjkanje prostora že kar kritično v osnovni šoli v Mokronogu, dosti bolje ni niti v Velikem Gabru in Šentrupertu. Na natečaj za sofinanciranje naložb v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za izboljšavo prostorskega standarda osnovnih šol v letih 1995-1999 je trebanjska vlada prijavila tudi naložbe za dokončanje zunanje ureditve šole, to je za izgradnjo igrišč pri trebanjski šoli in pri podružnični šoli Dolenja Nemška vas ter prostorov za glasbeno šolo v Trebnjem. S slednjo naložbo bi ubili dve muhi na en mah: sprostili bi namreč tudi prostore, ki jih zdaj v trebanjski šoli zaseda občinski pihalni orkester. In tako znaša skupna vrednost investicij kar okrog 200 milijonov tolarjev! Razmere so najbolj pereče na mo-kronoški šoli. Na zunaj deluje ta, tako na novo prekrita stavba lepo, urejena in prostorna, ko pa se po pouku usuje iz 15 oddelkov tristo učencev in se morajo učenci seliti iz učilnice v učilnico, se pokaže prava podoba. Pet učilnic je namreč na voljo na razredni stopnji, sedem pa je kabinetov za predmetno stopnjo. Učilnica za gospodinjski pouk ne premore niti oken! Mokronoška šola bi s 657 m2 površin v novem prizidku, ki naj bi ga zgradi- li s pomočjo šolskega tolarja in občinskega proračuna, pridobila 4 učilnice za redni pouk in računalništvo, v kleteh pa še učilnico za tehnični pouk in potrebna skladišča. Ravnatelj trebanjske osnovne šole Štefan Kamin pogosto poudarja, da ta največja šola še ni v celoti dokončana, ker pač nikoli ni bilo denarja še za predvideno zunanjo ureditev. Ker pri “novi” šoli ni ustreznih športnih OBVESTILO Obveščamo vas, da bo v počastitev 100-letnice Dolenjske železnice v soboto, 24. septembra 1994, okoli 11. ure na železniški postaji v Trebnjem krajša slovesnost ob prihodu MUZEJSKEGA VLAKA. Z njim se lahko odpeljete v Novo mesto — povratno karto lahko kupite na železniški postaji in stane 150,00 SIT. Vabljeni! SKUPŠČINA OBČINA TREBNJE površin, uporabljajo za športno vzgojo igrišče pri stari šoli. To igrišče je oddaljeno od nove šole sicer le 200 m, a vmes je zelo prometna, nepregledna cesta. Na šoli po tihem upajo, da bodo vendarle našli denar za predvideni nadhod med novo šolo in igriščem pri stari šoli. Za 840 učencev trebanjske osnovne šole je eno igrišče pač premajhno. Na šoli je kar 300 vozačev, ki čakajo na svoj avtobus • Na OŠ Šentrupert seje število oddelkov povečalo na 10. 200 učencev bi rešili stiske, ako bi podstrešje preuredili v dve učilnici ter v prostor za računalniško učilnico in za fakultativni pouk. Prizidek bi rešil prostorsko stisko za 237 otrok na osnovni šoli v Velikem Gabru, kjer za svoje delo nujno potrebujejo še dve učilnici za gospodiivjstvo in računalništvo ter dva kabineta. tudi več kot uro, na postajališču pa ni nobenih rekreacijskih površin. Z dograditvijo zunanjih 930 m2 igrišč za košarko, rokomet in za športno rekreacijo bi zadostili minimalnim standardom za športno vzgojo učencev. Podružnična šola v Dolenji Nemški vasi pa nima niti telovadnice ne zunanjega igrišča. Rp£RC IZ MAolrl OiSCIN lUfli Vse kočevske poti vodijo k turizmu Z razprave v izvršnem svetu in na sestanku Gibanja za razvoj Kočevske KOČEVJE - Minuli četrtek so na občinskem izvršnem svetu med razpravo o še nesprejetem občinskem proračunu posvetili veliko pozornost turizmu, in sicer tudi zato, ker je v predlogu proračuna predvidenih 500.000 tolarjev za sofinanciranje programov razvoja turizma. Mnenja, kako najti pravo pot za razvoj turizma, pa so bila nekoliko različna. Tako je na primer predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič opozoril, da je v programu revitalizacije občine dobro obdelano tudi področje turizma, le nekoga je treba na občinski skupščini zaposliti, ki bo tiste zamisli uresničeval. Predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek pa je dodal, daje potrebno poživiti delo turističnih društev, ustanoviti še nova in jih povezati v občinsko turistično zvezo. V razpravi so nekateri opozorili, da so v občini v zadnjih letih oz. desetletjih že določevali tako imenovane nosilce turizma. To so bili najprej Hotel Pugled, potem Avto Kočevje pa Oprema, a s turizmom ni bilo nič oz. je bila le izguba, saj so vsi nosilci tako rekoč propadli. Zdaj se trudi s turizmom M-KG, ki je že dosegel nekaj uspehov, a še premalo. Tudi gozdarji dajejo velik poudarek turizmu, a z njim nimajo dohodka. Končno so sklenili, da bodo prihodnjo sejo posvetili le turizmu, saj je to pomembna gospodarska panoga. Istega dne zvečer pa so o turizmu razpravljali še na sestanku Gibanja za Ivan Brečko Partizanom so se malo zlagali Ivanovi spomini na vojno in na rudarska leta SELCE NAD BLANCO -Ivan Brečko iz Selc nad Blanco si ni izmislil ne zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki so se ga letos poleti spomnili po svetu z velikimi proslavami, ne kopanja premoga na Senovem. Toda bil je zraven, ko so se ameriške, britanske in kanadske čete 6. junija 1994 pojavile na severni obali Francije in bilje tudi rudar v senovškem premogovniku, slednje po vojni. Zdaj 73-letni Brečko je sicer kmečki možakar, kot jih je še nekaj v svetu ob Savi in pod Bohorjem. Čete Eisenhoweija in Mont-gomeryja je Brečko gledal z nemške strani, kajti Nemci so ga med vojno prisilno mobilizirali v Avstriji v svojo vojsko. Toda kmalu se je znašel prav v družbi zaveznikov. Potem ko je nemška obalna obramba morala popustiti, je Ivan marširal na jug Francije, lam je bil neki “lager 404”, in v to taborišče za nemške ujetnike so Američani strpali tudi Ivana, ko so ga ujeli. Thm ob treh piškotih in zajemalki riža Ivanu ni bilo posebno veliko do humorja. Šele ko se je vrnil domov v Selce, je lahko povedal kakšno šalo in celo malo zabavljal. Iskal je delo. Ni in ni ga mogel dobiti, češ da je bil v nemški vojski. In ker povojna oblast za njegove prošnje ni imela posluha, je državnim uradnikom zabrusil: “Partizanom ste obljubljali, da jim po vojni ne bo treba delati, ker bodo Nemci delali zanje. Na, zdaj so pa ravno partizani prvi dobili delo.” Pozneje je Brečko le dobil delo v senovškem rudniku, kjer je potem kopal več kot 30 let. L. M. Gibanje podpira Gibanje za razvoj Kočevske podpira akcijo za spremembo zakona o denacionalizaciji JESENSKE KULTURNE PRIREDITVE Letošnjo jesen bo v Osilnici kar pestro, saj pripravljata Civilno gibanje za Osilniško dolino in TUristično društvo iz Osilnice vrsto prireditev, tako za domačine kot za obiskovalce doline. Prva prireditev bo že v soboto, 24. septembra, ko bo pohod planincev po obronkih Borovške gore nad dolino, in to od Šajbnika prek Moža, Krokarja do Krempe. Zbor planincev je ob 9.30 v Osilnici. Za manj vzdržne je namenjen pohod s Čačiča na Šajbnik in nazaj ali, če bo interes, iz Bosljive Loke na Krempo in nazaj. Pozor na potni list! V nedeljo, 25. septembra, bo ob 10. uri zapel v osilniški cerkvi ženski pevski zbor “Ivan Grbec” iz Škednja pri Trstu. j q KRVODAJALSKA AKCUA V SEVNICI treba začeti z načrtnim delom, k čemur pa je potrebno pritegniti vse, ki delujejo na tem področju. J. PRIMC razvoj Kočevske. Ugotovili so, da so tudi pobude Gibanja pripomogle, da se dokončuje obkolpska cesta od Petrine do Mirtovičev, v Kostelu je odprto gostišče Grajski hram s prenočišči, v Kočevju je prenovljen hotel Valentin, na Mlaki postavljajo bru-narico-gostišče, v Kočevju in okolici je bilo več prireditev. Glavna ugotovitev pa je, da se ne kaže zanašati na slučajne (prehodne) goste, ampak je Iz KS Osilnica DA NE BO ZAMERE - V nedeljo je bil sestanek za območje vaškega odbora Bosljiva Loka, na katerem so se imetniki parcel ob trasi ceste Sro-bolnik-Mirtoviči s predstavniki KS ali o \ KOČEVJE - Na zadnjem sestanku Gibanja za razvoj Kočevske so se dogovorili, da bodo podprli akcijo za zbiranje podpisov za spremembo zakona o denacionalizaciji in hkrati skušali izpeljati že lani na občinski skupščini izglasovani sklep o zbiranju 5.000 podpisov za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Za prvi zakon je treba zbrati 5.000 podpisov v vseh Šloveniji do 20. oktobra (v Kočevju so sklenili, da jih bodo zbirali do 15. oktobra), za drugega pa rok ni določen. O zbiranju podpisov za spremembo zakona o denacionalizaciji mnenje na sestanku ni bilo enotno. Nekateri so zagotavljali, da ne bodo podpisali, ker ni nikjer zagotovljeno, da bodo upravičenci res dobili pravično odškodnino, saj naj bi država dala le obveznice, nikjer pa ni rečeno, da za njihovo vrednost jamči država. Podpisali bi le, če država jamči, da bodo prizadeti res dobili pravično odškodnino. Soglasna pa je bila podpora za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdovih, saj so zdaj kočevski kmetijci in kmetje brez zemlje in gozdarji brez gozdov. Gozdarji za gozdove že plačujejo državi najemnino, podobno pa se obeta kmetijcem, saj naj bi samo M-KG plačal za 200 milijonov tolarjev najemnin na leto, kar je toliko, kot zdaj vlagajo za razvoj kmetijstva. Ob tem so kritizirali tudi občinski izvršni svet, ki lanskega sklepa občinske skupščine o zbiranju 5.000 podpisov ni začel niti uresničevati. Zahtevali so, naj se ta akcija izpelje. Kritično so spregovorili tudi o neresnem odnosu delegatov občinske skupščine do udeležbe na sejah in glasovanjih. j pR,MC Osilnica dogovarjali o ureditvi dostopov do svojih parcel ob tej cesti, ki jo dokončujejo. Želijo namreč preprečiti, da bi po otvoritvi ceste prišlo do raznih zamer in negodovanj. VRATA V DEŽELO PETRA KLEPCA - Bosljiva Loka oz. Mir-toviči so tako rekoč vrata v deželo Petra Klepca, ki bo kmalu prvič v zgodovini s cesto po slovenski zemlji povezana s Slovenijo. Tu se že pripravljajo na otvoritev te zveze s svetom, saj bo cesta dokončana (če ne bo nagajalo vreme) v začetku oktobra, otvoritev pa bo spet z ozirom na vreme nekje med 15. oktobrom in 15. novembrom. NOVE NALOGE - Tehnična dokumentacija za cestne povezave lokalnih in magistralnih cest od Petrine do Podplamne bo kmalu izdelana. Gre za sedanje in bodoče lokalne ceste, ki se bodo povezovale na sedanje in bodoče regionalne ceste ob Kolpi in Čabranki po slovenskem obrežju. Na kmečkih igrah zmagal Veliki Osolnik Drugi so bili Slemenci RIBNICA - Na nedavnih kmečkih igrah v Ribnici je zmagala ekipa Velikega Osolnika (pri Velikih Laščah), ki sije prislužila 24 točk, 2. so bila Slemena (22 točk), 3. Velike Lašče (21), 4. do 5. Kočevje in Ribnica (15), 6. Dobrepolje (10 točk). V posameznih disciplinah so bili po trije najboljši v tem zaporedju: cepljenje: Slemena, Kočevje, Velike Lašče; pletenica: Veliki Osolnik, Slemena, Velike Lašče; pajsanje: Veliki Osolnik, Velike Lašče, Dobrepolje; plezanje na mlaj: Veliki Osolnik, Velike Lašče, Kočevje. Priznanja najuspešnejšim je podelil Jože Benec, vodja svetovalne službe pri Kmetijskem zavodu Ljubljana. Denarne nagrade je prispevala Kmetijsko-gozdarska zadruga Ribnica in so znašale: za 1. mesto 15.000 tolarjev, za 2. mesto 10.000 tolarjev in za 3. 5.000 tolarjev. Jože Pa-hulje iz Otavic je vsem ekipam podelil svoje grablje. Pokrovitelji prireditve so bili Mercator, Kmečka družba, ČGP Kmečki glas, HKS in Zadružna kmetijska družba, ki so tudi prispevali nagrade. Na konferenci kaj malo novega Z novinarske konference o Riku, obrtni coni in cestah RIBNICA - Na tiskovni konferenci minuli petek so predstavniki občinske skupščine in republiški poslanec Benjamin Henigman skušali dati odgovore na nekatera vprašanja, ki te dni najbolj burijo duhove v ribniški občini. Ker so bile te zadeve tudi na dnevnem redu za včeraj sklicane seje občinske skupščine, bomo o tem podrobneje poročali prihodnjič. O stečajnem postopku Rika, ki najbolj buri duhove v občini, ni pravih podatkov, ker jih stečajni upravitelj organom občinske skupščine ni dolžan dajati. Stečaj bo trajal za obrate v Sloveniji še leto in pol do dve leti, izven Slovenije pa še precej dalj. Medsebojno nezaupanje bodo skušali omiliti z razgovori enkrat mesečno. O nekaterih protestnih sestankih krajanov itd. v zvezi z načrtovano gradnjo ceste Lepovče-Breg smo že poročali. Sestanki se nadaljujejo. Krajani izražajo bojazen, da bo cesta Breg-Lepovče in naprej carinska izpostava Hrovača-magistralna cesta postala ribniška obvoznica. Odgovorni pa zatrjujejo, da to ne bo res obvoznica (saj je ta predvidena pod Malo goro), ampak dovozna cesta za bodočo obrtno cono in do carinske izpostave. Na to, novo cesto bo torej usmerjen le del prometa za obrtno cono in carinarnico, ostali promet pa bo potekal kot sedaj. Z novo dovozno cesto bi bila torej razbremenjena predvsem Šolska ulica in bi se z njo zmanjšala nevarnost za šolarje pa tudi prometni hrup pri šoli. Dan je bil še odgovor na zastoj pri obnovi ceste Žlebič-Sodražica. O vzrokih zastoja v Sušju (Oberstar) smo podrobneje že poročali. Zdaj pa smo zvedeli, da se je zataknilo še v Žlebiču (križišče), kjer lastnik zemlje zahteva po 10 DEM za kv. m (gre za 110 kv.m), medtem ko so ostali dobili zemljo plačano, kot je ocenil sodni cenilec, se pravi po 3 do 5 DEM za kv.m. _________ J. PRIMC PREPOČASNA DENACIONALIZACIJA ZAVIRA RAZVOJ DRAGA - Krajevna skupnost Draga že dolgo načrtuje izgradnjo mrliške vežice tik ob pokopališču v Dragi. Bodočo vežico naj bi uporabljali vsi krajani KS, od koder bi pokojnike eljo sorodnikov prepeljali žinske grobove. Zaplete pa povzroča na želj ili v dru- zemljišče ob pokopališču. Gre za večji kompleks, kije bil nekoč nacionaliziran. Vse to je trenutno v lasti republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdQV. Še vedno pa ni ugotovljeno, ali obstaja dedič, ker do tega trenutka še nihče ni podal zahtevka za vrnitev. Krajevna skupnost bi že letos začela z deli ali pridobila vso potrebno dokumentacijo in, če dedičev ne bo, jim bo RS to zemljo odstopil, kar pa lahko traja v nedogled. Seveda pa ni sporna samo ta zemlja. Krajani bi radi, da jim RS vrne nekdanje vaško premoženje, to pa so strnjeni gozdovi, ki so bili nekoč pašniki. A. K. SEVNICA - V prostorih tukajšnjega TVD Partizan bo v torek, 27., in v sredo, 28. septembra, že od zgodnjih dopoldanskih ur potekala krvodajalska akcija. Območna organizacija Rdečega križa Sevnica vabi vse redne krvodajalce in tiste, ki bi se jim želeli pridružiti v plemenitem človekoljubnem dejanju. OO RK vabi vse, ki bi radi kaj več zvedeli o uspešnem presajanju krvi in delov človekovega telesa, naj prisluhnejo v nedeljo, 23. septembra, ob 11. uri oddaji v živo na sevniškem radiu. Sodelovala bosta strokovna sodelavka RKS Herta Štu-flek in zdravnik specialist mr. dr. Jurij Pesjak iz Sevnice. VRTILJAK 94 KLJUBOVAL VREMENU - Vesela otroška prireditev Vrtiljak 94 se je v soboto popoldne pri sevniškem otroškem vrtcu Ciciban odvrtela navkljub muljastemu vremenu in skoraj povsem tako, kot so si zamislili organizatorji - ZKO, VVZ Ciciban in osnovna šola Sava Kladnika iz Sevnice. Otroci so bolj ali manj razposajeno sodelovali in uživali v različnih delavnicah: likovni, slikarski, fri-zersko-kozmetični, računalniški in tehnični (na posnetku). Zabavali so se z ansamblom Magic, Romano Kranjčan, plesno skupino, čarovnikom Nikom in jeseniškimi gledališčniki. Pozorno so prisluhnili pravljicam Janeza Bitenca, naposled pa ugotovili, da modna revija najmlajših v oblačilih Jutranjke in obutvi Kopitarne vsekakor spada na Vrtiljak. (Foto: P P) Bo, če bo denar Krivdo za zamudo telefonije prelagajo zdaj na enega, zdaj na drugega LOŠKI POTOK - Potočani nemočni stresajo jezo zdaj na enega, zdaj na drugega naslovnika, ki jim je nekako pred petimi leti, ko je bil izglasovan samoprispevek, ravno na račun telefonije obljubljal novo telefonsko centralo in vsaj nekaj sto priključkov. Samoprispevka ni več. Z njegovo pomočjo so zgradili omrežje v Ribnici in razširili centralo, nekaj podobnega so naredili tudi v Sodražici, v Loškem Potoku pa nič. Vesti, ki pricurljajo iz uradnih virov, pa za dežurnega krivca delajo KS Loški Potok, češ da ni postorila vsega, kar je v njeni pristojnosti. Taka namigovanja pa vodstvo krajevne skupnosti odločno zavrača. Vprašanje, zakaj z deli ne začno, je KS Loški Potok poslala na PTT aprila 1993. leta. V odgovoru beremo sledeče: V planu PTT podjetja iz Ljubljane je predvidena zamenjava telefonske centrale v Loškem Potoku, ki bo imela 800 priključkov, izgradnja optokabla na relaciji Sodražica-Loški Potok ter povečava krajevnega kabelskega in naročninskega razvodnega sistema. Takrat so zapisali, da bi to stalo 74 milijonov tolarjev. Realizacija naj bi se izvršila v letu 1994, če bodo za to sredstva. Da bi pomirili duhove, pa bi bilo PTT podjetje dolžno pojasniti, kaj je vzrok neizpolnjenim obljubam in kdaj bo načrt resnično UreSničen’ A. KOŠMERL Potočani malo (in vse manj?) berejo tisk O domačih dogodkih redno poroča le Dolenjski list LOŠKI POTOK - Majhna raziskava na štirih prodajnih mestih in na pošti, koliko in kaj Potočani prebirajo, je pokazala, da je vse manj dnevnega tiska, še manj pa revialnega. Pri dnevnem časopisju prednjačijo Novice s 40 izvodi dnevno, Delaje 16 izvodov, Slovenca 15, Dnevnika 7 in Republike 2 izvoda, skupaj torej 80 izvodov dnevno, in tako pride na vsakega 22. prebivalca en izvod dnevno. Tedensko prihaja v kraj 449 izvodov raznih časopisov. Z 168 izvodi prednjači Nedeljski, sledi Družina s 126 izvodi, Dolenjski list (40), Kmečki glas (40), Jana (18), Štop (9) in Antena (10). Mesečno prihaja največ Ognjišča, in sicer 222 izvodov, na drugem mestu je Obramba s 50 izvodi, 30 izvodov je Svobodne misli, 25 izvodov revije Prijatelj in 14 izvodov Naše žene. Iz tega sledi, da Potočani zelo malo prebirajo dnevno časopisje, tedniki so primerno zastopani, statistično gledano, ima vsaka družina vsaj en izvod na teden. Prodajalci pa trdijo, da vsa prodaja strmo pada. Treba pa je omeniti, da o kraju in dogajanjih v občinskem središču in sosednjih krajevnih skupnostih redno poroča samo Dolenjski list. A. KOŠMERL SKUPAJ NA TURISTIČNI SEJEM KOČEVJE - Že nekaj časa je razširjeno mišljenje, vsaj med turističnimi delavci, daje potrebno, da se občine Kočevje, Ribnica in Grosuplje povežejo v turistično regijo, saj njihove naravne značilnosti in prometne povezave tvorijo neko celoto. Tako so se pred nekaj dnevi sestali predstavniki omenjenih občin. Prisoten je bil tudi zastopnik TD Rašica, saj tudi to območje, ki pripada občini Ljubljana-Vič, turistično gravitira v to regijo. Srečanje je bilo na lepo urejeni Muljavi, saj je občina Grosuplje koordinator vseh teh aktivnosti. Na tem sestanku so se dogovorili, da se gre v skupen projekt, kar pomeni, da naj se zbere informativno gradivo, ki naj bi vsebovalo turistično ponudbo celotne novoorganizirane regije. V roku enega meseca mora vsaka občina izdelati svojo turistično ponudbo, nakar bi se ponovno sestali skupaj z oblikovalci tovrstnega gradiva, kjer bi vse te zadeve koordinirali. Ta propagandni material naj bi bil gotov vsaj do sejma Alpe-Adria, ko naj bi ta regija pripravila skupen nastop na omenjenem sejmu. EC. (Drobne iz Kočevja C MESTO ALI SVINJAK? - Ko- | čevje je bilo pred tridesetimi leti eno j najlepših slovenskih mest. Danes pa je polno smeti, saj Romi komaj sproti čistijo za kulturnimi domačini in pripadniki drugih narodov. Najbolj pa je zasmeteno okoli kočevskih šol, ; kjer bodoči intelektualci zelo uspe- j šno spreminjajo mesto v svinjak. VSE PRIREDITVE HKRATI -Pred kratkim je bilo v okolici mesta tekmovanje najboljših oračev Slo- ; venije, konjeniške dirke, športne igre ! ZL SD in še likovno srečanje “Misel in korenine”. Organizatorji so zaključke ali otvoritve teh prireditev nenavadno natančno “uskladili”, saj so j vse napovedali za 18. uro. Podobno , je bilo naslednji dan do minute na- : tančno “usklajeno” oboje ob 11. uri: ; srečanje taboriščnic v Verdrengu in proslava 18. divizije v Koprivniku. Zupan je ugotovil, da tako ne bo šlo več naprej in da bo pri občinski sku- s pščini neka služba morala prireditve časovno usklajevati. USPEŠNA HARMONIKARJA-Brata Veblcta sta na nedavnem tekmovanju harmonikarjev v Hinjah v skupini najstarejših (prek 40 let) zasedla tretje mesto, v Attilisu v Italiji pa sta v skupini B zmagala. Zdaj še po- < gosteje postopata tudi na raznih pri- [ reditvah. OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA - Po čem sklepaš, da so Kočevarji nepismeni? - Ker že skoraj leto dni zbirajo tistih 5.000podpisov za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdovih. • Kakor si sejal, takobošžel. (Ru-fus, rimski konzul) Ribniški zobotrebci DOVOZNA CESTA NI OBVOZNICA- Na območju Lepovčso se razvnele ostre razprave proti ribniški obvoznici. Na občinski skupščini pa pravijo, da ne gre za obvoznico, ampak za dovozno cesto do bodoče obrtne cone, in da bodo prizadevanja v zvezi z dovoznico na- ; daljevali, saj uradno niso dobili no- . benega protesta. POTRJEN DIREKTOR HY-DROVODA - Odgovorni organ ribniške občinske skupščine je potrdil, da bo Janko Veber še naprej direktor Hydrovoda Kočevje-Ribnica. ZLATOROGOVO KRALJESTVO KONČNO POD STREHO -Igra “O zlatorogovem kraljestvu” je zaradi dežje ob praznovanju 100-let-nice lovstva odpadla oz. bila preložena. Odigrali so jo 8. septembra. Kar precej domačinov, ki bi jo radi videli, pa na predstavi ni bilo in čakajo na ponovitev. KMALU ŠKRABČEVA PROSLAVA - Poročali smo že, da so spomin na jezikoslovca Stanislava Škra-bca dostojno proslavili v občini Nova Gorica. Zdaj je na vrsti občina Ribnica, kjer je bil Stanislav Škrabec pred 150 leti rojen. Dokončni razpored proslavljanja še ni znan. Sevniški paberki) KALKULACIJA - Priznani geograf, ekolog in politik dr. Avguštin Lah je ob otvoritvi likovne razstave svojih del vse niški galeriji na gradu (odprta bo do 20. oktobra) prostodušno priznal, v kakšni zagati se je znašel, ko ga je kmalu potem, ko je ' po 2. svetovni vojni slekel partizansko uniformo, takratna oblast z dekretom poslala v sevniško Kopitarno, da bi jo znova postavil na noge. “Tb-varno smo obnovili, potem je začela delovati in tukaj sem začel tudi nabirati izkušnje. Kako hudo je bilo zame, ki sem bil odgovoren za delo v tovarni, pa so mi naročili, naj izdelam - kalkulacijo. Moram reči, da v srednji šoli take besede še nisem slišal in sem se praskal po glavi, kaj naj bi to bilo. Tako smo se pač tiste čase učili. In prav zaradi tega in neštetih takih vprašanj, ki sem jih moral raziskati, sem tudi začenjal študij,” je zaključil anekdoto dr. Lah, zelo vesel snidenja s Sevničani, posebej z nekdanjimi sodelavci. CISTERNA - Nova cisterna sev-niških gasilcev bo zaradi zamude mariborskega Karoserista prispela v Sevnico s precejšnjo zamudo. Vsekakor pa upajo, da se bo to zgodilo pred (letošnjim!) občinskim praznikom. In ker so ob tako veliki naložbi vedno dobrodošli prostovoljni prispevki, bodo gasilci te dni začeli z zbiranjem po blokih in hišah. Vsem darovalcem bodo izročili lično zahvalo oz. potrdilo, da bodo lahko tudi svojim potomcem dokazali, kako široko srce (in debelo denarnico) so imeli davnega leta 1994. Podpredsednik GD Sevnica Lojze Motore je zadnjič povedal, da mu je upokojeni medobčinski gradbeni inšpektor Stane Kočevar dal prvi prispevek -1.000 tolarjev, čeprav mu takrat še ni mogel izročiti takšnega potrdila. Kakor da bi dobrodušni Stane vedel, da se mu življenje izteka in da ne bo dočakal nove cisterne. iz bi st m vs P: dl st Pi Pi i'SV S5'5'»5?3 S-V •£? ”5 JT 3 JT 3 Z--5 3 S ~ £- H =5 “S 5T3.5 * 5 £ ‘2.5P2. Ov'8-3. a I g- = g O Z " -=-S. K 3 S. 3 e £ S 3.V K g ŽT o S g ° Q-ET » => g. 07? Krške novice ) DOPISNIK - Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je krški župan nekega poletnega dne zadrževal Pred krškim hotelom v družbi ljudi, W so bili zagotovo Nemci. Več o zadevi bi že prebrali v Našem glasu, če bi le-ta poleti izhajal. Ker gre za Nemce, se lahko zgodi, da bo reportaža prej objavljena v Sternu. ZAUPNO - Zaupna je tudi novica o razlogih, zaradi katerih so razrešili direktorja krške Kmečke zadruge Franca Cešnovarja. Pravijo, da ■z utemeljenih razlogov, namreč zaradi nepravilnosti v poslovanju zadruge. V Posavskih mušicah smo brali, da je sklepal za zadrugo škodljive pogodbe, med drugimi tudi s podjetjema Gea z Rake in Bilans iz Dolenje vasi pri Artičah. Če pustimo °b strani direktorjeve poslovne odnose s firmo v hiši nekdanjega sodelavca na občini, je ob zamenjavi nasula še druga nepopravljiva škoda. Člani upravnega odbora so brezobzirno pretrgali pristne poslovne vezi, ki jih je direktor zadruge navezal z direktorjem podjetja Gea. Delovala in mislila sta usklajeno, da je kaj. Ce ne bi imela istega imena in naslova, bi človek še mislil, da sta idealna poslovna partnerja. POSEL - Nič hudega sluteči kupec rabljenega avtomobila je šel zadnjič pogledat na krški avtomobilski sejem. V žepu je imel 4.000 mark, s sabo pa tudi veliko smolo. Nobene lade za vrednost izpod svoje vsote ni mogel dobiti, čeprav je natančno pregledal razstavljeno blago. Razočaranja ni mogel skriti, še posebno po-'em, ko je opazil, da se izpod bližnjega šotora veselo smehljajo tuji ljudje. Vsaka poceni lada gre namreč z njimi, saj so postale priljubljeno blago ukrajinskih prekupčevalcev. Gre pač za ruski avto in zanj, če ga uvozijo v svojo domovino, ni potrebno plačati carine. Priložnost za prodajo torej! PD BOHOR SENOVO SLAVI 40-LETNICO SENOVO - Planinsko društvo Bohor Senovo vabi vse člane planinskega društva in goste na svečano proslavo z razvitjem praporih 40-letnici ustanovitve društva. Dogodek bo jutri, 23. septembra, ob 19. uri v Domu XIV. divizije na Senovem. V soboto ob 11. uri bodo planinci svoj jubilej počastili še z otvoritvijo novega prizidka pri koči na Bohorju. danes pridejo v KRŠKO sindikalisti KRŠKO - Danes od 10. uri se je v prostorih krškega kulturnega dobra začela 2. skupščina Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. Delegati naj bi sprejemali poslovnik, izvoli-1' organe skupščine, sprejemali poročila o dosedanjem delu, razrešili dosedanje člane organov in izvolili nove ter obravnavali in sprejeli programske usmeritve za delo v naslednjih štirih letih. Novo v Brežicah ) CENTER - Te dni se je zdelo, da sta se občina in država preselili v Pišece. Ne toliko zaradi trgatve, v katero so predčasno zaradi nesramne gnilobe prisiljeni vinogradniki, kot zaradi moža, ki je že cez 70 let pokojnik, pa so se zdaj ljudje spet spomnili, da je njegovo delo bolj Pomembno, kot si je celo sam mislil, IZGUBILI SO GA - Pišečka osnovna šola se je že pred drugo svetovno vojno imenovala po Maksu Pleteršniku. Ista šola seje imenova-a po njem tudi pred slovensko vojno in se tako imenuje tudi zdaj. Nikoli m nikjer pa nihče rad ne prizna, da s a demokratični val in bolestna želja po rušenju vsega starega za krajši čas odplaknila tudi gospoda Plcteršnika jz naziva pišečke šole. V času, ko je Ho moderno zamenjati vsa imena, o se Solniki odločili, da bodo osnovne šole imenovali samo po kraju, vse potrebne in nepotrebne dodatke Pa bodo opustili. 