Primorski dnevnik TOREK, 23. FEBRUARJA 2016 št. 44 (21.584) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Športna priloga OD 9. DO 20. STRANI trst - Na 4. strani Mesto prostitutk (sodeč po podatkih) Lestvice glede na prijavljena kazniva dejanja trst - Na 5. strani Tragična smrt, a ni bil meningitis Uslužbenki Genertela usodna bliskovita okužba gorica - Na 23. strani Na borznem natečaju slovenski dijaki prvi Tehniški pol Cankar-Vega-Zois spet izstopal italija - Renzi za črtanje posvojitev iz zakona Cirinna in dogovor s katoliškimi centristi Zaupnica brez otrok gorica - Deželni svet izglasoval zakon Pokrajinski muzeji pod ustanovo Erpac CTTYT-- V--UP V" t—^ '■T1'.". \ —1 RIM - Premier Matteo Renzi je v nedeljo na zasedanju vodstva Demokratske stranke napovedal, da bi lahko na glasovanje o zakonu Cirinna vezal glasovanje o zaupnici. Slednjo naj bi postavili na amandma, o katerem naj bi se dogovorili z Alfanovimi centristi. Cena za kompromis je odprava možnosti posvojitve partnerjevih otrok v okviru istospolne zveze. To bi dosegli s črtanjem celotnega 5. člena zakonskega osnutka. »Glede zakonodaje v zvezi z istospolno usmerjenimi smo na križišču,« je dejal Renzi. Prva možnost bi bila odobritev celotnega besedila, za katerega bi v senatu sicer obstajala večina s podporo levice, SEL in Gibanja 5 zvezd. Toda Renzi je raje izbral drugo pot, očital senatorjem G5Z, da niso zanesljivi in poiskal dogovor v okviru vladne večine. Levica v DS naj bi se hočeš nočeš pokorila zaupnici, glasni protesti leve opozicije in G5Z pa ga pretirano ne motijo. Na 2. strani slovenija - Cerar Odločen ne hujskaštvu in ksenofobiji LJUBLJANA - Premier Miro Cerar je v luči migrantske krize ljudi pozval k mirnosti, strpnosti, solidarnosti in pomoči. Po njegovem ni razloga, da bi poslušali tiste, ki spodbujajo k nestrpnosti, hujskaštvu, kseno-fobiji in strahu, »ki ni razumen in nima nobene realne osnove«. V begunskem valu gre za ljudi v stiski. »Zato je pomembno, da to našo človečno držo ohranimo tudi vnaprej,« je izpostavil v odzivu na sobotni shod v Šenčurju. Na 3. strani brisciki Obsojen vzdrževalec bazena Eksplozija v Avalonu: dve leti in pol zapora gorica - Komelovci počastili pokojnega ravnatelja Ustvarjalnosti poln spomin Ob številnih glasbenih točkah tudi podelitev Kerševanovih štipendij mladima harmonikarjema GORICA - V duhu gesla »skupaj zmoremo«, ki je bilo nekdanjemu ravnatelju glasbene šole Emil Komel posebno pri srcu, je v nedeljo v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekal četrti glasbeni večer, posvečen spominu na Silvana Kerševana. Priljubljeni pedagog bi ravno 21. februarja praznoval 75 let. Bogato prireditev so izoblikovali številni nastopajoči, tako zbori kot solisti, obetavnim učencem pa so podelili tudi štipendije iz Sklada Silvana Kerševana. Na sporedu je bila tudi noviteta Silvanu z ljubeznijo, ki jo je izvedel ansambel kitar pod vodstvom Martine Gereon. Na 23. strani 25./28. februar 2016 Razstavišče v Gorici 44. izvedba URNIK SEJMA: četrtek in petek od 15. do 20. ure sobota in nedelja od 10. do 20. ure Mednarodni Festival Golaža vas pričakuje do 22. ure. www.udinegoriziafiere.it ¡nfo@udinegoriziafiere.it trst - Jubilej Radijski oder slavi 70-letnico TRST - Radijski oder proslavlja letos 70. obletnico neprekinjenega delovanja. Okrogli jubilej bodo proslavili z vrsto pobud in prireditev, ki so jih predstavili včeraj na sedežu Radijskega odra. Med temi bodo natečaj za izvirno igro na žensko tematiko, tečaj lepe govorice, izdaja brošure, oddaja v živo in posvet o slovenski radijski igri. Prispevke za natečaj bodo sprejemali do 15. maja, zmagovalca pa bodo nagradili v oktobru. Praznovanje se bo nadaljevalo tudi prihodnje leto. Na 7. strani V Državnem zboru za več jasnosti o 2. tiru Na 3. strani Odbornica FJK Telesca o bolnišnici Burlo Na 4. strani V Trstu predpremiera Tihotapci identitete Na 21. strani V Števerjanu obnavljajo šolo Na 22. strani Nočni mazači na Debeli Griži Na 24. strani VSTOP PROST prav• sgjew zatne! 4. MEDNARODNI FESTIVAL GOLAŽA GORICA Enogastronomski spremni dogodek 44. izvedbe sejma Expomego. Udine^Fiere Udlnje e Gorizta Flere SpA GO LetfsGo! Gortzte 9771124666007 2 Torek, 23. februarja 2016 AKTUALNO / italija - Premier Renzi vodstvu DS napovedal možnost zaupnice Zakon o istospolnih zvezah najbrž brez posvojitve otrok Med tvegano povezavo z levico in popuščanjem katoliškemu centru premier izbral slednjo pot RIM - Premier Matteo Renzi je v nedeljo na zasedanju vodstva Demokratske stranke napovedal, da bi lahko na glasovanje o zakonu Cirinna vezal glasovanje o zaupnici. Slednjo naj bi postavili na amandma, o katerem naj bi se dogovorili z Alfa-novimi centristi, doslej med najbolj vnetimi nasprotniki zakona. Cena za kompromis je odprava možnosti posvojitve partnerjevih otrok v okviru istospolne zveze. To bi dosegli s črtanjem celotnega 5. člena zakonskega besedila in z delnim črtanjem člena 3. »Glede zakonodaje v zvezi z istospol-no usmerjenimi smo na križišču,« je dejal Renzi, ki je s tem prvič po dolgem času javno posegel v razpravo o priznanju isto-spolnih partnerstev. Prva možnost bi bila odobritev celotnega besedila, za katerega bi v senatu sicer obstajala večina s podporo levice, SEL in Gibanja 5 zvezd. Toda Renzi je raje izbral drugo pot in očital senatorjem G5Z, da niso zanesljivi, potem ko so se prejšnji teden opredelili proti amandmaju Mar-cucci, ti. »kenguruju«, ki bi preprečil razpravo o vseh drugih popravkih. Raje kot v dogovarjanje z delom opozicije je Renzi stopil na pot utrjevanja lastne vladne večine in torej popuščanja zahtevam katoliških centristov v lastni stranki in izven nje v koaliciji, četudi za ceno kompromisa, ki bo žrtvoval enega dveh glavnih stebrov zakona. Po dogovoru, ki ga predlaga Renzi, naj bi namreč zakonske zveze bile priznane tudi za istospolne pare, vključno z nekaterimi premoženjskimi pravicami glede dedovanja in pravice do pokojnine po smrti enega od partnerjev, za otroke, ki že živijo v tovrstnih zvezah, pa ne bo nobenih dodatnih pravic in torej drugi partner ne bo pridobil starševskih pravic in dolžnosti. V katoliškem delu DS in med Alfa-novimi centristi niso skrivali zadovoljstva zaradi Renzijevega zasuka, saj je s tem prodrla ena njihovih glavnih zahtev. Najbolj sporen del nove zakonodaje je zanje bila možnost posvojitve partnerjevega otroka. Nasprotniki izenačitve pravic istospolno usmerjenih s heteroseksualnimi so največ od skupno več sto dopolnil vložili prav glede pravice do posvojitve. Po drugi strani so ogorčeni na levici in v Gibanju 5 zvezd. SEL in G5Z napovedujejo v senatu »barikade proti razprodaji pravic«, močno nezadovoljni pa so tudi senatorji leve manjšine v DS, ki vztrajajo, da je treba zakonski osnutek odobriti brez sprememb, ki bi ga izmaličile. Obenem poudarjajo, da v senatu obstaja potencialna večina, ki bi lahko odobrila zakon v celoti, brez popuščanja izsiljevanju katoliških krogov, treba se je le odločiti za to pot. Renzi pa je očitno izbral drugo pot v okviru vladne koalicije in manjšina v DS bo nazadnje najbrž klonila in glasovala za zaupnico. Prva podpisnica zakona Monica Cirinna je tako že pohvalila pobudo vlade in možnost, da se zakon odobri pa čeprav okrnjen. Medtem pa se krepi pritisk družbenih sil in izobražencev za odobritev neokrnjenega zakona. V nedeljo je pisana mavrična množica preplavila trg pred milansko stolnico in zahtevala, naj Italija kot zadnja večja evropska država naposled le prizna pravice istospolno usmerjenih. Podobno zahtevo je v peticiji postavilo več kot 400 znanih umetnikov, pevcev, režiserjev, akademikov in kulturnikov. Med podpisniki, ki opozarjajo, da Italija na tem področju ne sme več izgubljati časa, so pisatelja Andrea Camilleri in Daria Bignardi, pevci Tiziano Ferro, Jovanotti, Eros Ramazzotti, Carmen Consoli, Malika Ayane in Laura Pausini, režiserja Sergio Castellitto in Paolo Virzi, igralci Claudio Amendola, Asia Argento, Ma-srgherita Buy, plesalec Roberto Bolle in številni drugi. Do sinoči je peticijo na spletni platformi change.org podpisalo že več kot 53.000 ljudi. (mm) Množica na nedeljski manifestaciji za priznanje enakopravnosti istospolnim parom na trgu pred milansko stolnico ansa italija - Renzi včeraj ponovno posvaril države Višegrajske četverice Brez solidarnosti nič denarja Avstrija izbrala napačen odgovor na problem beguncev - Ideali EU pomembnejši kot nadzor primanjkljaja RIM - Države Srednje in Vzhodne Evrope, ki niso pripravljene sprejeti prosilcev za azil, bi bilo treba zaradi tega pomanjkanja solidarnosti kaznovati z zmanjšanjem sredstev EU, ki jih prejemajo, je po petkovem evropskem vrhu včeraj ponovno poudaril premier Matteo Renzi. Države Višegrajske četverice - Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska, so se uprle načrtom Evropske komisije za prerazporeditev prosilcev azila iz Italije in Grčije po celotni EU. »Če ne pokažeš solidarnosti, ko gre za migracije, mislim, da je povsem legitimno, da večje države ne pokažejo solidarnosti, ko gre za prispevke iz proračuna EU,« je na novinarski konferenci za tuje medije v Rimu dejal Renzi in posvaril, da bo Rim v odgovoru na protimigrantsko držo Višegrajske četverice na prihajajočih pogovorih o proračunu EU za obdobje 20202026 igral trdo igro. Višegrajske države bi morale biti po mnenju Renzija hvaležne voditeljem starejših članic EU, ki so »tvegali in včasih tudi ostali brez službe, ko so zagovarjali njihov vstop v povezavo leta 2004, in to kljub nasprotovanju javnega mnenja, prestrašenega zaradi prikazni 'poljskih vodovodarjev', ki bodo odvzemali delovna mesta«. sirija »Ni si mogoče predstavljati, da bi Nemčija, Avstrija, Švedska, Italija same prevzele vse breme beguncev ter hkrati dajale ekonomsko pomoč vsem preostalim,« je še poudaril. Komentiral je tudi odločitev Avstrije, da omeji vstop beguncev na svoja tla in okrepi nadzor tudi na meji z Italijo. Kot je dejal, je bil Dunaj zaradi migrantov pod velikim pritiskom, a se je odločil za napačen odgovor. »Ne moremo sprejeti načela ograj in kvot za prosilce za azil. Upam, da bomo do prihodnjega Evropskega sveta zelo resno delali na rešitvi avstrijskega problema, a ne bo lahko,« je dodal Renzi, ki se je na novinarski konferenci zavzel tudi za nadaljnjo širitev EU na Albanijo, Srbijo in Črno goro. Na novinarski konferenci za tuje medije, ki jo je sklical ob drugi obletnici svoje vlade in pred petkovim obiskom predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Rimu, je še poudaril, da si iskreno želi reforme EU. »Zavračam idejo varčevanja, ki je namenjeno samo samemu sebi, saj je kot operacija, ki ubije bolnika,« je poudaril. Evropa po njegovih besedah ni nastala samo zato, da ima pod nadzorom primanjkljaje, temveč je nastala iz ideala in »če izgubimo ta ideal, je z nami konec«. nemški inštitut Ukinitev schengna bi stala od 470 do 1400 milijard evrov BERLIN - Konec svobodnega gibanja v območju schengna bi Evropsko unijo v desetih letih stal najmanj 470 milijard evrov, kaže študija, ki jo je za nemško Fundacijo Bertelsmann opravil inštitut Prognos. Ta ugotavlja še, da bi vnovična uvedba nadzora na schengenskih notranjih mejah na desetine milijard stala tudi ZDA in Kitajsko. Vnovična vzpostavitev mejnih kontrol bi prinesla ogromne dvige stroškov in cen, je poudaril inštitut Prognos. Inštitut je