'Ihko se je zgodilo, na so Pišečani izgubili Pleteršnika. K reč> so kmalu spoznali napako in jo Popravili. Pravzaprav še več kot po- PO STAREM - Pišece so opravile astavljene naloge in svojo dolžnost 5 rojaka. Nekateri drugi za razliko n njih še vedno niso nakazali obeljenega. Kljub temu Ciril Kole-n>k še vedno ostaja na čelu breži-,*eBa izvršnega sveta in Milan Kučan e vztraja na mestu predsednika dr-ave. Njsta zamenjana, ker Kolešnik , *"■ Imel na republiki tako dobrih . dejavcev in ker Kučan ne bi znal =rati brežiške igre. "1SOKA POLITIKA - Oba zgolj *me.niena sta se srečala v Pišecah. atije je potekalo v prijetnem in lol uenem vzdušju, čeprav je trajajo c kratek čas. Kučan je takoj vpra-•j'a Koležnika, če ne igra nogometa. tc.'"n je odgovoril, da ima ob dveh ?akr'°' ^ *em ie v’soka politika MM* iz naših oačm MU Po jagodah tudi trženje jabolk? Krško podjetje TEon že pelje projekt proizvodnje izvensezonskih jagod v Sloveniji -TEženje odvisno od organizacije in stikov s tujino - Uidi jabolka bi lahko prodali! KRŠKO - V teh dneh so zacvetele jagode v okrog 40 nasadih (s skupno površino 10 ha) po vzhodni Sloveniji. Gre za proizvodnjo v tunelih po italijanski tehnologiji, ki daje sadeže izven glavne sezone. Projekta seje, potem ko je pridobilo podporo na ministrstvu za kmetijstvo, lotilo krško podjetje Tbon. Glede na višino vlaganj je projekt ocenjen za trenutno enega največjih v slovenskem kmetijstvu. Zastavljene naloge dobro tečejo, tako da bodo pridelovalci prvi pridelek začeli obirati že sredi letošnjega oktobra. Projekt je plod večletnega dela podjetja Tron z lastnikom in di-rektorjem inž. Petrom Jankovičem na čelu ter dobrega sodelovanja z italijanskimi partnerji. Vse to je omogočilo prenos sodobne tehnologije pridelave jagod v Slovenijo in dalo tudi garancijo tujega partnerja za prodajo vsega pridelka. Kot pravi Peter Jankovič, ima njegovo podjetje trenutno največje načrte s tem projektom, o katerem bomo še pisali v eni od prihodnjih Prilog. Sicer pa se ukvarjajo še z marsičim drugim. Tako že pet let brez kakršne koli državne pomoči vsak mesec izdajajo strokovno revijo Sad. Ukvarjajo se tudi z založništvom in publikacijami, izdajajo oglasnik v barvah in pripravljajo prospekte. Izdali so knjižico o varstvu sadovnjakov in vinogradov pred škodljivci, ki je že razprodana, o pridelovanju leš- IVAN LACKOVIC V GALERIJI MEKE BREŽICE - Brežičanom in vsem ljubiteljem umetnosti v bližnji in širši okolici se spet obeta zanimiv kulturni dogodek. Zanj bo poskrbela zdaj že uveljavljena brežiška Galerija Meke, ki bo v torek ob 17. uri za novinarje in druge goste odprla novo razstavo. Tokrat gre za razstavo zagrebškega slikarja naive Ivana Lac-koviča - Croate. Obiskovalcem bodo pokazali novo serijo slik, za kulturni program pa bo poskrbela Josipa Lisac. nikov in pred kratkim še o pridelovanju jagod. Tron uvaža in prodaja visoko kakovostne sadilne materiale od podlag do gotovih sadnih sadik in tudi trsnih cepljenk, poleg tega pa še sprem- Peter Jankovič Ijajoči repromaterial, kitajski bambus in zdaj še vse materiale za pridelavo jagod. “Svoj bodoči razvoj vidimo predvsem v uvozu novih sort in nove tehnologije ali novosti v pridelovanju. Ne delamo kot svetovalna služba na terenu, vendar imamo navado, da kupce podučimo o tem, kako se ravna z materialom, ki ga kupijo pri nas,” pravi Jankovič. Prvi v Sloveniji so kupcem ponudili sadike za drobno prodajo v vrečkah s substratom in opremljene s slikami. Čeprav so jih VZAJEMNO V SENCI - Kostanjeviška Forma viva je bila med uradnim delom zbora SKD začasno v senci znanih govornikov. Med osrednjo prireditvijo smo ugotovili, da je senca vzajemna. Tudi udeleženci zbora so bili v senci Forme vive, in to iz enega samega razloga - ker je sonce močno pripekalo! Kot smo zvedeli na konferenci za novinarje, je kostanjeviški grad zelo primemo okolje za organizacijo take prireditve. Vse kaže, da so se izpolnile tudi želje ravnatelja tamkajšnje galerije, da vse skupaj ne bi bilo podobno vaški veselici, ampak kulturnemu dogajanju. Kako bo z nekimi drugimi upi, še ni znano. Galerija Božidar Jakac bi namreč rada prišla do denarja, ki ji bo zagotovil obstoj v sedanjem okolju. (Foto: B. D.-G.) Ob obisku papeža točili bizeljsko peneče vino Iz Isteničeve Šampanjske kleti naravnost v Zagreb BIZELJSKO - O papeževem obisku v Zagrebu se je v medijih poročalo na dolgo in široko, zato je dogodek, s katerim so Hrvatje obeležili tudi 900-letni-co zagrebške nadškofije, dobro poznan. S svojo prisotnostjo so ga počastili številni cerkveni dostojanstveniki iz vse Evrope in najvidnejši hrvaški politiki. Za Slovence je zanimiv podatek, da so ob tej priložnosti v Zagrebu stregli slovensko peneče vino z imenom Mimara 1990, ki so ga posebej za svečani dogodek pripeljali iz poznane Šampanjske kleti Istenič v Stari vasi na Bizeljskem. Kot pravijo Isteničevi, so bili odzivi na ponujeno vino zelo dobri. Peneče vino Mimara 1990 so v Zagrebu lepo sprejeli in mu vsi po vrsti prisodili izjemno kakovost, s čimer so dali posebno priznanje slovenskemu vinarstvu in seveda tudi Šampanjski hiši Istenič. Tudi to potrjuje, da so se odločili za pravo pot, ko so začeli posebej pazljivo nadzirati celoten postopek izdelave penečega vina. Še zlasti so pozorni v času, ko vino leži v' stiku s kvasovkami, saj je ravno ta moment zelo pomemben za izboljšanje kakovosti penečega vina. Isteničevi so že napolnili posebno serijo 6.000 steklenic penečega vina, ki bo zorelo do leta 2000 in s katerim bodo nekateri izbranci nazdravili novemu tisočletju. Poleg tega so, kot sami pravijo, v hiši ustvarili eno najimenitnejših penečih vin. Poimenovali so ga “Zlata marka” brut de brut 1990 in ga bodo javnosti prvič predstavili konec meseca oktobra. pozno dali v prodajo, so zaloge razprodali v 10 dneh. V podjetju Tron se zdaj vse vrti okrog projekta izvensezonske pridelave jagod, ne samo okrog priprave nasadov, poučevanja o pridelavi, ampak tudi okrog pridobivanja republiških sredstev za projekt. Država naj bi po posameznih postavkah (iz- * Za nekatere sadjarje bi utegnilo biti zlasti razveseljivo, da se agronom Peter Jankovič ukvarja tudi z mislijo, da se bi lotil še trženja jabolk. Prepričan je, da bi slovenska jabolka zaradi kakovosti sadežev in visoko razvite tehnologije pridelave lahko našla kupce v tujini. “Kaj pa za Evropo pomenijo tako majhne količine sadja? Prepričan sem, da ga s pravim pristopom ne bi bilo težko prodati. IVeba pa je prepričati kupce in se pri tem bolj organizirati in potruditi,” meni. gradnja namakalnih sistemov, priprava zemljišča, trženje) sofinancirala do 30 odst. naložbe, ki znaša 100.000 mark nao hektar. B. DUŠIČ-GORNIK PRVAKI DIRKALIŠČA KRANJ - V petek je na kranjskem kolesarskem dirkališču potekalo državno prvenstvo, na katerem so se iz novomeške Krke in krškega Savapro-jekta najbolje odrezali dečki A in dečki B. Pri dečkih A so postali držvni prvaki v ekipni vožnji člani Savaprojekta: Vižitin, Četrtič, Zagorc in Žnideršič. Pri dečkih B pa je naslov pripadel No-vomeščanom. V zasledovalni vožnji članov na 4.000 metrov, kjer je zmagal Rovšček iz kranjske Save, je bil krkaš Filip 3. ter Glivar 6. Pri starejših mladincih na 3.000 metrov sta bila No-vomeščana Derganc 2. in Gašperin 5. Naslov državnega prvaka pri mlajših mladincih na 2.000 metrov je osvojil Peter Ribič iz novomeške Krke, drugi je bil njegov klubski tovariš Andrej Filip. Marko Golobič iz Savaprojekta je osvojil 5. mesto. V disciplini 1.000 metrov z 200 metri Sprinta je bil pri članih Mervar 3. in Puš 4. Pri starejših mladincih je bil Četrič iz Savaprojekta 2. Med mlajšimi mladinci sta bila krkaša Macele in Ribič 3. in 4., član Savaprojekta Dular pa 5. Tisoč metrov na čas pa so naši kolesarji odpeljali takole: pri članih je bil Mervar 5. in Puš 6., pri starejših mladincih Gašperin iz Krke 5., pri mlajših mladincih na 500 metrov Krčan Dular 4. in Novomeščan Macele 5. SKOK NA LISCO SEVNICA - 25. septembra ob 1L uri bo na Glavnem trgu start 3. kolesarske gorske dirke Skok na Lisco, ki jo organizira KK Savaprojekt Krško, sponzorira pa sevniška občinska skupščina. Na progi do 948 m visoke Lisce se bodo pomerili tekmovalci in rekreativci, razvrščeni v sedem kategorij. Naš glas je zdaj dobil novega lastnika Sestavljajo ekipo in si nabirajo bralce KRŠKO - Časopis Naš glas, ki je dolga leta izhajal kot delegatske informacije krške skupščine, je potem, ko je občina ukinila INDOK center, postal del krškega zasebnega podjetja IR inženiring. Na poslovnem in družabnem srečanju s sedanjimi in bodočimi poslovnimi partnerji je urednik časopisa Ivan Kastelic povedal, da je Naš glas časopis za Posavje pa tudi za okolico Šentjerneja in Kozjega. Od naslednjega tedna naprej bo časopis izhajal tedensko. Trenutno natisnejo 3.000 izvodov, od tega jih je 1000 namenjenih naročnikom, ostalo prodajajo preko Delove mreže. “Če bi nam uspelo doseči, da bi vsako drugo gospodinjstvo (v Posavju jih je 23.000) kupovalo časopis, bi bilo to že veliko,” je dejal Kastelic, ki pričakuje, da bo Posavje solidarno s svojim časopisom. V uredništvu se trenutno organizirajo ter se borijo za boljšo kakovost in večje število bralcev. Kot je dejal direktor IR inženiringa Jože Kos, nameravajo poleg urednika zaposliti še lektor-ja-korektoija, novinarja ter ad-ministratoija-komercialista, poleg tega pa si bodo v veliki meri pomagali tudi s pogodbenim delom. In kako to, da je IR inženiring prevzel časopis? “Ukvarjamo se z nepremičninami in z upravljanjem stanovanj, zato potrebujemo dobro fotografijo in veliko prostora za komuniciranje z našimi strankami, uporabniki. Predvidevamo, da bo časopis posloval z ničlo, mi pa bomo kljub temu imeli posredno ekonomsko korist,” je dejal Kos. B. D.-G. AKTUALNO TO POLETJE - Lojalni državljani vpisujejo certifikate. Kraj dogajanja: Krško. Romom, ki so tudi sami bolj mobilne sorte, je najbolj na roko mobilna pisarna. “Certifikat je denar in denar ne smrdi," so rekli pri Niki. (Foto: B. D.-G.) NOVE UČILNICE ŽE, TELOVADNICA ŠE NE DOBOVA - V Dobovi še vedno potekajo dela pri gradnji nove športne dvorane pri osnovni šoli, ki naj bi jo dokončali do občinskega praznika konec oktobra. Ta čas pa imajo učenci že pouk v dograjenih šolskih prostorih, vendar zaenkrat še s staro opremo v učilnicah, saj je za novo ob veliki naložbi zmanjkalo denarja. Dobovčani so se predvsem ušteli, ker so računali na sredstva od prodaje stavbe stare dobovske šole. Za to žal ni zanimanja, čeprav so ceno že spustili od 50 na 35 milijonov tolarjev. GODBI PRED JUBILEJNIM LETOM - Nenehno zaposleni godbi na pihala iz brežiške občine: pihalni orkester iz Kapel in gasilska godba iz Loč pri Dobovi, bosta prihodnje leto slavili obletnico obstoja. Prva velja za najstarejšo na Slovenskem in ji bo 145 let, godba iz Loč pa bo proslavila svojo 75-letnico. Do proslave so si Ločani (na sliki s svojim podpredsednikom Vladom Deržičem) zadali dve nalogi: dograditev gasilskega doma in nabavo novih godbeniških inštrumentov. (Foto: M. Vesel) Odplake spuščajo, kamor nanese Nujna celovita izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav za mesto Brežice in okolico - Sedanji kanali so dotrajani, čistilna naprava pa preobremenjena - Konec stihije? BREŽICE - Če bi sodili po kanalizaciji, so Brežice tipično slovensko mesto, v katerem so vsty za silo skrbeli za vse, na sistematično in neškodljivo odvajanje odpadnih voda pa so pozabili. Na to je poleti opozoril Zavod za prostorsko načrtovale občine Brežice, kije dolžan pri izdelavi prostorskih dokumentacij poskrbeti za kanalizacijo. liga ne more storiti, ker seje doslej odvajanje odpadnih in meteornih voda reševalo na vsakem območju posebej, kakor je pač bilo trenutno najbolj primerno, in brez pomislekov o škodljivosti izpustov. Strokovni delavec Zavoda Branko Blaževič in direktor Dušan Blatnik sta iz navedenih razlogov dala izvršnemu svetu pobudo, da se pospeši izgradnja mestne kanalizacije s čistilno napravo. Del mesta sicer ima že zdaj čistilno napravo, ki pa je preobremenjena s fekalijami in meteornimi vodami in je že zdaj “pretočno gnilišče in ne čistilna naprava, vode na izpustu v vodotok pa niso ustrezno očiščene”. Logično torej je, da na obstoječo čistilno napravo ni mogoče več priključevati novih uporabnikov. Izpusti so za del mesta od Rolo-plasta do pošte speljani v Vrbino, iz glavnega kanala (Hrastina in staro mestno jedro) pa kar neposredno v Savo! Da taka “kanalizacija” onesnažuje vodotoke in podtalnico, je brez posebnega dokazovanja jasno. Omeniti pa velja še nevarnost posedanja objektov, na katero na osnovi primerov opozarjajo na Zavodu. Zaradi dotrajanosti kanalizacijskega sistema izpusti vode navlažijo in zabla-tijo zemljo v globini, kar lahko zmanjša nosilnost tal. Po mnenju Zavoda bi bilo nujno zamenjati obstoječe dotrajane kanale in poiskati skupno rešitev za kanalizacijo na celotnem območju mesta in okolice. Pri tem bi bilo treba upoštevati predvidene posege v prostor in zagotoviti ustrezno čiščenje odpadnih voda pred izpustom v vodotoke. Letošnjo pomlad je VGI Ljubljana že izdelal primerjalno študijo o odvajanju in čiščenju odpadnih in meteornih voda za to območje. Štu- dija ponuja variantne rešitve kanalizacije v Brežicah in v Dobovi ter v naseljih med obema krajema. Predvideno je več možnosti za postavitev čistilnih naprav in izgradnja najust- • V Brežicah menijo, daje treba čim-prej proučiti študijo, izbrati najugodnejše variante, pripraviti predlog vrstnega reda za izvajanje v letošnjem in v naslednjih letih in oceno potrebnih sredstev. Ker gre za veliko naložbo, bo uresničljiva le v daljšem časovnem obdobju, in to po posameznih odsekih. Le tako bi lahko občinski proračun prenesel obremenitev. Poleg denarja iz tega vira ngj bi večji delež sredstev zagotovili iz državnih virov. Letošnje razpise za dodelitev državnega denarja za te namene so Brežičani že zamudili, če bodo pohiteli z aktivnostmi in s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, pa morda ujamejo razpise v naslednjem letu. reznejše kanalizacije po različnih kri- terijih. B. DUŠIČ-GORNIK DOLENJSKI LIST 7 u jeti trenutek in g a oblikovati Ne zapsiati na fotografski papir le tisto, kar vidi kamera, ampak nanj ujeti to, kar vidi duša - To je razlika med kronistom in umetnikom NOVO MESTO - Te dni v pritličnih prostorih zavarovalnice Tilia razstavlja svoje slike mladi fotograf Borut Peterlin. Njegova razstava ni le prikaz tega, kaj in kako je sposoben s svojim fotografskim aparatom ujeti in v temnici tehnično in umetniško dodelati, temveč je tudi neke vrste vabilo sponzorjem, da prispevajo za fotografovo nadaljnje izobraževanje. Neke vrste razpis torej: to znam napraviti, v tem in tem se nameravam nadalje izobraževati, vi pa presodite, ali in koliko ste pripravljeni investirati, da bo zaželeni cilj dosežen. Pošteno! In prav je, da mladi človek zbere toliko poguma, da svojo “podobo na ogled postavi”. • Ker vemo, da danes marsikatera mlada roka dobi v roke skrinjico, v katero je moč ujeti fotografski zapis, a se le malo mladih odloči, da bi v to dejavnost usmerili življenjski cilj, nas zanima, kako seje vse skupaj začelo. “Doma sem iz Straže, s fotografijo pa sem se začel ukvarjati že v fotokrožku na osnovni šoli v Vavti vasi. Ko sem se vpisoval v srednjo šolo, si še nisem bil na jasnem, s čim naj bi se v življenju ukvarjal, sato sem se odločil za lesno šolo v Novem mestu. Medtem sem se izpopolnjeval v fotografskih tehnikah in začel razvijati lastno fotografijo, zlasti pa sem se za to navdušil, ko sem spoznal novomeškega fotografa Bojana Radoviča in preko njega še druge, ki se s fotografijo poklicno ukvarjajo.” • Je to botrovalo tudi odločitvi, da se fotografiji povsem posvetiš? “Gotovo me je v tej utrdilo, a da se ji bom poklicno posvetil, sem se odločil že nekako v drugem letniku. Potem je šlo vse moje delovanje v to smer. Vzpostavil sem stik z različnimi šolami in se odločil za to v Pragi. Seveda moja odločitev ni dovolj. Šola postavlja za vpis svoje pogoje. Interesenti smo morali poslati štiri vrste različnih fotogra-fij, ki pa naj bi jih vendarle kot neka rdeča nit povezovala ista tematika. Jaz tem dodal še lastno temo ter bil izmed številnih kandidatov z vseh koncev sveta sprejet. Med šestimi inozemci sva kar dva Slovenca. Dobro, da nisem vedel, da bo taka konkurenca, sicer bi bolj okleval.” • Katera šola je to in kaj pričakuješ od nje? “Toje akademija lepih umetnosti v Pragi ali na kratko FAMU. Je ena redkih tovrstnih šol. Šolnina je za naše pojme velika - k tem je treba prišteti še fotomaterial, bivanje in druge stroške - zato sem se odločil za triletni program, obstaja pa še možnost dveletne spe- cializacije. • To bo zate finančno vsekakor preveč? “Da, za začetek računam na pomoč Krke, Tilie, Adriatika in novomeške občine, potem pa bo veliko odvisno tudi od tega, kako se bom razvijal. Upam, da bom upravičil pričakovanja sponzorjev in da se jim bo vložek obrestoval, saj je možnost fotografije v umetnosti in reklami še zelo velika. T JAKŠE Borut Peterlin NOVOMEŠKI SIMFONIKI NA CD PLOŠČI - Te dni je izšla prva samostojna CD plošča, ki jo je pod umetniškim vodstvom in dirigentsko palico Zdravka Hribarja in z vokalno solistko Ireno Yebuah posnel Novomeški simfonični orkester. Izkušnje s snemanjem omenjeni orkester že ima, saj je že lani v sodelovanju z drugimi izvajalci posnel CD ploščo v čast petstoletnice kolegiatnega Kapitlja. Na pričujoči plošči je sedem skladb lahkotnejšega žanra, zadnjo med njimi - Pesem srečnega potnika - je na besedilo Severina Šalija uglasbil Zdravko hribar. Besedilo te pesmi in kratko zgodovino Novega mesta najdemo tudi na priloženem ovitku, na katerega licu je slika Novega mesta, delo fotografa Bojana Radoviča. ŽELEZNIK V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli tukajšnjega Zdraviliškega doma je prejšnji teden odprl prodajno razstavo svojih del slikar France Železnik. Že naslov razstave “Dolenjska v podobah Franca Železnika” pove, da ta slikar, nagrajenec letošnjega piranskega slikarskega ekstempora, z veliko vztrajnostjo in ljubeznijo črpa motive prav iz dolenjskega podeželja. Prodajna razstava štirinajstih Železnikovih del bo odprta do 14. oktobra. VPIS ABONMAJEV £ V DOMU KULTURE jj NOVO MESTO - Do vključno ju- “k tri je še možen vpis dosedanjega, po N tem datumu pa boste do 30. septem- • bra lahko vpisovali tudi nove gle- L dališke abonmaje za sezono 94/95. ! VaJ Istočasno boste lahko vpisali tudi nj| abonma 94/95 za komorne ansamble j k; Slovenske filharmonije. Oba abon- §ai maja lahko vpišete v sprejemni pisar- 0j ni Doma kulture vsak delavnik od 8. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, abo- p nmaje pa lahko rezervirate tudi po * telefonu št. 321-214. Slovenski grafični bienale zaprt Odmevna prireditev v domovini pridobiva tudi evropski renome - Publike sicer manj, kot je bilo pričakovati, a prireditev je dobra dolgoročna investicija kljub temu na zaključni prireditvi pritegnil publiko in je moral svojemu programu dodati še nekaj točk, a se je odkupil z odra šele s “svojo” Rib- niŠk°- T JAKŠE SLIKARSKO SREČANJE V ŠENTRUPERTU ŠENTRUPERT - V Šentrupertu so se v počastitev 950-letnice kraja sestali slikarji, ki so kakorkoli povezani s to pokrajino: likovni samorastnik Bogdan Breznik iz Trebnjega, slikar Janko Orač, pobudnik srečanja, iz Novega mesta ter akademska slikarja France Slana iz Ljubljane in Veljko Toman z Rakitne. Ustvarjali so na Hrastnem, na turistični kmetiji pri Gorenčevih, v petek, 23. septembra, pa bodo v stanovanjski zadrugi Šentrupert ob 18. uri nastala dela razstavljena. O delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, srečanje pa bo polepšala pesem okteta Lipa iz Trebnjega. Razstava bo odprta do konca septembra. EKSLIBRIS V FRANČIŠKANSKI KNJIŽNICI NOVO MESTO - V razstavnem prostoru franiškanskega samostana v Novem mestu bo v soboto odprta razstava ekslibrisov v knjigah samostanske knjižnice. Predstavljena bosta tudi dva nova ekslibrisa, ki ju je izdelal Ervin Kralj iz Maribora. Hkrati z ekslibrisoma se bo s ciklusom slik Dolenjske avtor predstavil tudi kot slikar. Razstava bo odprta v soboto, 24. septembra, ob 19.40 v frančiškanski cerkvi s kulturnim programom na orglah, postavljena pa bo do 23. oktobra. Ogled je možen ob nedeljah do 12. ure, ob delavnikih med 17. in 19. uro, po dogovoru s p. Felicijanom pa tudi drugače. MPZ LISCA VABI V SVOJE VRSTE SEVNICA - Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice želi okrepitve. Vse, ki imajo smisel in veselje so petja -spol ni važen, starost pa naj bi bila najmanj 15 let - vabijo na avdicijo vsak torek ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Sevnici. Več informacij o tem dobite pri predsednici zbora Anici Dernač po tel. št. 81 446. MARINČ V ODPRTEM ATELJEJU KOSTANJEVICA NA KRKI -Akademski slikar Jože Marinč priredi v petek, 23. septembra, v odprtem ateljeju DOBE 1 v Kostanjevici na Krki razstavo svojih del. Otvoritev, ki bo ob 18. uri, bo popestril ansambel D’kovači. Glavni pokrovitelj prireditve je Interier iz Krškega. NOVO MESTO - Slovenski grafični bienale Otočec 94, na katerem je razstavljalo najboljše stvaritve zadrtih dveh let petdeset domačih avtorjev, vzporedno s to razstavo pa so imeli obiskovalci priložnost občudovati še izbor grafičnih umetnin svetovnih mojstrov Rembrandta in Picassa, je v četrtek zvečer zaprl svoja vrata s kulturno prireditvijo, na kateri je nastopil Ribniški oktet. Mesto je vse poletje živelo v znamenju bienala, ki mu je dajal pomemben kulturni pečat. Nedvomno je med slovenskimi grafiki bienale v teh letih postal pojem, ki ga je vredno upoštevati, z evropsko nagrado za grafiko, ki je bila letos prvič podeljena v Novem mestu, pa se je njegov glas nedvomno razširil preko naših meja, prav tako, kot je z razstavama omenjenih mojstrov doživel tudi ustrezen odmev med publiko v domovini. Kljub temu v domačem kraju še premalo. To lahko ugotavljamo na osnovi prodanih vstopnic, ki jih je bilo gotovo premalo. “Natančnih izračunov še ni, a lahko že zaključimo, da je bilo domačih obiskovalcev letos gotovo manj, kot smo pričakovali,” pravi ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič. “Šele natančnejša analiza bo pokazala kaj, je bilo temu vzrok, ocenim pa lahko, da je zatajil predvsem množičnejši obisk iz šol, ki so sicer naši redni kulturni odjemalci. Vendar pa ne kaže delati preuranjenih zaključkov. Zavedati se moramo, daje bienale tek na dolge proge in da se pravi rezultati vloženega truda pokažejo šele čez čas. Novo mesto sije z njim zagotovo pridobilo ime doma in v tujini, k čemur so marsikaj doprinesli tudi osebni sliki in poznanstva, to zaupanje pa je dober kapital za bodočnost. Pozabiti pa ne gre niti tega, daje imel zlasti tokratni bienale vrsto spremljajočih * Ob zaključku programa se je Bojan Božič zahvalil tudi umetnikom, vsem, ki so pomagali pri organizaciji razstave, sponzorjem, ki so prispevali, da je bila tako velika prireditev v Novem mestu mogoča, in vsem obiskovalcem, sodelavcem Dolenjskega muzeja pa je zaželel vso srečo v bodoče, kajti oktobra odhaja na novo delovno mesto. kulturnih prireditev, na primer novomeške kulturne večere, ki so tudi privabile veliko obiskovalcev.” Ribniški oktet, ki je tokrat nastopal okrnjen, saj je manjkal njegov ume tniški vodja tenorist Jože Kores, je Sto let dolenjske proge Novomeški arhiv pripravil razstavo ob stoletnici dolenjske proge NOVO MESTO - Danes ob 12. uri bodo v Mali dvorani Dolenjskega muzeja odprli razstavo Sto let dolenjske proge, ki jo je v počastitev stoletnice dograditve proge Ljubljana-Novo mesto-Straža pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. Razstavo je zasnovala vodja enote Zorka Škrabi, pri oblikovanju in zbiranju gradiva pa sta ji pomagala arhivista Meta Matijevič in Marko Polenšek. Priložnostna razstava je zasnovana tako, da z arhivskimi dokumenti, fotografijami, razglednicami, časopisnimi članki in z nekaj železničarskimi starinami, ki jih je za to priložnost posodil Slovenski železničarski muzej iz Ljubljane, prikaže razvoj dolenjske proge od njenih začetkov v prejšnjem stoletju do konca šestdesetih let tega stoletja, ko so začeli iz uporabe umikati parne lokomitve in jih nadomeščati z motorno vleko. Poleg prikaza priprav, gradnje in otvoritve arhivsko in drugo gradivo govori tudi o postajah in postajališčih, o življenju železničarjev in njihovih združenjih, o dogajanjih v vojnih vihrah pa o nadaljevanju proge proti Beli krajini. Razstavljeni dokumenti -vseh skupaj je točno sto - so zvečine iz domačih arhivskih fondov, izbor razstavljenega gradiva s komentarji in s spremno besedo Karla Rustje pa je predstavljen v priložnostnem katalogu. Razstava bo odprta do 14. oktobra. • Romanje od zamisli do izdelka prehodimo edinole po kolenih. (Globokar) Novomeščani razstavljajo na obali Z razstavo “Ulice Novega mesta” je Dolenjski muzej piranskemu pomorskemu muzeju vrnil gostovanje “Piranskega pristanišča” V Novem mestu - Ibdi župan in “Kres” NAGRADE ZA LJUBITELJE KNJIG - Metliška Ljudska knjižnica je pred kratkim na grajskem dvorišču pripravila zaključek mednarodnega knjižnega kviza “Knjiga v prostem času - branje v družinskem krogu ”. Vseh 24 učencev metliške in podzemeljske šole, ki so sodelovali na kvizu, je dobilo nagrade. Polono Čimer- 1 man pa je žreb določil, da se je udeležila zaključne prireditve, ki je bila na dan zlatih knjig v Ljubljani. Otroke sta v Metliki zabavala njim dobro poznani humorist Toni Gašperič ter glasbena skupina Hop, Cefizelj, iz Črnomlja. (Foto: M-B.-J.) SEDEM ZA OSEM - Čeprav brez umetniškega vodje so Miloš Genorio, Stane Mancini, Janez Peček, Marjan Kraševec, Jože čeme, France Lesar in Dragiša Ognjanovič, člani Ribniškega okteta, na zaključni prireditvi slovenskega grafičnega bienala razveselili publiko. Kaj ne, saj oktet poje že več kot poldrugo desetletje!(Foto: T. Jakše) nagovoru najprej predstavil projekt Novomeških ulic in pohvalil projektno skupino, ki je svoje delo opravila hitro, kakovostno in predvsem strokovno, poudaril pa je tudi pomen povezovanja med obema občinama. Menil je, da izmenjava in predstavitev kulturnih dobrin, narodnih običajev in drugih znamenitosti utrjuje narodno identiteto in poglablja prijateljstvo in zaupanje med ljudmi. To pa v današnjih časih nikakor ni zanemarljivo, zato je povabil še k nadaljnjemu sodelovanju in povezovanju. Za kulturni del slovesnosti je poskrbela novomeška folklorna skupina “Kres”. F. K. LITERARNI VEČER TREBNJE - V četrtek, 23. septembra, ob 19 uri se bodo v Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem predstavili trije sodobni slovenski besedni umetniki: pesnika Jurij Hudolin in Zlatko Zajc in pisateljica ter publicistka Maja Novak. Prireditev sta pripravili ZKO Trebnje in Knjižnica Pavla Golie. MARIKA DANČ ROTH V KRKI NOVO MESTO - V Krkinem razstavišču v avli poslovnih prostorov na Cesti herojev 45 bo v petek, 23. septembra, ob 20. uri otvoritev del akademske slikarke Marike Danč Roth. V kulturnem programu bosta nastopila harfistka Ruda Ravnik Kosi in oboist Božo Rogelja. JORIJ KRAVCOV V RAZSTAVIŠČU AGENCIJE NOVO MESTO - Ruski akademski slikar Jurij Kravcov po seriji uspešnih razstav po Evropi gostuje s prodajno razstavo tudi v pritličju stavbe Agencije za plačilni promet v Novem mestu, prej znane kot SDK. V Razstavišču agencije, kot bomo prostor poslej imenovali, bo razstava odprta do 5. oktobra. PORTOROŽ - Po uspešnem gostovanju piranskega pomorskega muzeja “Sergej Mašera” z razstavo “Piransko pristanišče” letos spomladi v Novem mestu so se Novomeščani Primorcem oddolžili z razstavo “Novomeške ulice” ter gostovanjem folklorne skupine “Kres”. Navezo-va-rye kulturnih stikov bi ščasoma utegnilo prerasti v še kaj več. Čeprav novomeška in piranska občina nimata podpisanega še nobenega dokumenta o partnerstvu, pa nekatere ustanove že uspešno sodelujejo. Pobuda je prišla pravzaprav s strani piranskega pomorskega muzeja, ki je letos spomladi gostoval z razstavo Piransko pristanišče. Tu so se Pirančani navdušili nad razstavo “Ulice Novega mesta”, katero so prejšnji teden slovesno odprli v Vili San Marco v Portorožu. Poleg številnih drugih udeležencev so se otvoritvene slo- vesnosti udeležili tudi novomeški župan Franci Koncilija, direktor novomeškega muzeja Bojan Božič s sodelavci in direktor geodetske uprave mag. Franci Bačar. Program je povezovala Duška Žitko, kustosinja za umetnostno zgodovino v piranskem muzeju, ki je tudi sicer najzaslužnejša, da so Novomeščani pod vodstvom kustosa Ludvia Tončiča postavili to zanimivo in orivlačno razstavo o Dre- in TERPSIHORA V NOVE PROSTORE - erpsihora dance company odpira vrata že v tretjo plesno sezono in tudi v šolskem letu 94195 vabi kuram jazza, modemih plesnih tehnik in sodobne klasike, plesnih igne za otroke ter aerobike. Letošnje leto bo za to dejavnost še zlasti zanimivo, saj se bo, ko bo obnova končana, preselila v novo opremljen plesni studio v Kulturnem cenim Janez Trdina (stari dom JLA). Plesne veščine poučujejo novomeški plesni pedagogi, gostje plesnega teatra iz Ljubljane, letos prvič pa tudi mednarodno priznani koreograf, plesalec in pedagog Fred Lasserre iz Pariza. Redne učne ure se bodo pričele v pobedeljek, 26. septembra. Na sliki: novomeške plesne pedagoginje Rosana Hribar, Mojca Borsan Hotko in Andreja Žitnik, ki se bodo skupaj z gosti tmdile dvigniti kvaliteto novomeške plesne umetnosti. (Foto: N. Štubler) K ku\V\vs^ Po ponovni obravnavi nespremenjeni kazni Zaradi razveljavitve sodbe zoper Albina in Terezijo Božičnik, ki sta bila obtožena kaznivega dejanja proizvodnje in prometa z mamili, je bila ponovna obravnava - Tudi tokrat Albinu 4 leta zapora in Tereziji 2 dežurni poročajo NOVO MESTO - Lani v jeseni je senat temeljnega sodišča v Novem mestu obravnaval Albina in Terezijo Božičnik iz Križ v brežiški občini, ker sta bila obtožena neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 245/1 KZ SFRJ, in jima prisodil: Albinu 4 leta zaporne kazni in njegovi materi 2 leti. Sredi aprila so namreč kriminalisti na njunem domu in v okolici našli več kot 900 g dokaj čistega heroina, ki sta ga imela skritega: manjšo količino za hladilnikom, nekaj več ob kanalizacijski cevi v bližini hiše in večino, 853,56 g, v gozdu v bližini hiše. Na pritožbo obrambe je Višje sodišče v Ljubljani sodbo razveljavilo in dalo v ponovno obravnavo. V ponedeljek je bila ponovna obravnava, ki se je začela že junija, zaključena, senat pa ju je tudi tokrat spoznal za kriva in jima izrekel enaki kazni kot lani. OKRADEL ODBOJKARICO -13. I septembra zvečer je neznanec prišel v garderobo športne dvorane Marof v N°vem mestu, kjer so imele odbojka-nce iz Ljubljane odloženo garderobo, in j eni izmed športnic ukradel torbico, v (materi je imela denarnico z dokumenti j!? denarjem, ključe, dva prstana ter uro. Uolgoprstnež ji je povzročil za 50 usočakov škode. VLOMIL V AVTOMOBIL PRED J < 4 JUNICO -16. septembra je nekdo na /°lstem vrhu vlomil v osebni avto, ki Sa je lastnica A. K. iz Šentjerneja parki-ra*a pred zidanico, in ji iz torbice uk-f .el 350 nemških mark in 2100 italijanskih lir. S tem jo je oškodoval za J- °krog 35 tisočakov. K) UKRADEL pet parov šport-1- N IH COPAT - V noči na 17. september u ncznanec na Sadežu v Črnomlju s 5. k'Jučem odklenil vhodna vrata stanovi VaaJske hiše in iz škatle, ki je bila v hod-|e i ?! .V- ukradel pet parov športnih copat, , J1" je imel B. F. spravljene za ko-i ^ajski ldub Črnomelj. Lastnika je 8. r ! oškodoval kar za 90 tisočakov. V ponedeljek je bil pred senatom ponovno zaslišan Jože Bogolin, mehanik iz Krškega, kije 13. aprila zvečer pri Alojzu Bogoviču iz Pečic, Te-rezijinemu zetu, popravljal traktor. Dejal je, daje k njim prišel nekaj pred 18. uro, kmalu pa je za njim prišla tudi Terezija Božičnik, ki je s sabo prinesla kabel za razsvetljavo in prišla k Bogovičem pazit otroke in skuhat večerjo. Ko se je stemnilo in je začelo deževati, jo je Bogovič odpeljal domov. Bogolin je dejal, daje Bogoviču za razsvetljavo naročila že njegova žena, ko gaje popoldan poklicala po telefonu, daje preverila, če bo doma. Bogovič pa je pred senatom dejal, da je Bogolinova žena po telefonu povedala le, da bo mož prišel popravljat traktor, za razsvetljavo pa se je spomnil sam in potem poklical taščo, naj prinese kabel. Tokrat je na zaslišanje prišel tudi Avrelio Stopar iz Nove Gorice, ki je dejal, da je bil v zvezi s tem zaslišan že pri preiskovalnem sodniku v Sežani, vendar obtoženih ne pozna. “Ker sem bil včasih uživalec drog, so mi novogoriški kriminalisti vcepljali v glavo, da sem drogo nabavljal tudi S pomočjo psov vodnika gostu rešila življenje Maijeta Bradač ima že eno leto obrt za kinološke storitve NOVO MESTO - Prejšnji torek ob dveh ponoči je pri Bradačevih v Novem mestu zazvonil telefon, klicali sojih z recepcije gradu Otočec, da se gost, ki je odšel na sprehod, že več kot pol ure ni vrnil. Marjeta Bradač, ki ima že eno leto obrt za kinološke storitve, je tja takoj poslala vodnika s psoma. Po pol ure iskanja sta psa gosta izsledila, ker pa mu je na bregu reke Krke spodrsnilo, seje začel utapljati, zato sta vodnika Marjan in Zdenko skočila v vodo in ga rešila iz Krkinega objema. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar seje za gosta (po zaslugi psov, ki sta ga še pravi čas našla) vse srečno končalo. Sicer pa Marjeta pravi, da se Je v letu dni, odkar imajo šolane Pse, s katerimi v nočnem času preventivno obhajajo objekte, zgodilo že marsikaj. Največkrat njihovi vodniki ugotovijo, da lastniki pozabijo zakleniti svoje prostore, nekajkrat pa so naleteli tudi na vlomilce, ki sojih potem predali policistom. “Poleg obhodov objektov sedaj obhajamo že 40 objektov na Dolenjs- m. m ttk kem, imamo v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah tudi hotel za pse. Po njem sprašujejo predvsem ljudje, ki potrebujejo varstvo za svojega psa čez vikend al i tudi za daljše obdobje, tam pa imajo svoje domovanje tudi naši psi,” razlaga Marjeta. Poleg tega imajo pri Bradačevih šolanje psov in vzrejo mladičev. Dvanajst psov, med katerimi so nemški in belgijski ovčarji ter rottweilerji, imajo posebej izurjene za prijetje storilca, za reševanje izpod snežnih plazov in ruševin, za iskanje pogrešanih oseb ter za varovanje oseb in premoženja. Honorarno imajo zaposlene štiri strokovno uspo-sobjene vodnike psov. “Trikrat tedensko imajo treninge, ki jih vodi moj mož Matija. Na treningih pa ne le vadijo, ampak se med vodniki in psi poglabljajo tudi vezi, kajti le tako so lahko pri delu uspešni,” dodaja Mar-jeta,- JD. te 'Vsiljeval prednost - 8. sep- jj?bra ob 14.45 uri se je na regionalni l^s,i Brežice - Kostanjevica v Velikem Za ,vem zgodila prometna nesreča , *ui izsiljevanja prednosti in vožnje j vplivom alkohola. 48-letni Š. A. iz .)r ,ega se je peljal od svojega doma lav i' re8'onalni cesti. V križišču je us-i „ nato pa zapeljal na cesto v tre-! Q/kU, ko mu je z desne strani iz smeri Dr- ejj ob Krki po prednostni cesti ^Peljala 29-letna S. M. iz Novega p ,sta- V nezgodi se je voznica hudo 5p tjudovala, na vozilih pa je nastalo za tolarjev škode. !. /-Bit. GAJE KLJUB ZAVIRANJU lan’ SeP'ernbra ob 15.55 se je 29-letni °sehZ• 'z Do,a Pr> Šmarjeti peljal z „j. 'nim avtomobilom od Velikega Slat-k^.Proti Veliki Hrušici. Pripeljal je do Kri x č® v trenutku, ko je od Velike j z “s'ce proti Mali Hrušici peljal kolo šen?toriem 14-letni Slavko G. iz Jošta. Janez je zaviral, vendar je d;i ."'ka kolesa z motorjem vseeno zbil, nJe Padel po cesti. Hudo poškodova-iJ” So odpeljali v novomeško bolni-; čar ' Na vozilih je nastalo za 50 tiso-w škode. 7 '^OBIGAL SE JE IN ZAPELJAL NA BANKINO - 13. septembra ob 17.15 je neznan voznik osebnega avtomobila vozil od Obrežja proti Ljubljani. Pri Dolenjem Kronovem je začel prehitevati v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 55-letni Slavko K. iz Hrvaške, ki je, da bi se izognil trčenju, zapeljal na na nasip, globok 2 metra, nato pa trčil še v drevo. Neznanec se je, ne da bi ustavil, odpeljal naprej proti Ljubljani. Slavko se je v nezgodi hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na vozilu je nastalo za 750.000 tolarjev škode. KAR ZAPELJAL JE NA CESTO - 13. septembra ob 19.50 se je 39-letni Maks M. iz Dragatuša peljal z osebnim avtomobilom po regionalni cesti od Novega mesta proti Črnomlju. Ko je na Lokvah pripeljal do stanovanjske hiše št. 7, je na glavno cesto zapeljal z osebnim avtomobilom 31-letni Anton P. z Butoraja. Maks se je umikal in zaviral, vendar je vseeno prišlo do trčenja. V nezgodi se je Anton huje poškodoval, Maksova sopotnica, 35-letna Silva M. iz Dragatuša, pa lažje. Obema so nudili pomoč v novomeški bolnišnici. Na vozilih je za 800.000 tolarjev škode. v krajih pred Zagrebom in da Boži-čnika poznam, kar ni res,” je dejal Avrelio. Zanikal je tudi, da bi maja leta 1992, ko so njega in njegovega kolega ustavili policisti na Zdolah, povpraševal po Božičniku. Dejal je še, da so mu policisti predlagali, naj reče, da pozna Božičnika, in da ga bodo potem pustili pri miru, da se bo lahko drogiral. ZBIL PEŠCA SPODNJE VODALE - V ponedeljek, 19. septembra, ob pol osmih zvečer je 23-letni B. B. iz Šentruperta vozil avto od Tržiča proti Sevnici. Zunaj Spodnjih Vodal v sevniški občini je pred njim speljeval avtobus. B. B., ki je vozil z zasenčenimi lučmi, pri srečevanju hitrosti ni prilagodil razmeram, spregledal je 41-letnega pešca M. J. iz Križ, kije hodil po cesti. Kljub močnemu zaviranju je pešca zadel. Ta je dobil hude telesne poškodbe. Škoda na avtu znaša 100 tisočakov. V KLETI NAŠEL MINO ZAVRATEC - 31 -letni Z. J. iz Za-vratca jc 17. septembra sevniške policiste obvestil, da je pri pospravljanju kletnih prostorov našel mino. Policisti so na kritju ugotovili, da gre za mino nemške proizvodnje iz časa 2. svetovne vojne. Mina je dobro ohranjena in bo zanjo poskrbel pirotehnik. Kočevska stranpota ZGORELI SO PEDOLINI - Kočevski policisti so bili 17. septembra ob enih ponoči obveščeni, da ob Rudniškem jezeru gorijo pedolini (čolnički, ki se poganjajo s pedali). Policisti so ugotovili, da je zgorelo vseh pet pedo-linov, ki so bili na glavni plaži jezera. Neznanec naj bi jih najverjetneje polil z bencinom in zažgal. Lastnika čolnov Milan Mandič in Sašo Magdič sta tako oškodovana za okoli 250.000 tolarjev. VLOM V KIOSK - Isto noč ob 4.23 pa so bili kočevski policisti obveščeni še, da je bilo vlomljeno v kiosk Dela na avtobusni postaji v Kočevju. Neznan storilec je z opeko razbil žično steklo, napravil 80 x 80 cm veliko luknjo in skozi njo prišel v kiosk, iz katerega jc ukradel šc neugotovljeno količino cigaret, znamk in denarja. Kaže, da se je nočnemu gostu zelo mudilo, saj je med begom izgubil nekaj zavitkov cigaret. V AVTU NAŠLI MRTVEGA VOZNIKA POUANE - 17. septembra okrog 1. ure so policisti prejeli sporočilo, da je na lokalni cesti Poljane - Radna vas v osebnem avtomobilu mrtev voznik. Policisti so ugotovili, da gre za 84-letnega Alojza P iz Miinchna, ki je v bližini Radne vasi zapeljal izven ceste, vozil nekaj metrov po travnatem nasipu, nato pa trčil v drevo. Vozniku je po vsej verjetnosti med vožnjo odpovedalo srce. ENOLETNO DEKLETCE SEJE IZTRGALO IZ ROK TREBNJE - 17. septembra ob 16.20 se je 32-letni Borut Z. iz Dolnje Nemške vasi peljal z osebnim avtomobilom od središča Trebnjega proti Štefanu. Ko je po Rimski cesti pripeljal z neprimerno hitrostjo glede na stanje na cesti do stanovanjske hiše št. 16, je s pločnika skočila na cesto enoletna Marjana I. iz Velike Sevnice, ki se je mami iztrgala iz rok. Voznik je otroka opazil, začel zavirati, ampak zaradi neprimerne hitrosti ni mogel ustaviti in je otroka zadel ter oplazil njeno mater, kije skočila za hčerjo. Hudo poškodovano dekletce se zdravi v novomeški bolnišnici, mami pa so pomoč nudili v trebanjskem zdravstvenem domu. Senat je na predlog obrambe ugodil vpogled v spis mnenja psihiatra in psihologa, ki so ga o obtoženem Albinu opravili pred enajstimi leti, ni pa ugodilo zahtevi po izdelavi ponovnega izvedenskega mnenja; prav tako tudi ni ugodilo zahtevi, da se za po- UKRADELJE PSA RIBNICA, KOČEVJE, LJUBLJANA - Vladimirju Popovu iz Ljubljane je bil minuli petek ukraden pes italijanski samojed. Ribniški policisti so v Žlebiču ustavili voznika I. Š. iz Mahovnika pri Kočevju in v avtu našli ukradenega psa. Uradno poročilo pravi, daje bil pes proti potrdilu zasežen in nato vrnjen lastniku. USTRELJEN V TREBUH RIBNICA - Do delovne nesreče je prišlo minuli ponedeljek v Ribnici, a še ni pojasnjeno kako. Dejstvo je, da je bil eden izmed delavcev ustreljen v trebuh s pištolo za zbijanje klamfic in da se zdaj zdravi v ljubljanski bolnišnici. Ranjenec namreč trdi, da se je po nesreči ustrelil sam, njegov sodelavec pa, da ga je po nesreči ustrelil on. POSKUŠALA OGOLJUFATI ZAVAROVALNICO ČRNOMELJ -1. L. iz Špeharjev in A. J. iz Blatnika sta osumljena, da sta z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin poskušala spraviti v zmoto zavarovalnico Triglav v Novem mestu, s tem da sta ob prijavi škodnega primera odgovornosti navedla neresnične trditve o poteku prometne nezgode. ZADEL V AVTO ŠOLO, POTEM ŠE V PEŠCA KRŠKO - 16. septembra ob 17.25 se je na magistralni cesti Drnovo - Vrhovo v Krškem zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. 34-letni K. I. iz Sremiča se je peljal z osebnim avtomobilom iz smeri Drnovega proti Vrhovemu. Ko je pripeljal v Krško, je začel prehitevati avtomobil avto šole, ki ga je vozil 18-letni kandidat za voznika L. S. iz Krškega, poleg pa je bil inštruktor. V trenutku prehitevanja je nasproti pripeljala z osebnim avtomobilom 42-letna K. I. z Jesenic. Da bi preprečil trčenje z nasproti vozečim avtomobilom, je K. I. sunkovito zavil na desno in pri tem trčil v vozilo avto šole tako, da ga je odbilo na pločnik, kjer je obstalo. Vozilo K. I. pa je po trčenju prav tako zaneslo na pločnik, nakar je vožnjo nadaljeval po travnati bankini, kjer je trčil v pešca, 20-letnega C. B. iz Krškega, in 19-letno R. D., prav tako iz Krškega, ki sta šla proti Drnovemu. V nezgodi sta se pešca hudo poškodovala, voznik K. I. in njegov sopotnik, 30-let-ni J. A. iz Kremena, pa lažje. Na vozilih je nastalo za okrog 300.000 tolarjev škode. ročilo o vidljivosti 13. aprila zaprosi Hidrometerološki zavod Slovenije, kajti o tem, kako se vidi od tam, kjer sta opazovala kriminalista, se je sodišče prepričalo na terenu julija letos. Temeljni javni tožilec je vztrajal pri prvotni obtožbi in menil, da je bilo očitano dejanje obtožencema dokazano, in se zavzel za strogo kazen, saj obtoženca nista uživalca mamila, * Senat je Albina in Terezijo Božičnik ponovno spoznal za kriva in jima prisodil: Albinu 4 leta zapora in njegovi materi Tereziji 2 leti. I)o pravnomočnosti sodbe pa jc Albinu podaljšan tudi pripor. Obtoženima se odvzame heroin, plačati pa bosta morala tudi sodne stroške in vsak po 50.000 tolarjev povprečnine. Predsednica senata je v obrazložitvi med drugim poudarila, daje senat prišel do enake odločitve tudi potem, ko je opravil vse, kar je velelo Višje sodišče v Ljubljani, kije prejšnjo sodbo razveljavilo. Senat je opravil zaslišanje vseh kriminalistov, ki so sodelovali v hišni preiskavi, kjer so sodelovali policisti iz raznih UNZ po Sloveniji, ne le krški, poleg tega sta bila prisotna tudi preiskovalni sodnik in temeljni javni tožilec, in če bi kdo hotel podtakniti mamilo, bi moral hišo zelo dobro poznati. Predsednica senata je dejala, daje namigovanje, da so kriminalisti naknadno kontaminirali oblačila z mamilom, praktično nemogoče, saj so vzorce jemali v prisotnosti obtoženih. Sodba še ni pravnomočna. torej sta jih nabavila za preprodajo. Poudaril je tudi, da gre za veliko količino dokaj čistega heroina in za drogo, ki je zelo nevarna in povzroča veliko odvisnost. Povsem nasprotnega mnenja sta bila zagovornika, ki sta menila, da obtoženima kaznivo dejanje ni bilo dokazano, in nakazovala, da je bil heroin podtaknjen. Zavzela sta se za njuno oprostitev. J. DORNIŽ Po dolenjskih gozdovih gobarjev še ne preganjajo Inšpektor Kruljac: “Kontrola za sedaj nemogoča” NOVO MESTO - Kot je znano, sme po uredbi vlade od letošnjega julija vsakdo nabrati le po dva kilograma gob naenkrat. S to uredbo je prepovedano nabirati sedemdeset vrst gob, vse vrste gob pa je prepovedano nabirati na območjih narodnih parkov in v gozdnih rezervatih. Prepovedano je tudi uničevanje gob in podgobja. Gobe je potrebno očistiti že na rastišču in jih prinašati iz gozda le v košarah in drugih trdnih embalažah, ne pa v vrečkah. Odkupujejo jih lahko le podjetja ali samostojni podjetniki, ki so registrirani za trgovino z gobami, pa tudi tisti, ki se ukvarjajo s predelavo gob in z gostinsko dejavnostjo. Vsak lahko proda odkupovalcu le toliko gob, kolikor jih sme nabrati sam in člani njegovega ožjega sorodstva. Iznos gob in gobjih izdelkov iz države je prepovedan, izvoz pa dovoljen le pooblaščenim. Uresničevanje tako strogih pravil nadzirajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in nadzorna služba za varstvo parkov, trgovino z gobami tržna inšpekcija, iznos in izvoz gob pa carina. Vsi lahko pri nadzoru zaprosijo za pomoč policijo. Za nabiralce, ki ne spoštujejo te uredbe, so predpisane kazni od deset do petnajst tisoč tolarjev. In kako je v resnici z izvajanjem nove uredbe? Po dolenjskih gozdovih gobarjev še nihče ne preganja, saj je po besedah gozdnega inšpektorja inž. Jožeta Kruljca to za sedaj skorajda nemogoče. Sam ima na skrbi gozdove v štirih občinah s površino nad 80.000 ha. “Zakon ni tak, kot je bil predlagan v smernicah. Morali bi omejiti le odkup in izvoz gob, pa bi nabiranje zmanjšali za 80 odstotkov,” meni inšpektor Kruljac in nadaljuje: “Kontrola je za sedaj nemogoča. Kako naj sam odidem v soboto ali nedeljo v gozd s plačilnimi nalogi in tehtnico ter preganjam gobarje? Saj bi me kdo še po ušesih. Pri kontroli bi nujno morala sodelovati revirni gozdar in policist.” J. P. GRAJSKI MOST - Most, ki vodi če Krko od šmarješke ceste do gradu Otočec, je bil že hudo zdelan, manjkale so kar cele deske, tako da prvi vtis za goste tega luksuznega grajskega hotela ni bil prav prijeten. Pred kratkim so most lepo popravili. Še vedno pa se postavlja vprašanje, če je prav, da javna cesta pelje tako rekoč po preddverju gradu oziroma skozi grajski park. (Foto: A. B.) VARJENJE SODA GA JE STALO ŽIVLJENJE ČRNOMELJ -13. septembra po 8. uri je prišlo do močne eksplozije v obrtni delavnici A. V. iz Črnomlja. Tega dne je 30-lctni Jože J. iz Gribelj v odprti delavnici na praznem 200-li-trskem sodu, v katerm je bilo še nekaj vnetljivega nitro razredčila, va-ril z električnim aparatom vrteči nastavek iztočne pipe s kovinskim navojem soda. Pri tem je prišlo do močne eksplozije, pri kateri seje Jože hudo poškodoval in je uro in pol zatem v novomeški bolnišnici umrl, hudo poškodovan pa je bil tudi njegov sodelavec, 20-letni Tomaž G. iz Balk-ovcev, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Kako so vodilni “reševali” podjetje Iskro Tenel naj bi oškodovali za več kot 4,5 milijona tolarjev - Podarjali neocenjena osnovna sredstva, si prilaščali delovne programe, reprodukcijski material... NOVO MESTO - I)a v novomeški Iskri Tenel ni vse tako, kot bi moralo biti, ni bilo razbrati le iz govoric, to so potrjevali tudi zbori delavcev, Kjer so zaposleni iz obupa izražali svoj gnev. Sredi marca so v sodelovanju s Svobodnimi sindikati na zboru v prostorih tovarne zahtevali, naj se “razčistijo določene nejasnosti v zvezi s poslovanjem družbe”. Med drugim so zahtevali izplačilo januarskih plač ter spraševali, kaj bo z zaposlenimi. Sindikat in sodišče združenega dela sta že takrat zabeležila kršitve zakonodaje v zvezi s prodajo premoženja in kršitev zakona o delovnih razmerjih. Ko se je Iskra Tenel znašla v težkem ekonomskem položaju, je bil družbeni kapital prenesen na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Čeprav naj bi odgovorne osebe poskrbele za sanacijo podjetja, so, po govoricah ulice sodeč, v prvi vrsti poskrbele zase. Na podlagi govoric in javno izraženih negodovanj delavcev so se v podjetje odpravili tudi kriminalisti UKS UNZ Novo mesto, ki so pregledali poslovno dokumentacijo in na osnovi zbranih obvestil ugotovili, da poslovanje podjetja ni potekalo v skladu z obstoječo zakonodajo. Zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj so napisali kazenske ovadbe zoper štiri odgovorne osebe podjetja. Med vodilnimi možmi Iskre Tenel, ki je utemeljeno osumljen zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, se je na prvem mestu v poročilu kriminalistov znašel R. K., ker je osnovna sredstva, kijih sodni cenilec ni ocenil, brezplačno in neevidentno prenesel na zasebno podjetje, katerega lastnik je in ga vodi Š. Š., eden od bivših odgovornih oseb Iskre Tenel, ki pa je osumljen storitve kaznivega dejanja razšipništva ha škodo družbenega premoženja. Na spisku osumljenih je tudi Č. J., ki je bil imenovan na podlagi pogodbe o poslovodstvu in je prav tako utemeljeno osumljen zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, ker je zasebnemu podjetju, kjer je direktor, omogočil prodajo tehnološko zastarele računalniške opreme. V tistem času bi za denar, ki ga je Iskra Tenel plačala za to opremo Č. J., podjetje lahko kupilo zmogljivejšo opremo. Cena nabavljene opreme, za katero seje izkazalo, daje ne izdelujejo več, je bila na tržišču najmanj petkrat nižja. Med odgovornimi osebami, ki so zlorabile svoj položaj, je tudi V A, ki je kot tehnološki presežek kasneje prevzel direktorsko mesto v zasebnem podjetju, z Iskro Tenel pa je sklenil pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju in prevzel dela enega od proizvodnih Iskrinih programov, poleg tega pa si je prilastil še iskrin reprodukcijski material. Čeprav je o “privatizaciji” v Iskri Tenel krožilo veliko govoric, očitno vse le niso bile bose, saj že stari pregovor pravi, da, kjer je dim, je tudi ogenj. Po ugotovitvah kriminalistov so omenjene odgovorne osebe oškodovale družbeno podjetje Iskra Tenel za več kot 4,5 milijona tolarjev. Tako vsaj pravijo kriminalisti, na sodni epilog pa bo treba še počakati. J. D. Jože Jaklič 13. septembra se je prezgodaj končala življenjska pot Jožeta Jakliča. Večina ljudi ga je spoznala na skromnem travnatem igrišču ob osnovni šoli v Podzemlju, kjer je spodbudil nogometne navdušence za ustanovitev lastnega kluba. V začetku delovanja kluba sta bila tribuna in igrišče bolj prazna, danes pa vsak dan prihaja tja vedno več mladih, kar je tudi Jožetova zasluga. Jože je v sebi združeval vse kvalitete belokranjskega človeka. Veljal je za pridnega delavca pri obrtniku Vrliniču v Črnomlju, po službi pa je delal na polju. Dokazal je, daje kljub delu, ki ga nikoli ni zmanjkalo, mogoče najti čas za nogomet in prijatelje. Joža nam bo ostal v spominu kot fant visoke postave, dolgih od dela žuljavih rok, koščenega in večkrat od znoja in blata umazanega obraza golmana s prešernim nasmehom, ki je kazal ponos in zadovoljstvo ob zmagah našega kluba. Zahvaljujemo se mu za vse uspehe, ki smo jih skupaj dosegli. Pogrešali ga bomo. NK Kolpa NOVOMEŠČANI PREMAGALI KODEUEVO IN JESENICE NOVO MESTO - Po prvih treh krogih tekmovanja v zahodni skupini prve slovenske šahovske lige so novomeški šahisti s 15,5 točke oziroma dvema zmagama na izvrstnem 4. mestu in za vodečimi Domžalami, s katerimi so izgubili v prvem krogu s 5,5:4;5, zaostajajo le točko. V drugem krogu so Novomeščani s 5,5:4;5 premagali Jesenice, v tretjem krogu pa z enakim izidom še Kodeljevo. Največ zaslug za uspeh novomeškega kluba so imeli: Marjan Kastelic, ki je naprvi deski dosegel 2 točki iz 3 partij, Emil Luzar, ki je na tretji deski dosegel enak izid, Jure Muhič, ki je na šesti deski dosegel 1,5 točke iz 2 partij in mladinec Matjaž Košak, ki je na deseti (mladinski) deski zmagal v vseh treh partijah. Jutri dobra atletika v Brežicah Atletski praznik ob koncu sezone BREŽICE - Jutri ob 15. uri se bo s svečano otvoritvijo začel 10. atletski miting Brežice ’94, na katerem bodo imeli Posavci priložnost ogledati si vse najboljše slovenske atlete s svetovnim mladinskim prvakom Gregorjem Cankarjem na čelu ter goste iz Madžarske, Italije, Hrvaške in Avstrije. Manjkali ne bodo niti domači šampioni, člani atletskega kluba Fit Brežice: državni rekorder v metu kladiva Vladimir Kevo, državni prvak in 8. mladinec na svetu v skoku ob palici Jurij Rovan, mladinski rekorder v metu kladiva Matej Podvinski in najboljša slovenska mnogobojka in odlična daljinarka Vladka Lopatič, zagotovo pa bosta nastopila tudi nepremagljiva Novomeščana, metalec diska Igor Primc in najboljši slovenski šprinter Tbmaž Božič. Brežičani so uvrstili v program svojega jubilejnega mitinga vse discipline skokov in metov, tek na 100 in 400 m za moške in ženske, 800 m za ženske in 1.500 m za moške. Posebnost tekmovanja bo tek na 200 m z ovirami za moške in ženske ter tekmovanji v metu kladiva in v skoku ob palici za ženske. Glavni pokrovitelj tekmovanja je Vino Brežice, precej pa pomagajo brežiška občina in Radio Posavje - studio Brežice in drugi podporniki. Elanu seje nasmehnila prva točka Šele na šesti tekmi so novomeški nogometaši osvojili prvo točko - V moštvo so se vrnili starejši in izkušeni - Priložnosti zamujal tako Elan kot tudi trboveljski Rudar NOVO MESTO - To, kar seje zgodilo z nogometnim klubom Elan, potem ko se je po dveh letih znova vrnil v drugo slovensko ligo, so mnogi napovedovali, že predno se je na novomeškem štadionu zadnjič oglasila piščalka prvoligaškega sodnika. Stanje v klubu je namreč tako slabo, da vse kaže tudi na izpad iz druge lige. Denarja, s katerim bi kupili nekaj boljših tujih nogometašev, ni, moštvo, sestavljeno le iz domačih fantov, pa je očitno preslabo za obstanek, čeprav tekma s trboveljskim Rudarjem le d^je nekaj upanja. Elan je začel sezono katastrofalno, vendar se na kaj boljšega glede na izbor igralcev, ki so v skoraj bankrotiranem klubu še ostali, niti ni moglo računati. Na prvih petih tekmah so prejeli povprečno po 4 zadetke na srečanje, dali pa so jih dvajsetkrat manj oziroma enega samega. Tildi na tekmi s trboveljskim Rudarjem, ki vsekakor sodi med boljša drugoligaška moštva, bi se verjetno zgodilo enako kot na predhodnih tek- mah, če se ne bi v novomeškem moštvu TOM NA YONEXU MIRNA - Badmintonisti mirnskega Toma so na mednarodnem turnirju “Yonex open” v Ljubljani dosegli manj, kot so pred tekmovanjem pričakovali. Saša Zrnca je na poti do zmage onemogočila mesec in pol stara poškodba ramenskih vezi in je v polfinalu izgubil s kasnejšim zmagovalcem Andrejem Poharjem. V skupini A, kjer so lahko nastopili igralci od L do 20. mesta slovenske jakostne lestvice, sta nastopila tudi Kristjan Hajnšek in Mitja Kirm, ki sta se uvrstila v osmino finala. Pri ženskah se je v skupini A Urša Plahutnik uvrstila v četrtfinale, enak uspeh pa je dosegla tudi v paru z Nino Šumi. V B skupini je žreb določil, da