skušal ovrednotiti izgube v času, ki bi jih prinesel vnovičen nadzor na schengenskih notranjih mejah. Ocenil je, da bi mejne kontrole povečale količino časa, potrebnega za čezmejni transport dobrin. Podjetjem bi to prineslo višje stroške za zaposlene in za skladiščenje, višje stroške bi imeli tudi potrošniki. Po optimističnem scenariju bi se stroški proizvodnje v EU zaradi tega podražili za odstotek, kar kumulativno predstavlja 470 milijard evrov v desetih letih (2016-2025). Samo Nemčijo bi to v navedenem obdobju stalo 77 milijard evrov, Francijo pa 80 milijard evrov. Letni BDP EU znaša okoli 15.000 milijard evrov. Kot ocenjuje Prognos, bi dodatni stroški zaradi ukinitve schengna imeli zaradi višjih cen uvoza posledice tudi izven Evrope. Ameriško gospodarstvo bi to v desetih letih stalo 91 milijard evrov, Kitajsko pa 95 milijard evrov. Študija navaja tudi pesimističen scenarij, po katerem bi se stroški proizvodnje v EU zaradi ukinitve schengna v povprečju zvišali za tri odstotke. To bi EU stalo 1400 milijard evrov, od tega Nemčijo 235 milijard, Francijo pa 244 milijard. »Če bodo meje vnovič vzpostavljene, bo že tako šibka gospodarska rast v Evropi še bolj pod pritiskom,« je komentiral predsednik Fundacije Bertelsmann Aart de Geus. Kot je dodal, bodo na koncu državljani tisti, ki bodo plačali ceno. Koliko bi stala ukinitev schen-gna, je v začetku meseca ocenjeval tudi s francosko vlado povezani think tank France Strategie. Ta je izračunal znesek 110 milijard evrov v desetih letih. Dogovor ZDA in Rusije Prekinitev sovražnosti naj bi uveljavili v soboto WASHINGTON - ZDA in Rusija sta včeraj sporočili, da bo prekinitev sovražnosti v Siriji začela veljati v soboto, 27. februarja. Prekinitev ognja, ki bo stopila v veljavo v soboto opolnoči, ne bo veljala za skrajno Islamsko državo, Fronto al Nu-sra in druge teroristične skupine. Kot so sporočili z ameriškega zunanjega ministrstva, sta se ZDA in Rusija dogovorili o pogojih za prekinitev sovražnosti v Siriji. Ameriški državni sekretar John Kerry je ob tem vse strani pozval, naj v celoti izpolnijo te pogoje. Sirska vlada in opozicijske skupine se morajo o tem, ali bodo spoštovale prekinitev ognja, izreči do petka opoldne. Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Vladimir Putin sta se o dogovoru pogovarjala po telefonu. Iz Bele hiše so sporočili, da sta predsednika govorila o skupnih prizadevanjih za učinkovito prekinitev ognja v Siriji. »To je trenutek priložnosti in upamo, da ga bodo vse strani izkoristile,« je izjavil tiskovni predstavnik Josh Earnest, a hkrati opozoril, da bo dogovor težko uresničiti. Putin pa je iz- javil, da bo naredil vse, da bo Damask spoštoval dogovor o prekinitvi ognja. »Naredili bomo vse, kar je potrebno, z Damaskom, z legitimnimi sirskimi oblasti. Računamo na ZDA, da bodo naredili enako s svojimi zavezniki in skupinami, ki jih podpirajo,« je dejal v televizijskem nagovoru. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozdravil dogovor in ga označil za dolgo pričakovan signal upanja. Vse strani je pozval, naj ga spoštujejo. Vojna v Siriji, ki traja že skoraj pet let, je zahtevala več kot 250.000 življenj, več kot polovica prebivalcev pa je zbežala z domov. Prav v nedeljo so zabeležili niz krvavih terorističnih napadov v mestih Damask in Homs, ki so povzročili vsaj 179 smrtnih žrtev. Odgovornost za napade je v spletnih sporočilih prevzela skrajna skupina Islamska država. Na južnem obrobju Damaska je v eksplozijah v bližini šiitskega svetišča umrlo 120 ljudi, v mestu Homs pa je bilo ubitih 59 ljudi v predelu, kjer živijo pretežno pripadniki ala-vitske skupnosti, ki ji pripada tudi sirski predsednik Bašar al Asad. zupan Boris Johnson velika britanija - Po dogovoru z EU Cameron že v težavah s svojimi konservativci LONDON - Britanski premier David Cameron je v včerajšnjem nagovoru v britanskem parlamentu opozoril, da bi izstop Velike Britanije iz Evropske unije ogrozil gospodarsko in nacionalno varnost Velike Britanije. Cameron je, potem ko je na srečanju voditeljev EU v Bruslju minuli petek sklenil dogovor o reformah unije, ki Veliki Britaniji zagotavljajo kar nekaj privilegijev, referendum o članstvu VB v EU napovedal za 23. junij. Številni člani njegove konservativne stranke, med njimi tudi priljubljeni londonski župan Boris Johnson, so že napovedali, da bodo kljub vsemu podprli izstop. Cameron pa je Britance pozval, naj glasujejo proti izstopu. Dejal je, da tisti, ki zagovarjajo izstop, ne morejo ponuditi drugega kot negotovosti. »Ko govorimo o službah ljudi, ne moremo kar reči, da bo vse dobro,« je povedal Cameron. »Z gospodarskimi posledicami izstopa se bomo morali primerno soočiti,« je dejal. Opozoril pa je tudi na vojaške ansa grožnje Rusije in skrajne sunitske skupine Islamska država. »Ni pravi čas za delitev Zahoda,« je poudaril britanski premier. »Moramo se zavedati, da gre za dokončno odločitev,« je v nagovoru poslancev še dejal Cameron. Poleg možnosti omejitve socialnih pravic za sedem let delavcem iz drugih držav EU za Britance ključne točke dogovora predstavljajo še zagotovilo, da območje evra ne more spodkopati enotnega trga, zaščita britanskega funta in izrecna potrditev, da evro ni edina valuta v uniji. AKTUALNO Torek, 23. februarja 2016 3 lovenija - Premier Miro Cerar po sobotni demonstraciji v Šenčurju avstrija - Zaostrovanje nadzora V demokraciji ni prostora za hujskaštvo in ksenofobijo Strah pred begunci»ni razumen in nima nobene realne osnove« LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je v luči migrant-ske krize in še posebej po sobotni de-montraciji proti migrantskemu centru v Šenčurju ljudi pozval k mirnosti, strpnosti in k duhu solidarnosti ter pomoči. Po njegovem ni nobenega razloga, da bi se zdaj, ko moramo biti še bolj enotni, poslušalo tiste, ki spodbujajo k nestrpnosti, hujskaštvu, ksenofobiji in strahu, »ki ni razumen in nima nobene realne osnove«. Slovenci so po njegovem že velikokrat dokazali, da znajo biti sočutni in znajo pomagati. V begunskem valu ne gre za iskalce zaposlitev, ampak ranljive ljudi, ljudi v stiski. »Zato je pomembno, da to našo človečno držo ohranimo tudi vnaprej,« je izpostavil na včerajšnji novinarski konferenci, očitno namenjeni tudi odzivu na sobotni shod v Šenčurju. Dejal je, da bi nekaterim političnim akterjem ustrezalo stanje nereda in kaosa, da bi morda, kot si predstavljajo, lahko prišli na oblast ali pa dosegli nekatere druge učinke. »To ni sredstvo demokratičnega boja, na katerega pristanem. V demokraciji imamo za to volitve, javno demokratično razpravo v DZ, tolerantno razpravo v javnosti s pomočjo medijev. Ne pa hujskaške akcije, žaljive napise, sovražne besede, metanje odrezanih živalskih delov telesa, naperjenih proti verski skupnosti. Na to ne bomo pristali. To ne sme biti Slovenija,« je poudaril. Cerar razume nekatere reakcije ljudi, ki kažejo negotovost, razume Miro Cerar arhiv morda lahko tudi strah, saj da se o marsičem poroča, nekateri strahovi se potencirajo. A kot poudarja, razloga za strah ni. Skozi Slovenijo je od oktobra šlo že skoraj pol milijona ljudi, pristojni pa so ves ta čas tok obvladovali, varnostnih incidentov ni bilo. »Uspešno smo obvarovali ljudi, premoženje, javni red in mir in tako nameravamo delati tudi vnaprej«, je pojasnjeval. Slovenska ustava ne dovoljuje nestrpnosti in hujskaštva, pravi Cerar, ki se mu ne zdi prav, da se stisko ljudi zlorablja za spodbujanje hujskaštva »proti nečemu, kar sploh ne obstaja«. Tisti, ki to želijo početi, nimajo utemeljenih namenov, to delajo iz razlogov, ki ne koristijo Sloveniji, državljanom. Pojasnil je tudi, da zdaj iščejo na- mestitvene zmogljivosti za migrante, ki jim je treba pomagati oziroma morajo skozi določene postopke, preden nadaljujejo svojo pot. V teh zmogljivostih pa zagotovo ne bodo ljudje, ki bi predstavljali nevarnost, če bi kakšen, ki bi povzročal incidente bil, pa bi ga takoj odstranili, je zagotovil. Zavrnil je tudi očitke dela opozicije, da se vlada ne pogovarja z lokalnimi oblastmi in prebivalstvom. Dejal je, da se o vseh teh vprašanjih z ljudmi pogovarjajo, hkrati pa pozval, da se vsi okoli te tematike opredeljujejo strpno. Premier je večkrat izpostavil, da so njegovo pobudo po krepitvi varovanja meje med Grčijo in Makedonijo za zajezitev prihodov migrantov slišali, sprejeli in podprli številni evropski akterji. Poudaril je tudi, da je to edina pobuda glede migrantov, ki se bo v praksi začela uresničevati. Cerar je tudi spregovoril o aktiva-ciji vojske na meji zaradi migrantske krize. Kot je dejal, je vojska na meji prisotna že od začetka krize, a nima pooblastil kot policija. DZ je prav včeraj odločal o dodatnih pooblastilih vojski, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina. Premier si želi, da bo ustavno sodišče čim prej odločilo o pobudi varuhinje človekovih pravic glede 37. a člena zakona o obrambi, ki vojski podeljuje dodatna pooblastila. Pričakuje tudi, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da določba ni v nasprotju z ustavo. Sicer pa je število vojakov na terenu odvisno od razmer. Tako premier ne more podati točne ocene, koliko vojakov bo na meji. Na mejo s Slovenijo dodatnih 450 vojakov DUNAJ - Avstrija je včeraj na svojo mejo s Slovenijo poslala dodatnih 450 vojakov, ki bodo pomagali pri nadzorovanju migrantskega toka, v pripravljenosti bo tudi vojaška policija v Salzburgu, ki bo posredovala v primeru težav. Dve enoti vojske so poslali na Štajersko in dve na Koroško. S tem bo avstrijsko mejo nadzorovalo skupno 1450 vojakov in rezervistov. Vojaki bodo policiji pomagali pri preverjanju ljudi in vozil, ki vstopajo v državo, patruljirali bodo na zeleni meji in izvajali nadzor. Do odločitve prihaja, potem ko je Avstrija kljub nasprotovanju Bruslja v petek začela na južni meji s Slovenijo uveljavljati dnevne kvote in sprejemati le še do 80 prošenj za azil dnevno. Preko meje dnevno spušča do 3200 oseb, ki izrazijo namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav. Spor med Berlinom in Dunajem BERLIN/DUNAJ - Nemški notranji minister Thomas de Maiziere Avstriji očita odločitev, da sprejme le še 80 prošenj za azil dnevno, medtem ko bo naprej proti Nemčiji še naprej pošiljala do 3200 beguncev dnevno. Kot je dejal, je to "napačen signal". Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je to kritiko zavrnila in Berlinu očitala mešane signale. »Ni v redu, da nekatere države mislijo, da lahko rešijo problem z dodatnim obremenjevanjem Nemčije, tako da spuščajo migrante naprej brez nadzora. Tudi iz varnostnih razlogov je to nesprejemljivo. Tega ne bomo v nedogled dopuščali,« je za nemško televizijo ARD dejal de Maiziere. »Število 3200 azilantov je veliko previsoko. Ne sprejemamo ga in zato se bomo o tem morali pogovoriti,« je dejal. Ob zapiranju meja na balkanski - • v • - ^a v • • • poti vse vec migrantov v Graji ATENE/SKOPJE - Več tisoč migrantov, ki so preko konca tedna prispeli iz Turčije v Grčijo, se je včeraj nakopičilo v pristanišču Pirej pri Atenah, saj države na t. i. balkanski poti vse bolj zapirajo svoje meje. S trajekti je z grških otokov v Pirej včeraj zjutraj prispelo kakih4000 novih migrantov. Če bi zadeve potekale kot doslej, bi te ljudi z avtobusi prepeljali proti severu na mejo z Makedonijo, nakar bi pot nadaljevali naprej proti severu oz. zahodu. A avtobusov tokrat ni bilo. Grške oblasti naj bi jih odpovedale v želji, da preprečijo kopičenje ljudi in morebitne nasilne izgrede na grško-makedonski meji. Kot je povedal grški minister za migracije Joanis Muzalas, je na meji že več 5000 ljudi, za katere ne vedo, če in kdaj bodo lahko nadaljevali pot. Obenem je Makedoniji očital, da krši zavezo držav, dano na nedavnem vrhu EU, da vsaj do vrha s Turčijo 6. marca ne bodo zapirale svojih meja za begunce iz Sirije, Iraka in Afganistana. Makedonija, ki ni članica EU, namreč po novem prek meje spušča le še ljudi iz Sirije in Iraka, iz Afganistana pa ne več. V strahu zaradi ukrepov Avstrije so namreč države na t. i. balkanski poti, ki ne želijo, da bi na njihovem ozemlju ostajale večje množice mi-grantov, zaostrile nadzor nad tokom ljudi in to je eden od ukrepov v tej smeri. trst - Deželni svet Popravek k zakonu o krajevnih upravah To sta predlagala deželna svetnika desne sredine Deželna reforma krajevnih uprav še naprej povzroča veliko zmedo. Medtem ko so nekateri predstavniki opozicije pred tedni obtoževali deželno predsednico Deboro Serracchiani in njene sodelavce, češ da je reforma potratna, sta deželna svetnika stranke Ncd (Nova desna sredina) Alessandro Colautti in Pa-ride Cargnelutti na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila konkreten predlog, s katerim »uporniških občin« ne bi povsem izključili iz medobčinskih teritorialnih unij. Svetnika sta predlagala popravek k zakonu o deželni reformi krajevnih uprav, ki predvideva možnost sklenitve ustreznega sporazuma med medobčinskimi teritorialnimi unijami, s katerim bi določene dolžnosti in storitve izvajali koordinirano. Colautti je poudaril, da je njihov predlog izraz politične dobre volje, hkrati pa tudi izziv za koalicijo, ki bi morala biti, tako deželni svetnik, pripravljena na dialog. Sporazum med medobčinskimi teritorialnimi unijami bi predstavljal možnost za vzpostavitev pomembnih teritorialnih območij, ki bi uravnotežila deželni sistem, in dodatno priložnost za tiste občine, ki nasprotujejo medobčinski zvezi, ker v njej ne bi imele nobene vloge. V okviru dotičnih sporazumov bi te občine lahko imele več pooblastil za vodenje upravnih zadev. Kot je še opozoril Colautti, bi že prej jasno določili cilje, trajanje in oblike posvetovanj unij, ki sklepajo sporazum, finančna razmerja in vzajemne dolžnosti. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če večina v deželnem svetu ne bo sprejela njihovega predloga, sta predlagatelja v enem glasu odgovorila, da bo to pač pomenilo, da večina ni naklonjena dobri volji opozicije. »V tem primeru bomo postali bolj radikalni in bomo podprli Salvinija,« je malo v šali malo zares dejal Colautti. Svetnika sta še povedala, da je njihova stranka vložila tudi predlog, da bi na četrtkovi seji deželnega sveta razpravljali o ogroženosti schengna in o zaustavljanju begunskega toka s priprtjem meja. Ponoven nadzor na meji z Avstrijo bi po njunih besedah povzročil ogromno gospodarsko škodo naši regiji. (sč) ljubljana - Na skupni seji odborov DZ za infrastrukturo in za gospodarstvo Več jasnosti o drugem tiru Pojasnila ministra Gašperšiča niso zadovoljila poslancev ZL, ki se boje privatizacije, ne Janka Vebra (SD) LJUBLJANA - Odbora DZ za infrastrukturo in za gospodarstvo sta včeraj na zahtevo poslancev Združene levice na skupni seji razpravljala o drugem tiru med Koprom in Divačo v luči težav Luke Koper zaradi zasičenosti tirov. V pet ur trajajoči razpravi so si poslanci želeli predvsem jasnih odgovorov glede projekta, predlaganih sklepov ZL pa niso podprli. Prepričanje poslanske skupine ZL, da se z izgradnjo drugega tira namerno odlaša, da se še pred izgradnjo projekta začenja s privatizacijo drugega tira, hkrati pa da poteka tiha privatizacija Luke Koper ter razkosavanje pristaniških dejavnosti s pomočjo javno-zasebnih partnerstev in pristaniških koncesij, je minister za infrastrukturo Peter Ga-šperšič zavrnil. Ponovil je, da je drugi tir nujen in da vlada na njem tudi intenzivno dela. Za izvedbo projekta se je odločila ustanoviti projektno podjetje, ki bo prek dokapitalizacije prešlo v večinsko zasebno lastništvo. Projekt namreč zaradi omejitev z lani sprejetim fiskalnim pravilom ni izvedljiv z dodatnim zadolževanjem države, zadolževanje podjetja v večinski zasebni lasti pa se ne bo štelo v javni dolg. Projektno podjetje bo prek koncesije tudi upravljalo z zgrajeno infrastrukturo, po izteku koncesije pa bo infrastruktura ostala v lasti države. Strahovi o privatizaciji drugega tira so po ministrovih besedah odveč, kot zatrjuje, se vlada z načrti tudi ne dotika privatizacije Luke Koper. Ta bo še naprej ostala enovito podjetje in izvajala naloge skladno s koncesijsko pogodbo. Kljub Gašperšičevim pojasnilom pa so poslanci od vlade glede projekta idrugega tira Koper-Divača želeli bolj jasne odgovore in odločnejše korake, predvsem v zvezi z modelom financiranja. Nekateri so podvomili, da interes zasebnih vlagateljev sploh obstaja. »Če do zdaj še nismo dobili zasebnega vlagatelja za drugi tir, je to jasen signal, da ga ni. Čas je, da se začnemo pogovarjati o realnih finančnih konstrukcijah,« je dejal poslanec SD Janko Veber. Veber meni, da sam projekt ni nemogoč v dogovoru s katero od sosednjih držav, denimo Madžarsko, ki je interes že izkazala, prepričan je tudi, da bi se takšnemu projektu pridružile tudi druge države. »Če k projektu, vrednemu okoli milijarde evrov, pristopi država in da za 300 milijonov evrov garancij, Madžarska k temu pristavi za 400 milijonov evrov garancij in če dodamo še okoli 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev EU, je finančna konstrukcija zaprta,« je poudaril Veber. Da mora država zagotoviti financiranje za projekt, meni tudi poslanec ZL Matej T. Vatovec, prepričan, da je financiranje iz javnih sredstev edina smiselna ureditev. Za državno financiranje drugega tira se zavzema tudi Franc Breznik (SDS), ki pa se ne bi na novo zadolževal, temveč pospešil privatizacijo. Uroš Prikl (DeSUS) je pozval, naj se pohiti z revizijo projekta, ki jo Gašperšič pričakuje na začetku poletja. Če se bo izkazalo, da je projekt mo- goče zgraditi z manj sredstvi, tako minister, bo potrebna sprememba projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja, ki ga Gašperšič sicer pričakuje do konca marca. Medtem ko se je večji del razprave poslancev vrtel okoli drugega tira, pa je prvi del seje odborov, ko so do besede prišli povabljeni na seji, minil v senci zadnjih težav Luke zaradi zasičenosti zmogljivosti na slovenskem železniškem omrežju. Razprava, v kateri so poleg Gašperšiča sodelovali prvi mož in sindikalisti Luke Koper, prvi mož Slovenskih železnic ter predstavnik pristaniških špediterjev, se je vrtela predvsem o odgovornosti za nastale težave na tirih in medsebojnem obtoževanju. V zvezi s tem sta odbora tudi sklenila infra-strukturnemu ministrstvu predlagati, da v 30 dneh pridobi poročilo Slovenskih železnic o razlogih za zaostanke na železniškem omrežju in ukrepih za odpravo teh zaostankov. (sta) 2 2 Torek, 23. februarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRST - Prvo mesto na državni lestvici po podatkih zavoda Istat za leto 2014 Mnogo prijav (in preiskav) o izkoriščanju prostitutk V Trstu upad števila kaznivih dejanj, obenem visok delež nenamernih ubojev in spolnih zlorab 30. april 2014: presenečenje pred masažnim salonom v Ulici Gambini v Trstu, ki ga je dalo zapreti tožilstvo Trst se je na področju prostitucije nenadoma znašel na samem vrhu italijanske lestvice. Sodeč po podatkih zavoda Istat o prijavljenih kaznivih dejanjih v letu 2014, ki jih je včeraj na svoji spletni strani z interaktivnimi grafičnimi prikazi objavil dnevnik Corriere della sera, tržaški pokrajini pripada največji delež prijavljenih primerov izkoriščanja prostitutk - 7,2 prijave za vsakih 100.000 prebivalcev (torej kakih 15 prijav v enem letu). Podatkovna baza, ki jo na spletni strani milanskega dnevnika objavlja novinar Davide Mancino, je zelo pregledna, uporabnik lahko sam poišče podatke za svoje mesto in jih primerja z ostalimi. Trst je na državni ravni visoko uvrščen tudi glede števila nenamernih ubojev (na petem mestu s 5,1 prijave za 100.000 prebivalcev; skupno torej kakih 10 prijav), še posebno v prometnih nesrečah (tretji najvišji delež v Italiji: 4,7), pa tudi glede prijav zaradi spolnega nasilja (četrto mesto s 14 prijavami za 100.000 prebivalcev) ter na področju širjenja in uporabe pornografskih posnetkov z mladoletniki (deveto mesto z deležem 2,5 prijave). Glede vseh ostalih kaznivih dejanj, Trst na interaktivnem zemljevidu Apeninskega polotoka ne izstopa - niti negativno niti pozitivno. Upoštevajoč skupno število prijavljenih kaznivih dejanj je nekje na sredini lestvice, prednjačijo pa predvsem velemesta: največ tatvin so (tudi glede na število prebivalcev) prijavili v Milanu. Na vsedržavni ravni se je število prijavljenih tatvin v letu 2014 povečalo, manj pa je bilo ropov. Splošno znano je dejstvo, da se prebivalci severne Italije in še posebno Furlanije-Julijske krajine lažje obrnejo na sile javnega reda, medtem ko so ljudje v južnih italijanskih deželah temu povprečno manj naklonjeni, kar nedvomno vpliva na statistične podatke. Podatki zavoda Istat pa kažejo, da je število kaznivih dejanj v Trstu v letih 2010-2013 naraščalo (3989, 4250, 4545 in 5386 za 100.000 prebivalcev), nakar se je v letu 2014 spet zmanjšalo (4531). To potrjuje izjave bivše tržaške prefektinje Francesce Adelaide Garufi, ki je opozarjala, da je kriminaliteta v Trstu ob porastu števila prosilcev za azil v resnici upadla. Tako na kvesturi kot na pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev podatkov niso hoteli komentirati. Na podlagi časopisnih člankov iz arhiva Primorskega dnevnika pa je tržaško prvo mesto na po- fotodamj@n dročju izkoriščanja prostitutk v veliki meri mogoče pripisati številnim preiskavam, ki jih je vodilo tukajšnje državno tožilstvo. Tožilec Federico Frezza je prav v letu 2014 v sodelovanju s policijo in karabinjerji v mestu razkril več masažnih salonov, v katerih so (praviloma kitajska) dekleta v resnici ponujala spolne usluge. Preiskovalci so njihove delodajalce - upravitelje salonov - ovadili zaradi izkoriščanja. Trst sicer ni poznan kot »leglo prostitucije«, omenjenim preiskavam pa gre verjetno zasluga, da se je znašel na prvem mestu. Aljoša Fonda Prijavljena kazniva dejanja za vsakih 100.000 prebivalcev vir www.corriere.it - istat 13.000,0 12.000,0 11.000,0 10.000,0 9.000,0 8.000,0 7.000,0 6.000,0 5.000,0 4.000,0 12.859,0 Milan 12.187,7 11.465,1 7.778,8 7.855,4 Rim 6.638,4 5.385,8 3.989,0 4.531,0 , Trst 2010 2011 2012 2013 2014 TRST - Avdicija odbornice FJK Telesca: Burio med temelji reforme Otroška bolnišnica Burlo Garofolo je vedno bila, je in bo tudi v prihodnosti center odličnosti, ki bo zgled in oporna ter referenčna točka za vse pediatrične bolnišnice v deželi Furlaniji-Julijski krajini oz. za ves deželni zdravstveni sistem. Bolnišnica Burlo bo torej v okviru reforme deželnega zdravstva, ki jo je izdelala deželna vlada, ohranila svojo specifiko. Poseben poudarek bo na raziskovalnem delu, namen deželne uprave pa je še ovrednotiti tržaško pediatrično bolnišnico. To je povedala deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca med avdicijo o bolnišnici Burlo