so se nekateri ibmovi igralci pomerili med sabo že v prvih krogih, najdlje pa so prišli Alenka Zakrajšek in par Uroš Kirm - Aleš Murn, ki so osvojili 3. mesto. nekaj bistvenega spremenilo. Na igrišče so se namreč vrnili starejši in že nič kolikokrat odpisani domači nogometaši Kobe, Vrhovac, S. Mesojedec in Nino Primc, na klop pa je sedel trener Klin-čarovski. Že v prvem polčasu so Trboveljčani hitro spoznali, da novomeško enajsterico po krivici podcenjujejo, saj so jim domačini nekajkrat resno zagrozili, najbliže zadetku pa so bili sredi prvega dela igre, ko se je žoga ustavila v luži tik pred črto vrat gostujočega vratarja. Nekaj priložnosti so imeli tudi gostje, vendar jih na srečo domačega vratarja Drkušiča, ki je ob podpori izkušenih branilcev tokrat branil precej bolj zanesljivo, niso znali izkoristiti. Ko je sodnik v 65. minuti srečanja izključil Jesiha, ki je udaril Andreja Primca, so borbeni Elanovi nogometaši prevzeli pobudo povsem v svoje roke in pet minut pred koncem je imel Kostrev imenitno priložnost, da popelje novomeško moštvo do prve zmage, vendar je z razdalje treh metrov posla žogo naravnost v naročje trboveljskega vratarja Ahlina. Elan je kljub prvi osvojeni točki še vedno na zadnjem mestu; za predzadnjim, Beltransom, zaostaja za točko, za Radeče papirjem pa dve. Prihodnjo nedeljo bo Elan gostoval pri šestouvrščenih Domžalah. GRAH JE NA KONCU OSMI ŠTUDENT OPEN NOVO MESTO - Na koncu tekmovanj slovenske lige jadralnih padalcev sta edina dolenjska predstavnika med 84 tekmovalci zasedla odlični mesti. Marjan Grah ki nastopa pod pokroviteljstvom Malkoma, je po 9 tekmah zasedel 8. mesto, Mitja Šuštar pa je bil 11. Najboljša vrstitev Novomeščanov na posameznem tekmovanju je bilo Grahovo 4. mesto na Kobalah nad Tolminom, na zadnjem tekmovanju - 89 km dolgem preletu s Krvavca preko Dovjega in Košute do Begunj - je Grah osvojil 7. mesto, pristal pa je le 900 m pred ciljem. NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov bo v petek, 23. septembra, na igriščih novomeškega teniškega kluba pripravilo študentski teniški turnir. Tekmovanje bo posamično, poraženci oziroma poraženke iz prvih dveh krogov tekmovanja pa bodo nastopili še v dvojicah. Prijavite se lahko še danes (četrtek) do 17. ure po telefonu (068) 341108 ali pa ob 17. uri na novomeških teniških igriščih. Komočar proti soigralcem Vevče Donit Filter je s 3:1 premagal kočevsko moštvo, kije klonilo šele sredi drugega polčasa KOČEVJE - Stane Komočar, do nedavnega še nogometaš kočevskega Gaja, se je že na prvi tekmi v novem dresu postavil po robu svojim nekdanjim soigralcem in je imel verjetno glavno besedo pri prvi zmagi svojega novega moštva Vevče Donit Filter oziroma tretjem prvoligaškem porazu kočevskega Gaja. Vevčani so v prvem nastopu na svojem igrišču potrebovali precej časa, da so strli odpor Kočevcev, ki so vse stavili na dobro obrambo in hitre protinapade. Prvi zadetek na srečanju so v 33. minuti dosegli Kočevci, ko je domači vratar Papa po strelu Adroviča žogo slabo odbil, tako da Struni ni bilo težko zadeti okvira vrat. Le pet minut kasneje je po izvrstni Komočarjevi podaji Že-želj izenačil. Uidi pri drugem zadetku je bil podajač Komočar, dosegel pa gaje Martini v 67. minuti, isti igralec pa se je vpisal na spisek strelcev še 11 minut kasneje, ko je postavil končni izid srečanja. Čeprav je bil prvoligaški začetek kočevskega moštva še nekako obetaven, je nadaljevanje že razgalilo dejstvo, da si Gaj še vedno ni opomogel od šoka, ki ga je doživel ob izgubi prvega in do takrat pravzaprav edinega sponzorja podjetja Avtobum. Kočevci so na prvo ligo dolgo čakali, a sojo dočakali v najbolj neugodnem letu, ko se bo število prvoligaških ekip krepko zmanjšalo in bo izpadlo največ moštev. Očitno bo prva liga za kočevski nogomet le kratka epizoda, saj se najbrž ne bo zgodil čudež, da bi se kočevski prvoligaš denarno opomogel in si “kupil” obstanek v družbi najboljših. Bolj verjetno je, da ga bo doletela podobna usoda kot novomeške nogometaše, ki, kot kaže, letos ne bodo obstali niti v drugi ligi, obe mesti pa druži enaka značilnost - ne v Kočevju ne v Novem mestu vrhunski nogomet nima tradicije, uvrstitev v prvo ligo pa je bila dosežena na silo ob prevelikem deležu kupljenih nogometašev. r m $ MAN4& 5$ / . „___ •• Kandijska 30, Novo mesto Si? ;:?: tutLČILCnčL &, „ *. Novo mesto, 22. septembra O 1 994 Pišece dve leti s Pleteršnikom Tudi na pišečki osnovni šoli, Id nosi ime po slovenskem slovaropiscu Maksu Pleteršniku, so se pred dvema letoma odbčili za projektno delo. Za ta namen so izkoristili bližajočo se obletnico smrti svojega rojaka Pleteršnika in stoletnico izida prve knjige njegovega slovensko-nemškega slovarja. Dve šolski leti je bil vzgojni in učni program na njihovi šoli v raznih oblikah prepleten s Pleteršnikovim življenjem in delom ter vsem, kar je povezano z njim in z njegovo dobo. v domači občini in tudi v ostali državi. Načrt dela so si narisali in projektu začrtali podprojekte. Učenci in učitelji so pripomogli, kolikor so lahko. Raziskovali so, delali z besedili, zbirali gradivo, se pogovarjali s krajani in jih vpraševali. V enem od podprojektov so začrtali slovesnosti ob obletnicah, v drugem obnovo domačije, kapelice in čebelnjaka ter ureditev okolice in spominske sobe ter Ple-teršnikovega groba. Proučevali so Pleteršnikovo otroštvo, njegovo šolanje in službovanje, življenje v njegovem času in vrnitev domov. V podprojektu “Mi in Pleteršnik” so zbirali spomine na Pleteršnika, obravnavali poimenovanje svoje šole po tem možu, šolstvo v Pišecah in razvoj Pišec, ki naj bi postale turističen kraj. Seveda niso pozabili niti na Pleteršnikovo delo - na slovar, uvrščanje slovenskega jezika med druge jezike, na publicistiko in do- Projektno delo je v zadnjem času zelo razširjeno po naših osnovnih šolah, tudi zelo priljubljeno, in je dalo že nekaj lepih rezultatov ter pokazalo, koliko energije, volje in sposobnosti se skriva v osnovnošolcih, če jih le znamo pravilno vzpodbuditi k delu, razmišljanju in raziskovanju. Pišečki učenci in njihovi učitelji so s svojim projektom spodbudili tudi domači kraj in širšo okolico šole, da je začela razmišljati o Pleteršniku in o njegovi zapostavljenosti ter se odločila, da bo Slovenijo spomnila nanj, njegovo domačijo pa obnovila v trajen spomin na velikega moža. Otroci, šola in krajani so na ta način skupaj želeli počastiti prihajajoči obletnici, kar jim je, kot smo videli vsi, ki smo spremljali projekt Maksa Pleteršnika, tudi dobro uspelo. Učenci in učitelji so si zadali za nalogo, da bodo raziskali Pleteršnikovo življenje in delo ter ga nato predstavili širši slovenski javnosti. K sodelovanju pri obnovi domačije in ureditvi spominskih prostorov v njej so za začetek, takrat pred dvema letoma, želeli pritegniti vsaj domače okolje, pozneje pa se je izkazalo, da sami ne bodo zmogli in da si Pleteršnik tudi zasluži vseslovensko priznanje in oddolžitev. Na začetku svojega projekta so želeli obnoviti čebelnjak pri Pleteršnikovi domačiji in ustanoviti čebelarski krožek na šoli, izvesti kviz znanja o Pleteršniku v šolskem in občinskem merilu ter predstaviti Sloveniji nekatere pobude. Zdelo se jim je prav, da vzpodbudijo slovenske šole k organizaciji Pleteršnikove ure in k zbiralni akciji za obnovo domačije (Pleteršnikov tolar) ter slaviste k proučevanju Pleteršnikovega dela in priložnostnemu zborovanju na območju Posavja. V projekt obeleževanja obletnic so vključili tudi izdajo razglednic in jubilejne znamke ter izdelavo štampiljke. Sola je projekt zastavila precej široko, zato je potrebovala veliko podpore v kraju, Obnovljena Pleteršnikovo domačija razstava ob 70-letnici dr. Avguština Laha Voda je kot kri v naših žilah Slikarstvo dr. Avguština Laha odslikava naravne lepote slovenske dežele. Skoraj vsako njegovo likovno delo, najsi bo to akvarel ali olje, je hvalnica vini življenja - vodi in svetlobi. Njegov slikarski svet je asociativen, saj se po besedah Lojzeta Adamljeta razmahne v celoti le takrat, kadar se odmakne od svojega znanstvenega in publicističnega dela. Značilnost je iskati v neposredni likovni kompoziciji, ki se naslanja na realistične etsetske note in klasično tradicijo vrednotenja krajinskega slikarstva. Ob otvoritvi svoje samostojne razstave v galeriji na sevniškem gradu sredi septembra , je dr. Lah, ki ravno te dni zaokrožuje 70 let Plodnega življenja in pol stoletja ustvarjalnega dela, povedal, da je prišel v Sevnico s •o razstavo nekako v zahvalo tistemu prvemu obdobju, ki gaje doživel v tem kraju, ka-9tor je prišel iz narodnoosvobodilne vojske. Tod so obnavljali tovarno (Kopitarno) in tukaj si je nabiral izkušnje po končani srednji šoli. Ker ni znal najti odgovorov na številna vprašanja, ki jih je predenj postavljali življenje in zaupane mu odgovorne naloge pri obnovi, je začel študirati brez vsakršnih štipendij in študijskega dopusta - ob delu. Tako pač kot njegova žena Duša, ki mu je ves čas Pomagala in je ustvarjala toplo vzdušje, da je lahko delal. “In če v teh slikah vidite kaj fepega, potem je to tudi njena zasluga,” je vidno ganjen povedal dr. Avguštin Lah. Lah je ob delu študiral na višji pedagoški šoli in na filozofski fakulteti v Ljubljani ge-°grafijo, kjer je tudi doktoriral iz geografskih Znanosti. Postal je srednješolski in visoko-s°lski profesor. Kot podpredsednik medna- rodne organizacije za širjenje znanosti, kot predstavnik države v komiteju za okolje OECD, kot univerzitetni profesor in poslanec je prepotoval domala ves svet razen Avstralije. Kjerkoli je bil, je opazoval okolje in z zaskrbljeno kritičnostjo opozarjal, da brez sozvočja narave in človeka ni preživetja. Dr. Lah je napisal in ilustriral številne učbenike in knjige. Z likovno govorico seje močneje spoprijel tudi pod vplivom prijateljevanja z nekaterimi slikarji. Dela za njegovo prvo večjo razstavo v umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu leta 1977je izbral Karel Pečko, predstavil pa dr. Mirko Juteršek. Zatem je sledilo še več samostojnih in skupinskih razstav, predvsem v okviru Društva likovnih samo- y rastmkov v Ljubljani. Lah je po sodbi liko- g vmh kritikov s samosvojim pogledom na svet « ustvaril umetniško oseben in prepoznaven P izpov edni slog, kar je mnogo več kot obrtno, g morda celo mojstrsko obvladovanje določene slikarske tehnike. V svoja likovna dela je vnesel velik del sebe kot priznanega geografa in ekologa, planerja, ekonomista, pro- fesorja, književnega urednika in publicista, politika in znanstvenega delavca, predvsem pa kot izjemnega, duhovno bogatega človeka. Nekaj te njegove bogate osebnosti, hkrati pa v svoji preprostosti človeško tople, so lahko spoznali tudi ljubitelji slikarstva, ki so prišli na otvoritev razstave na sevniškem gradu (na ogled bo do 20. oktobra), ko je dr. Lah obiskovalce popeljal skozi razstavo. Na pogosto vprašanje, zakaj je skoraj na vseh njegovih slikah opaziti vodo, dr. Lah odgo- vaija: “Razumljivo. Voda je tisti element narave, ki povezuje vse. Reke so ožilje pokrajine in voda je tako kot kri v naših žilah. Z njo se vse odnaša in prenaša, od nje se živi. Ob vodi so tudi najlepše stvari, seveda če jih sami ne kvarimo. Proti temu se tudi sam z vso ihto bojujem, kjerkoli je mogoče. Nekaj mogoče tudi s takimi slikami. In ravno tako se zavedam, da je v gozdu v podrasti približno 4.000 rastlinskih vrst. In daje to prvo razsejano bogastvo, kije oživilo tudi našo deželo. Gozd je bil prvotna pokrajina. Poraščal je Slovenijo čezinčez. In če bi ne imeli na tem razgibanem reliefu gozdov, bi tudi ne imeli dolin. Teh pa imamo samo 18 odstotkov površine v Sloveniji in tam je zgoščeno vse: od nas, ki smo se naselili, od obdelovalcev zemlje do prometa itd. Tam so seveda tudi reke vode, tam so reke prometa, tam so reke življenja. Na površju je voda ustvarila nešteto oblik in določeno ravnotežje, ki ga marsikje tudi porušimo. Voda pravzaprav ustvarja naravne umetnine, ki jih občudujemo, na primer slapove, meandre in podobno.” R PERC Dr. Avguštin Lah (na posnetku) je sklenil podariti dve sliki sevniški galeriji, štiri slike materinskemu domu v Ljubljani in kar šest slik bolnišnici v Slovenj Gradcu. Za to lepo gesto se mu je še posebej zahvalil predsednik ZKO Sevnica Jože Novak. Priloga Dolenjskega lista 11 pisovanje. Poskrbeli so, da so v akcijo ustrezno vključili tudi javne medije in izdali bilten. V teh dveh letih so se pri pouku na pišečki šoli besede kar velikokrat vrtele okrog Pleteršnika, ničkolikokrat pa tudi dejanja. Pri slovenskem jeziku so zbirali podatke o Pleteršniku v času šolanja in službovanja, spoznavali njegove sodelavce in sodobnike ter njegovo družino in izvor njenega imena. Pleteršnikova rojstna hiša jim je prišla prav pri likovni vzgoji, ravno tako učilnica in šolski pribor iz tistega časa. Pri glasbi so peli otroške ljudske pesmi, pri angleščini prevedli otroško pesem in pri športni vzgoji spoznavali športne igre v preteklosti. Pri tehniki so izdelovali igrače, pri spoznavanju družbe pa so se pogovarjali o otroštvu nekoč in danes ter o družabnem življenju v preteklosti. Pri pouku zgodovine so obravnavali Pišece v Pleteršnikovem času, pri zemljepisu risali karto njegove življenjske poti. Folklorna skupina se je naučila običajev iz njegove dobe, literarno-novinarski krožek pa se je ubadal s šolanjem nekoč in z odnosom med Pleteršnikom in sovaščani. Foto krožek je zbral lepo število slik iz 19. stoletja, ki govorijo o Pleteršnikovih sovaščanih, njihovih družinah, vaških objektih in življenju v kraju. Ta krožek je s fotografiranjem pridno beležil tudi dogajanje pri obnovi domačije. Otroci so tako veliko več razmišljali o tem, kako je bilo v njihovem kraju nekoč, kako so ljudje živeli, kaj so jedli in kaj oblačili ter kako je bilo nekoč v šoli. Zvedeli so, da se je ob 10-letnici Pleteršnikove smrti ljudska šola v Pišecah prvič poimenovala po njem ter da je mož šoli podaril veliko knjig in gradiva, vendar so Nemci med drugo vojno vse uničili. Zbirali so spomine na Pleteršnika in njegove domače pri sovaščanih, ki se jih še spominjajo. Tako so zvedeli marsikatero podrobnost iz življenja Pleteršnikove družine, o značaju profesoija Maksa, njegovem odnosu do sovaščanov, njegove navade v času, ko je zahajal domov, na pišečko zemljo, za katero se mu je zdelo, “...kakor da bi vse, kar je tam doma, na svetih pišečkih tleh, posebno moč imelo...” Šolski projekt so opremili z geslom “Dal narodu je svojemu zaklad, odkril bogastvo mu slovenskega jezika”, zato ni nič čudnega, če so tudi sami poiskali v slovarju znane izraze, ki so značilni za vzhodnoštajersko narečje, in jih izpisali. Tako so zvedeli, da se vpreženemu volu, “ako mu je na levo iti”, reče “ajs”. Če so si Pišečani “pričelili prakol”, so si odžagali kol, če so “podžinjali”, so kosili travo po trsju s srpom, če “so imeli speh”, jim je delo šlo dobro od rok, in če so odkrili “žlapotek”, so to pokvaijeno jajce jezno vrgli stran. Po vsem opravljenem delu in potem, ko jim je Slovenija vendarle prisluhnila in dala priznanje njihovemu rojaku (obljube za denar še ni izpolnila), so Pišečani, tudi pišečki šolarji, lahko upravičeno ponosni, da je iz njihovih vrst izšel tako pomemben človek. Spoznali so, da le niso tako majhen in nepomemben del domovine, ampak da so tudi oni del njenega bogastva. Bogatejši so za spoznanje, da so tudi njihove, včasih okorne narečne besede del bogatega slovenskega jezika. To jim je povedal njihov rojak profesor Maks Pleteršnik, zato so mu hvaležni. Vprašanje pa je, če je veličino njegovega dela, ki so jo v preteklosti in jo tudi danes opevajo slovenski jezikoslovci, pripravljena priznati tudi država. Če jo bo, bodo levji delež zaslug za to nosili prav Pi-šcčum BREDA DUŠIČ-GORNIK SPOŠTOVANE STRANKE opravljamo za vas naslednje storitve: * oblaganje in zniževanje stropov * oblaganje sten, rekonstrukcije podstrešij * montažo predelnih sten * polaganje tlakov vse s kvalitetnimi ploščami KNAUF-RIGIPS Informacije: Veno Brčina, s.p. Pod vinogradi 1 68351 Straža tel. (0609) 619-290 Pokličite nas! u* ti^tiimmmšišk moč prijazno besede Prisluhnimo otrokom, da bomo preživeli Tako starši kot učitelji se trudijo biti do otrok prijazni, pa vendar otroci pogosto pravijo, da lahko z odraslimi komunicirajo samo na dva načina: da ne komunicirajo ali pa da lažejo. Zakaj prihaja do “kratkega stika”? Namenjamo otrokom premalo prijaznih besed? Na to vprašanje je skušal odgovoriti peti Forum o otrokovih pravicah na temo “Moč prijazne besede”, la ga je prejšnji teden v Cankarjevem domu organizirala komisija za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Na forumu so sodelovali štirje priznani strokovnjaki: dr. Janez Bečaj, dr. Pavao Brajša, dr. Manca Košir in diplomirana psihologinja Maija Strojin. O tej temi so razmišljali vsak po svoje, vsi skupaj pa so prišli do zaključka, daje za pravo komunikacijo prijazna beseda premalo. S svojim odnosom oblikujemo svet “Komunikacija je poizkus ustvarjanja sveta po svoji podobi,” je začel dr. Janez Bečaj, docent na Filozofski fakulteti za socialno filozofijo. S svojim odnosom oblikujemo svet okoli sebe. Znanje poizkus, ko so učiteljem rekli, da imajo pred sabo nadpovprečno bistre otroke. Čeprav so imeli opraviti s povprečnimi otroki, so se do njih vedli kot do zelo bistrih. Predvsem učitelji sc pogosto sprašujejo, kako naj komunicirajo z otroki, da jih bodo poslušali. Dr. Bečaj je dejal, da so se na posvetih za učitelje ponavadi najprej učili tehnike, kaj v danem trenutku narediti, na koncu pa so tehniko povsem opustili, saj so prišli do zaključka, da je problem v tem, da učitelj ne ve, kdo je, za kaj je odgovoren in kaj on sam pričakuje od sebe ter kaj pričakujejo od njega drugi. Prijazna beseda torej ni dovolj, pomemben je odnos do tistega, s katerim želimo komunicirati. “Kdo sem? Imam negativna čustva? Kakšna je moja podoba o sebi? S temi vprašanji se šole premalo ukvarjajo,” je zaključil dr. Bečaj. Dr. Koširjeva pa je menila, naj bi bil učitelj tudi v razredu takšen, kot je sicer, in pri komuniciranju z otroki ne bo imel težav. dr. Janez Bečaj dr. Manca Košir dr. Pavao Brajša :<•] acj »ji Iz korenin raste življenje Česa vse ni znala včasih splesti spretna kmečka roka: koše in košare za vsakdanjo rabo na polju in pri živini, jerbase, v katerih so ženske nosile pridelke na trg in k velikonočnemu blagoslovu, gnojne koše za vožnjo na njivo in v vinograde in še veliko drugih uporabnih stvari! Pri Hočevarjevih v Dobruški vasi so bili od nekdaj dobri pletarji. Pa saj jim ni preostalo drugega, kmetija je bila namreč premajhna, da bi dala kruha lačnim ustom, ki jih je bilo pri hiši vedno dovolj. Staremu očetu Martinu je žena Terezija povila dvanajst otrok, očetu Alojzu žena Ančka osem, sinu Janezu pa žena Anica štiri. Ta najmanjša in najmlajša, a za današnje pojme še vedno kar številčna družina sedaj živi na kmetiji, ki jo je še v prejšnjem stoletju kupil ded Martin. Hiša je bila nekoč lesena, prav tako hlev, skedenj in kozolec, in vse je bilo pokrito s slamo. Za preprosto življenje tudi ni bilo potrebno dosti več, kajti pridni gospodarji so znali vse izdelati in pridelati sami. Gradbeni material je dajal gozd, hrano in slamo polje. Le še iznajdljivosti in pridnih rokje bilo treba, in marsikaj je bilo moč napraviti. Martin jc menda z lastnimi rokami ustvaril toliko, da sije kupil to kmetijo. Bilje kmet, pletar in krovec. Spretnosti, s katerimi je prislužil kmetijo, je naučil tudi sina Alojza. Kot rečeno, so bila tisti čas gospodarska poslopja vsa lesena, Martin pa je pridno pletel in zaslužil toliko, da je lahko pol lesene hiše nadomestil z zidano. Drugo polovico še držijo skupaj debeli in široki tesani hrastovi plohi. Koliko je leseni del star, ljudje ne pomnijo, vedo pa povedati, da je lepo rezljana lesena kapelica, ki visi na teh hrastovih tramih ob cesti proti Vin-jemu Vrhu, stara več kot tristo let. Ko je Martin preminil, je bila za mlado pri hiši že Ančka, zdaj osemdesetletna ženica. Tiste jesenske dni leta 1941, ko se je iztekalo Martinovo življenje, je bila že tu. Nihče od številnih Martinovih otrok tedaj ni mogel do njega, kajti tesnoba in strah sta vladala med ljudmi. Tim od zasavskega hribovja in z ravnine ob sotočju Krke in Save so prihajale vesti o izseljevanju Slovencev. Negotovost je bila velika in nihče se ni upal na pot. Ančka pripoveduje: “Na svete Barbare dan je mož Alojz vzel steklenico in rekel, da gre v Vinji Vrh po vino za kosilo. ,Pa pohiti,’ mu je dejal Martin, ki je bil že dlje časa prikovan na posteljo. A komaj je Alojz dobro izginil v hrib, že je Martin izdihnil. Toliko otrok, pa tako samotna smrt!” Ančko sem spomladi še videl, kako je na njivi okopavala krompir, Zdaj, na jesen, gre le malokrat od hiše. Osem križev in devetega skoraj pol, to je le pretežko breme za človeka. ‘A sem prav na tisti njivi krompir letos tudi pobirala. Opirala sem se na palico, pa je šlo!” pravi ponosno starka, ko se pred domačo hišo pogo- Ančka Hočevar med družino in plelarskimi izdelki Marja Strojin varjava. Zbrana je skoraj vsa družina: sin Janez, ki je kot najmlajši od osmih otrok ostal doma za gospodarja, njegova žena Anica in vnučki Janez, Zofka in Silva, medtem ko najmlajša, Barbi, še spi popoldansko spanje. Ančka je vdova, kajti tudi Alojza so že odnesli za Martinom na pokopališče v Tomažji vasi, število njunih potomcev pa še vedno narašča: devetnajst vnukov in devet pravnukov že šteje. Alojz in Ančka sta se morala kar pošteno potruditi, da sta obdržala osnovo za rast tako velike družine. Poročila sta se malo pred drugo svetovno vojno in kmalu so se pričeli rojevati otroci. Prvi štirje so prišli na svet, še predno se je vojna končala. Lojzje poskušal na vse načine ostati skupaj s svojo družino. Ni bilo lahko, kajti skrivati se je moral pred eno in drugo vojsko. Eni so prihajali podnevi, drugi ponoči. In vsaka vojska je nekaj odnesla. Kmalu so bili hlevi in shrambe prazni. Ančka je bila dela vajena, saj je prišla s kmetije na Velikem Slatniku, kjer je bilo prav tako veliko otrok, vojna pa je bila nova in kruta izkušnja. Sama z majhnimi otroki seje morala znajti. Mož se je nekaj časa skrival, potem v je bil v mestu, nekaj mesecev po vojni pa še v šentviških zaporih. Še dobro, da ji je ostal, kajti v tedanjem prepihu se je marsikatera slovenska žena odela v črnino. No, Alojz je ostal in po vojni še naprej delal na kmetiji. Spet je nabiral šibje, pletel vse, kar so kmečka gospodarstva potrebovala, ter krojil nove slamnate strehe. Tudi sina Janeza, ki se je rodil sredi petdesetih, je še naučil podedovanih veščin. A pravega uspeha ni bilo več. Doma izdelane stvari so izgubljale na vrednosti: vse bolj so se pojavljali industrijski izdelki, šibje je izpodrivala plastika, mehko sivino slamnatih streh je zamenjala rdeča opeka. Z zaslužkom od lastnega delaje ded Martin kupil in obnovil kmetijo, oče Alojz jo je vzdrževal, sin Janez pa mora za preživetje v tovarno. Ded in oče sta še doma preživljala precej številnejše družine, za Janeza se to ne ne bi izšlo. Še tako gre bolj na tesno. Moderna hiša, ki jo dvignil ob kmečkem dvorišču, je še dobila streho in stekla, potem pa mu je zmanjkalo sape. “Pa pravijo, naj imamo Slovenci več otrok! Jaz imam štiri, pa ni podpore od nikoder. Saj nočem miloščine, hočem le posojilo, da bi družini dogradil dom,” pravi Janez, ujet v eksistenčno stisko. Zdaj znanje in marljivost nista več dragocenost in otroci so le breme. In kaj imajo s tem skupnega korenine? Veliko, la zgodba nam pove, kako si jih režemo. Kapelica še visi na hrastovi steni Hočevarjeva hiše. Janez pravi, dajo bo obnovil in obesil na steno novega doma, ko bo dograjen. In da bo naučil malega Janezka plesti, kot se je on naučil od svojega očeta. Novih domov takšna spretnost pri Hočevarjevih ne bo več postavljala, bo pa živa vez s starimi časi in dragocena vstopnica za novi, še nepoznani svet. TONE JAKŠE Otroški svet ni svet odraslih Več ali manj smo vsi prijazani z otroki in jih imamo radi, pa vendar pogosto ne najdemo skupnega jezika. Zakaj? Dr. Pavao Brajša, priznani strokovnjak iz Zagreba, pravi: “Obstaja bistvena razlika med otroško kulturo in kulturo odraslih, med otroškim razumom in razumom odraslih pa tudi med otroško in odraslo komunikacijo.” To sta dva povsem različna svetova in skrivnost dobre in uspešne komunikacije je v vživljanju v otroški svet. Brajša trdi, da je otroška kultura matristična kultura, kultura odraslih pa patriarhalna kultura. Matristična kultura naj bi bila avtohtona evropska kultura, ki naj bi vladala v Evropi pred Kristusovim rojstvom, kasneje pa naj bijo zamenjala patriarhalna, ki so jo prinesli osvajalci iz Azije. Matrističa kultura je kultura ljubezni; otrok ima rad brezpogojno, tudi odrasli imamo radi, vendar vedno pogojno. Otrok hoče sodelovati, odrasli izključujemo, otrok gleda vse v celoti, odrasli norimo z normami, otrok vse sprejema, odrasli izključujemo, otrok sprejema tudi drugačna mnenja, odrasli branimo le svoja, otroci so miroljubni, odrasli se vojskujemo. “Do otrok moramo spremeniti kulturo, vendar ne zato, da bomo do otrok dobri, ampak zaradi nas samih, saj smo z našo kulturo prišli do zida, izčrpali smo jo in kot taka vodi le v vojno in ekološko uničenje,” pravi dr. Brajša. Otroci brez odraslih ne bi mogli preživeti, vendar, ker seje patriarhalna kultura izčrpala, moramo zato, da bomo kot človeštvo preživeli, narediti sintezo obeh kultur. Temu je dodal nekoliko spremenjen citat iz Svetega pisma, in sicer po evangeliju sv. Mateja: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne boste mogli preživeti v tem zemeljskem kraljestvu. Eden izmed udeležencev foruma je dr. Brajšo vprašal, če to pomeni, da so otroci brez-konfliktna bilja. “Brezkonfliktno bitje ni človeško bitje. Otroci sc od nas razlikujejo po načinu reševanja konflikta - skregajo se, vendar se tudi hitro pomirijo in brez zamere se igrajo naprej,” je razložil Brajša. V medijih je ie beseda o otrocih Dr. Manci Košir iz Fakultete za družbene vede, ki je spregovorila o množičnih medijih in komunikaciji med otroki, starši in šolo, naslov foruma “Moč prijazne besede” ni bil všeč, ker meni, da je tudi prijazna beseda lahko zlagana. “Bolj primerna bi bila iskrena beseda ali še bolje naklonjena beseda, ki govori o tem, da smo obrnjeni v določeno smer,” je menila. Dejala je, da je pogosto opazila, da se starši K sodelovanju vabimo sodelavce v oglasni komerciali: ■ vse oblike trženja posebnih izdaj in novih programov DELA-REVIJ in drugih agencijskih poslov. Pričakujemo, da imate srednješolsko izobrazbo (ni pogoj), da imate lasten prevoz in telefon, da ste komunikativni, iznajdljivi in samozavestni. Ponujamo vam visoke nagrade za uspešno delo in vključitev v poslovna dogajanja na najširšem področju. Želite narediti korak pred drugimi. Storite ta korak z nami. Prijave sprejemamo na naslov: AGEM d.o.o., Dunajska 5, 61000 Ljubljana ali po telefonu 061/317-870. Upoštevali bomo vse prijave, ki bodo prispele v osmih dneh po objavi razpisa. narkomanov svojih otrok bojijo, vendar nasproti strahu ni pogum, ampak ljubezen. “In bolj ko je ljudi strah, manj je v njih brezpogojne ljubezni,” je še dodala. Starše in mnoge pedagoge muči, kako reagirati na podobo množičnih medijev, ki prinašajo vedno več nasilja. Košitjeva meni, da prepoved gledanja ne bi bila najboljši način, veliko boljša je selekcija, predvsem pa bi morali biti pri branju časopisa, poslušanju radia in gledanju televizije skupaj z otrokom. Predvsem to “biti skupaj” pa je pri nas problem, kajti televizija je vse prepogosto varuška otrok. Koširjeva je povedala, da v ZDA psihoterapevti odsvetujejo celo gledanje poročil, kajti svet je videli grozen, prav zaradi novinarskega pravila, da je najslabša novica najboljša novica, in tako so poročila sestavljena predvsem iz slabih novic. “Mediji naredijo ljudi pasivne, čeprav se delajo, kako so dialoški,” je dejala. Pisma bral- j cev pa kažejo, kako ljudje mislijo, da so akterji | sveta. Košiijeva je poudarila, da pa so slovenska pisma bralcev posebnost, saj ljudje v njih ne reagirajo na napisane vsebine v časopisih kot v zahodnem svetu, ampak pišejo o svojih stiskah, kar kaže na pomanjkanje vzgoje za medije. Zato je predlagala, da bi vzgojo za me- j dije uvedli kot dodaten predmet npr. na pedagoški fakulteti, kjer se izobražujejo bodoči pe- | dagogi. Dodala je še, da otroški svet vse premalo nastopa v medijih, da je vedno le beseda I o otrocih, kar pa ni isto kot otroci. Naučiti se pogovarjati in poslušati “Tudi otroci čutijo povečanje nasilja kot j obremenitev tega sveta,” je menila diplomirana psihologinja Marja Strojin iz Svetovalnega ! centra za otroke in mladostnike v Ljubljani, ko se je spomnila na lanskoletno temo otroškega parlamenta, kije govoril o nasilju. Dejala je, da [ sc današnja smer psihologije zanima za social- j no učenje, torej kako otroci razumejo komunikacijo. Skratka ta smer poudarja, daje otrok- . ov svet drugačen od našega. “Za dobro komu- j nikacijo med odraslim in otrokom pa se je potrebno vživeti v njihov svet,” je poudarila tudi Strojinova. In ker si vsi želimo prijazno šolo, so se na OŠ Brdo lotili projekta, ki ga vodi dr. Brajša in v katerem sodelujejo učitelji, otroci in starši, j Vsi skupaj se učijo predvsem povedati to, kar | si želijo - skratka, učijo se pogovarjati in po- ! slušati. Eden od staršev, ki je vključen v ta projekt, je povedal, da mu je žal, ker se v takšen ; projekt ni bilo mogoče vključiti že prej, ko je bil njegov sin še mlajši. “Mislim, da sem marsikaj zamudil,” je dejal. JOŽICA DORNIŽ nal PE AGROSERVIS KNAFELČEVA 2 68000 NOVO MESTO tel.: 068/321-479 KMETIJSKI SEJEM 25. sept. 1994 od 7. do 12. ure Zopet je pred nami zadnja nedelja v mesecu in z njo že tradicionalni kmetijski sejem pred trgovino AGROSERVIS. V času sejma bo odprta tudi vaša in naša trgovina, kjer boste našli vse,kar potrebujete za kmetovanje, vrtičkarstvo in hobi. Tokrat bo na sejmu sodelovala večina razstavljalcev iz kmetijskega sejma na Grabnu, za nekatere artikle pa bodo veljali tudi sejemski popusti. VABUENI NA AGROSERVISOV TRADICIONALNI KMETIJSKI SEJEM! Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto Priloga Dolenjskega lista 12 —TT NAGRADI V BREŽICE IN NOVO MESTO Žreb je med reševalci 35. nagradne križanke izbral JOŽICO PODGORŠEK iz Brežic in STANISLAVA VIRANTA iz Novega mesta. Podgorškovi je pripadla denarna, Virantu pa knjižna nagrada. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasnje do 3. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom “Križanka 37". Lahko pa križanko v pisemski ovojnici brez znamke oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva Dolenjskega lista. REŠITEV 35. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 35. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OKOSTNIK, KONTROLA, OMAR, TIM, RANA, ARE, NN, SOREL, POČITNICE, KAS, ANAA, PORAST SOSTRO, ADAMS, MISS, OR KAMPALA, TIPKA, AKA, URH, STAŽ. prgišče misli Naša kultura po eni strani povsem odkrito in rafinirano propagira in omogoča alkoholno drogiranje prebivalstva, po drugi strani pa je naša družba agresivna do tistih alkoholikov, ki “ne znajo več piti po pameti". J. RUGEU Fotografija le odkriva življenje, ne more pa ga ustvarjati. H. CARTIER-BRESON Dve telesi nikoli ne postaneta eno telo ... Človek bo - kot fizis, kot snov - večno razdeljen, osamljen, vržen vase, pohabljen, brez svojega nujnega dopolnila. TKERMAUNER NAGRADNA KRIŽANKA 37 'SALOMONOV' UGANKAR DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SKALNA JEREBICA UPAD MORSKE VOOE STAREJŠI ŠVEDSKI SLALOMIST REKA NA PELEPONE-ZD RIMSKI CESAR 1 ZORANA ZEMLJA CIN 1 rr, l 1 (J 5 mr*prp. s 1 LASTNOST OSTREGA 1. a SINTETIČNA TKANINA |L ? f / ulj PRTOK VOLGE PREDSED. AVSTRIJE 1969-1974 (FRANZ) V ILIADI GLASNIK Z MOČNIM GLASOM rTALUAN- SKA GROFICA LUKA V IZRAELU » r * . „ a ŽENSKA, KI SE KOPA L -Krm 1 > AVTOR: RUDI MURN STALNI TROPSKI VETER PRITOK BELEGA MORJA V RUSUI ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI NAGON V DOTEKANJE TANTAL KRAJ OB , REKI ČABRANKI BREZDELNEŽ, KI TAVA NAOKROG NEMŠKA POP PEVKA LEPOTNA ŽELJKA GLAVNO MESTO TURČIJE SHEDOZEMNA RAS TU NA PWČ SEVERNIH MOMJ PREGOVOR BRKATI JASTREB DROBNO ZRNATA SADRA RENATA TEBALDI ŽELATINA C ALG IRSKA = NADLEŽNE ŽUŽELKE MEHA ZA RITEM 'S2 VOONA ŽIVAL iz naše etnografske zakladnice . Pravljična belokranjska kašča Včasih si ni bilo mogoče zamišljati shranjevanja žita brez dobre stare, suhe lesene kašče. To so bile majhnim hišicam podobne zgradbe, običajno narejene iz debelih hrastovih plohov, žaganih ali tesanih. Njega dni so bile pokrite izključno s slamo, imele so značilna majhna okenca z vgrajenimi železnimi rešetkami ali gartrami. Okenca so pogosto Imela značilna polkna, kašče, ki so bile na strmem zemljišču, pa so bile običajno tudi podkletene. Pri kmetih so se pogosto pošalili, da je za reveža dobra tudi plesniva šunka, vendar je dandanašnji skoraj ni mogoče dobiti. Pogosto so rekli, da imajo od suhega sadja najraje suhe klobase. Kašča pa je bila tudi shramba za suhe orehe, suho sadje (hruške, jabolčne krhlje, slive pa celo suhe škoriše). Suhim jabolčnim krhljem so rekli Belokranjci tudi “jebe-čenka” in so kuhani z ostalim suhim sadjem, zamenjevali manjkajoči kruh v številnih kmečkih družinah, zlasti v tistih, ki so imele veliko lačnih otroških ust. Hišna matije skuhala velik lonec suhega sadja, ga postavila na mizo tako, da so si ga otroci jemali z zajemalko, kadar so si hoteli potešiti lakoto. Ko so otročiči prosili kruha, so jim mamice odgovarjale: “Kruha ni, kruh še spi, tam imaš jebečenk pa se najej”. Če je kmet imel kakšno debelo starejšo lipo, je s ponosom dejal: “Ta bo pa za frš-loge”, kajti fršloge so izdelovali skoraj izključno iz lipovih desk, ki jih ne napadejo črvi. Če je bila kašča podkletena, je bila skoraj vedno zidana iz kamna in malte tako, da je bila od treh strani v zemlji. To je bila za takratne čase odlična klet. Uporabljali so jo za shranjevanje kisanega zelja in repe ali pa celo kot vinsko klet, kjer pa ni smela biti blizu kisal (zelje in repa). Na žalost se je kmečkih kašč v Beli krajini ohranilo malo, tako da pravo, originalno belokranjsko kaščo dandanes težko najdeš z lučjo pri belem dnevu. In tiste, ki so v vsej svoji originalnosti ohranjene, pa so prave podobe belokranjske idile. Lahko bi jim rekli pravljične hišice, zlasti še tistim, ki so obrasle z zelenjem, posebno z bršljanom ali vinsko trto. Mimoidoči popotnik zaman pričakuje, da bodo zaškripala lesena vrata in bo stopila Rdeča kapica s polno košarico dobrot in jih ponudila babici. Požrešni volkovi pa niso požrli le Rdeče kapice, temveč tudi mnogo belokranjskih pravljičnih hišic ali kašč in jih še tako pameten in spreten lovec ne bo rešil nikoli več, kajti sodobni lovci, ki jim mnogi pravijo tudi varuhi etnografske zakladnice, nimajo pravljične podobe in moči. Žal! JOŽEF ŠKOF V vsaki kašči so bili nameščeni veliki leseni predali za posamezne vrste žita, ki so jim rekli fršlogi. Poleg običajnih vrst žita so takrat renogi kmetje sejali še soržico, to je zmes rži 'n pšenice, ki je dajala večji pridelek kot vsaka vrsta žita zase, saj je klasje zorelo tako rekoč v dveh etažah in je tako bolje izkoristilo zrak in sonce. Iz soržične moke so pekli odličen soržični kruh, če so soržični moki dodali še kako drugo vrsto žita, predvsem koruzo, pa so iz take moke pekli zmesni ali vsakdanji kruh. Vsak predal fršloga je imel ob dnu izpust, gospodinje pa so pripravile žito za mlin tako, da so skozi vratca fršloga nasipale zrnje v rešeta ali sita, z njimi pa v krožnem loku stresale ali pajkljale žita, tako da so ostanki peska, plevela ali zemlje padali skozi rešeto, pleve pa so prišle na površje in so jih lahko ročno odstranjevale. V kašče so seveda shranjevali tudi moko, ki sojo pripeljali iz mlina. Tu pa so shranjevali oluščeno proso ali proseno kašo, oluščen ječmen ali ješprenj. V kašči pa ni manjkalo niti suhega prekajenega svinjskega mesa od šunk in krač do Špeha, od katerega je bil najimenitnejši “zaje” ali dimljena potre-bušina, ki je bila v plasteh slanine in mesa. Prekajeno suho svinjsko meso je viselo na stropu kašče ali pa je bilo v zrnju, najpogosteje v pšeničnem. Tu je dobivalo posebno, sivozeleno plesen in izredno aromo in okus. mr.se.dr. Tatjana Gazvoda ki jim zaradi ugaslih obrambnih refleksov zalije dihalne poti. Nezavest Kako opredelimo zavest? Zavest je funkcija nemotenega, usklajenega delovanja določenih delov možganskega debla in možganske skorje. Človeku omogoča, da se zaveda sebe, daje orientiran v času in prostoru ter da se smiselno odziva na vplive okolja. Nemotena zavest omogoča človeku, da prepoznava in presoja dogajanja v svojem okolju. Omogoča mu mišljenje in spomin ter pravilno usmerjanje pozornosti in ukrepanje po svoji volji. Na spremembo in motnje zavesti lahko vplivajo različna obolenja, zastrupitve in poškodbe. Spoznajmo nezavest! Nezavest ni bolezen, ampak nevaren znak nekega bolezenskega dogajanja v organizmu, ki se poleg drugih znakov kaže tudi z bolj ali manj moteno zavestjo. V skoraj vsaki nujni življenjski situaciji, ko se lahko na terenu znajdemo ob hudo poškodovanem ali nenadno zbolelem oz. zastrupljenem bolniku, moramo najprej pogledati kako je z njegovo zavestjo. Vsak nezavesten bolnik je že zaradi nezavesti same življensko ogrožen. V nezavesti mu ugašajo obrambni refleksi in mišičje postaja ohlapno. Nezavesten bolnik se lahko zaduši, ker mu zaradi ohlapnega mišičja jezik zdrkne v žrelo, s svojim korenom pritisne na zadnjo steno žrela in zraku zapre pot v pljuča. Poleg tega se lahko nezavestni bolnik zaduši s tekočino (krvjo, izbljuvki ali slino), Prva pomoč pri nezavestnem Prva pomoč pri vseh nezavestnih stanjih, ne glede na to, kaj jih je povzročilo, je enaka. Nezavestnega takoj položimo v pravilen bočni položaj, tla se ne bo zadušil in poskrbimo, da bo čimprej prišel v zdravniško oskrbo. Če je potrebno, nezavestnega čimprej prepeljemo (seveda v pravilnem položaju!) v ustrezno zdravstveno ustanovo zaradi natančne ugotovitve vzroka nezavesti in njenega vzročnega zdravljenja. Natančni vzrok nezavesti na terenu dostikrat težko ugotovimo ali pa ga sploh ne. Vendar je pri nezavestih zaradi nepravilne, motene presnove (presnovne nezavesti) in pri zastrupitvah potrebno vsaj orientacijsko ugotoviti vzrok nezavesti, da že na terenu lahko začnemo najnujnejšo terapijo za izboljšanje stanja. Pri ugotavljanju vzroka nezavesti si pomagamo s presojo okoliščin, v katerih smo našli nezavestnega, videza nezavestnega, predmetov v njegovi bližini, pomagajo nam izjave svojcev ali prič dogodka oz. morebitni zdravniški izvidi, kijih ima nezavestni pri sebi. Katera bolezenska stanja se izražajo z nezavestjo? Zaradi poenostavljanja in hitrejše presoje o najnujnejših in najustreznejših ukrepih na terenu delimo bolezenska stanja, ki se izražajo z motnjo zavesti, v štiri osnovne skupine: • nezavest zaradi nenadne motnje krvnega obtoka v možganih (omedlevica), • nezavest zaradi procesov in poškodb glave, • nezavest zaradi motene presnove, • nezavest zaradi zastrupitev. (Se nadaljuje) J ^praktični K praktični KRIŽ! praktični \^ praktični J /\ Praktične police IP.EHeS je ^ tako, da v stanovanju, zlasti manjšem, vedno primanjkuje prostora. Ker je prostor na tleh precej omejen, na stenah pa se še vedno najde kakšen prostorček, so toliko bolj dobrodošle police. Če imate bolj malo denarja, a veliko domišljije, jih lahko naredite kar sami. Potrebujete le po meri odrezane deske, kijih sami pobarvate po svojem okusu, ter nekaj dodatkov. Tako lahko na primer med police, kijih boste pritrdili v kopalnici, postavite prozorne plastične valje, v katere nasujete zdrobljeno steklo ali barvne kamenčke. Namesto valjev lahko med police v kuhinji pričvrstite lesene predalčke za kuhinjske potrebščine. V delovni sobi pa so dovolj močni že predalčki iz trdne lepenke, ki jih prav tako namestite med policami, nad in pod njimi. Takšni predalčki so predvsem primerni za šiviljske potrebščine. Prav tako lahko pritrdite police na balkon, kjer lahko sestavite zanimivo kompozicijo iz desk, rož in vrtnarskih potrebščin. ^ Hidroponika še ■ veliko obeta Vrtnine je mogoče gojiti tudi brez zemlje, kar v vodi ali kakem drugem substratu, ki mu je dodana hranilna raztopina. 16 je tako imenovana hidroponika, ki ima številne prednosti in se zato neverjetno hitro širi. Na Nizozemskem na primer je hidroponsko gojenje vrtnin pred 13 leti zavzemalo skromne 3 odst. pokritih vrtnarskih površin, zdaj pa še polovico. Hidroponika omogoča gojenje rastlin kjerkoli, celo na ravnih strehah hiš, pridelovanje je intenzivno, rastlinskih bolezni in škodljivcev je manj, manj pa je tudi dela z oskrbo takih nasadov. Kot substrat sc zadnje čase najbolj uveljavlja kamena volna (pri nas jo izdeluje podjetje Termo iz Škofje Loke pod imenom agrotervol), ki je odlična podlaga zlasti za gojenje sadik. Uspešnega pridelovanja seveda ni brez kompleksne hranilne raztopine, ki vsebuje vsa rastlinam potrebna hranila vključno z mikroelementi. Krompirjev narastek z gobami Za 4 osebe potrebujemo: 500 g krompirja, 1 čebulo, 250 g šampinjonov ali jurčkov, 3 žlice margarine, šopek peteršilja, 250 g sladke smetane, 1 jajce, 4 žlice naribanega sira, sol, muškatni orešek, maščobo za model. Krompir operemo in skuhamo, nato pa odcedimo, in ko se ohladi, olupimo. Narežemo ga na tanke rezine. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Gobe očistimo in listasto narežemo. V ponvi segrejemo margarino in popražimo čebulo, da postekleni. Dodamo gobe in jih med mešanjem 2 minuti pražimo. Namastimo ognja varno posodo. Vanjo zlagamo v plasteh krompir in gobe. Sesekljamo peteršilj in ga zmešamo s smetano, jajcem, sirom, soljo in naribanim muškatnim oreškom. Prelijemo čez sestavino v modelu in damo v pečico. Pri 200 stopinjah pečemo v pečici 20 minut. Vampi s paradižnikom Kilogram vampov skuhamo do mehkega in ohlajene narežemo na tanke rezanec ali pa kupimo že kuhane in že narezane vampe. Dve žlici na drobne kocke narezane slanine pre-cvremo z dvema žlicama olja in srednje veliko na drobno sesekljano čebulo. Ko čebula porumeni, dodamo dve veliki žlici krušnih drobtin in malo prepražimo, nato dodamo nekaj strokov strtega česna, žličko sesekljanega peteršilja, lovorov list in pol kozarca paradižnikove mezge ali tri na drobno sesekljane zrele paradižnike. Mulo pokuhamo, nato dodamo vampe, solimo in popramo, zalijemo s toliko vode, da je jed še gosta, in kuhamo 20 minut. Na koncu lahko prilijemo nekaj žlic vina. Ponudimo s kuhanim krompirjem ali polento, vampe pa potresemo s parmezanom. Prijaznejši bencin Pred vrati jesen in zrak je vse hladnejši. Ib je čas, ko bomo avtomobilisti spet videli in občutili velik del nesnage, ki jo z izpušnimi plini pošiljamo v zrak. Prav je, da vas prav zdaj spomnimo na svetlo točko v tem sicer skrb zbujajočem procesu: že od lanskega julija na Petrolovih črpalkah točijo tako osvinčen kot neosvinčen bencin z dodatki. Ti dodatki pa naj bi preprečevali nastajanje oblog na vplinjačih in sesalnih ventilih. Meritve so pokazale, da je takih oblog pri osvinčenem bencinu z dodatki za polovico manj, da pa precej ugodno delujejo tudi na obloge pri neosvinčenem bencinu, kjer jih je sicer precej manj. Čisti motorji pa pomenijo učinkovitejše delovanje, manjšo porabo goriva in, kar je za še posebej pomembno, manjšo količino strupenih izpušnih plinov. r i nj ' k «>i ii n *i ■ 8> J T......... .......................... I............................... SPODNJE PERILO IZ PRETEKLIH ČASOV - Medtem ko so bile mnoge ženske v začetku 20. stoletja in še po L svetovni vojni brez hlač, so druge nosile odprte spodile hlače - “hlače s šlicem”. Bile so preklane in so segale do kolen. Izdelane so bile po starem kroju iz bombaža in spodaj nabrane, s čipkami okrašene. Ženske so jih nosile za spanje in tudi podnevi. Šivilje so za deklice rade sešile takšne s “špicami”, da so čipke kukale izpod krila. Pri odraslih ženskah so bile čipke skrite pod krilom, pogosto pa jih je krasil mo-nogram, izvezen z rdečo prejico. (Fotografija in besedilo: Ivanka Počkar, etnologinja, Posavski muzej v Brežicah) Radi imajo sladko vino - Mnogi gospodski ljudje pa tudi kaki kmečki sladkiši naj bolj ljubijo sladko vino, ki mu ohranijo gospodarji omledno slast tje do božiča. Tudi glavni krčmarji v N. mestu srkajo naj raje tako vinsko medico, kar je jasen dokaz, da ne poznajo prave dobrote vinske in lastnosti zares dobrega vina. Ta okolnost je razun mečanskega sploh znanega sleparstva glavni vzrok, da se dobi v mestu prav malo kedaj kaj prida kaplje. Vzajemni prepir in ljubezen - Otroci odgovarjajo osorno materam, če jih opominjajo in one niso za to preveč hude. Očetov se boje še nekaj, ali ne toliko, da bi jih obvaroval ta strah dolenjskih napak: pijančevanja, kurbarije, lenobe, nemarnosti Ali vkljub materinjiprizanesljivosti vlada vendar med deco in roditeljico prav lepa razumnost in prijaznost. Vzajemno se prepirajo ali vzajemno pa se spet radi imajo. Brez tople južine - Kedar dozori sadje, v mnogih hišah ne kuha se opoldne nič južine, ljudem se da vina, kruha in na pr. češpelj ali kaj druzega sadja in s tem so zadovoljni. Kedar je dosti dela in čas sadja tudi pri premožnih gruntarjih ne pride na mizo gorka južina. Z vinom prebije se lahko brez nje: kedar ni kapljice, se pa ve, da mora kuhati in beliti. Gorenec ne bi shajal lahko s takim redom. Gorenke, ki so primožile se simo, pa delajo ravno tako kot Dolenke. Posojeno ne vračajo - Tudi tod ne vrne se rado kar se posodi. Obeta se že in tudi priduša ali brez tožbe često povračila ni, kakor velja to za celo Slovenijo in za ubogo, brez višegaponosa inglobočeje nravnosti životarečo Avstrijo sploh. Vojaške dopustnike kličejo vse k vojski - To je strašno. Zdaj v začetku septembra je dela čez glavo, povsod je treba delavcev, najemniki imajo lep zaslužek. Žandarji iščejo revežev, ki menijo večidel, če o prvem pozovu ne pridejo, da se utegne nanje pozabiti, nekteri tudi zato ne morejo odriniti, ker so v sila bornem stanju, da še svojih čevljev nimajo. 3QOSt>&*1 ' 82 Triglav Pooblaščene investicijske družbe NALOŽBA v sodelovanju z zavarovalnico triglav d.d. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 8. K SLOVENIJA 1 8.45-0.15 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 OTROŠKI PROGRAM 9.30 T1GERČEK PETER, lutkovna igrica, 3/3 9.40 TISOČ IDEJ ZA NARAVOSLOVCE, 3. oddaja 10.00 TEDENSKI IZBOR 4X4 MALE ŽIVALI 10.45 ČLOVEŠKI ROD, angl. poljudno-znan. serija, 6/12 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 15.50 GREM NA TAHITI, nizoz. drama 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 NEVERJETNE ZGODBE 21.05 TEDNIK 21.55 GORENJSKI SEJEM 1 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA 22.50 GLEDALIŠČE RAYA BRADBURV-JA, kanadsko-novozel. naniz., 10/24 23.15 UTEMELJENI SUM, amer. naniz., 20/22 SLOVENIJA! 12.35 -1.15 TMetekst 12 JO Video strani -13.00 Euronews -15.05 Kinoteka: Ciklus filmov H. Bogarta: Malteški sokol (amer. film, ČB) -16.45 Tedenski izbor: V vrtincu -17.30 Sova (ponovitev): Grace na udaru (amer. naniz., 6/ 22); 18.00 Utemeljeni sum (amer. naniz., 19/22) - 18.45 Že veste -19.15 T)k, tok - 20.05 Vfečemi gost: Ivan Debevc - 21.00 Gorenjski sejem 2 - 21.05 Umetniški večer: Edvard Kocbek: Portret; Črna orhideja (TV film) - 22.25 Oči kritike - 23.25 Stoletnici filma naproti: Ingmar Bergman: Poletje z Moniko (švedski film, ČB) KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 258. dela amer. nadalj.) - 13.05 Call selection (ponovitev) -13.40 CMT -14.30 Borza dela • 14.45 ČMT -16.05 Na velikem platnu -16.20 AMDG (ponovitev 2. dela) -17.10 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -18.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.30 Benny Hill (ponovitev 3. dela angl. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (259. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred poroto (9. del. amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Nevidni sovražnik (amer. film) - 23.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.50 Na velikem platnu - 0.05 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.20 Dok. serija - 14.15 V avtobusu (humor, serija) -14.40 Življenje na severu (serijski film) -15.20 Moj stric Benjamin (franc, film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega življenja - 21.00 Nocoj z vami (zabavnoglasbena oddaja) - 21.40 Poročila - 21.45 Znanost in mi - 22.35 S sliko na sliko - 23.20 Vfcčer ob glasbi - 0.20 Poročila v angleščini - 0.25 Sanje brez mej HTV* 15.30 Video strani -15.45 TV koledar -15.55 EP v rokometu (ž) -17.25 EP v balinanju - 17.55 2000 Malibu Road (serijski film, 3/6) -18.45 Dok. film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.45 2000 Malibu Road (serijski film, 4/6) - 21.50 Amer. film - 23.40 Metalmania PETER, 23. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.45 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRAN! 10.30 OTROŠKI PROGRAM LUČKA, STRAH IN TREPET ULICE, če- ško-nemška nadalj., 2/6 11.00 ROKA ROCKA 11.45 DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj.. 2/10 12.35 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 14.00 FILM TEDNA: IGRA SOLZ, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM VRTILJAK, mehiška nadalj., 24/28 17.30 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 14/20 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER L8.45 HUGO, TV igrica 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 NEZVESTO TVOJA, amer. film 21.45 TURISTIČNA ODDAJA 21.55 GORENJSKI SEJEM 2 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA LJUBEZEN DA LJUBEZEN NE, 17. epizoda amer. naniz. 23.05 UTEMELJENI SUM, amer. naniz., 21/22 23.50 PREVEČ IZZIVALNO, amer. film SLOVENIJA* 12.35 - 23.55 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.50 "Eden-ski izbor: Iz dobrega gnezda (nemška nadalj., 11/13); 16.40 Osmi dan -17.30 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Bradburyja (kanadsko-novozel. naniz., 10/24); 18.00 Utemeljeni sum (amer. naniz., 20/22) - 18.45 Znanje za znanje -19.15 Poglej me! - 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa (amer. naniz., 3/16) - 20.55 Zgodba o Elizabeti Nietzsche (angl. dok. nadalj., 2/2) - 21.55 Izredni koncert simfonikov RTV KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 259. dela amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -14.20 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.55 Na velikem platnu -17.10 Pred poroto (ponovitev 9. dela amer. naniz.) -17.20 Nevidni sovražnik (ponovitev filma) -19.00 Poročila • 19.10 Luč svetlobe (260. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Beverly Hills 90210 (26. del amer. nadalj.) - 21.25 Poročila - 21.35 Eden na borzi - 21.50 Slab vpliv (amer. film) - 23.35 Album show (glasbena oddaja) - 0.30 Erotični film HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.00 Dok. film - 13.50 V avtobusu (humoristična serija) -14.15 Pa-trola Sunseta (serijski film) -15.00 Madam s May-floverja (amer. film) -16.30 Morje -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.15 Otvoritev 29. Vinkovške jeseni - 21.50 Amer. film - 23.20 S sliko na sliko - 0.20 Poročila v nemščini - 0.25 Filmi Luisa Bunuela: Rimska cesta - 2.05 Sanje brez mej HTV* 17.40 TV koledar - 17.50 2000 Malibu Road (serijski film, 4/6) -18.40 EP v balinanju -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Beverly Hills (serija za mladino) - 21.00 Rock koncert - 22.20 Oddelek za umore (serijski film, 1/13)-23.10 Hit depo SOBOTA, 24. IX. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.05 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.15 TEDENSKI IZBOR: 8.15 RADOVEDNI TAČEK 8.30 PRAVLJICA O CARJU SALIANU 8.40 COBI IN PRIJATELJI, španska risana serija, 13/13 9.05 TOK, TOK 9.50 ZGODBE IZ ŠKOLIKE 10.20 SKRIVNI VRf angl. film 12.00 GORE IN LJUDJE 13.00 POROČILA 13.05 VEČERNI GOST: IVAN DEBEVC, ponovitev 14.25 TEDENSKI IZBOR TEDNIK ponovitev 15.15 NEZVESTO TVOJA amer. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj., 3/10 18.00 RPL-STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 POTNI LIST angl. pustolovski kviz 21.05 FORUM 21.20 OZARE 21.25 FILMSKA MAGIJA, avstral. dok. serija, 7/9 21.55 GORENJSKI SEJEM 1 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA: UTEMELJENI SUM, amer. naniz., 22/22 23.20 MOTNJE V ZVEZAH, kanadski film SLOVENIJA ! 7.35 - 0.40 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Tedenski izbor: Človek in glasba: Liszt v Weimarju (4. oddaja); 10.55 Turistična oddaja -11.10 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (17. epizoda amer. naniz.); 11.40 Utemeljeni sum (amer. naniz., 21/22); 12.25 Neverjetne zgodbe -16.55 Športna sobota: DP v košarki -18.30 Slovenski magazin -19.00 Dobra volja je najbolja (razvedrilna oddaja TV Koper) - 20.05 Zvezda je rojena (amer. film) - 22.25 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Karma (ponovitev oddaje o duhovnosti) -11.45 AMDG (ponovitev 2. dela dok. oddaje) -17.50 ITV - Begunska televizija -18.20 Slab vpliv (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Naše cenjeno sorodstvo (4. del angl. humor, naniz.) - 21.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 21.40 Policijska zgodba II (amer. film) • 23.20 Vreme - 23.25 Zgodba o igri (ponovitev 1. dela amer. dok. naniz.)-0.05 CMT HTV 1 8.10 TV spored - 8.15 TV koledar - 8.25 Poročila - 8.30 Tarzan in Zlata dolina (amer film) - 10.00 Poročila • 10.05 Program za otroke in mladino - 11.55 Poročila -12.00 Oddaja resne glasbe -12.50 Prizma (večnacionalni magazin) -13.35 Poročila - 13.40 Grof Eltz Vukovarski (dok. oddaja) -14.25 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) -15.05 Pet mrtvih naslovov (drama) -16.25 Hišni ljubljenci - 17.00 Bcverly Hills (serija za mladino) -17.45 TV razstava -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (serijski film) -19.15 Na začetku je bila Beseda -1930 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ljubica (amer. film) - 22.20 Russel na Russlu (angl. dok. film) - 2230 Poročila - 2155 Športna sobota - 23.05 S sliko na sliko - 0.05 Poročila v angleščini • 0.10 Sanje brez meja HTV* 16.40 TV spored -14.45 TV koledar -14.55 EP v rokometu (ž) -16.20 T) je ljubezen (humor, serija) -16.55 EP v rokometu (ž) -18.25 Risanka -18.30 EP v balinanju -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Naravni svet (dok. serija) - 21.05 CRO pop rock - 21.55 Nočna izmena: Življenje na severu; Zona Somraka - 23.20 EP v balinanju - 0.05 Nočni napadalec (amer. film) NEDELJA, 25. IX. SLOVENIJA 1 8.15-0.