Garo-folo, ki se je začela včeraj pozno popoldne v tržaškem občinskem svetu. Avdicijo so sklicali na podlagi zahteve, ki jo je podpisalo deset tržaških občinskih svetnikov. Prvi podpisnik dokumenta je bil vodja svetniške skupine Svobode, ekologije in levice Marino Sossi, njegovo vsebino pa je na Sossijevo pooblastilo orisal načelnik svetniške skupine Zveze levice Marino Andolina. Namen tržaške skupščine je bilo izvedeti, kakšna bo usoda Burla v okviru reforme deželnega zdravstva tudi glede na dogajanje v zadnjem obdobju, ko so po Andolinovih besedah zaprli več pomembnih oddelkov, zaradi tega pa so mnogi ugledni specialisti zapustili Trst. Odbornica Telesca je na to in druga vprašanja odgovorila, da Burlo ni zapostavljen, prej nasprotno. Deželna vlada se je vsekakor odločila, da imenuje novo vodstvo in napovedala, da bo po imenovanju novega generalnega direktorja Gianluigija Scan-napieca v roku dveh tednov prišlo tudi do imenovanja novega znanstvenega direktorja (to je sicer odvisno od ministrstva za zdravje, ki prisluhne tudi pristojni deželni komisiji). Z novim vodstvom, je menila odbornica, bo lahko bolnišnica Burlo Garofolo končno zaplula s polnimi jadri. (ag) Maria Sandra Telesca TRST - Obiski dvorane občinskega sveta idr. Mestna hiša odprla svoja vrata za občane Skupina občanov v dvorani občinskega sveta V tržaški občinski palači je bil v nedeljo prvi dan odprtih vrat. To je bila priložnost, da mnogi občani spoznajo od blizu prostore, kjer se od nekdaj razpravlja in odloča o dogajanju v mestu in o njegovi prihodnosti. Številni občani so si tako lahko ogledali dvorano občinskega sveta, arhiv in druge prostore. Nekateri vodeni obiski so potekali ob udeležbi župana Roberta Cosolinija, ki je pospremil tri skupine in med drugim razložil, da so v palači shranjeni dokumenti, ki segajo v daljno leto 1776. Glede na uspeh dneva odprtih vrat nameravajo pobudo ponoviti v kratkem. fotodamj@n trst Spletna aplikacija Rifiutologo Občani pridno beležijo naokoli raztresene odpadke Spletna aplikacija Rifiutologo komunalne službe AcegasApsAmga, s katero lahko posredujemo opozorila o odpadkih, ki so povsod drugod, razen tam, kjer bi morali biti, in s katero v hipu izvemo, kam moramo vreči različne vrste odpadkov in s tem poenostavimo njihovo ločevanje, je zelo popularna med občani in občankami. V zadnjem letu je aplikacijo Rifiutologo naložilo dva tisoč uporabnikov, v zadnjih treh mesecih, ko so aplikacijo dopolnili s komponento, ki omogoča, da občani postanejo aktiven člen okoljske politike in da svoje nezadovoljstvo s komunalnimi odpadki delijo s pristojno službo, pa so zbrali 250 pritožb. Naj povemo, da je nezadovoljstvo z odlaganjem komunalnih odpadkov mogoče izraziti tako, da uporabnik fotografira komunalne zabojnike ali odpadke. Ko je fotografija narejena, se pokaže geo- grafski položaj posnetega objekta, ki ga je po želji možno opremiti s komentarjem. S klikom na okence pošlji, se fotografija neposredno pošlje pristojni službi, ki je dolžna v roku enega dne intervenirati in poskrbeti za odvoz odpadkov ali ureditev spornih zabojnikov. Tržačane je v tem času najbolj zmotil kosovni odpad, ki ga ljudje odlagajo kar na javne pločnike. 117 pritobž od 250 je zadevalo to vrsto odpadkov, to pa tudi kaže, da bo komunalno podjetje moralo prehoditi še dolgo pot, preden bo to razvado popolnoma izkoreninilo. Naj navedemo še podatek, ki pravi, da najbolj vneto opozarjajo krajani tretjega in petega okrožja. Podjetje AcegasApsAmga je zelo zadovoljno z odzivom prebivalcev, ob teh prvih rezultatih pa je izrazilo tudi željo, da bi se število opozoril v prihodnjih mesecih še povečalo. V Italiji inflacija narašča, v Trstu še vedno deflacija Podatki statističnega zavoda Istat so potrdili, da je inflacija tudi v januarju rahlo narasla, in sicer z letno srednjo stopnjo 0,3 odstotka in mesečno srednjo stopnjo 0,2 odstotka. A zadnji podatki so obenem pokazali, da so nekatera italijanska večja mesta še vedno v primežu defla-cije. Med temi so Trst, Verona, Bari in Potenza, kjer se potrošniške cene nižajo, medtem ko so bile cene v Milanu, Firencah, Perugii, Palermu, Reggio Calabrii in Ravenni dejansko nespremenjene. Bocen, Aosta in Benetke so najdražja mesta, kjer so tudi zabeležili največjo stopnjo inflacije, se pravi 0,6 od- stotka. V teh mestih so se življenjski stroški za 3-člansko družino povečali v povprečju za 275, 222 in 218 evrov. V Bologni, kjer je bila 0,5-odstotna inflacija, so se stroški povečali za 195 evrov, v L'Aquili (0,6-odstotna inflacija) pa 167 evrov. V Potenzi, kjer so zabeležili deflacijo -0,2 odstotka, so se življenjski stroški za 3-člansko družino zmanjšali v povprečju za 49 evrov, v Trstu (deflacija ravno tako -0,2 odstotka) pa za 68 evrov. V Bariju, kjer je bila inflacija -0,3 odstotka, pa je 3-članska družina prihranila v povprečju 81 evrov. / TRŽAŠKA Torek, 23. februarja 2016 5 briščiki - Obsojen vzdrževalec bazenov Stefano Furlan Eksplozija v Avalonu: dve leti in pol zapora Dve leti in pol zapora zaradi nenamerne povzročitve nesreče v centru za dobro počutje Avalon pri Briščikih in povzročitve hudih telesnih poškodb. To je kazen, ki jo je včeraj izrekel sodnik Francesco Antoni 48-let-nemu vzdrževalcu bazenov Stefanu Furlanu, edinemu odgovornemu za eksplozijo 7. decembra 2011, v kateri je bilo hudo ranjena takratna učiteljica plavanja Sonia Pugnetti, več drugih ljudi pa je bilo lažje ranjenih. Javni tožilec Matteo Tripani je zahteval obsodbo na tri leta zapora. Obsojenec bo moral nadalje plačati odškodnino žrtvi, njeni hčerki in njenemu partnerju v višini 500 tisoč evrov. Tragični dogodek, ki je privedel na zatožno klop Stefana Furlana, se je zgodil 7. decembra 2011 zvečer, ko je prišlo v centru Avalon do silovite eksplozije. Po oceni tožilca Tripanija naj bi bil za eksplozijo kriv Furlan, ki mu je vodstvo centra zaupalo vzdrževanje bazena. Slednji naj bi slabo očistil posodo, v kateri so snovi za čiščenje bazena. Po ocenah izvedencev, ki jim je sodišče naročilo ekspertizo, naj bi eksplozijo povzročil stik med natrijevim diklori-zocianuratom in hipokloritom, in to zaradi slabo očiščene posode. Ta je bila nameščena v majhnem skladišču, dostopnem z dvorišča Avalona, po cevkah je snov odtekala iz posode naravnost v bazen znotraj stavbe. Do eksplozije je prišlo v skladišču. Ta je bila tako silovita, da je odtrgalo vrata, ki so zletela naravnost v takratno učiteljico plavanja Sonio Pugnetti in ji dejansko presekala nogi. Pugnettijeva je zapustila notranji bazen in se približala zunanjemu skladišču, ker je začelo v notranjosti zaudarjati in je hotela preveriti, od kod smrad. Prav to pa je bilo zanjo usodno. Po nesreči so jo takoj prepeljali na katinarsko bolnišnico, kjer so ji operirali oba spodnja uda, rehabilitacija je bila nato dolga in mučna, nekatere posledice pa so trajne. V preiskavo o vzrokih nesreče sta bila vpletena tudi upravitelj centra Prizorišče nesreče takoj po eksploziji 7. decembra 2011 arhiv Avalon Michele Quinto iz Ronk in solastnik centra, tržaškega notar Massimo Paparo. Quinta je februarja lani sodnik za predhodne obravnave oprostil, postopek proti Paparu pa so zaustavili že v prvi fazi preiskave. trst - Uslužbenka Genertela Tragična smrt, a ni šlo za meningitis »Ni šlo za meningitis. 36-letna Valentina Chiaruttini je podlegla bliskoviti okužbi, ki pa nikakor ni bila nalezljiva.« Z bolnišnično-univer-zitetnega podjetja so včeraj objavili novico, s katero so želeli pomiriti številne zaposlene na sedežu zavarovalniške družbe Genertel v Ulici Stock v Rojanu, ki so morali v soboto na vrat na nos zapustiti službeno mesto zaradi dezinfekcije prostorov. Med zaposlenimi se je kaj kmalu razširil zaskrbljujoči glas, da je prišlo do primera nalezljive bolezni - najverjetneje za meningitis - med kolegi, in tak postopek evakuacije je iz zdrav-stveno-varnostnih razlogov obvezen. Strah se je naposled izkazal za odvečnega, 36-letna Valentina pa vseeno ni preživela. Žensko so v petek pripeljali na urgenco v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki takoj ocenili, da je njeno zdravstveno stanje izredno zaskrbljujoče in da jo bodo zadržali v bolnišnici. Samo v nekaj urah se ji je stanje bliskovito še poslabšalo - odpeljali so jo v oddelek za oživljanje, kjer je padla v komo in v noči na nedeljo tudi umrla. Splet so v nedeljo preplavila raznorazna ugibanja, glede razlogov Valentinine smrti, ki pa za enkrat ostajajo še nepoznani. Uslužbenci Genertela so v soboto in nedeljo telefonsko navalili službo 118, da bi izvedeli, kako naj se zaščitijo pred meningitisom oz. kdaj naj se tudi sami odpravijo v bolnišnico. Vest o Valentinini smrti je kaj hitro objadrala splet in od vsepovsod so se po socialnih skupnostih oglašali pretreseni prijatelji; vsak je dekletu namenil lepo besedo in vsak je pomislil na triletno Valentinino hčerkico, ki je ostala brez mame. (sas) trst - Finančni posrednik ogoljufal stranke Na begu pred kaznijo V zadnjem tednu že drugi primer tovrstne goljufije - V letih 2010-2011 si je prilastil več kot 219 tisoč evrov Redno je spreminjal stalno bivališče, samo da bi se izognil zaporni kazni. Pa se mu računi naposled niso izšli. Policija je v preteklih dneh v Ulici Valmaura zasledila 45-letnega Tržačana D.K., nekdanjega finančnega posrednika, ki ga je tržaško sodišče obsodilo na 4-letno zaporno kazen zaradi številnih goljufij na račun strank. Samo v zadnjem tednu je tržaška policija s pomočjo finančne straže prijela kar dva finančna posrednika, ki sta prelisičila, pravzaprav pošteno ogoljufala več svojih strank. 45-letnik se je v obdobju 2010-2011 prilastil kar 219.850 evrov; stranke so mu namreč nič hudega sluteče zaupale gesla oziroma PIN kode za online bančno poslovanje, moški pa je njihovo dobronamernost spremenil v svojo korist. Tržaško sodišče ga je obsodilo na povračilo 215 tisoč evrov in mu prepovedalo opravljanje posla za dobo petih let. Ker se s kaznijo ni in ni hotel sprijazniti je moški odločil, da se ji bo skušal izogniti na vse mogoče načine. Večkrat je spreminjal bivališče, da bi bil silam javnega reda neviden, vendar mu ni uspelo. Moški se je namreč še vedno premikal s svojim starim motorjem, policija pa ga je le izvohala v Ulici Valmaura, ko se je skušal oddaljiti z nahrbtnikom na ramenih, v katerem je policija našla več stvari za osebno nego. Odvedli so ga v koro-nejski zapor, kjer bo prestal določeno zaporno kazen. trebče - Omejene težave v prometu Tovorni vozili trčili avtocestnem izvozu pri Včeraj okrog 9.20 je tovornjak pri trebenskem izvozu iz avtocestnega priključka (v smeri proti Benetkam) od zadaj trčil v drugo tovorno vozilo, pri čemer se ni nihče poškodoval. Odpravljanje posledic nesreče fotodamj@n Tržaška prometna policija je imela po nesreči precej dela, večjih težav v prometu pa ni bilo, saj dopoldanski promet ni bil tako gost. Izvoz so spet odprli za promet okrog poldneva. trst Rejništvo skozi film in predavanja V kinodvorani dei Fabbri bo v četrtek, 25. februarja, ob 17.30 zaživelo prvo iz niza srečanj, filmskih projekcij in debat posvečenih rejništvu. Gre za projekt z naslovom In viaggio verso l'affido, ki ga spodbuja Občinska skupina za rejništvo v sodelovanju z Združenjem družin s posvojenimi otroki in z otroki v reji ANFAA in predvideva predvajanje treh filmov (italijanskega in dveh tujih) in organizacije