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.20 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV ponovitev 10.10 ZLATI CEKIN, 2/2 11.05 MI SMO PA V SELAH DOMA 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 BOJ ZA OBSTANEK angl.poljudnoznan. serija, 14/20 13.00 POROČILA 13.05 PUSTOLOVŠČINE MLADEGA INDIANA JONESA amer. naniz., 3/16 14.30 DOZOREVANJE, amer. film 16.00 SEDEM NAS JE, angl. nadalj., 5/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.55 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 OBRAZ MODE, angl. dok. nadalj., 1/6 22.05 GORENJSKI SEJEM 1 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ZA TV KAMERO 22.45 SOVA DRUGA DOMOVINA, nemška nadalj., 1/13 SLOVENIJA ž 7.35 - 23.00 Teletekst Opomba: 13.50 F-l za VN Portugalske 7.50 Videostrani - 8.00 Euronevvs -10.00 Tčdenski izbor: Izredni koncerta simfonikov RTV -11.45 Sova (ponovitev): Utemeljeni sum (amer. naniz., 22/22); 12.35 Potni list (angl. pustolovski kviz) -13.50 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 19.50 Zrcalo tedna - 20.10 Dekle iz zraka (franc, film) - 22.00 Športni pregled KANALA 9.05 Mož z železno masko (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -10.50 Policijska zgodba II (ponovitev filma) -12.30 Helena -18.05 Mož z železno masko (risani film) -19.00 Beverly Hills 90210 (ponovitev 26. dela) - 20.00 Vreme - 20.05 Zgodba o igri (dok. oddaja o košarki) - 20.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.40 Vreme - 22.45 Tropska vročica (16. del amer. naniz.) - 23.45 CMT HTV 1 8.10 TV spored - 8.15 TV koledar - 8.25 Poročila - 8.30 Dempsey II (amer. film) -10.00 Poročila -10.05 Daktari (serijski film) -11.00 Hrvaška folklora - 12.30 Poročila -12.35 Plodovi zemlje -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 BMX banditi (amer. mlad. film) -15.45 Opera Box -16.20 Samostrel (serijski film) -16.50 Srečni dnevi (serijski film, 9/22) -17.15 Poročila -17.25 Bullshot (angl. film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Filmi Martina Becka: Roseanna (švedski film) - 21.55 Po vrnitvi (serijski film, 27/42) - 22.40 Poročila - 22.45 Lepa naša (dok. emisija) - 23.15 Šport - 23.35 S sliko na sliko - 0.35 Poročila v nemščini - 0.40 Sanje brez mej HTV* 13.35 TV koledar -13.45 CRO pop rock -14.30 Tajlandski boks (reportaža) 14.50 F-l za VN Portugalske -16.55 Finale EP v rokometu (ž) -18.30 EP v balinanju - 20.00 Glasba - 20.15 Črno-belo v barvah: Iz arhiva HRT; Poročila iz zgodovine; Ruby Tuesday; E. Harris in A. Gulhrie; Top lista 1973; Jazz; Pokliči M za umor (amer. film) PONEDELJEK, 26. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 24.00 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.10 TEDENSKI IZBOR 9.10HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod. nadalj., 26/26 9.35 ZNANJE ZA ZNANJE 10.00 ZVEZDA JE ROJENA, amer. film 12.15 ŠPORTNI PREGLED 13.00 POROČILA 15.00 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 LEPI STRIČEK franc, nadalj., 3/6 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: ALPE 21.55 GORENJSKI SEJEM 2 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA SHOW JACKI EJA THOMASA amer. naniz., 6/17 PUŠČAVSKI PRINC, italij. nadalj., 1/6 SLOVENIJA S 12.35 - 23.40 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.55 tden-ski izbor: Nedeljskih60; 15.55 Poglej me • 16.50Sova (ponovitev): Druga domovina (nemška nadalj., 1/ 13) -18.45 Onstran prihodnosti (avstral. znan. oddaja, 3. del) -19.15 Sedma steza - 20.05 Svet na zaslonu - 20.55 Tri ljubezni (švedska nadalj., 4/16) - 21.50 Studio City - 22.45 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 260. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) -14.25 ČMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Poslovni dosje (28. del amer. serije o managementu) -17.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) -18.05 Tropska vročica (ponovitev 16. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (261. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Polno, prosim (5. del španske humor, serije) - 21.35 Poročila - 21.45 V srcu resnice (amer. film) - 23.25 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 0.00 Na velikem platnu - 0.15 CMT HTV 1 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon 13.15 Vbs svet je oder (dok. serija) -14.10 V avtobusu (humor, serija) - 14.35 Patrola Sunseta (serijski film) -15.25 McMas-tersovi (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hrvaška in svet - 20.55 W Shakespeare: Henrik VI. (4/7) - 23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročila v angleščini - 0.05 Sanje brez meja HTV* 17.20 Videostrani -17.30 TV program -17.35 TV koledar -17.45 Po vrnitvi (serijski film, 27/42) -18.30 Filmska magija (dok. serija, 1/18) -18.55 Stan in Olio (humor, serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 2000 Malibu Road (serijski film, 5/6) - 21.10 Nemci (dok. serija) - 22.10 Frostov pristop (serijski film) - 23.00 Električni kavboj TOREK, 27. IX. SLOVENIJA 1 8.15-0.15 TELETEKST 8.45 VIDEOSTRANI 8.20 OTROŠKI PROGRAM ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.15 TEDENSKI IZBOR 9.15 ZGODBA O ELIZABETI NIETZSCHE, ponovitev angl. dok.nadalj., 2/2 10.05 ONSTRAN PRIHODNOSTI, avstral. znan. oddaja, 3. del 10.30 DEKLE IZ ZRAKA franc, film 12.15 SEDMA STEZA 13.00 POROČILA 14.20 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 IZ DOBREGA GNEZDA, nemška nadalj, 12/13 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA VREME, ŠPORT 22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA ZAKON PO DOMAČE, angl. naniz, 3/6 PUŠČAVSKI PRINC, italij. nadalj, 2/6 SLOVENIJA 2 12.35 - 23.45 Eletekst Opomba: 16.55 nogomet Eintracht:SCT Olimpija 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.450 Tedenski izbor: Obraz mode (angl. dok. nadalj, 1/6); 16.30 Dobra volja je najbolja (razvedrilna odaja) TV Koper) -17.30 Sova (ponovitev): Shovv Jackicja Thomasa (amer. naniz, 6/17); 17.55 Puščavski princ (italij. nadalj, 1/6) -18.45 Iz življenja za življenje - 19.15 Videošpon - 20.05 R & R - 20.35 Vbdni viri - 21.00 Roka rocka - 22.00 Prodajalka rokavic (švedska drama) - 23.00 Svet poroča KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 261. dela amer. nadalj.) - 13.05 Popspot (ponovitev) -13.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.30 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Polno, prosim (ponovitev 5. dela šp. humor, naniz.) -17.20 V srcu resnice (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (262. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (22. del angl. satirične naniz.) - 21.15 Poročila - 21.25 Panga (amer. film) - 23.05 Dan po jutrišnjem (19. del amer. dok. serije) - 23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Mali svet (otroška serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.05 V;s svet je oder (dok. serija) -14.00 V avtobusu (humor. serija) -14.25 Patrola Sunseta (serijski film) - 15.15 Pisci kriminalk (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) ■ 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.15 Ameriška zunanja politika in njeni cilji - 20.50 TV parlament - 22.50 Poročila - 23.55 S sliko na sliko - 23.55 Poročila v nemščini - 0.00 Sanje brez meja HTV* 17.10 Video strani -17.20 TV program -17.25 TV koledar - 17.35 2000 Malibu Road (serijski film, 5/ 6) -18.25 Nemci (dok. serija, 4/4) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 V večernem hladu (humor, serija, 14/23) - 20.45 2000Malibu Road (serijski film, 6/6) - 21.35 Olive James (dok. serija, 4/8) - 22.30 Nasprotniki Sherlocka Holmesa (serijski film, 4/26) SREDA, 28. IX. SLOVENIJA 1 11.15 - 24.00 TELETEKST 11.30 VIDEOSTRANI 11.45 OTROŠKI PROGRAM SKOK MED ZVEZDE, angl. naniz, 12/14 12.10 TEDENSKI IZBOR 12.10 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.35 FILMSKA MAGIJA, avstral. dok. se- rija, 7/9 13.00 POROČILA 15.55 TRI LJUBEZNI, ponovitev švedske nadalj, 4/16 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUW1GANA 18.45 BARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRAKOPLOV slov. film 22.00 DNEVNIK 3, TEMA TEDNA, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA GRACE NA UDARU, amer. naniz, 7/22 PUŠČAVSKI PRINC, italij. nadalj, 3/6 SLOVENIJA 2 12.35 - 22.20 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.55 Tedenski izbor: Lepi striček (ponovitev franc, nadalj, 3/ 6); 16.40 Videošpon -17.25 Sova (ponovitev): Zakon po domače (angl. naniz, 3/6); 17.55 Puščavski princ (italij. nadalj, 2/6) -18.45 Človeški rod (angl. poljudnoznan. serija, 7/12) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda: nogomet Bcnfica: Anderlecht - 22.20 Omizje KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 262. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.50 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Državnik novega kova (ponovitev 22. dela angl. naniz.) -17.00 Panga (ponovitev filma) -18.40 Male živali -19.00 Poročila -19.10 Lučsvetlobe (263. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Benny Hill (4. del angl. naniz.) - 21,05 Karma (kontaktna oddaja o duhovnosti) - 21.50 Poročila - 22.00 Dannyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.45 Album show (glasbena oddaja) - 0.15 Na velikem platnu - 0.30 CMT HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Živeti kot ves svet (otroška serija) -1200 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.10 Vfcs svet je oder (dok. serija) -14.05 V avtobusu (humor, serija) -14.30 Patrola Sunseta (serijski film) -15.20 Pot pod noge (amer, film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Dok. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 23.55 Sanje brez meja studio 103 MHz Četrtek, **.8. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje: Gca College - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.(K) Poročila in kmetijski nasveti - 15.15 Odprti telefon za vinogradnike - strokovnjak svetuje -17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Rockovnik - 22.00 Hard & Heavy PETEK, 2S.B. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -10.1X1 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan-17.00SrakinTV izbor-18.00 Egotripi sodelavcev radia -19.00 Ne joči, petek! (kvizz evergreeni) SOBOTA, 24.9. 5.30Dobrojutro-6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Gobarska sezona: dr. Alojz Boh -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikarodgovarja - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Lovci v studiu - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.15 Obisk v studiu - 17.00 Sraka ima dolgi rep - 20.00 Obisk: Tomaž Tozon, glasbeni producent - 21.00 Srakina veselica NEDELJA, 25.9. 8.00 Dobro jutro - 9.30 Kmetijska oddaja: Setev - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -19.00 Cinca Marinca: slovenske popevke - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 26.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja - 20.00 Glasbena oddaja - 22.00 Trušč -23.00 Koncert: Jean Ritchieand Doc Watson at Folk City TOREK, 27.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 19.00 Večerni program - 20.00 Glasbena oddaja: Jure Potokar, glasbeni publicist - 22.00 Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 28.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Balkan ekspres - 17.00 Borza dela - 22.00 Glasbene ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtolimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Minute s klasiko - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Rock studio, Altcrgodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 9.30 - 10.00 Soul glasba - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, lestvica Pacific SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDEUA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00NZželje -14.00-15.00Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15-17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.31) - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko- 12.00 BBC, osmrtnice- 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 9.31) Kulturni kažipot - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZzcIjc -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogoditi in odmevi -16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje OGLASNIK NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO V " studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista H I Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado UROŠU TRDANU iz Ljubljane. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki jc na valovih Studia D na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Vso srečo si mi dal - FANTJE TREH DOLIN 2 (1) Sreča-ANS. VIHARNIK 3 (4) Odmev - BISTRIŠKI ODMEV 4 (6) Veselo v Kamnik - ANS. NAGELJ 5 (3) Henčkov Abraham - ANS. HENČEK 6 (8) Domovina - FRANC KORBAR IN ANSAMBEL 7 (5) Svetli mesec - ANS. VIGRED 8 (9) Srce - ANS. SIMONA LEGNARJA 10 (7) Stara vrba - ANS. SLAVČEK Predlog za prihodnji teden: Naše žene - ANS. Š1BOVNIK Kupon št. 38 Glasujem za:_________________________________________________ Moj naslov:___________________________________________________ ^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p. p. 103,68000 Novo mesto fes MERCATOR — KZ KRKA NOVO MESTO SPISEK IZŽREBANIH NAGRAJENCEV AKCIJE MERCATOR - KZ KRKA NA VAŠA VRATA TRKA Št nagrade in NAZIV Priimek, ime ter naslov 1. Komplet kletarske opreme 2. 1000 kg KAN 3. Živi bikec 4. Kamin 5. šivalni stroj 6. Košara Kolinska 7. Bon za 30.000 sit 8. Coctail šampanjcev 9. Damska taol. torba in nahrbtnik 10. Coctail Dana 11. Vinogradniško veselje 12. Emonina košara Pivsko veselje Pogled v vesolje (okno) Zaščita — Pinus Zaščita — Cinkarna Nezgodno zavarovanje — Tilia 18. Nezgodno zavarovanje -Tilia 19. Nezgodno zavarovanje — Tilia 20. Vrtna kosilnica 21. Unionov požirek 22. Košara dobrot in vrtalnik 23. Kofeinska opojnost 24. Piknik žar 25. Ralo s kleščami 26. Komplet sodov s kavo 13. 14. 15. 16. 17. Hren Marija, Petelinjek 19, Novo mesto Prijatelj Toni, Dobruška vas 2, Škocjan Zrimšek Borut, Lobetova 28, Novo mesto Pavček Ljubica, Drča 8, Straža Grandovec Andrej, Vrh pri Ljubnu Hrastar Jernej, Jakčeva 21, Novo mesto Jaklič Stane, Postaja 8, Mirna Peč Adlešič Brigita, Gaberje, Trdinova pot Brusnice Grlica Vinko, Bitna vas 7, Trebelno Merlin Franc, Maistrova 7, Novo mesto Hudoklin Janez, G. Gradišče, Šentjernej Janc Tomaž, Lešnica, Otočec Banič Stane, Hrvaški brod, Šentjernej Jordan Tone, Mihovica 25, Šentjernej Gazvoda Antonija, G. Suhadol 20, Brusnice Bartolj Franc, Jablan 41, Mirna Peč Papež Marjan, Jablan 12, Mirna Peč Lužar Franc, Strelac 3, Šmarješke Toplice Gačnik Martin, Boričevo 9, Novo mesto Lavrič Marija, Na Lazu 5, Novo mesto Gregorčič Ignac, Strelac 6, Šmarješke Topi. Strajnar Anton, G. Globodol 35, Mirna Peč Bogataj Rudi, Birčna vas 53a, Novo mesto Tratnik Fani, Irča vas 5, Novo mesto Slak Mirko, Mali vrh 6, Mirna Peč Kolenc Amalija, Glavni trg 21, Novo mesto ČESTITAMO VAMI Prosimo, da nagrado prevzamete v roku 14 dni in se predhodno oglasite ga. Jožici Muhič, ZE Kmetovalec Graben, tel. 321 -480. MERCATOR-KZ KRKA Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto DOLENJSKI LIST S5SV tel. (068)323-610 fax: (068)322-898 MARUTI Sl Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 NAPREDNE INFORMACIJE s p. □PUS ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE VABITA V NOV RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV ZA OTROKE IN MLADINO V ŠOLSKEM LETU 1994/95 INFORMACIJE IN VPIS V NAŠI UČILNICI Seidlova 3, (OŠ Center, poseben vhod s strani TILIE) telefon : 068/322-526, telefax: 068/322-722 BILI SMO PRVI, OSTAJAMO NAJBOLJŠI ••••••••••••••••••••••••••••••••••••e S K B - n e p r em i č n i n e & I e asi ng d. o. o. 23. SEPTEMBER: DAN ODPRTIH VRAT ZA VSE, KI IŠČETE POSLOVNI PROSTOR V METLIKI Na odlični lokaciji v novem trgovsko-poslovnem centru prodamo ali oddamo v najem poslovne prostore, primerne za vse vrste storitvenih dejavnosti. Nudimo ugodne prodajne cene in možnost obročnega odplačevanja. Vabimo vas, da si prostore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v petek, 23. 9.1994,od 10.00 do 15.00 ure. Na sedežu SKB banke d.d. v Metliki vam bodo na voljo strokovnjaki za področje nepremičnin, ki vam bodo posredovali vse dodatne informacije. INFORMACIJE in PRODAJA: SKB — NEPREMIČNINE & LEASING d.o.o. Ljubljana, Slovenska 54 telefon: 061 /301 -632, 061 /313-468 telefax: 061/132-12-02 VSEM ČLANOM OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE NOVO MESTO OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE, del nje je tudi Območna obrtna zbornica Novo mesto, je z novim Obrtnim zakonom pridobila javna pooblastila, med njimi tudi za izdajo obrtnih dovoljenj. Območne obrtne zbornice po Sloveniji bodo na osnovi registra obrtnikov izdale vsem članom obrtna dovoljenja. V avgustu smo vam poslali INFO HANDY KARTICO z namenom, da za register obrtnikov pridobimo pravilne in točne podatke o vas in vaši obratovalnici. VAŠA naloga je, da podatke v KARTICI — pregledate — popravite — dopolnite. INFO HANDY KARTICO nato skupaj z dokumenti, seveda tudi podpisano in žigosano, vrnite na naslov Območna obrtna zbornica Novo mesto, Glavni trg 14, Novo mesto, najkasneje do 30. septembra 1994. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV NOVO MESTO Ulica talcev 3a 68000 Novo mesto tel.: 21-319, 21-640 fax: 21-319 VABI ODRASLE K VPISU V PROGRAME NASLEDNJIH SREDNJIH ŠOL: TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL IV. stopnja zahtevnosti 1. Trgovec • Pogoj za vključitev: dokončana osnovna šola 2. Prekvalifikacija v trgovca • Pogoj za vključitev: končana triletna srednja šola 3. Priprave na preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca DIFERENCIRANI PROGRAMI V. stopnja zahtevnosti 1. Trgovinski poslovodja 2. Ekonomsko komercialni tehnik • Pogoj za vključitev: končana ustrezna poklicna šola 3. Prekvalifikacija v trgovinskega poslovodjo • Pogoj za vključitev: končana štiriletna srednja šola 4. Priprave na preizkus strokovne usposobljenosti za trgovskega poslovodjo 5. Usposabljanje za računovodjo - specializacija v V. stopnji • Pogoj za vključitev: končana štiriletna srednja šola ZA VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE O ŠOLSKIH IN DRUGIH OBLIKAH IZOBRAŽEVANJA SMO VAM NA VOLJO VSAK DAN OD 8. DO 16. URE! Smo mednarodno trgovsko podjetje in razširjamo svojo dejavnost na prehrambenem področju sladkih proizvodov. Zato vabimo: MERCHANDISERJE, POSPEŠEVALCE PRODAJE, da se nam pridružite. DELO: Vaše delo je zanimivo in dinamično, podpirate prodajo našega proizvoda in se nenehno izpopolnjujete na različnih področjih dela z ljudmi, komuniciranja in psihologije prodaje. OSEBA: Ste zrela, odgovorna, organizirana, entuziastična oseba, stara od 22 do 35 let in obvladate angleščino. Odprti ste za nove ideje in dodatna izobraževanja. Poleg tega pa ste komunikativni in imate vozniški izpit B-kategorije. Zaželene so izkušnje na področju potniške prodaje in dela z ljudmi. Če vas opisano delo veseli in menite, da ste prava oseba za nas, si želimo spoznati prav vas! Svoj življenjepis pošljite v osmih dneh'na naslov: Studio Marketing (za oglas), p. p. 38, 61113 Ljubljana ACJCJIATIK d.o.o. PRODAJA VOZEL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 KIA SEPHIA 1,6 SOHN SLX, 1600 ccm, 60 kW (82 KS), EUROGARANCIJA — najugodnejši kredit s fiksno obrestno mero — najugodnejši leasing v Sloveniji ©NTER -“T JUBLJANA trgovsko podjetje Letališka c. 1, 61110 Ljubljana POSLOVALNICA NOVO MESTO, Bršljin 2 objavlja prosto delovno mesto SKLADIŠČNEGA DELAVCA v PE Novo mesto Pogpji: Končana osemletka z nekajletnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delih, izpit za voznika viličarja oziroma z vozniškim izpitom »C« kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6-tih mesecev. Možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Predvideno je poskusno delo 90 dni. Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni na naslov: CENTER LJUBLJANA, trgovsko podjetje, Letališka c. 1, 61110 Ljubljana. DEŽURNE TRGOVINE v V soboto, 24. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica, Žabja vas od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standaid, Samopostrežba • Dolenjske toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 13. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 25. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ute: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela M91TAEA li SeBTIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV •DRENOVEC, 9.p.- Novo mesto Marjana Kozine 1 telefon: (068) 22-955 Nudimo vam dobavo in montažo: • cistern • gorilnikov • hišnih avtomatik za ogrevanje • ves potreben material Svet Osnovne šole Milke Šobar-Nataše Črnomelj, Kurirska steza 8 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 37. člena Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in imeti zlasti: - strokovne in organizacijske sposobnosti, ki zagotavljajo uspešno opravljanje nalog ravnatelja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoja pošljite na zgornji naslov s pripisom “Prijava na razpis" v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni 30 dni po objavi. j. 38 (2353), 22, septembra 1994 DOLENJSKI LIST 19 FIESTA C 1,11 KAT • 50 KM, 143 km/h • 3 vrata • samozatezni varnostni pasovi • poraba pri 90 km/h: 4,8I • servo zavore Cena s popustom 17.950 DEM POSEBNA PONUDBA Nižje cene Fordovih vozil, zaloga omejena! ^m Dodatna oprema za Fiesto iz posebne ponudbe: AIR BAG (750 DEM), KOVINSKA BARVA (700 DEM) ESCORT CLX 1,6i 16V KAT • 90 KM, 177 km/h • centralno zaklepanje • servo volan • samozatezni varnostni pasovi • temna stekla • obratomer • zadnja klop deljiva 60/40 • po višini nastavljiv sedež voznika Cena s popustom 27.450 DEM Od 5. do 30. septembra 1994 1.000 DEM popusta za vse modele Escorta! Dobava takoj! FIESTA že od 17.950 DEM! ESCORT že od 23.450 DEM! MONDEO CLX 1,8i 16V KAT • 115 KM, 195 km/h • centralno zaklepanje • električni pomik stekel • pomična streha • servo volan • air bag • stereo avtoradio s kasetofonom • vsestransko nastavljiv volan Cena: 35.750 DEM Evropski avto leta 1994! MONDEO že od 29.950 DEM! Pooblaščeni prodajalci vozil FORD v Sloveniji: AVTOHIŠA KAPO Sl, Ljubljana, Tel.: 061/301-722; Servis Bizilj, Ljubljana, Tel.: 061/50-903; Servis Trzin, Mengeš, Tel 061/721-720; JMK Avto, Ljubljana, Tel.: 061/13-12-028; Avtousluga d.o.o., Ljubljana, Tel.: 061/667-846; Avtomobil d o.o., Ljubljana, Tel.: 061/1&0&432; Mustang d.oo.. Radovljica, Tel.: 064/714-300; Servis Frlic, Lesce. Tel : 064/713440; Avto-M d.oo., Tržič, Tel.: 064/53-334; Servis Trilar, Kranj, Tel.: 064/332-711; Avtoprom d.o.o., Kočevje, Tel.: 061/855-292, Servis Hnbar, Zagorje, Tel : 0601/64033; AVTO ŠERBINEK, Zg. Kungota, Tel.: 062/656-120; Auto Šport Shop d.o.o., Slovenska Bistnca, Tel: 062/811-394; Leasing d.o.o., Šmartno pri Sl. Gradcu, Tel : 0602/53683; Les avto, Ptuj, Tel : 062/771-941; AVTO CEUE d.o.o., Celje, Tel.: 063/31-919; Avto Celje - Velenje, Velenje. Tel.: 063/851-060; Avto Celje - Žalec, Žalec, Tel.: 063/712-116; Avto Celje - Šentjur, Šentjur, Tel.; 063/741-292; Avto Ahtik - Trnovlje, Celje, Tel.: 063/461-193; Servis Krbavac, Šmartno ob Paki, Tel.: 063/885-218; Avto Edo, Podplat, Tel. 063/824-298; PSC PAIČ, Krška vas, Tel.: 0608/61-450; Servis Groznik, Trebnje, Tel: 068/44-701; PSC Stepan, Črnomelj, Tel . 068/52-407; AT & R d.o.o., Sevnica, Tel: 0608/41-350; CMM TRADE d.o.o., Nova Gorica, Tel.: 065/21-185; Avtocenter Bajc d.o.o, Ajdovščina, Tel: 065/61-235; Avtoservis Gorenšček, Kobarid, Tel: 065/85-128; Avto Dom GVS d.o.o., Idrija, Tel.: 065/ 71-056; NOVA d.o.o., Koper, Tel.: 066/31-525; 'Avto mobiT, Sežana, Tel.: 067/32-110; S.O.S. COMPANY d.o.o., Murska Soboto, Tel.: 069/23-507; Triotehna d.o.o., Lendava, Tel: 069/75-074 Tudi Brigita Bukovec vozi Ford ESCORT! Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovani MTO Adriatic za Dolenjsko in Belo krajino Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu NM 322-761. M Adriatic OBVEŠČAMO naročnike1 malih Ojglasov, da se mali! oglas, ki presega 15 besed ' DOPLAČA, in sicer vsaka ! nadaljnja beseda 100 SIT. ; JAVNI POZIV Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poziva vse upravičence do otroških dodatkov, da do 30. septembra 1994 centrom za socialno delo, ki so o pravici do otroškega dodatka odločali, predložijo potrdilo o šolanju za otroke, ki bodo v šolskem letu 1994/95 dopolnili 15 let oz. so že pred tem dopolnili 15 let, a se še redno šolajo. Centri za socialno delo bodo namreč po uradni dolžnosti s 1.10.1994 preverili upravičenost do otroških dodatkov za vse otroke, starejše od 15 let. Otroci, starejši od 15 let, imajo namreč pravico do otroškega dodatka le, če se redno šolajo, zato bodo otroški dodatki za vse otroke, starejše od 15 let, za katere ne bodo predložena potrdila o šolanju, s 1.10.1994 ukinjeni. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve • Življenje je prihajanje in odhajanje, dokler ne oddideš za vedno. (Rigelnik) • Afera Hit je afera zavisti in zlobe. (Kovačič) • Država, ki je nastala s plebiscitom, ne sme ustanavljati občin proti volji ljudi. (Ribičič) • Smrt, naj bo še tako težka, je zelo nizka cena za večni mir. (Bor) PODGORJE d.d. tovarna pohištva Trubarjeva cesta 24 68310 Šentjernej OBJAVLJAMO DRAŽBO za odprodajo OSNOVNIH SREDSTEV: 1. 2 kosa peč termogen, tip ECO—TH 200, leto izdelave 1972 — v okvari, brez elektromotorja, gorilca in el. omarice, inv. št. 4861 — izklicna cena 10.000,00 SIT/kos 2. VILIČAR BALKANKAR, TIP F 17 BU 32-33-BU 2733, leto izdelave 1974, nosilnost 3200 kg, inv. štev. 100607 — izklicna cena 300.000,00 SIT 3. ROBOVNA LEPILKA OTT, TIP K3 — F,leto izdelave 1969, v okvari, inv. št. 100659 — izklicna cena 80.000,00 SIT 4. Dražba bo v ponedeljek, dne 3.10.1994,ob 14. uri v tovarni pohištva PODGORJE, Šentjernej. Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure. Interesenti za nakup morajo pred dražbo vložiti varščino v višini 10% izklicne cene. 5. Osnovna sredstva so naprodaj po načelu »VIDENO-KU-PUENO« 6. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili po končani dražbi. 7. Davek na promet ni vračunan in ga plača kupec. 8. Celotna kupnina mora biti plačana pred prevzemom osnovnega sredstva. 9. Vse dodatne informacije dobijo interesenti po telefonu 068-42049 ali osebno na gornjem naslovu pri g. Tomažinu. Od 1.9.1994 imamo nove telefonske številke: na PFTROLU. SKLADIŠČE KOČEVJE (061) 855-371 in telefax (061) 855-373, (061) 851-461 pa ostane nespremenjena; na PFTROLU. bencinski servis. KOČEVJE I.. Ljubljanska 39. ie nova telefonska številka: (061) 855-372. I'■ | * Potrebujemo strokovnjake s področja marketinga, strokovne informatike ter promocije in prodaje humanih, veterinarskih in pomožnih zdravil; delo v Sloveniji (Ljubljani, Novem mestu) in deželah srednje in vzhodne Evrope. PriČakujento diplomante Vil. stopnje farmacije, medicine, ekonomije, kemije, veterine in biologije mlade, dinamične in komunikativne, z aktivnim znanjem tujih jezikov, predvsem angleškega. Ponujamo - zanimivo delo - stalno strokovno izpopolnjevanje - ustvarjalno delovno okolje - stimulativni dohodek Vaše ponudbe pričakujemo do 30. 