treh srečanj oz. soočanj s strokovnjaki. Prvo srečanje bo v četrtek uvedla občinska odborni-ca za vzgojo Antonella Grim. Rejništvo v Italiji urejata državna zakona 184/83 in 149/01, ki dovoljujeta otrokom in mladostnikom, katerih družine se znajdejo v zagati in ne morejo primerno skrbeti zanje, da ostanejo pri rejniški družini dokler je potrebno; otrok na tak način začasno odrašča v okolju, ki je sicer tuje, vendar za njegov razvoj priklad-nejše. Ker se o rejništvu še vedno premalo ve, so se pobudniki odločili za projekt, ki bi skozi filmsko platno in skozi pričevanja operaterjev, strokovnjakov in seveda rej-niških družin poskrbel za popolno sliko dogajanja pri nas. Občinska skupina za rejništvo ima svoj sedež v Ulici Maz-zini 25 in jo sestavlja skupina različnih strokovnjakov - socialnih delavcev, vzgojiteljev in psihologov (040/6754391-4591 oz. grup-po.affidi@comune.trieste.it). Tržaška skupina Združenja družin s posvojenimi otroki in z otroki v reji ANFAA pa ima sedež v Ulici Do-natello 3 (040/54650 oz. trie-ste@anfaa.it. Unicef počastil Občino Trst V dvorani občinskega sveta bo danes ob 17. uri pokrajinski odbor Unicefa izročil Občini Trst priznanje Mestu, ki je prijatelj otrok in najstnikov. S tem priznanjem se želijo zahvaliti prijazni občinski upravi, ki skrb za otroke postavlja v žarišče svojega delovanja. Priznanje bosta prevzela župan Roberto Cosolini in občinska odbor-nica za šolske zadeve Antonella Grim. Deželni Unicef bo zastopala njegova predsednica Marisa Verardo, tržaški odbor pa Donatella Salvi. Kontrola nočnega življenja Lokalna policija sporoča, da je med 15. in 21. februarjem opravila 68 kontrol, s katerimi so preverjali spoštovanje reda in miru pred gostinskimi lokali v poznih večernih urah. Kontrolo so poostrili v Ul. Cassa di Risparmio, Marconi, Mazzini, Paganini, Ponc-hielli, San Nicolo, Torino in Ve-nezian. V sedmih dneh so izdali le dve globi, kar je zelo spodbuden izkupiček. Japonski film v Mieli Danes bo v Mieli na programu drugo filmsko srečanje iz retrospektivnega cikla Ozu Jasujiro -šest restavriranih filmov. Program se bo začel ob 18.30, in sicer s projekcijo filma Fiori d'equinozio, ki ironizira izgubo očetovske avtoritete. Ob 21. uri bodo zavrteli komedijo Buon giorno. Na sedežu združenja Cappella Underground v Ul. Roma 19 bo ob 17. uri filmski kritik Giorgio Placereani predstavil knjigo Ozu Yasujiro - Au-tunno e primavera. Sestanek sindikata Spi Cgil Sindikat upokojencev Spi Cgil bo jutri za vse člane pripravil srečanje v hotelu Sonia pri Domju. Predmet razprave bo nov statut delavcev in delavk, s katerim želi sindikat zaščititi temeljne delovne pravice. V prihodnjih tednih se bodo sindikalisti aktivirali in začeli v prid temu projektu zbirati podpise. Na sestanku se bo govorilo tudi o pokojninah ter zdravstvenih in socialnih zadevah. 6 Torek, 23. februarja 2016 TRŽAŠKA milje - DSMO K. Ferluga, KD Istrski grmič in KD Hrvatini Poezije Pesmi štirih na dnevu slovenske kulture »Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep« je bil naslov skupne slovesnosti ob kulturnem prazniku, ki so jo v soboto v miljskem gledališču Verdi priredila Društvo Slovencev miljske občine Ki-ljan Ferluga iz Milj, KD Istrski grmič iz Škofij in KD Hrvatini. Dogodek je bil posvečen poeziji, zbirki Pesmi štirih in njenim avtorjem: Ko-viču, Menartu, Pavčku in Zlobcu. Skupina šestih recitatorjev iz Milj in s Škofij je tako uprizorila recital z naslovom Jaz, Pesem, Ljubezen, Smeh, ki je nastal kot izbor pesmi na podlagi štirih tematskih sklopov poezije štirih intimistov. Tako predsednica DSMO, Isabella Marega, ki je po nastopu MePZ Adriatic s Hrvatinov uvedla večer, kot priložnostna govornica, v. d. predsednika ZSKD, Živ-ka Persič, sta poudarili pomen kulture kot človekovo potrebo in hkrati kot življenjsko razpoloženje. Živka Persi si je za vodilno misel izbrala verz Zdravljice »ki smo zato se zbrat-li, ker dobro v srcu mislimo«. Poudarila je pomen kulture, ki prebuja in krepi smisel za lepoto. »S kulturo smo: živi, dejavni, ustvarjalni, srečni, polni. Polnopravni državljani sveta. Vsak s svojo identiteto, ki se, hoče in mora soočati z drugimi, da se obogati in okrepi,« je nadaljevala Persije-va. Svoj govor je zaključila z željo, naj »nam bodo drugi bratje za lepo prihodnost. Kultura pa naj bo sredstvo za dosego tega cilja in sredstvo za bolj optimističen pogled na svet. Zato mora biti dostopna vsem in ne postavljena na rob dogajanja, kot da je dodatek k vsakdanjemu življenju. Kultura je sestavni in bistveni del naše biti.« Flavtistka Lucia Jankovski in kitaristka Karen Klobas sta občinstvu ponudili Sonatino, ob zaključku pa sta flavtistka in harmonikar Mitja Tull zaigrala dva Piazzollova tanga. Mala Kristina Čok s Škofij je zapela pesem Pod prsti gre. Številno občinstvo v dvorani pa sta iskreno navdušili dve skupini obiskovalcev tečaja slovenščine DSMO. Pod mentorstvom vodje tečaja, Kristine Ličen, je prva skupina zapela Prešernovo Luna sije, druga skupina pa je uprizorila Povodnega moža. V znamenju slovenske kulture je potekal celotni konec tedna. V muzeju Cara je v petek potekalo odprtje razstave slikarja Aleksandra Pece Vloga podob. Pecove slike temeljijo na vzorcih iz sveta risank in mang, filmov in reklamnih plakatov. Vse to gre pri Peci povezati z evropsko tradicijo, kar ustvarja realistične slike, ki mejijo na fotorealizem. Solkanskega umetnika, ki ga je predstavil kritik Joško Vetrih, odlikuje ravno iskanje vzporednic z aktualnostjo, recimo z miti, simboli, fetiši naše sodobne družbe. Dogodek so priredili Občina Milje, DSMO, društvo Juliet in Hiša umetnosti iz Trsta. Odprtje je oplemenitil tudi nonet Primorsko iz Mačkolj (dir. Aleksandra Pertot). Ob zaključku je Cristina Urizio od miljske kmetije Vigna sul mar predstavila degustacijo krajevnih vin. Razstava bo na ogled do 5. marca, od torka do petka od 17. do 19. ure, v sobotah od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, v nedeljah pa od 10. do 12. ure. Dodati gre, da bo ob zaprtju razstave, v soboto, 5. marca, ob 17.30 potekala predstavitev zbirke Jolke Milič Poezija - bla, bla, bla do a do ...?, ki jo bo vodil Jurij Paljk. Zaključek govora Živke Persič na sobotni slovesnosti odlično povzema dogajanje na miljskem koncu v preteklem vikendu, saj je izrazila željo: »da bi bili še vedno ustvarjalni in ponosni na to, kar ste, in na to, kar delate, na svoj kraj in ljudi, ki ga osmišljajo in mu dajejo življenje in smisel ter ga kulturno in vsebinsko bogatijo.« (mlis) Levo posnetek s sobotnega dneva slovenske kulture v Miljah; desno slikar Aleksander Peca ob razstavljenem delu fotodamj@n križ - Slomškov dom Ptice, glasba in umetnost Dan slovenske kulture s predstavitvijo knjige Ptičje kvatre, jazzom in razstavo Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič na odprtju razstave v Slomškovem domu v Križu matej kosmač Do nedelje, 28. februarja, je v Slomškovem domu v Križu še na ogled razstava slik likovnih umetnikov Irene Gašperšič in Kristoferja Bogdana Meška, ki so jo odprli na nedavni proslavi od dnevu slovenske kulture. Na proslavi v priredbi domače župnije in Slomškovega društva (v njunem imenu sta pozdravila župnik Rafael Slejko in predsednik Igor Sedmak) so predstavili knjigo Ptičje kva-tre Danijela Čotarja (uvodne besede je podala Majda Ci- bic), glasbene točke sta izvedli Lea Samba (klavir) in jazz skupina Lolita (Primož Simončič, Iztok Vidmar in Uroš Srpčič). Zakonca Gašperšič in Meško se v Križu predstavljata z izborom slik, ki gledajo z notranjimi očmi na zunanji svet. V petek in soboto bodo njune slike na ogled od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 11. do 12. ure ter popoldne od 16. do 18. ure. opčine Estetski kirurg o lepoti Sklad Mitja Čuk v sodelovanju z Zadružno kraško banko vabi v četrtek, 25. februarja, v prostore ZKB na Opčinah (Ul.Ri-creatorio 2) na predavanje magistra Franca Planinška. Planinšek je specialist plastične, rekonstruk-cijske in estetske kirurgije, mednarodno priznani strokovnjak na področju plastične kirurgije, član številnih mednarodnih združenj, predavatelj na mednarodnih konferencah o plastični kirurgiji ter inštruktor Allergan Acamemy, učitelj estetske kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Obenem je avtor knjige Lepo: o lepoti, staranju in estetski kirurgiji. Gost bo spregovoril o zgodovinskih, filozofskih in estetskih vidikih staranja v luči estetskega kirurga in bo prikazal najnovejše in najsodobnejše metode pomlajevanja. Začetek predavanja ob 19.15. sv. ivan - Družboslovni in pedagoški licej Anton Martin Slomšek Na šoli o 15. obletnici zaščite Predstavitev brošure Zaščiteni?!, ki jo je v okviru projekta LEX pripravila Slovenska kulturno gospodarska zveza Ob 15. obletnici izglasovanja zaščitnega zakona je na tržaškem liceju A. M. Slomška potekalo predavanje in predstavitev brošure Zaščiteni!?, ki jo je v sklopu projekta LEX pripravila Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Dijakom vseh razredov družboslovne in pedagoške smeri JE publikacijo predstavil koordinator projekta pri vodilnem partnerju SKGZ Martin Lis-siach. V šolski uri dolgi predstavitvi je beseda tekla o potrebi po zaščiti človekovih pravic, o mednarodni in evropski zakonodaji pri zaščiti manjšin ter o zgodovinski poti zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji. Poseben poudarek je seveda temeljil na zakonu 38/2001 in na njegovem izvajanju oz. neizvajanju. Po zaključku dogodka so dvojezično brošuro Zaščiteni?!, ki jo je uredil David Sanzin, prejeli vsi dijaki. Krajši Dijakinje in dijaki so prejeli izvod dvojezične brošure Zaščiteni?! priročnik o zaščiti, ki obravnava tako slovensko narodno skupnost v Italiji kot italijansko v Sloveniji, bo doživel uradno predstavitev v naslednjih tednih. O obletnici zaščitnega zakona in o projektu LEX je tekla beseda tudi v oddaji S-prehodi, ki jo je T V Koper predvajal 16. februarja, ko sta se z vo- diteljem Mitjo Tretjakom pogovarjala koordinator Martin Lissiach in Marko Gregorič, predstavnik Italijanske unije. / TRŽAŠKA Torek, 23. februarja 2016 7 trst - Okroglo obletnico bodo proslavili z vrsto pobud Radijski oder: 70 let neprekinjenega dela Predstavitev je bila na sedežu Radijskega odra fotodamj@n Natečaj za izvirno radijsko igro na žensko tematiko, tečaj lepe govorice, izdaja brošure in oddaja v živo ob okrogli obletnici v juliju so glavne pobude, ki jih bo priredil Radijski oder ob 70-letnici ustanovitve. Člani Radijskega odra bodo poleg tega poskrbeli še za druge prireditve do jeseni, ko bo delovanje doseglo višek s posvetom o slovenski radijski igri in nagrajevanjem omenjenega natečaja v Narodnem domu, proslavljanje 70 let neprekinjenega delovanja pa se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem letu, saj so na programu slavnostna akademija ob dnevu slovenske kulture, predstavitev brošure in Večer pod Tabrom julija prihodnje leto. Pobude za 70. obletnico so predstavili na sedežu Radijskega odra predsednik Marjan Jevnikar ter članice odbora Maja Lapornik, Lučka Peterlin, Anka Peterlin in Manica Maver ter nekdanja igralka odra Marjetica Puntar, ki je govorila o svoji izkušnji. Lučka Peterlin je uvodoma orisala nastanek Radijskega odra in njegovo neprekinjeno delovanje do danes. Junija leta 1946 je zavezniška vojaška uprava ustanovila slovensko radijsko postajo, 17. julija istega leta pa je Radijski oder odigral za tržaški radio prvo radijsko igro. Ustanovitelj in voditelj skupine je bil prof. Jože Peterlin. Radijski oder se je v naslednjih letih stalno razvijal, v 70 letih pa so prešteli 282 članov. Danes jih je približno 30, radijska igra pa je vselej še zelo aktualna, kot je to poudarila tudi Maja Lapornik. Med številnimi pobudami bo, kot rečeno, 5. natečaj za izvirno radijsko igro, ki bo posvečen igralki in režiserki Marjani Prepeluh. To bo natečaj za izvirno in še neobjavljeno radijsko igro na žensko tematiko v poljubni obliki, igra pa ne sme trajati več kot 40 minut. Predvidene so tri nagrade: prva znaša tisoč evrov, druga 800 evrov in tretja 500 evrov. Besedilo v dveh tipkanih izvodih (format A4) je treba posredovati na sedež Radijskega odra (Ul. Donizetti št. 3, 34133, Trst) do najkasneje 15. maja. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, osebni podatki pa morajo biti zaprti v kuverti, in opremljeni z istim geslom. Nagrajenci bodo znani konec junija. Radijski oder bo nagrajena dela uvrstil v svoj program. (ag) O varnosti in goljufijah V cerkvi sv. Urha v Dolini bo drevi ob 17.30 spet novo informativno srečanje za vaščane, ki ga prirejajo karabinjerji dolinske postaje. Poveljnik Denis Burolo bo v okviru predavanj o ozaveščanju o kulturi zakonitosti udeležencem postregel s koristnimi nasveti za preprečevanje goljufij in drugih kaznivih dejanj. trst - Jutri kava s knjigo Umor v TKS Gost zadnje ferbuarske kave s knjigo v Tržaškem knjižnem središču bo pisatelj, režiser in scenarist Tone Frelih, avtor kriminalne zgodbe Umor v galeriji. V njegovi zadnji kriminalki beremo o novem primeru umora, ki se je zgodil v središčni ljubljanski umetnostni galeriji in kateremu sledi vodja kriminalističnega oddelka Boštjan Habič. Ta je naslednik prejšnjega glavnega junaka Frelihovih kriminalk Ceneta Dornika. Knjiga Umor v galeriji je že peta v zbirki Umori, ki jo napisal vsestransko plodoviti umetnik. Tone Frelih, rojen na Bledu leta 1945, je po diplomi iz filmske režije na AGRFT delal na slovenski televiziji, bil je direktor Mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju in Filmskega sklada Republike Slovenije. Kot scenarist in režiser je ustvaril več kratkih igranih filmov, kor režiser je sodeloval z Radiom Ljubljana in Radiom Trst A. Kava s kriminalko v Tržaškem knjižnem središču na Oberdanko-vem trgu 7 se bo kot običajno začela ob 10. uri. dolina - V društvu Valentin Vodnik Srednjeveška podoba Doline Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik in Ustanova Josip Pan-gerc priredita danes ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini zanimivo predavanje o Dolini v srednjem veku. Pobuda je nastala ob lanskoletni 400. obletnici požiga vasi Dolina, Brce in Prebeneg, za katere v Dolini ni nihče vedel. Prav tako se malo ve o drugih zanimivostih tega z zgodovino zelo bogatega kraja. Radovednost je bila velika in ko je Fulvio Colombo ponudil, da na to temo lahko predava, so se v Dolini hitro domenili. Fulvio Colombo se je rodil v Bu-jah v Istri, leta 1951. Na tržaški univerzi je diplomiral iz srednjeveške zgodovine z diplomsko nalogo o Kand-lerjevem Istrskem diplomatskim kodeksu, kjer se je poglobil v izvor teh dokumentov. Il Codice diplomatico istriano je izbor velikega števila dokumentov, najdenih v raznih arhivih, iz katerih je mogoče osvetliti srednjeveško zgodovino Istre in Trsta. Več do- kumentov se nanaša tudi na področje občine Dolina. Leta 1986 je Colombo uredil ponatis tega kodeksa, sam pa še nadalje zbira dokumente in išče druge vire iz srednjega veka. Objavil je tudi več študij o tržaškem ozemlju in njegovi upravi v srednjem veku, ter o gradovih: Muhov grad, Mokolan, Vikum-berg, Tabor pri Dragi. Izdal je tudi zanimivo knjigo o prosekarju in je soav-tor knjige Quaternus domorum et de-cimarum civitatis tergesti, kjer predstavlja pomembnost vinogradništva v tržaškem okraju. Znane so prve omembe Doline v trinajstem stoletju, zanimivo bo pa slišati če se je odkrilo še kaj novega o nastanku dolinske pražupnije in o vlogi škofa, njegove letne rezidence, ter o podložnikih, ki so morali škofiji plačevati urbarialne dajatve. Skratka, obeta se večer, kjer bo mogoče osvetliti obdobje, ki mu doslej v Dolini niso posvečali veliko pozornosti. (vk) trst - Drevi Spomin na Maria Magajno Tržaški fotografski krožek prireja drevi ob 19. uri na svojem sedežu v Ulici Zovenzoni 4 večer v spomin na Maria Magajno. Njegov lik in delo bo v pogovoru s Paolom Carta-gino orisal nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Letos oktobra obeležujemo namreč stoletnico rojstva tržaškega fotoreporterja Maria Magajne, ki je s svojimi fotografijami desetletja sooblikoval Primorski dnevnik. Njegovo bogato fotografsko zapuščino sestavlja okrog tristo tisoč posnetkov. Poklon Curielu Ob 71. obletnici smrti mladega tržaškega antifašista in partizana Eugenia Curiela bo delegacija Vzpi-Anpi, Aned in Anppia jutri ob 10.30 položila venec k njegovemu obeležju v spominskem parki pri sv. Justu. Mladi in prihodnost Kakšna je prihodnost mladih generacij? Zakaj je pomembno, da sooblikujejo demokratično življenje države? O tem pa tudi o preziranju volitev ali pomanjkanju perspektiv, bo tekla beseda drevi ob 18. uri v rekreacijskem središču Toti pri sv. Ju-stu (Ul. Del Castello 1/3) v okviru pobude Contamin-azioni združenja Arci. Gosta bosta Giorgio Rossetti in Simone Firmani. Včeraj danes Danes, TOREK, 23. februarja 2016 MARTA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.42 - Dolžina dneva 10.48 - Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 7.34. Jutri, SREDA, 24. februarja 2016 MATIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj C, zračni tlak 1016 mb pada, vlaga 75-odstotna, veter 8 km na uro jugo-zahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. M Izleti KRU.T vabi na velikonočni izlet v Parmo - mesto kulture in enogastronomske tradicije in njeno okolico, posejano s starodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it, prijave do 26. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in ita- \aCentin Vodnik S [ sûrvensÇp ßjiCturrw društvo v (Dolmi m CENTRAL EUROPEAN INSTITUTE OF HISTORY ANO CULTURE prirejata nocoj ob 20.30 v Dolini v društveni dvorani predavanje prof. Fulvia Colomba' srednji MEßlW □uni lijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@di-jaski.it ali www.dijaski.it. Prispevki V spomin na predrago Bogomilo Do-ljak daruje Sara Košuta z družino 50,00 evrov za SKD Igo Gruden iz Na-brežine. V spomin na drago prijateljico Bogomilo Doljak daruje Tatjana Trampuž Legiša 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Pirc Milič darujeta Ivanka in Miran 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Stanota Guština darujejo Nadja in Silva 40,00 evrov, Majda Guštin Colja 30,00 evrov, Božica in Milko 30,00 evrov, Magda in Stojan 25,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Repentabor. V spomin na Stanota Guština darujeta Nives in Gianni 30,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Repentabor. V spomin na našo drago Bogomilo daruje družina 100,00 evrov za šempo-lajsko-slivenski cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob drage Bogomile Doljak darujeta Jenka (Genka) in Just 20,00 evrov za šempolajsko-sli-venski cerkveni pevski zbor. Ob svojem rojstnem dnevu daruje Just Zerjal 20,00 evrov za sekcijo ANPI -VZPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg. Ob prejemu izkaznic darujejo člani 50,00 evrov za sekcijo ANPI - VZPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg. V spomin na Marijo Pirc vd. Milič darujeta Ivanka in Miran 50,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na gospo Maruško Štoka daruje ŽePZ Prosek/Kontovel 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Ob boleči izgubi drage mame in none Nelle izrekajo sopevcem Paolu, Martinu, Eriku in Alexu ter sorodnikom občuteno sožalje člani MoVS Lipa Žalovanju se pridružujeta MePZ Lipa in SKD Lipa Ob izgubi drage none izrekajo sopevcem Eriku, Alexu in Martinu ter sorodnikom iskreno sožalje MlVS in KD Anakrousis 8 Torek, 23. februarja 2016 TRŽAŠKA / H Čestitke Iskrene čestitke prvi Gorski Gozdarski Brigadi za osvoboditev znanega naturalističnega območja »Il Kallo« v tržaški pokrajini. Z veseljem, Tanja, Mitja, Z. Ob 70. rojstnem dnevu voščimo teti MAJDI in stricu DANILOTU vse najboljše in veliko zdravja Cinzia z družino, Isabel, Asia in Martin pa pošljejo velik koš poljubčkov. [I] Lekarne Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Roma 16 - 040 364330, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Piccardi 16 - 040 633050. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«. ARISTON - 17.00 »Remember«; 19.00, 21.00 »The end of the tour«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.00 »Finsterworld«. FELLINI - 16.00, 20.30 »L'ultima parola«; 18.00 »Revenant - Redivivo«; 16.15, 22.30 »Il sentiero della felicità«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.15, 21.15 »The hateful eight«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuocoammare«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 17.00 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 18.15, 20.30, 21.15 »Deadpool«; 19.10, 21.00 »Dedek uide z vajeti«; 17.30, 20.40 »Palme v snegu«; 19.00 »Petdeset odtenkov črne«; 18.30, 20.50 »Razgibano življenje samskih«; 16.20 »Robinson Crusoe«; 15.30, 17.20 »Robinson Crusoe 3D«; 18.00, 20.10 »Zoolander 2«; 15.45 »Čas za sneg«; 16.30 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 16.15, 18.10, 20.00, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 16.00 »Single ma non troppo«; 17.50 »Zoolander n. 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish Girl«; 20.20 »On-da su onda«; 16.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Marvel - Deadpool«; 16.30, 19.00, 21.30 »Lupin III«; 21.20 »50 sbavature di nero«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Zootropolis«; 18.10, 22.10 »50 sbavature di nero«; 16.45, 19.10, 21.35 »Deadpool«; 19.30 »Gala des toiles 2015«; 16.30 »Lupin III«; 20.05 »Se mi lasci non vale«; 16.30, 19.05, 21.40 »Il caso Spotlight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 16.00 »Single ma non troppo«; 21.00 »The hateful eight«; 16.30, 18.45 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.15 »Deadpool«; Dvorana 2: 17.00, 19.30 »Zootropolis«; 21.30 »The hateful eight«; Dvorana 3: 17.50, 20.20, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 4: 18.00, 22.20 »Lupin III«; 20.30 »Onda su onda«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »The Danish Girl«. □ Obvestila STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane danes, 23. februarja, ob 18. uri na pokrajinski aktiv na temo »Občinske volitve v Trstu«, na pokrajinskem sedežu SKP v Ul. Tara-bocchia 3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 23. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA vabijo v sredo, 24. februarja, ob 10.30 v park Sv. Justa, da se ob 71. obletnici smrti Eugenia Curiela poklonimo antifaši-stu in partizanu. RAVNATELJSTVA VEČSTOPENJSKIH ŠOL na Tržaškem, Humanistični licej A.M. Slomška in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije sklicujejo javno srečanje za organizacijo prireditev na temo »Dediščina okoli nas« v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2016. Prikaz načrtovanja aktivnosti bo imela glavna koordina-torka Nataša Gorenc (ZVKDS) s sodelavci. Srečanje bo v prostorih Humanističnega liceja A.M. Slomška v Ul. Caravaggio 4 v Trstu v sredo, 24. februarja, ob 16. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina - Mačko-lje - Prebeneg vabi svoje člane, da se udeležijo sekcijskega kongresa, ki bo v sredo, 24. februarja, v društveni dvorani Valentin Vodnik v Dolini ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. VZPI - SEKCIJA DEVIN NABREŽINA vabi člane na kongres v sredo, 24. februarja, ob 17. uri v Grudnovo (Kam-narsko) hišo v Nabrežini. RAJONSKI SVET prireja javno srečanje o nasilju proti starejšim osebam v četrtek, 25. februarja, ob 17.30 v župnijski hiši pri športnih igriščih naselja San Nazario. Predavali bodo orožniki Postaje karabinjerjev na Proseku. SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC vabi člane, prijatelje in somišljenike na kongres, ki bo v četrtek, 25. februarja, ob 19.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. ŠZ BOR vabi na predstavitev srečanj »Starševski krog« v četrtek, 25. februarja, ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. Maj v Trstu. Skupinska srečanja so namenjena staršem otrok vseh starosti, ki bi radi s pomočjo strokovnjaka čim učinkoviteje spremljali odraščanje svojega otroka. Srečanja bo vodil psiholog in psihoterapevt Iztok Spetič. SEKCIJA VZPI-ANPI za Gropado, Pa-driče in Bazovico sklicuje sekcijski kongres v petek, 26. februarja, ob 20. uri v mali dvorani doma Skala v Gro-padi. Vabljeni člani in prijatelji. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV - SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822. KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri v društvene prostore v Briščike na koncert »Žar Me-diterana«. Tamara Stanese - sopran, Janoš Jurinčič - kitara ter Vesna Hro-vatin poezije. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. KD BUBNIČ MAGAJNA sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju, v sejni dvorani ZTT in Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi, 6. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somat-skih gibov« pod vodstvom Mateje Šaj-na. Potekal bo ob torkih, od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih, od 17.00 do 18.00. Info in pred-vpis na tel. št. 349-6483822. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo ob četrtkih, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju v četrtek, 3. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, da se brezplačno udeležijo 16. Malega kraškega maratona (21 ali 10 km), ki bo v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Prijave na urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave. UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Esher« z Leo-nardom Calvom v nedeljo, 6. marca, v Treviso. Info na tel. št. 338-3476253. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Škabarja v vrtiču, ki nosi njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Schei-mer. SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu - specifična izobrazba - nizko tveganje. Tečaj bo potekal 7. in 9. marca na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijave na info@sdgz.it. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko -Mačkolje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan 9. marca, ob 15. uri. Sladki popoldan 10. marca, razstava in ponudba domačih sladic. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti vabimo mlade do 30 let, da se nam od 19. do 25. marca pridružite potovanju na Madžarsko. V mestu Pecs bo letošnji YENov velikonočni seminar gostila nemška manjšina na Madžarskem. Odvijale se bodo številne delavnice o udeležbi mladih pri manjšinskih organizacijah in medijski vidljivosti, prav tako izleti v Pecs in okolico. Info in prijave na samyti-ta93@gmail.com. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. 0 Prireditve ADEI - Združenje judovskih žena v Italiji, vabi v sredo, 24. februarja, ob 17. uri v znano kavarno v Ul. Battisti, na predstavitev knjige »(Non) si puo avere tutto - Se (ne) more imeti vse«. Prisotna bo avtorica Gheula Canarutto Memni. Ob prijetno tekoči pisavi in zanimivi ter ganljivi zgodbi knjiga ponuja vpogled v židovski ortodoksni ter v akademski svet. SSG, SKD LIPA IN GZB vabijo ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah« v sredo, 24. februarja, ob 20.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. TS360, ZTT IN MLADIKA vabijo v sredo, 24. februarja, ob 10. uri v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan 7, na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo pisatelj Tone Frelih, ki bo predstavil svoj zadnji kriminalni roman »Umor v galeriji«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na četrto predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Naslov predavanja je »Radikalna in uspešna pomoč ljudem v različnih stiskah«. Psiholog in psihoterapevt Andrej Perko bo govoril o tem, kako pomagati psihosocialno prizadetim ljudem, npr. alkoholikom, narkomanom in posebej mladim, ki želijo svoje življenje urediti ali pa zgolj doseči višji nivo svojega delovanja. V četrtek, 25. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu (Dunajska cesta 35). SSG IN SKD TABOR, Prosvetni dom -Opčine vabita v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 na ogled predstave »Kako postati Slovenci v 50. minutah«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgarjev dom na Opčine v petek, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Malič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja La-pornik. PRIMORSKA POJE - ZCPZ, v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2016, vabi na koncerta: v petek, 26. februarja, ob 20.00 bodo v Marijinem domu v Ul. Risor-ta nastopili Klapa Planta, ŽeVS Van-da Križaj, Fantje s'pod velba, Barški oktet, MePZ Zdravko Munih, MoPZ Razpotje in MoPZ Lijak 1883 - Vogr-sko; v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00 bodo v cerkvi Povišanja Sv. Križa v Križu na vrsti Združeni zbor ZCPZ, MePZ Divača, MePZ Postojna in Komorni zbor Ipavska. SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Jasne Tuta Moj svet sredi oceana, 32 dni jadranja čez Pacifik v soncu in dežju, v strahu in smehu, ki bo v petek, 26. februarja, v Kulturnem domu na Proseku. SKD VESNA prireja v sodelovanju z ZTT in šolo Alberta Sirka v petek, 26. februarja, ob 19.30 v Sirkovem domu v Križu predstavitev monografije o Albertu Sirku. Sodelujejo učenci OŠ A. Sirk in MoPZ Vesna. Predstavitev je namenjena dnevu slovenske kulture. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v sve-toivansko cerkev na koncert Komornega zbora Dekor: »Na ramenih velikanov - Bahove partiture«. Nastopata še Domen Marinčič (violon), Tomaž Sevšek Šramel (orgelski pozitiv), dirigent Sebastjan Vrhovnik. KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja (petek in sobota 17.00-19.00; nedelja 11.00-12.00; popoldne 16.00-18.00). SKD IGO GRUDEN vabi na Prešernovo proslavo »Povodni mož in Urška« v nedeljo, 28. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini; predstavo oblikujejo kulturna društva, glasbena šola in knjižnica iz Komna. SKD VIGRED prireja, ob dnevu slovenske kulture, gostovanje dramskega odseka KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor z veseloigro Dobra letina v nedeljo, 28. februarja, ob 18.30 v Štalci v Šempolaju. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Zdravilna moč odpuščanja« v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom (Marijanišče), Dunajska cesta 35 - Opčine. Predaval bo Boštjan Hari. Na razpolago je parkirišče. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 24. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za AGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom. SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvoj -nega društva Repentabor. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi v društveni bar n' G'rici na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan - Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. 0 Mali oglasi MLADA GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot čistilka, kuharica in negovalka starejših oseb išče resno zaposlitev. Tel. št.: 377-1845001. Id Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. w. v, v gj ■. r -<- ■" ■ 'i t i,1 "v", ■Jl -..¡X. • ' ■ ■■ - r .1 I -X- i -m i "" V \ ] « S:. m H t \ H * 9SE ■ S S raEtt * i --r -v--j^vi;"-■ - . s 1 L ■ : 3.1 : ■, : . r: r -K- "-■. ■■ » , ■■ r• . - -. r . r > , —? .'::' -j, ■ ■ - : - ^ ■■ * ■ V-.-M - :- J " * . MSBSIftidiHPlfiW^B .. ■ -•■-.•■,■ - Bi.- ■ r ^ 'j? - ^Sgl «t. ■-'te,- .". 7 - Ju»-"i- -■■ "¿-.L.. Liga prvakov: danes Juventus - Bayern Na 10. strani Na finalni tekmi slovenskega pokala Trener Sokola Walter Vatovec o rednem delu sezone Na 12. strani Sovodnje osvojilo 6. Zimski pokal ZSŠDI Na 19. strani POGLED Z VEJE TA JE PA DOBRA y^jo j| Z(GOL)J /M0 POD SV. JUSTOM /jj % i > KRIŽANKA y^J6 ? ♦ 33 VPRAŠANJ 1 Q Torek, 23. februarja 2Q16 ŠPORT / z(gol)j Andrej Marušič andrej.mamsic@primorski.eu Puponejev kapric Franesco Totti je v dresu Rome v triindvajsetih letih odigral 749 tekem in dosegel okroglih 300 zadetkov za isto moštvo. Za njim na spisku vseh časov je Ales-sandro Del Piero (290). Svetovna prvaka iz leta 2006 sta se morala v zadnjih letih nogometne kariere soočati s kilometrino in konkurenco mlajših kolegov. Včasih tudi s konfliktnim odnosom s trenerjem. Sprejela sta mesto na klopi in v tišini sprejemala in prenašala kritike ter krojila mit nogometne legende. Del Piero se je pravočasno zavedal, da so mu minute na nogometni zelenici štete in sprejel na znanje željo društva, da mu ne bo obnovilo pogodbe. Ni želel biti preglasen. Totti pa je še vedno potihem upal in mogoče še nekoliko nezrelo upa, da bi lahko še bil odločilen in je nastop v zadnjih dveh minutah na srečanju Lige prvakov proti Realu doživel kot veliko krivico. Izkašljal se je pred kamero dnevnika prve italijanske mreže in zahteval spoštovanje, ki jo bi moral biti deležen kot Romin starosta. V odgovor ga je Spaletti s klopi presedel na tribuno, kjer je kot cesarji na tribuni koloseja doživel častni pozdrav. Pravilno, zgrešeno, celo nezaslišano? Za navijača Rome je Totti pomembnejši od papeža, vendar se ne ponaša z enako modrostjo. Prenaglil se je. Spaletti pa ni želel nelagodij na klopi na nedeljskem srečanju na Olimpicu proti Palermu. Vroča rimska publika je v nameček še zanetila vnetljivo ozračje. Kaj pa če je »Pupone« v težkem trenutku z nerodnim kapricom izsilil podporo navijačev in enkrat za vselej potrdil njegovo nedotakljivo vlogo v klubu? V svoji dolgi karieri je večkrat izpadel naiven, upati gre, da je tokrat šlo le za potrebo po vidljivosti. Včeraj se je kapetan povsem umirjeno udeležil treninga in vse kaže, da se je v pričakovanju srečanja s predsednikom Palloto stanje umirilo. Verjetno bo mir v hiši trajal do konca prvenstva. Totti si kljub vsemu zasluži aplavz na igrišču in ne na »cesarski« tribuni, kjer bo lahko v vlogi Ro-minega odbornika sedel še vrsto let. Napoli - Milan 1:1 (1:1) NEAPELJ - Napoli sinoči ni izkoristil petkovega delnega spodrsljaja Juventusa, da bi se z zmago ponovno povzpel na prvo mesto lestvice A lige italijanskega nogometnega prvenstva. V sinočnji tekmi je igral proti Milanu le neodločeno, tako še vedno zaostaja za eno točko za italijanskimi prvaki. Napoli je imel več od igre, več je napadal, imel je več priložnosti in dosegel tudi prvi gol v 39. minuti z Insignejem (na sliki), pet minut pozneje pa je izenačil Bonaventura. Sanjski teden za dekleta RIO DE JANEIRO - Na teniškem turnirju WTA v Rio de Janeiru z nagradnim skladom 250.000 dolarjev je zmagala 35-let-na Italijanka Francesca Schiavone (na sliki). V finalu je po uri in 47 minutah premagala Američanko Shelby Rogers s 2:6, 6:2, 6:2. Nekdanja številka štiri na svetu in zmagovalka Rolanda Garrosa iz leta 2010 je v svojem 18. finalu dosegla sedmo zmago. Za italijanski ženski tenis se je tako zaključil sanjski teden s tremi osvojenimi turnirji, saj je Roberta Vinci slavila v Sankt Peterburgu, Sara Errani pa v Dubaju. nogomet - Osmina finala lige prvakov Neugodni Bavarci Trener Bayerna Josep Guardiola v iskanju poti čez italijansko oviro ansa (0 (0 0 j .G »Posameznik mora biti v prvi vrsti navezan na društvo ali okolje, v katerem deluje. Nato moraš imeti za seboj družino, ki te podpira. Druga varianta je, da si samski, kakor je bil Stanko Bloudek.