9. v Kadrovski službi Krke, tovarne zdravil, p. o.. Novo mesto, Šmarješka c 6, 68000 Novo mesto, tel: 068 312 567. I [4 KRKk Svojo prihodnost uresničujemo že danes. if 1 I 1 1 *: 1, AGROSTROJ ŠENTRUPERT AKCIJSKA PRODAJA cistern za kurilno olje. — cisterna 2500 I po ceni 33.000,00 Sit s p.d. — cisterna 2000 I po ceni 29.700,00 Sit s p.d. — cisterna 3000 I po ceni 49.500,00 Sit s p.d. Pokličite nas na telefon 068/40-122, 40-015, 40-315. Pohitite, kurilna sezona je pred vrati! S* '.V.* |J.V, ;*\v vM \v. Xv .•.v !w •\v *.v. m '.V. .‘.V .'.V .'.V ZAHVALA Delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. V 82. letu starosti nas je Zapustil naš dragi oče, stari oče in dedek FRANC BUKOVEC iz Loške vasi pri Dolenjskih Toplicah Prisrčno se zahvaljujemo sosedom Bradačevim, Bukovčevim in gospodu Virantu, prijateljem, kornim pevcem, sorodnikom za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala in Bog povrni. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče in brat JOŽE BAHOR Zahvaljujemo se Kirurškemu oddelku novomeške bolnice za vso skrb in nego, govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Črnomelj, 11. september 1994 /w*\ SONJA NOVAK Aškerčeva ul. (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341 134 Nudimo vam kompletne storitve v zvezi s pokojniki, Dežurna služba 0 - 24 h tel. 068/341 134. mobitel: 0609 623 211 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče IVAN SKUBE gozdar v pokoju iz Adlešičev 24 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Posebna zahvala gasilcem GD Adlešiči za častno stražo ob krsti in spremstvo k zadnjemu počitku, govornikoma g. Rudiju Sirniku za poslovilne besede pred domačo hišo ter g. Alojzu Cvitkoviču za obujene spomine na pokojnikovo delo in dejavnosti, sindikatu SKEI Belt livar Črnomelj ter sindikatu Tekstila Adlešiči, domačim pevkam za zapete žalostinke, g. župniku pa za lepo opravljen obred. ^ V SPOMIN A Danes, 22. septembra, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi I TONE II PEKOLJ Čas beži, a spomin in ljubezen ostajata v naših srcih in mislih. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega brata in strica LOJZETA BARTLJA Birčna vas 17 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustil ALOJZ KNAFELJ V SPOMIN Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. (T. Pavček) 13. septembra sta minili dve leti, odkar z nami živiš le še v spominu, naša ljuba sestra in teta iz Dol. Straže Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za tolažilne besede, izrečeno sožalje, nesebično pomoč in darove. Iskrena hvala osebju Zdravstvene postaje v Straži, župniku, govorniku, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi FANIKA ČERNE učiteljica iz Dolenjskih Toplic Le grob so naša srečanja s teboj, spomin nate v naših srcih bo živel vedno. Počivaj v miru! Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama, žena, stara mama, sestra in teta FANI KASTELIC s Pristave 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, osebju Oddelka visceralne kirurgije, Pogrebnemu zavodu Novak, sodelavcem, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje ter našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek VEKOSLAV BEZEK st. iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Metlika in Splošne bolnišnice Novo mesto, Gasilskemu društvu Metlika, mestni godbi Metlika, organizaciji Zveze borcev, kolektivu Novoteksa Metlika, govornikom ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil dobri mož, oče in stari oče JOŽE BAJUK s Primostka 4 C Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče, osebju Doma počitka v Metliki za nego, g. župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede in GD Primostek. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Vekoslav in Jože ter hčerka Mimica z družinami Žalujoči: žena Angela, osem otrok z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, očim, stari oče in stric ALBERT GIMPELJ Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, sodelavcem in sorodnikom, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče in pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Tonetu Starcu, dr. Janezu Kramarju in osebju bolnišnice Novo mesto, dr. Tatjani Gazvoda in osebju ZD Novo mesto, pevskemu zboru Šmihel, govorniku g. Antonu Virantu in g. župniku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubila si delo, dom in družino, v mirni vasici si srečna bila, zdaj pa na hribčku večno boš spala, solze in cvetje prekrilo bo grob. V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta LJUDMILA GRANDOVEC roj. Kovač iz Soteske pri Dolenjskih Toplicah Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetja COP, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter pospremili pokojno k zadnjemu počitku. Iskrena hvala dr. Leopoldu Kocutarju in patronažni sestri Jelki Pirc za vso pomoč, g. Antonu Virantu za poslovilni govor ter g. župniku za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Zapustil nas je LADI LUZAR iz Škocjana Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste s toplino svojega srca prinesli nekaj olajšanja v našo hišo. Lužarjevi Žalujoči: vsi njeni Škocjan, 16.9.94 II TEM TEnMII If AC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V I fclvl TEDNU VAS ZANIMA prodam —kupim —posest—ženitne ponudbe — razno — obvestila — preklici — čestitke — zahvale___________ tedenski koledar Četrtek, 22. septembra - Mavricij Petek, 23. septembra - Slavojko Sobota, 24. septembra - Nada Nedelja, 25. septembra - Gojmir Ponedeljek, 26. septembra - Justina Tbrek, 27. septembra - Damjan Sreda, 28. septembra - Venčeslav LUNINE MENE 28. septembra ob 1.23 - zadnji krajec kino BREŽICE: 22. in 23.9. (ob 20. uri) grozljivi film Temni veter. 23.9. (ob 18. uri), 24. in 25.9. (ob 18. in 20. uri) ter 26.9. (ob 20. uri) akcijska komedija V zraku. 28.9. (ob 20. uri) kriminalni film Mladi Američani. ČRNOMELJ: 23.9. (ob 20. uri) ameriški znanstveno-fantastični film Duh iz računalnika. 24.9. (ob 20. uri) in 25.9. (ob 18. in 20. uri) film Hudičev odvetnik. KRŠKO: 23.9. (ob 20. uri) in 25.9. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska komedija Mister Jones. METLIKA: 23.9. (ob 20. uri) film Hudičev odvetnik. 24. in 25.9. (ob 20. uri) ameriško znanstveno-fantastični film Duh iz računalnika. NOVO MESTO: 22.9. in od 26. do 28.9. (ob 20. uri) ter od 23. do 25.9. (ob 18. in 20. uri) premiera akcijskega filma Piš. Od 23. do 25.9. (ob 16. uri) in od 26. do 28.9. (ob 16. in 18. uri) premiera filma Vražja dekleta. • PIŠ (Blown Away, psihološki thriller, 121 minut, na sporedu v novomeškem Domu kulture od 22. do 28. septembra) "Piš je kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne...’’ Tako stoji zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vendar je piš v PIŠU povsem drugačen. Če bi zavel okoli vas, bi utegnili začutiti neprijetno toplino, ki se utegne spremeniti tudi v hudo opeklino, v najboljšem primeru pa bi vas le katapultiralo na kakšen zgleden sosedov vrtiček. Le priznajte, da vam bolj ugaja en Žakelj krompirja manj kot pa opeklina več. To je le uvodni utrinek iz domačega piro-tehniškega prizorišča, katerega vrhunci so demontaže bombic iz 2. svetovne vojne. Dolgčas. Gremo v Ameriko, v Boston. Tam Velike vojne niso doživeli, vse pa kaže, da se jim nekaj podobnega pravkar dogaja. Boston stresajo neprestane eksplozije. Bombna enote mestne policije jih ne kroti preveč uspešno, na tako zapletene primere še niso naleteli. Dejanja so namreč “mojstrska dela ’’. Grdemu mojstru je ime Gaerity in je profesionalni bombaš, miner, terorist, svoje znanje je nekoč posojal tudi Irski republikanski armadi. Ozadje konflikta je v Evropi, v Severni Irski. Dobri mojsterjeJimmy Dove, najbolj sposoben dečko v enoti. Je borec za mir, kar preberemo že v priimku (dove pomeni v slovenščini golob). Gre torej za spopad dveh strokovnjakov za bombe: prvi jih nastavlja, drugi odstavlja, prvi je utelešeno zlo, drugi dobro. Gaerity napada, Dove brani sebe, družino, enoto, Boston. Pravzaprav brani ves svet, kajti če ne zmaga, bo na planetu “zavladala država Kaos, na oblasti pa Anarhija", kakor zna povedati Gaerity. Slednjega krutost in prvinsko zlobo enkratno upodablja Tommy Lee Jones, letošnji dobitnik oskarja za stransko moško vlogo v Beguncu. Tam je bil vladni preganjalec, lovec na ljudi v imenu države, tu je prav tako preganjalec, vendar v ilegali, preganja pa kar celo mesto. Njegov nasprotnik jeJeff Bridges, ki Oskarja še nima, nominiran pa je bil že trikrat. V vlogi svetovalca in mentorja je nastopil tudi njegov resnični oče, veteran med igralci, Lloyd Bridges. PIŠ je torej praznik tako za pirotehnike kot za piromane. Ob njem se vam bodo partizanski juriši, ki so v tej kategoriji nekoč najbolj blesteli, zdeli kot igračkanje s pasjimi bombicami. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji TRAKTOR FENDT, 50 KM, 1160 delovnih ur, s kabino prodam. » (061)372-158. MOLZNI STROJ Vitreks, brezhiben, ter hladilnik za mleko prodam. Vidmar, Luko-vek, Trebnje, * * 44-657. 7597 LIČKALNIK in gumi voz, 15 col, prodam. * 42-586. 7628 TRAKTOR URSUS 35 s kabino, v voznem stanju, prodam. * 76-373. 7642 SILOKOMBAJN VIHAR 40 ter samo-nakladalko, 25 m3, prodam. * (0608)87-004 7645 SILOKOMBAJN SILO 80 B, rotacijske kosilnice BCS in SIP, trosilci hlevskega gnoja TG 28 in TG 36, nakladalke SIP 17, 20 in 25 m3, Durante 12 in 16 m3, cisterne Creina ter vitli Tajfun 4 t. Izredno ugodne cene! * (064)622-575. 7655 KOSILNICE GASPARDO, dvojni rez, freze in brane Maschio. Cene s popusti, dobava takoj. NOVO! Gorski transportni traktorji Caron 27 iin 42 KM ter Ferrari 26, 33 in 40 km. * (064)622-575. 7656 PAJKA na 4 vretena prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto. 7699 MOLZNI STROJ Virovitica, 15 litrov, prodam. * 85-912. 7713 NAHRBTNO motorno škropilnico Panonija, plug, brane in obračalnik prodam. * 78-344. 7728 KOSILNICO GORENJE, kosa 1 m, stabilno rezilko cirkularko za razrez profilov in bojler, 150 I, prodam. * 21-757. 7774 NAKLADALKO, prikolico za traktor 4.5 T, brane, puhalnik, mulčar za kosilnico BCS, otroški voziček ter Z 101 prodam. » (0608)89-179. 7787 DOLENJSKI LIST tal. (068)323-610 Im: (068)322-898 KROŽNE BRANE, obračalnik, štedilnik na drva in šrotar koruze prodam. * 78-282. SILAŽNI KOMBAJN Mengele in Z 750 L prodam. * (0601)81-372. 7797 kupim STARE RAZGLEDNICE v albumih ali brez njih ter stara pisma kupim. * (0608)63-111. 7619 SUHE SMREKOVE PLOHE, debeline 5 cm, in deske (colarice), kupim. » 28-287. TELICO za zakol kupim. * 78-221. 7768 VLEČNO KLJUKO za R 4 GTL, lahko rabljeno, kupim. » 42-253. 7782 MACESNOVE DESKE ali les kupim. * 25-953. 7783 RŽENO SLAMO, ročno požeto, kupim. * 52-816. 7796 motorna vozila RABO DAF, registrirano pod TIR, s polprikolico Gorica prodam. * (0609)621-308. 7605 APN 6 S, letnik 1989, prodam. * 27-806. 7608 R 5 CAMPUS plus, letnik 1992, prodam. »(0608)75-218. 7616 126 P, letnik 12/87, rjave barve, registriran do 15.1.1995, prodam za 1500 DEM. * 44-408. 7617 126 P, letnik 1982, registriran do konca maja 1995, prodam. » 22-817. 7621 MERCEDES 12 13, letnik 1977, prodam. »44-366. 7641 JUGO 45, letnik 1985, ugodno prodam. » 48-466, po 15. uri. 7662 126 P, letnik 1986, prodam. Rešetič, Groblje 40, Šentjernej. 7664 GOLF JX D, lepo ohranjen, letnik 1985, prodam. * 65-310. 7671 GOLF, letnik 1981, rdeč, prvi lastnik, prodam. » 42-304. 7672 \ DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Ba rt el j, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Duilč-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dntga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št. 52100-620-970-25731■128-440519 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. VOLVO 740 GLE diesel, letnik 1985, re-gistriran do 25.8.1995, bele barve, lepo ohranjen, prodam. » (0608)67-041. 7716 TOMOS AVTOMATIC, zelo malo rabljen, kot nov, ugodno prodam. * (0608)61-265. 7719 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 16.6.1995, temno rdeče barve, prevoženih 61.500 km, prodam. » 42-386. 7722 AX 14 RD, letnik 1989, prodam. * 42-710. 7724 CLIO 1.2, letnik 6/93, bel, centralno zaklepanje, električen pomik stekel, prodam. »43-719. 7725 JUGO KORAL 45, letnik 1992, sivo modre barve, z dodatno opremo ali brez nje, prodam. » 56-478. 7726 FIAT UNO 45 S Tire, letnik 1986, svetlomodre barve, registriran do 8/95, ugodno prodam. * 83-725. 7736 OPEL KADETT, letnik 1984, odlično ohranjen, dodatno opremljen, registriran za celo leto, prodam. * 50-080. 7740 GOLF, letnik 1989, model 1990, prodam ali menjam za cenejše vozilo. » 45-192. 7744 ŠKODO FORMAN, letnik 1992, regis-trirano do 17.8.1995, prodam. » 85-006. f Avto Center RENAULT ^ Krašna, Škocjan Servis in prodaja vozil celotnega programa RENAULT NOVO NOVO NOVO NOVO — Krediti z obrestmi od 12,5% + R brez pologa — Leasing — Staro za novo — 1 vozilo na več družinskih članov Kratki dobavni roki za LAGUNO Informacije po tel.: 068/76-270 76-227 321-027 Pridite, veseli bomo vašega obiska! R 4 GTL, letnik 7/89, 53.000 km, pro-dam. » 51-173, zvečer. 7685 R 4 GTL, letnik 1990, temno zelene kovinske barve, prodam. » 73-069. 7687 GOLFA od prvega lastnika kupim. » 27-832. 7692 126 P, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. Janez Jevnikar, C. oktobrskih žrtev 17, Šentjernej. 7693 R 4, letnik 1986 in Z 750, letnik 1985, prodam. » 42-431. 7695 JUGO 45, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam za 2400 DEM. »(0609)614-922. 7701 R 4 GTL, letnik 7/89, in Z 750, letnik 1984, neregistrirano, prodam. * 49-113. „ 7708 ODLIČNO OHRANJEN motor APN 6 ter novo blagajno Sharp ER A 150 ugodno prodam. »44-518. 7711 FORD ESCORT 1.3, letnik 1988, prodam ali menjam za R 5 ali AX. * (0608)75-231 ali 89-113. 7714 126 P, letnik 1990, prodam. Smolenja vas 25, Novo mesto. 7749 MERCEDES 230 S, neregistriran, letnik 1980, prodam. » 25-109. 7750 R 5 diesel, letnik 1986, kovinske srebrne barve, registriran za celo leto in ohranjen, ugodno prodam. » 23-287. 7752 GOLF D, S paket, letnik 1984, zelene barve, registriran do 4/95, prodam. » 87-609. 7761 ZELO UGODNO prodam jugo 45 A, letnik 1987, karamboliran. * 40-771. 7765 CLIO RT 1.2, star 4 mesece, prodam ali menjam za cenejše vozilo. » 27-682. 7767 CITROEN 1.1 TRE, nov, proda s 15 -odstotnim popustom. Opekarna, Zalog 21. » 322-855 ali 26-668. 7778 HYUNDAI PONY, letnik 1991, sive kovinske barve, prodamo. » 42-078. 7781 FIAT UN6 60 S, letnik 1986, odlično ohranjen, prodam ali menjam.»(0608)75-851. 7798 JUGO 55, letnik 1987, prodam, kupim pa R 4 GTL od letnika 1985 do 87, lahko poškodovan. » 26-863. 7801 R 4 GTL, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. » 42-115. 7804 obvestila NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, » (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, » (068)49-567. ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. » 44-662. 7362 NAROČILA za bele težke piščance za zakol sprejemamo. » 42-524. 7669 NAROČILA za bele težke kokoši sprejemamo. »42-524. 7670 PURANI, težki 2 kg, bodo v prodaji v začetku oktobra. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, » 44-389. 7742 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, »(0608)79-375. 7807 posest POSREDUJEMO pri najemu, prodaji, nakupu in zamenjavi stanovanj, hiš, vikendov, zidanic, posestev in poslovnih prostorov. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika,» (068)60-667. 7500 NA ČATEŽU ob Savi prodam gradbene parcele (600,700 in 1100 m2), tudi kompenziram. Dvoršak,»(0608)65-096. /618 TRAVNIK in njivo v Dobindolu prodam. Lindič, Gor. Mraševo 3, Novo mesto. 7624 V ŠMARJU pri Pleterjah prodam parcelo v velikosti 403 m2 z leseno hišo z vodo in elektriko. » 22-301. 7636 PRI BREŽICAH prodamo starejšo hišo, 13x7 m2, na parceli, veliki 2000 m2. Cena ugodna! »(061)133-31-38. 7637 HIŠO na Otočcu, zgrajeno do 4. gradbene faze, prodam. » 43-574. 7646 CCA 80 A vinograda in 50 a zapuščenega zemljišča prodam, kupim pa od 2 do 10 ha zapuščenega zemljišča. Šifra: »DOLENJSKA ALI BELA KRAJINA«. 7649 800 M od Kolpe prodam parcelo, 2000 m2, primerno za hišo ali lokal, ter harmoniko be, es, as, domače izdelave. » 57-800. 7651 ZAZIDLJIVO PARCELO, 3000 m2, z gradbenim dovoljenjem, v Zagradu pri Škocjanu prodam. » 22-360.zDzazidljivo parcelo!, 3000 M2, Z 7659 22 A travnika, 6 - okenski kozolec na parceli v bližini Šmarjeških Toplic, primerno za vikend, prodam. » 73-310. 7727 VINOGRAD z zidanico v Kamenjski gori prodam. » 25-750. 7731 NA VELIKEM SLATNIKU prodam njivo, primerno za vikend, leseno kad in sod. » 25-803. x 7751 STAREJŠO HIŠO z vrtom v Goricah (Cerklje ob Krki) prodamo. » 21-941 ali 44-589. 7764 ENO ali več gradbenih parcel blizu Krškega prodam. Asfalt, elektrika in voda do parcele. »(0608)31-191. 7790 prodam RABLJENA KOLESA naprodaj. * 341-952. 7038 NOVO KAD, 12001, prodam ali menjam za 500 - litrski plastično kad ter kravo po prvem teletu prodam. » 56-094, zvečer. 7600 6 VINSKIH SODOV, od 300 do 4001, v dobrem stanju, prodam. » (0601)21-637. 7601 DRVA, metre, prodam. » 52-473. 7602 ŽENSKO belo poročno obleko št. 38 prodam. * (0608)33-018. 7603 BELO IN ČRNO GROZDJE vrhunske kvalitete prodam. » 60-144. 7604 VIDIA in navadne liste za cirkular ugodno prodam. * (061)556-808. 7607 POLHOVO MAST, smrekove plohe in drva prodam. » 24-233. /609 KOMBINIRAN otroški voziček Dino ugodno prodam. » 24-439. 7612 CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam. * (0608)82-492. 7613 OSTREŠJE za stanovanjsko hišo in 560 - litrski hrastov sod, star 5 let, prodam. » (0608)41-295, zvečer. 7614 NA BIZELJSKEM prodam večjo količino grozdja (belo in rdeče). Nada Balon, Gregovce 18, Bizeljsko ali » 51-040, od 6. 30 do 14. 30 ure, Šešir. 7620 GROZDJE, cepljeno in šmarnico, prodam. » 41-079, zvečer. 7623 SLAMOREZNICO, peč za centralno ogrevanje, radiatorje in ostalo prodam. » 28-197. 7626 DVE Hilti mašini Te 72 in Te 52, novi, prodam. Plačate lahko tudi preko žiro računa. » 56-076 ali 56-068. 7629 KVALITETNO rdeče in belo grozdje (žametno črnino, frankinjo in rizvanec) iz okolice Novega mesta prodamo. » 27-296. 7632 NA VINJEM VRHU prodamo kvalitetno belo in rdeče grozdje. » 73-486 ali 76-567. 7634 PRALNI STROJ, skoraj nov, prodam. » 87-196. 7638 GROZDJE žametno črnino in modro frankinjo ugodno prodam. » (0608)31-776. 7640 1600 KOM. betonske strešne opeke, stare 6 let, prodam za 50.000 SIT. » 24-259. 7643 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:........................................... Ulica in kr^j:............................................ Pošta:.................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. S' "\ NARODNI DEMOKRATI NARODNI DEMOKRATI OBČINSKI ZBOR NOVO MESTO vabimo k sodelovanju članstvo in simpatizerje Informacije lahko dobite na sedežu stranke v pisarni občine Novo mesto, Novi trg 6, ali po telefonu 321 -040 int. 262, vsako sredo od 15. — 17. ure. V___________________________________________________________J UČBENIKE za l. in 2. letnik elektro (smer elektronik) prodam. * 43-564. 7644 V SONČNIKU nad Petelinjekom prodam grozdje žametno črnino. » 41-078. 7648 VEČ MIZARSKIH delovnih miz (po: nkov) prodam. Režek, Deskova vas 3, Strai trg ob Kolpi. 7650 SOD, 500 1, prodam. » 78-119, popoldan. 7652 ŠTEDILNIK ITPP, Kuppersbusch, s pečico, bele barve, nerabljen, zelo ugodno prodam. » 49-556 ali (0601) 61-686. 7653 ITALIJANSKO klavirsko harmoniko, 96- basno, ohranjeno, prodam ali zamenjam za frajtonarico. * (0608)69-137. GOSPODINJSKI OVERLOCK in navadni šivalni stroj prodam. » 27-669. 7657 ULEŽAN hlevski gnoj prodam. Prevoz zagotovljen. » 26-430, zvečer. 7660 BELO in črno grozdje ter Z 750, letnik 1985, prodam. » 76-452. 7663 JABOLKA za ozimnico, sorte elstar, glo-ster, jonagold in idared, prodajamo po 50 SITAg. » 73-209 7666 CERTIFIKATE v vrednosti 300.000 SIT prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7667 ZARADI SELITVE prodam usnjen dvosed, 2 stola in tabure. » 28-741. 7668 MONTAŽNE snegolove za vse vrste kritin in kompresorje od 25 do 500 1 prodajamo do ugodnih cenah. » 83-147. 7673 ŠTEDILNIK na drva ter hidrofor za vodo prodam. » 28-266. 7674 ELEKTRIČNO ŠKROPILNICO Ure-tend, 50 m cevi, mlin za grozdje, sod, (501) ter kad, 200 in 300 1, prodam. * 23-910. 7675 KRAVO SIMENTALKO za zakol ali za nadaljno rejo prodam. Vera Lipar, Vrbovce 5, Šentjernej. 7676 JEČMEN, pšenico in 2 prašiča prodam. » 27-844. 7677 GRZODJE laški rizling prodam. » (0608)32-776. 7678 ZLATE FAZANE, zelo lepo obarvane, prodam. » 76-150. 7681 NEŠKROPLJENA zimska jabolka (bobovec) z vašim obiranjem prodam po 10 SIT/kg. * 83-563. 7682 KAMIN, 183 x 43 x 33 cm, z vratci, prodam za 15.000 SIT. Karpljuk, Nad mlini 7 a. Novo mesto. 7683 SKORAJ NOVO usnjeno sedežno garnituro z ležalnikom in termoakumulacijsko peč, 4.5 KW, prodamo po zelo ugodni ceni. » 322-902. 7684 10 M mešanih drv prodam. » 25-846. 7686 BREJE KOBILE pasme Norik, stare 3.5 in 7 let, več odojkov ter Z 615 AN, letnik 1982, neregistrirano, prodam. »(061)852-577 ali (061)557-322. 7689 GROZDJE žametne črnine in frankinje prodam. * 26-304, zvečer. 7691 DRUŽINSKE CERTIFIKATE v vredno-sti 800.000 SIT prodam po polovični ceni. »49-163. 7697 30 KG domače svinjske masti ali sveže slanine prodam. » 42-847. 7698 JEDILNI KROMPIR za ozimnico in semenski sorte sante prodam. » 45-562. 7702 TRAJNO ŽAREČO PEČ prodam. * 83-070. 7703 800 KOM. rabljene strešne opeke Mediteran ugodno prodam. » (0608) 79-777. 7704 NERABLJEN jedilni kot z mizo in stoli ter štedilnik s pečico prodam. » 45-389. 7706 GROZDJE, črnino, modro frankinjo in žametno črnino, prodam. » 56-530. DVE PEČI, trajno žarečo in enomontaž-no, prodam. » 76-508. 7709 KROMPIR za ozimnico sante prodajam po 18 SIT/kg. » (0608)75-898. 7710 RDEČE VINO prodam po 100 SIT/1.1 (0608)70-030, Bračun. KASAŠKO KOBILO z žrebičkom, starim 4 mesece, ponovno pripuščeno, prodam. Tine Markovič, Gor. Polje 3, Straža, * 65-396. 7746 ZELO UGODNO prodam kompletno konjsko vprego brez konja. » 76-489. 7748 3 M3 hrastovih plohov in 5 m3 smrekovih, debeline 8 cm, prodam. » 65-624. 7753 GROZDJE rizling in kraljevino prodam. » 27-158. 7754 VEČ LITROV borovničevca prodam.» 78-273. 7755 JUNCA, težkega 400 kg, prodam. » 76-440. 7757 BIKCA, težkega 140 kg (sivca), prodam. »42-956. 7759 GROZDJE žametne črnine prodam. » (0608)33-339. 7762 NOVO centralno peč Feroterm prodam 10 % ceneje. Pavla Dim, Brezovica 33, Mirna 7763 ŠPIROVCE prodam in kupim tele, staro do 10 dni. » 76-081. 7769 GROZDJE žametne črnine prodam. » 73-552. 7771 JABOLKA jonagold prodam.» 322-505 ali 27-534. 7773 VINSKA SODA, 2301 in 1101, prodam. »(0608)79-617. 7775 LESENE KADI, 750 in 1000 1, prodam. Cena 1/3 nove, po 15.000 SIT, prodam. » 52-275, popoldan. 7776 VOLA in 30 1 ocvirkov prodam. Marija Lukšič, Iglenik 1, popoldan. 7777 NAGROBNE SVEČE po zelo ugodnih cenah pripeljemo tudi na dom! » 323-390. 7779 MLIN za grozdje z motorjem ali brez njega prodam ter oddam prostor, 35 m2 , primeren za skladišče, v Sevnici. » (0608) 81-096. 7784 DOMAČI MED prodam po ugodni ceni. » 57-513. 7785 MLIN za ječmenovo kašo prodam. » (0608)67-530. 7786 RADIATORJE Korad P 90, uvožene, prodam po ugodni ceni. » 53-243, dopoldan. 7788 KROMPIR za ozimnico, rdeči dezire po 20 SIT/kg, v Črnomlju, z dostavo na dom ter grozdje frankinje, mešano belo in rizling prodam. » 52-819, popoldan. 7789 GROZDJE modre frankinje ugodno prodam. » 52-827. 7791 JAHALNEGA KONJA, starega tri leta in pol, ujahanega, pridnega in mirnega, prodam. » 342-663. 7793 MIZARSKO delovno mizo, novo, prodam. » 27-265. 7794 NOVA dvokrilna nezastekljena nihajna vrata z nadsvetlobo, dimenzije 165 x 245 cm, prodam. » 41-153. GAŠENO APNO prodam. Junkar, Ržiš-če 3, » (0608)87-601. 7802 KOZJE MLEKO, kozo, kunce za razplod in papigo skobčevko prodam. »21-266. 7803 KVALITETEN hlevski gnoj ugodno prodam. » 21-605. 7805 HLADILNIK, star 2 leti, ugodno pro------------ 7808 dam. » 324-377. razno 7712 V NOVEM MESTU damo v naiem pri- tlični prostor na Kandijski 13 (21 m2), Kandijski 28(130m2) in60m2. Med delovnim časom informacije: » za št. 13, 322-066, za št. 28, 321-083 in 321-069. 7596 GARAŽO za skladišče, možnost uporabe telefona, oddam. » 83-616. 7625 POSLOVNE PROSTORE, 80 m2, na Glavnem trgu, oddam. » 323-349. 7630 IZDELOVANJE in polaganje umetnega kamna vseh dimenzij in barv. » 73-337. 7647 V DOPOLDANSKO VARSTVO vza- mem otroka na Ljubljanski c. v Novem mestu. * 323-717. 7658 POPOLDANSKO VARSTVO vsak dru gi teden za otroke, stare 6 in 8 let, iščem. » 27-762. 7679 AŽURNO in poceni vodim poslovne knjige za obrtnike. » 59-103, popoldan. 7688 KOMBINIRAN otroški voziček Hauck, torba, športni voziček, in avtosedež prodam. » 26-706, popoldan. /715 JEDILNI KROMPIR sante, mošt šmarnico, Z 750, letnik 1983, po delih prodam. » 20-425. 7717 GROZDJE laški rizling, kraljevino, modro frankinjo in žametno črnino prodam. » 59-121. 7718 GROZDJE šmarnico prodam. * 44-522, zvečer. 7723 VEČJO KOLIČINO mošta šmarnice ugodno prodam. * 43-657, po 20. uri. 7729 ITISON za dnevno sobo prodam. * 20-491. 7732 GROZDJE frankinje in žametne črnine prodam. * 50-432. 7735 DVA BIKA, težka 500 kg, prodam. * 24-127. 7737 CERTIFIKAT v vrednosti 550.000 SIT prodam po polovični ceni. »(0608)75-210. 7739 MANJŠO kuhinjsko opremo prodam. » 22-133. 7741 ŠOLA TUJIH JEZIKOV v 068/341-434 od 8. -12.: 16. - 18,y KOPALNE KADI in tuš kadi kvalitetno in poceni obnavljamo. Garancija 5 let. » (061)853-331, interna 90 ali (061)855-229. 7690 OPREMLJEN BIFE na relaciji Bršljin -Straža oddam v najem. Pogoj: predplačilo. * 323-789. 7694 ZIDARJE za notranje in zunanje omete iščem. » 42-035. 7721 V ČRNOMLJU oddam poslovni prostor na super lokaciji, primeren za trgovino ali pisarno. » (068)323-395, 51-935, kontaktna oseba Marko, ali osebno v gostinskem lokalu Suhi most, Kolodvorska 4 (Marko). LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Kostanjev les se lahko seka tudi poleti. Ves les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41 -349 ali 41 -044. LESNE odpadke za kurjenje oddam. Anton Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 7745 POLAGAM KERAMIKO, vesten, s prakso! O kvaliteti se prepričajte sami. ® 83-493. 7756 QUI GONG metoda Wang Ai Ping: učenje za življenje, zdravljenje s Čisto pozitivno energijo. Tretmaje vodi zdravilna svetovalka Anica Janežič - Mikec v Novem mestu. * 28-250. 7780 PREVOZE oseb in tovora ter manjše selitve doma in v tujini opravljamo non - stop. * 49-226. 7795 službo dobi vam pomoč. Šifra: 7610 RENOMIRANO slovensko podjetje ’ nudi delo in strokovno pomoč. Š »USPEH«. REDNO zaposlimo kurjača za centralno ogrevanje z izpitom. Jože Juršak, Šegova 3, Novo mesto. 7622 PRIDNO in vestno gopodinjo za tedensko čiščenje in pospravljanje v Novem mestu iščem. Šifra: »LASTEN PREVOZ«. 7627 OKREPČEVALNICA SILVYA na Veliki Cikavi 20 zaposli dekle za delo v strežbi. * 24-788 7633 GOSTILNA pri Dolenjskih Toplicah redno ali občasno zaposli delavko za pomoč v kuhinji ali v strežbi. * 65-003. 7635 TRI PRODAJALKE živilske stroke, najraje iz okolice Mirne Peči, zaposlimo. * (0608)89-124. 7639 ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu iščem. * 323-382. 7661 DEKLE za delo za šankom zaposlim. OD dober. * (0609)614-922. 7700 PRIVATNO PODJETJE iz Ljubljane išče knjigovodjo za poslovalnico v Brežicah. MW, d.o.o., Slovenska 51, Ljubljana, * (061)315-607. 7705 REDNO ali honorarno zaposlimo dekle 2 veseljem do dela v strežbi. * 47-170. 7720 POTNIKA za prodajo perutnine iščem. * (064)224-394. 7758 REDNO ZAPOSLIMO kvalificiranega ali priučenega zidarja. * 341-916. 7760 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nudimo dober OD, hrano in stanovanje * 52-530. 7766 TAKOJ ZAPOSLIM dekle z veseljem do dela v strežbi. * 42-158. 7772 KAVA BAR Pri slonu takoj zaposli natakarico. Informacije v lokalu ali po * 22-748, popoldan. 7806 TAKOJ ZAPOSLIMO trgovko za delo na terenu. * 24-573, v soboto in nedeljo zvečer. 7809 Delo na domu za vse brez službe! Prijetno delo — kar doma! Prodaja knjig po telefonu — dober zaslužek! 061/331-575 061/159-91-78 popoldan službo isce KAKRŠNOKOLI DELO na mojem ali vaSem domu v Krškem iščem. ® (0608)32-116, od 20. do 22. ure. 7615 stanovanja V KRŠKEM prodam dvoinpolsobno stanovanje, (70 m2). * (0608)34-834. 7598 NAJEMNO pritlično garsonjero menjam za večje stanovanje v Novem mestu, s centralnim ogrevanjem, Zarja. * 21-049. 7599 V KRŠKEM oddam opremljeno enosob- no stanovanje s telefonom in centralno. * 27-134. 7665 DVOSOBNO STANOVANJE, 53 m2, klasična kurjava, s pohištvom, na Jakčevi 4 v Novem mestu, prodam. * 27-501. 7680 V NOVEM MESTU prodam enosobno stanovanje, 41 m2, CK, telefon, klet, terasa. Cena po dogovoru. * 25-339. 7696 GARSONJERO, 33 m2, opremljeno, s telefonskim priključkom, CK in balkonom Prodam. * 25-524, po 17. uri. 7730 GARSONJERO v Novem mestu s centralno kurjavo ugodno prodam. * 28-856. 7733 STANOVANJSKO HIŠO ali stanovanje y Novem mestu (Mačkovec) oddam v najem. * (0608)75-038. 7743 DVOSOBNO STANOVANJE v Šentjerneju in garsonjero (13 m2) v Novem mestu Prodam. « 321-826, int. 1313, Kolenc, od *2. do 15. ure. 7770 V SUHORJU pri Metliki oddam v najem hišo z dvojnim stanovanjem in garažo. Interesenti naj se javijo pri Piberniku. 7792 ženitne ponudbe 54 - LETNI samostojni podjetnik, neporočen, lastnik ugledne gostilne na promet-ncm kraju, želi spoznati sebi primerno Partnerico, staro do 40 let, gostinske ali trgovske stroke, ki bi mu bila iskrena sopot-nica na življenjski poti. Ponudbe z eventualno telefonsko številko pošljite pod s,tro: »SKUPNO ŽIVLJENJE«. 7606 VDOVEC, star 60 let, s hišo in nekaj f.eniUe, želi spoznati žensko za skupno živ-‘Jenjc. Šifra: »NEALKOHOLIK«. 7611 UP UPOKOJENEC, zdrav, s stanovanjem, star 74 let, išče žensko, staro od 60 do 68 let ^skupno življenje na mojem domu. Šifra: SKO POD ** skupr »KOCE’ )ie: »DNEBJE«. 7799 ZAVORNI SERVIS • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne • obnavljamo diske, bobne, vztrajnike • meritev in menjava zavorne tekočine Zavorni servis - JENIČ Relnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! YURENA vpis v tečaje tujih jezikov, tel. 341-434, od 8. do 12. ure in 16. do 18. ure. ELEKTRONIK d.o.o. Kettejev drevored 7 Novo mesto Tel.: 068/322-409 Prodaja na 25 obrokov hladilniki že od 26 DEM na mesec skrinje že od 27 DEM na f"fl0g0Q štedilniki že od 27 DEM na mesec pralni stroji že od 36 DEM na PPI0300 televizorji že od 34 DEM na mesec glasbeni stolpi že od 27 DEM na mesec šivalni stroji že od 26 DEM na mesec Delovni čas: od 9. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Brežicah, Bučki, Rebri pri Žužemberku, Črešnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju, Srednji vasi, Otočcu, Soteski, na Dvoru, v Žužemberku, Gradišču, Trebnjem, Gazici, Šentjerneju, Telčah — Križu, Zaplazu pri Čatežu, Smolenji vasi, Malem Slatniku, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Vrhu nad Šentrupertom, Gradišču-Primskovo, Kopru, Brežicah, Rad-ni vasi, Stopičah, Lutrškem selu, Rosalnicah, Gor. Kamenju, Šentjanžu; stanovanja: v Novem mestu, na Mirni, v Krškem, Žužemberku; lokale; trgovino v obratovanju v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni, opremljen gostinski lokal v Metliki; poslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici v Novem mestu; vikende; v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Gabrju, Malem Rigelju, Stražnem vrhu, Črnomlju, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Gor. Laknicah, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Selih pri Dol. Toplicah, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah. Tel./fax 068-322-282, tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure S. mobitel v 68310 ŠENTJERNEJ, tel. 068/ 42 118 J NEDELJSKA KOSILA Gostilna Jakše Drska 44, Novo mesto Vam nudi družinska nedeljska kosila, za tretjega otroka brezplačno. Naročila po telefonu 068/321-213. EhNENlTdo.o. Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tel./fax: 068/323-902 AVTOSALON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto tel. 068/28-950 PE KRŠKO CKŽ51, Krško tel. 0608/22-950 PE Črnomelj Belokranjska 16 tel. 068/51-378 P0NY PARTNER PONV SEDAN 1.5 LSi LANTRA 1 6 GLSi SCOUPE 1.5 LSi SONATA 1.8 GLSi že za 16990 DEM že za 19.750 DEM že za 26.200 DEM že za 26 500 DEM že za 30.500 DEM V vseh avtomobilih Hyundai je že nekaj časa vgrajen sodoben 3-kanalni katalizator. To je prispevek Hyundai-a k čistejšemu okolju. (S> HYunom VEDNO NA DOBRI POTI_ ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ordinacija odprta v centru Novega mesta, Dilančeva ulica 7. @ 321-507 (25-779). TELEVIZIJA NOVO MESTO ical^all s Trdinovega vrha JI J na kanalu “ I vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED (več kot plesna Sola ) Otroci in odrasli, če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v veseli svet plesa, na OŠ GRM, tel.: 341-880. SALON RENATA Nega In podaljševanje nohtov žensko frizerstvo renata Stih tel. 068/28-138 Jedlničica 18, Novo metlo fsTOM I do oJ Avto šola STOP obvešča bodoče voznike vseh kategorij, da se bo pričel tečaj CPP v sredo, 28.9. ob 18.uri v prostorih kmetijske zadruge v Šentjerneju. V Škocjanu pa bo pričetek tečaja v soboto 1.10. ob 17. uri v prostorih avto šole Škocjan 59. Vabljeni! m B A !L J:k sENGEL BRIK Lesni briketi za kurjavo primerni za vse vrste peči. Vsebujejo 16595 KJ/KG, pri izgorevanju pa ostane le za 1% pepela. 1000 KG briket nadomesti 5 m drv ali 560 I kurilnega olja. Možnost plačila na 3—5 čekov. Organiziramo tudi prevoz. ENGEL BRIK, Ratež 58, p. Brusnice, tel. 068/85-801. ZAHVALA Težko življenje ti dano je bilo, zato naj domača zemlja lahka ti bo, pred nami je tvoj obraz, i odšel si brez slovesa, mirno spiš in čakaš na nas. V 67. letu starosti nas je zapustil 1 MATIJA MAVSAR z Uršnih sel Zahvaljujemo se vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu podarili vence, cvetje, sveče in sv.maše, ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno hvala govornikom za besede slovesa, kolektivu M- KZ Krka, Mesarstvu Graben, GD Uršna sela, Zvezi častnikov za podarjene vence in spremstvo in obema duhovnikoma za lepo opravljen obred. Zahvalo smo dolžni tudi Splošni bolnici Novo mesto, oddelku intenzivne nege, ter patronažni sestri Jelki za dolgoletno nego in obiske. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nič ni hujšega na svetu, kot je bolečina, ki v naših srcih tli, ker tebe, dragi Jože, več med nami ni. V 31. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, stric in prijatelj JOŽE JAKLIČ iz Gribelj 25 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo podjetju Strojno ključavničarstvo Vrlinič iz Črnomlja, NK Kolpa Podzemelj, NK Bela krajina Črnomelj, Ribiški družini, GD Griblje, ŠD Griblje, mladincem iz Gribelj, zaposlenim pri obrtnikih v Črnomlju, podjetjem Beltu, Beti, MKZ Črnomelj, dr. Boriču, govornikom za lepe besede slovesa, pevkam in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: mama, Nataša, brat Tone ter brat Ivo in sestra Anica z družinama ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, a sedaj te več med nami ni, ostale so le od tvojih pridnih rok sledi. V 61. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric LADISLAV PETRETIČ iz Jablanic pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom Juršičevim, Kuharjevim in Krapeževim za nesebično pomoč v težkih trenutkih ter vsem za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala LD Kostanjevica za organizacijo pogreba, pevcem za zapete pesmi slovesa, govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Utihnil je tvoj mili glas, V v‘n,sko Sorico rad hodi! si, obstalo tvoje je srce. ,}}?,J.e,0S \am 8rozdJe zorl- Rad si delal, rad živel Sledi ostale so povsod družino svojo rad imel 'H dela tvojih pridnih rok. V 54. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric STANE NOVAK iz Pristavice pri Velikem Gabru Ob boleči izgubi naša iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ZD Ivančna Gorica, vsem prisotnim GD, Združenju šoferjev Ivančna Gorica, govornikoma g. Zajcu in g. Anžlovarju, moškemu pevskemu zboru Šentvid pri Stični ter gospodom župnikom za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. begrad d.d. gradbeništvo • trgovina • Inženiring 68340 Črnomelj, Zadružna cesta 14 Na atraktivni lokaciji ob Belokranjski cesti v Črnomlju gradi-mov nov TRGOVSKO POSLOVNI CENTER ČRNOMELJ * 3.800 m2 poslovnih prostorov in lokalov za različne namembnosti * vseljivo septembra 1995 * nakup možen takoj POSLOVNEŽI, NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI NAKUPA POSLOVNIH PROSTOROV! Informacije: Telefon: 068/52-255, 52-217, 52-218 Telefaks: 068/51 -670 ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi JOŽE PILETIČ iz Dol. Maharovca 11 a, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Dol. Maharovec, UD Šentjernej, kolektivu Kremen iz Novega mesta, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Jožetu Grgoviču za poslovilne besede ter družini Košak, ki nam je v težkem trenutku stala ob strani. Zahvala tudi Domu starejših občanov Novo mesto in osebju Splošne bolnice Novo mesto. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi PORTRET TEQA TEdNA Zdenka Žičkar harmoniko v naročju, s pesmijo na ustih, s plesom v korakih. Pri Žičkarjevih niso nikoli vedeli, kdaj se njihovi mamici konča delovni čas. Pravzaprav se ni nikoli končal, vse do letošnjega septembra. Čeprav so ji kolegi učitelji rekli magistrica za 1. razred, je z uspehom zaključila še več drugih “študijev". Vsa leta je vodila pevski zbor in tudi folklorno skupino, z otroki je hodila na letovanja in taborjenja ter vsepovsod, kjer so jo potrebovali. V Velikem Podlogu bi jo težko pogrešali pri organiziranju proslav, prireditev za dedka Mraza in drugih dejavnosti Društva prijateljev mladine. Pela je tudi v pevskem zboru, igrala v amaterskem gledališči sikaj drugega. gledališču in počela še mar- Lase si barva, sicer bi imela vse sive. Kljub temu s trdnim prepričanjem pravi, da ji niti en sam las ni posivel zaradi otrok. Pa jih je čez 700 črpalo prvo šolsko znanje in prve nauke o življenju, o skupnem bivanju in o odnosu do sočloveka iz nje, kakor je tudi ona črpala svojo mladostno razpoloženje in voljo do dela ravno iz otrok. Zdenka Žičkar je bila od leta 1960tovarišica in vsa ta leta so bili njeni - prvošolci. Učiteljsko delovno mesto na tedaj še osemletni osnovni šoli v rodnem Velikem Pod- Prepričana je, da so otroci čutili, da jih ima rada in so ji čustvo vračali. Delala jev prepričanju, da je za prvi korak v šoli najbolj pomembno, kako znaš pristopiti k otrokom, kako jih obravnavaš, kako jih vzgajaš. “Če na začetku otrok ne začuti, da je v šoli lepo, je lahko zanj usodno, "pravi. In pri tem še pojasni, kako zelo pomembno je, da si dosleden, natančen in vnaprej pripravljen na različne situacije. Otroci so namreč izredno zanesljivi, a niso sposobni improvizacij, zato jim mora biti vse jas- togu je bilo njeno prvo in zadnje delovno mesto. Letos je kot vodja . podružnične šole odšla v pokoj. Ne i boji se, da ji bo dolgčas. Še naprej i živi z istimi krajani in starši, za ka-| tere je prepričana, da jih ni takih daleč naokoli. Bivše učence srečuje v okolici doma, v trgovinah, za bančnimi okenci, vsepovsod. Vse po vrsti ima tudi ostro zapisane v spominu, s celimi imeni, z obrazi, navadami in razvadami ter vsaj polovico od njih celo z datumi rojstev. Otroci in starši se je spominjajo po svoje. Večina med njimi jo ima za zanesljivo učiteljico, ki ve, kako je treba z otroki, strogo in resno, a po drugi strani neverjetno zabavno, veselo, mladostno. Po možnosti s Veseli jo, da je delala v takem kraju in na šoli, ki je krajani niso pustili ukiniti, ker jo enostavno preveč potrebujejo. To, kar si drugod želijo doseči v vzgoji na šolah, se v Velikem Podlogu že dogaja. Ne le v prvem razredu, verjetno ni v vseh štirih razredih niti enega učenca, ki bi rekel, da v šolo ne hodi rad. 34 let učiteljevanja se ji ni prav nič zamerilo. Nasprotno, dajalo ji je energijo in ji ohranjalo mladega duha. “Otrok sem se naužila, ne nasitila, "pojasni Prepričana je, da bi tudi danes lahko stopila v prvi razred enako kot leta 1960 in ne bi razmišljala drugače kot takrat. Toda ne. Dala je vse, za kar je sodila, da mora dati, marsikdaj tudi na račun svoje družine. Zdaj si je zaželela nekaj zase. Le kdo bi ji to zameril! B. DUSIC-CORNIK Franc Premerlč Na Bizeljskem so z rogom zvali k delu Danes zove le še Franc Premerlč-Puhpinter Prebivalci vasi okoli Bizeljskega Franca Premerlča prav dobro poznajo in prav je, da se seznanite z njim tudi vi. Pravijo mu Puhpinter, ker so se pri hiši ukvarjali s knjigovezništvom. Objektiv ga je ujel, ko je prepeval na srečanju izgnancev tisto znano “Oče nebeški, glej!”. Poleg tega, da zna dobro zapeti, pove tudi marsikatero zanimivo. Bizeljanska mladež je že davno ugotovila, da ima stric Premerlč v sebi skrito celo zakladnico zgodb o dogodkih in življenju v preteklosti. Tudi sami smo ga slišali, kako uporablja velikanski rog, ki ga ima pri hiši, in pojasnjuje, čemu je nekdaj služil. S to, za današnje čase nenavadno napravo so viničarji zvali k delu v večje vinograde na Bizeljskem. Vsak večer pred delom so pogledali po nebu, presodili, kakšno bo vreme, in v zgodnjih jutranjih urah z bližnjega večjega hriba klicali delavce s slovenske in hrvaške strani Sotle. Rog, ki ga hrani Franc, je po njegovem star najmanj 150 let, saj je prehajal iz rok viničarja v roke njegovega naslednika. “Včasih so se viničarji med sabo tudi zmerjali in si kričali iz hriba na hrib, tako daje bilo kar pestro. Tudi sam se še spomnim časov, ko so na Bizeljskem zvali iz več smeri,” je osnovnošolcem, ki so raziskovali, kako je bilo z vinogradništvom na Bizeljskem nekoč in danes, povedal Pre- meHČ- B.D.-G. Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! Omislili so si piknik na spomeniku! - Čevlji razpadli prvi dan - Kdaj konec inventure v Iskri Tenel? - Garaže in parkirna mesta: Dogovorite se, če se morete! Človeška objestnost nima meja. V Sloveniji ni mesta, iz katerega ne bi mogel peš v gozd, na travnike in med polja, pa vendar so si nekatere objestne glave omislile piknik kar na najbližjem otroškem igrišču. Razdejanje na novomeških otroških igriščih raziskuje policija. Kot je sporočil M. V. iz Vavte vasi, v Žužemberku ne ukrepa nihče. V tem kraju imajo borčevski spomenik, ki stoji v spomin na 1.250 preminulih borcev. “Tam gori kurijo in pripravljajo piknike, pa nihče tega ne prepreči! Ne bodo se odkupili, če na drugi strani gradijo farovž,” je dejal in menil, da je to slovenski nacionalni spomenik in da se na nobenem spomeniku ne spodobi kuriti in prirejati zabave. Ne spodobi se tudi, če si človek kupi čevlje, ti pa se mu ob prvih korakih pomečkajo in odlepijo. Katarina iz Dolenjskih Toplic jih je maja kupila v Dvojki v novomeških javnih skladiščih. TH dni po nakupu je čevlje nesla v reklamacijo, pa jo je, kot trdi, prodajalka zavrnila, češ da niso sposojevalnica. Ker čevljev niti čevljar ni hotel sprejeti v popravilo, jih je spravila v omaro. Marija Tisovec, poslovodkinja v Dvojki, nam je zatrdila, da pri njih vedno sprejemajo reklamacije. “Če stranka vrne čevlje v tednu dni, ji takoj damo nove, če je minilo že dalj časa, jih tudi popravimo. Reklamacijo zavrnemo le, če opazimo, da je stranka sama povzročila poškodbo,” je dejala. Povedala je še, da znajo tudi nekatere stra- KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 19. in 21. uro. Na vaš klic bo čakala pedagoginja prof. Marjja Gabrijelčič. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedcljek mcd 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. LJUBITELJICA KODRAVČKOV -Nada Štahers Čateža ob Savi zna delati z ljubkimi psički, saj jo ubogajo približno tako, kot podobne živalce cirkuškega dreserja. Svoje kodravčke ima na svoj način ostrižene, podobne pričeske pa rada naredid tudi dmgim Jcodravčkom, kijih Nadi zaupajo lastniki. (Foto: M. Vesel) Na muzejskem vlaku bo celo knez V soboto bodo kar trije muzejski vlaki v Novem mestu - Osredja proslava stoletnice železniške proge Ljubljana - Novo mesto bo ob 13. uri na Novem trgu NOVO MESTO - Ob stoletnici že-ležniške proge Ljubljana - Novo mesto - Straža, ki je vnesla velike spremembe v življenju dolenjskih ljudi, bo v soboto, 24. septembra, na postaji v Bršljinu in Novem trgu osrednja proslava z nadvse zanimivim progra- 400 potnikov. Slavnostni vlak bo iz Ljubljane krenil ob 9.30, na peron v Bršljinu pa zapeljal olj 12.05. Na njem bodo glavni direktorji slovenskih, madžarskih in avstrijskih železnic, poleg drugih gostov bo tudi knez Auersperg. Osrednji del prireditve bo prihod treh muzejskih vlakov. Prvi bo na peron bršljinske postaje ob 10.46 prisopihal hlapon iz ljubljanske smeri. Madžarski muzejski vlak, ki ga imenujejo kar “stoletni vlak”, saj ga vleče dobrih 90 let stara parna lokomotiva, ki še danes zmore več kot 90 km/h, je pravi madžarski nacionalni ponos. Sestavljajo ga štirje potniški vagoni, v katerih je prostora za 130 ljudi. Tokrat se bodo v njem pripeljali ugledni gostje iz sosednjih držav. Drugi vak bo iz Zagreba in je namenjen Belokranjcem. Lokomotiva še danes nosi ime “prva dama med slovenskimi lokomotivami”, čeprav je bila izdelana že leta 1914 na Dunaju, namenjena pa takratni Južni železnici. Belokranjski vlak bo iz Metlike odpeljal ob 10.35 in ustavljal na vseh postajah do Bršljina. Tretji vlak bo slavnostni in bo na poti iz Ljubljane do Novega mesta tudi ustavil na več postajah. Sestavljen bo iz slovenskih muzejskih dvo-osnih vagonov, ki ga bosta vlekli kar dve muzejski parni lokomotivi. V kompoziciji bo deset vagonov različnih razredov, v katerih bo prostora za REKORDNA SEDMICANA DOLENJSKEM NOVO MESTO - Po nedeljskem tv žrebaivju lota po novomeških ulicah in bifejih pospešeno kroži vest, daje rekordna “sedmica”, vredna več kot 50 milijonov tolarjev, letos že drugič na Dolenjskem. Pravzaprav je iz Ljubljane pricurljala le vest, da je bila Loto napoved oddana na enem od prodajnih mest: v Bršljinu, Šentjerneju ali Novem mestu. Velika verjetnost je, da je srečnež Dolenjec, verjetno pa zaradi osebne varnosti in slovenske nevoščljivosti nnj-brž svojega imena ne bo kar tako povedal. Tisti Stražan, ki je v 10. kolu lota imel sedmico in zanjo prejel natanko 24,112385 tolarjev, je poskušal ostati anonimen, pa je na koncu vsa njegova družina imela toliko težav, da bi skorajda vrnil dobitek. VSE TEČE PO NAČRTU - Ta čas sta med snovalci slovesnosti ob 100-letnici dolenjske proge med najbolj zaposlenimi prav gotovo Marjan Primc, šefpostaje Novo mesto, in Jurij Bizjak, šefprometnega vozlišča (na sliki od leve proti desni). Povedala sta, da bodo vse postaje od Grosupljega do Novega mesta ob jubileju nekaj pridobile. Vse bodo sveže opleskane v temno in svetlo rjavi barvi, kovinski deli bodo modri, spremljajoči objekti pa zeleni To bo priložnost, da bodo končno tudi dolenjski železničarji dobili nove uniforme. (Foto: J. Pavlin) nke presenetiti z nesramnostjo, ko prinesejo čevlje v reklamacijo z računom, kije sicer njihov, a napisan za kako drugo blago. “Po šifrah vidimo, če je izdelek naš. Če ima Katarina še tiste čevlje, naj jih prinese, saj bi prav rada vedela, kako se je kaj takega moglo zgoditi,” je še rekla Tisovčeva. Nekdanji delavci Iskre lene la so ostali brez dela in brez zadnjih treh plač, zato ni čudno, da so ogorčeni. Korlu iz Novega mesta ni jasno, zakaj inventurna komisija tako počasi dela. Ima občutek, da z deli zavlačujejo, čeprav so dobro plačani. Stečajna upraviteljica Marjeta Žunič je pojasnila, daje včasih 30 ljudi 2 meseca delalo inventuro, zdaj pa jih dela samo 6. Če imajo delavci kaka vprašanja, naj se v bodoče obrnejo kar nanjo. pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 Marija Muličnikje klicala iz Švice, češ da ne razume, kaj imajo naši ljudje proti verouku v šoli. Njeni trije otroci so vsi 9 let obiskovali krščanski nauk v šoli in so se veliko naučili. “Od njih smo se učili tudi starši. Ko smo bili mi otroci, se od župnika nismo veliko naučili. Nas je samo za ušesa vlekel!” Tak župnik bi bil dobrodošel tudi danes, da bi pravočasno navil ušesa ljudem, ki krojijo zakone. Na področju stanovanjske zakonodaje še dolgo ne bo nič jasno in stanovalci naselja ob Seidlovi cesti še zdaleč niso edini, ki ne vedo kako in kaj. P V iz tega novomeškega naselja zanima, kdo naj skrbi za skupna pokrita parkirna mesta in kdo lahko odstrani avtomobil, ki stoji v garaži že dve leti. Stojan Horvat, direktor novomeške Zaije, ki upravlja precej stanovanj v tem naseljuje potarnal, da so zaradi sedanjega stanja v zakonodaji in upravljanju mnoge težave z upravljanjem v praksi nerešljive. O obnovi in popravilih se morajo po zakonu sporazumeti vsi lastniki stanovanj. Povedal je še, da parkirišča ne pripadajo posameznemu bloku, ampak vsem lastnikom stanovanj. b. D.-G, Tikaj me! Oton Župančič viniški učiteljici Poldki Bavdkovi, ko sta se po dolgih letih spet srečala in ga je ta spoštljivo vikala. "Poldka, tikaj me!” ji je rekel, “saj me še tikati nimaš kaj. ” Kaj ni tam pekama? V stanovanju dr. Frana Zwittra zazvoni telefon. Profesor dvigne slušalko: “Halo! Želite?" Glas iz telefona: “Ali imate še kaj kruha ?’’ “Bom pogledal, ” reče profesor in odide v kuhinjo. Ko se vrne k telefonu, pove: “Kake pol kile ga je še." Zopet glas v telefonu: “Kaj ni tam pekama?" "Ne! Zasebno stanovanje. ” Dobri voli Zumberčan je mešetaril za vole, pa gaje kupec vprašal: “Kakvi su ti volovi, Gabre?" „ “E, pa vidiš: jaki, dobri, mirni! Možcš jim slobodno sesti na rogove. Kupčeva žena pa za moževim hrbtom: "E, moj Gabre, pričaš, kakvi su, a nisi nikad ove volove ni vidia ni gonia!" Še posebej bo zanimiv poštni vagon, kjer se bo odvijalo vse kot pred sto leti. Nasploh bo ob prihodu muzejskih vlakov na bršljinsko postajo čas pomaknjen na začetek tega stoletja. Ljudje bodo oblečeni v noše iz tistih časov, goste bodo čakale kočije in lojtrski vozovi in jih popeljale na Novi trg, kjer se bo ob 13. uri pričela osrednja slovesnost, ki bo namenjena tudi otvoritvi nove pošte. Slavnostni govornik bo minister za promet in zveze Igor Umek, zbrane bo pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Koncilija. Zanimivo je, da bodo v četrtek ob 12. uri v mali dvorani Dolenjskega muzeja odprli zanimivo razstavo ob 100-letnici dolenjske proge, filatelisti pa bodo ob tej priložnosti izdali prvo od serije poštnih znamk. DRŽAVNI PRVAK IZ RIBNICE MURSKA SOBOTA, RIBNICA, NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu službenih psov slovenske policije, kije potekalo konec minulega tedna tri dni v Murski Soboti, je naslov državnega prvaka v zbiru vseh disciplin osvojil Bogdan Gruden iz Ribnice s službenim psom Ingom (osvojila sta kar šest pokalov), drugi pa je bil Novomeščan Matija Bradač s psom Jakom. FRAJTONARICE NA TRAKU - Glasbeno produkcijsko in založniško podjetje Sraka je te dni izdalo kaseto s posnetki šestih harmonikarjev, ki so letos nastopali na kostanjeviškem tednu cvička. Tomaž Kastelic, Uroš Križman, Mojca Črešnar, Matjaš Zagorc, Primož Kolenc in Borut Hočevar na vsaki strani kasete zaigrajo na svojo harmoniko po eno ljudsko ali umetno narodnozabavno skladbo, za katero smo lahko prepričani, da si jo bodo z veseljem zavrteli ne samo obiskovalci kostanjeviškega tedna cvička, ampak vsi ljubitelji tovrstne glasbe. Skladbe je v studiu Sraka letos poleti posnel Toni Burkat, risbo za naslovno stran kasete je naslikal Jože Kumer, urednik izdaje pa je lastnik Srake Drago Vovk. Naši mornarji še v brazilskem zaporu Sodišče zavrnilo prošnjo Pred dvema mesecema je brazilsko sodišče v Porto Alegreju po krivem obsodilo šest mornarjev z ladje Cielo dTstria, last portoroške Splošne plovbe, na 3 oziroma 5 mesecev zaporne kazni. Med temi mornaiji sta tudi Rudi Štangelj iz Novega mesta in Maijan Boltes iz Gabija. Oba sta dobila po 5 mesecev zapora. O celotni brazilski sodni farsi in trpljenju mornaijev (4 so Slovenci, 2 pa Hrvata) smo v našem časopisu obširno poročali. Sedaj povzemimo le zadnje dogodke. Na krivično sodbo, ki se opira zgolj na lažnive in obremenjujoče izjave dveh Maročanov, ki so ju kot slepa potnika našli na tej ladji, so se naši mornarji pritožili, do takrat pa naj bi se, so predlagali njihovi odvetniki, branili s prostosti. Slovenci v tem delu Brazilije, ki so našim pomorščakom vsestransko priskočili na pomoč, so priskrbeli tudi hišo, v kateri bi pričakali sodbo višjega sodišča, loda višje sodišče je njihovo pobudo, da bi pravnomočnost pričakali na prostosti, zavrnilo, češ da je ta možnost po brazilski zakonodaji dopustna le za domačine. Višje sodišče naj bi te dni odločalo o pritožbi odvetnikov naših mornarjev; hkrati pa seje na sodbo prvostopenjskega sodišča pritožil tudi tožilec. Tožilec seveda zahteva višje kazni, češ da je za kaznivo dejanje, ki ga očitajo našim pomorščakom, kazen premila. Sprva je obtožnica našim pomorščakom očitala genocid, kasneje pa so to prekvalificirali v mučenje in slabo ravnanje s slepima potnikoma. Realno ne gre pričakovati, da bi višje sodišče razveljavilo prvostopenjsko razsodbo, saj bi tako priznalo napako nižjega sodišča, poleg tega pa bi prišlo še do odškodninskega zahtevka zoper državo. V Splošni plovbi upajo, da bodo zapornike po dveh tretjinah prestane kazni izpustili. Tista dva, ki sta bila obsojena na tri mesece, bosta dve tretjini prestala 23. septembra, ostali pa konec oktobra. Ni U 61 Aff °P Slu trio čar b nih nat POi )Uw4 V LfMMb ^ I IL..I. ' nik l)u Zbrali Bojan Ajdič Preventiva V ambulanti se srečata upokojenca- “Kaj te daje?" vpraša prvi drugega. “Pravzaprav prav nič," odvrne drugi- “Zakaj pa potem hodiš v ambulanto k zdravniku?” “Zato, ker raje hodim semkaj sedaj, ko še ni treba, da mi ne bo treba tolikokrat hoditi k zdravniku tedaj, ko bo treba. “ Poklicala ga bo Babica se krega na vnuka, ki ne mara jesti juhe: “Č '.e ne boš takoj pojedel, bom poklicala tvojega očeta." "Ali misliš, babica, da jo bo on t>o-jedel?" Vprašanje Bine sprašuje dedku: “Kakšna je razlika med bliskom in elektriko?" “Takole je: blisk je zastonj, elektriko pa moramo plačevati!"