« (Renato Štokelj, Primorski dnevnik, 17. 2.) »Ne gremo v gore, ker bi se morda soočili z neizogibnim strahom za svoje življenje, a več let kadimo in jemo nezdravo - to te pa res lahko ubije!« (Plezalka Hazel Findley, Ona, 16. 2.) »Všeč mi je jesti nezdravo hrano. Še vedno trdim, da spada 'pomfrit' pod kategorijo zelenjava.« (Košarkar David San-zin, Primorski dnevnik, 16. 2.) »Tottiju ne bom hvaležen le za gole in za veličastno odigrane tekme, ampak tudi za njegovo intelektualno držo. Ljudem gre verjetno na smeh, ker pravim, da je Totti intelektualec, a bolj ali manj nehote je Totti res nogometni intelektualec.« (Francesco De Gregori, Radio Radio, 19. 2.) »Če bi bil državni zbor denimo podjetje, bi že zdavnaj propadel.« (Podjetnica in nekdanja smučarka Andreja Le-skovšek McQuarrie, Sobotna priloga, 20. 2.) Stiskanje • VI • pasu in škarje Vse je pripravljeno, a nobena stvar na pravem mestu. Čez šest mesecev bo legendarni Pele prižgal olimpijski ogenj na znameniti Marakani v Riu De Janeiro in začele se bodo prve igre low-cost v zgodovini. V Braziliji so se rodile v gospodarskem razcvetu in fraku, dogajale se bodo v zakrpani suknji, saj je država v recesiji in bo rezala kar 500 milijonov dolarjev sredstev, da bi se računi kolikor toliko izšli. Osrednje osebnosti, glavni protagonisti poletnih olimpijskih iger ne bodo atleti in rekordi, marveč škarje. V stanovanjih in sobah v olimpijski vasi športnice in športniki ne bodo imeli televizijskih sprejemnikov, pustili jim bodo le klimatsko napravo, ukinjena je restavracija za vip osebnosti in menza za sodnike in varnostnike, ki se bodo morali zadovoljiti s samopostrežbo v šotoru. Prostovoljcev bo kar 20 tisoč manj od načrtovanih 70 tisoč, s tem bodo prihranili na hrani, oblačilih in prevozih. Časni- karji ne bodo razpolagali s tiskalniki, ker bi porabili preveč papirja, osrednji olimpijski bazen bo brez strehe, ker je zmanjkalo denarja za železobeton in strešnike, gradbišče hipersodobne podzemne železnice sameva... Prireditelji OI2016 so uvedli nov šport, s katerim se Brazilci čedalje bolj bratijo: stiskanje pasu. Vsi pa zatrjujeo, da bodo igre uspešne. Kako tudi ne, ko pa šport prevaža tovornjake denarja in ni nujno, da ti vozijo v Brazilijo. Zato se ni čuditi gneči držav v tekmovanju za priredbo OI. Teka s ciljem leta 2024 se udeležujejo na primer Rim, Pariz, Los Angeles in celo Budimpešta, ki pa ima najnižji budžet in s tem najmanjše možnosti, da ne omenim strahu pred Orbanovo spretnostjo za postavljanje zidov in žic, pri čemer pa, resnici na ljubo (a kdo ljubi dandanašnji resnico?), tudi ostali ne zaostajajo, začenši z ameriškimi predsedniškimi kandidati. Olimpijske igre so tudi močan politični argument, sicer ne tako močan kot tržaška mestna občina, ki jo sedaj sprejemajo tudi Slovenci, seveda z »bistvenimi popravki in pomisleki« (zakaj ni TURIN - V Turinu in Londonu se bodo drevi ob 20.45 nadaljevale tekme osmine finala lige prvakov. Juventus bo gostil nevarni Bayern iz Münchna, Arsenal pa bo poskusil ovirati Barcelono. Jutri zvečer bosta na sporedu še zadnja dvoboja, in sicer PSV Eindhoven - Atletico Madrid in Dinamo Kijev - Manchester City. Drevišnjo tekmo na Juventus Sta-diumu bo najbolj čustveno bržkone doživljal Arturo Vidal, ki je bil do lanske sezone eden stebrov turinskega moštva, zdaj pa se bo z njim pomeril v Bayernovem dresu. Trener Josep Guardiola včeraj ni izključil možnosti, da bi Vidal zaigral celo v obrambi, saj se je v zadnjih tednih poškodovalo več branilcev. Guardiola ni hotel komentirati svojega napovedanega prestopa v Manchester City ob koncu sezone, drevi pa od Juventusa pričakuje agresivno igro. Juventusov trener Massimilia-no Allegri pa je povedal, da je njegov glavni cilj preprečiti Bavarcem, da v gosteh dosežejo gol. Stave in prevaranti ZAGREB - Hrvaška policija opozarja svoje prebivalstvo na novo vrsto prevare, ki se širi prek elektronske pošte in socialnih medijev, žrtve pa so ljudje, ki stavijo na športne rezultate. Kot pravi policija, gre za »sigurne rezultate«. Prevaranti delujejo po principu 30-103-1. Najprej 30 ljudem pošljejo informacijo o prirejeni tekmi. Od njih ne zahtevajo denarja, temveč jih prosijo, naj po koncu tekme preverijo, ali informacija drži. Prevaranti izbirajo tekme z visokimi koeficienti. Te ljudi razdelijo v tri skupine, ena skupina dobi informacije o zmagi domačina, druga o zmagi gostov, tretja pa o neodločenem izidu. Ne glede na rezultat goljufi dobijo 10 ljudi, ki so jim sporočili pravilni rezultat oz. znak. Teh 10 ljudi znova razdelijo v tri skupine, naredijo isto kot prej, in v četrtem krogu ostane le še en človek, ki je ves čas dobival pravilno napoved. Od tega nato iztisnejo večje količine denarja in takoj za tem ugasnejo, ali izbrišejo spletno stran in blokirajo profile tistih, ki so izgubili. Istočasno pa že napadajo nove žrtve. (sta) smučarski skoki - Dolgi vikend Prevcu Finska ne leži Ekipna zmaga Norvežanov Nedeljski zmagovalec v Lahtiju Michael Haybock KU OPIO - Na včerajšnji ekipni tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev v finskem Kuopiu, s katero so nadomestili v soboto odpovedano preizkušnjo v Lahtiju, je zmagala Norveška pred Nem- slovenskega kandidata na primarnih za TS župana?), a vendarle! Denar sveta vladar, so rekli nekdaj in to velja še danes in bo veljalo jutri. V nedeljo je pod okriljem UNESCO potekal dan maternega jezika. Kaj pa je to? Se je ali se pije? Ne eno ne drugo, zato vprašanje nikogar ne zanima, čeprav je besed veliko, dejanj nič, veliko je polnih ust o bogastvu večjezičnosti, ko pa se sprehajamo na primer po Trstu in Gorici... Jezik najbrž stane in ga v logiki denarja ne gre jemati preveč resno. Besede so pačgratis, vidna dvo ali večjezičnost pa ne, ha ha ha! Potrošniška, politična, ksenofobna in kar je še takih računic razvrednotijo in onemogočijo vse plemenitosti in človečnosti. V očeh se iskrijo le koristi, oblast in bankovci. Celo v snooker-ju je tako. Šampion Ronnie O'Sullivan je na odprtem prvenstvu na Valižanskem v uvodnem kolu premagal Barryja Pinc-hesa s 4:1. V zadnji igri je imel možnost, da v enem obisku mize naniza 147 točk, kar je sveti gral te igre. Ko je najboljši igralec snookerja potopil peto črno kroglo, je vprašal sodnico, kakšna je nagra- POGLED Z VEJE >u da za 147 točk. Ko je izvedel, da šteje »le« deset tisočfuntov, je iz protesta in lastne zabave štirinajsto rdečo !>UB "A na -2/7° MILAN 1/6 C 5/13 V^ . v SPLIT k> v .010/16 LIZBONA .0 7/17 1010 BEOGRAD XV 6/12 SOFIJA o 1/8 SKOPJE 7/16 \ S v Bp^iH ATENE >> . A Oblačno vreme bo; dopoldne bo občasno deževalo; padavine bodo rahle do zmerne. Sredi dneva bodo padavine manj verjetne a proti večeru in ponoči bodo spet pogostejše in se bodo tudi okrepile, meja sneženja se bo postopoma nižala do okrog 700m. Na vzhodni obali bo predvsem dopoldne pihal južni veter. Po nižinah bodo možne meglice. Oblačno bo, dopoldne bo deževalo predvsem v zahodnih in ponekod v osrednjih krajih, popoldne pa tudi na vzhodu. Meja sneženja bo nad okoli 1500 metrov nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na severu malo nad 0, najvišje dnevne v severnih krajih od 6 do 10, drugod od 10 do 15 stopinj C. )§uS TOLMEČ O 7/10 CELOVEC °4/7 VIDEMO 6/12 TRBIŽ O 2/6 čedaDo"^ 7/11 KRANJSKA G. O 2/5 O TRŽIČ 5/10 KRANJ O S. GRADEC O 3/9 CELJE 7/12 o LJUBLJANA O 9/12 GORICA 8/12 O N. GORICA O 8/12 MESTO 8/16 O POSTOJNA , O 8/10 C_ KOČEVJE \ vo f " > ČRNOMELJ Sonce vzide ob 6.54 in zatone ¡o ob 17.42 1 Dolžina dneva 10.48 Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 7.34 1982 - Ponekod v višjih legah je bilo jutro zelo mrzlo. V Novi vasi _ na Blokah se je v pretekli noči ohladilo do q -25,2 °C, na Rakitni pod Krimom so izmerili < -23,5 °C, v Mašunu pod Snežnikom -19,2 °C in v Ratečah -19,0 °C. / Ponoči in zgodaj zjutraj bodo sprva še možne padavine. Zlasti ob morju in v nižinskem pasu se bodo lahko pojavljale plohe in tudi kakšna nevihta. Tekom dopoldneva se bo vreme izboljšalo in nebo zjasnilo; na vzhodnem pasu in na obali bo začasno zapihala zmerna do okrepljena burja; popoldne pa bo veter oslabel. Zvečer bo verjetna visoka slojasta oblačnost. V noči bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Ob prehodu hladne fronte bo tudi zagrmelo. Meja sneženja se bo proti jutru spustila do nadmorske višine okoli 500 metrov. TOLMEČ O1/9 TRBIŽ O 0/5 , CELOVEC -3/8 KRANJSKA G. M -4/7 O TRŽIČ 0/9 VIDEMO 2/13 ČEDADo^ 3/12 ^ GORICA 5/13 0 KRANJO N. GORICA O 7/13 & LJUBLJANA o 3/9 S. GRADEC O 0/8 /Ž CELJE 2/9 O A POSTOJNA O 2/9 < Danes: ob 3.49 najnižje -29 cm, ob 9.45 najvišje 41 cm, ob 16.04 najnižje -55 o cm, ob 22.24 najvišje 44 cm. 2 Jutri: ob 4.17 najnižje -31 cm, ob 10.10 najvišje 38 cm, ob 16.26 najnižje -51 cm, ob 22.49 najvišje 45 cm. PORTOROŽ O 7/13 ^ O UMAG POREČ tP y^-j N. MESTO 2/9 KOČEVJE S° -> ČRNOMELJ jutri REKA 6/12 Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh . . .280 Vogel ................220 Kranjska Gora.........70 Krvavec..............140 Cerkno................95 Rogla ................110 Piancavallo...... . . . .120 Forni di Sopra .......120 Zoncolan............120 Trbiž .................156 Osojščica..............90 Mokrine .............220 Ženskam nič mobilnikov AHMADABAD - V vasi v indijski zvezni državi Gujarat so samskim ženskam prepovedali uporabljati mobilne telefone. Tamkajšnji starešine so prepričani, da ta sodobna tehnologija v rokah najstnic in neporočenih žensk, tako kot alkohol, predstavlja »nadlogo za družbo«. Za prepoved se je vaški svet v kraju Su-raj z 2000 prebivalci odločil konec minulega tedna. Kot je napovedal vaški starešina Devshi Vankar, bo kmalu sledila podobna prepoved za dečke. Vankar je poudaril, da mobilni telefoni neporočene ženske odvračajo od učenja in gospodinjskih opravil. Kršiteljicam, ki bi jih ujeli pri telefoniranju ali zgolj posedovanju mobilnega telefona, grozi kazen v višini 2100 rupij (slabih 28 evrov). Samska dekleta in ženske bodo sicer lahko uporabljale telefone sorodnikov. Švicarji lani prodali manj ur OROŽJE - Poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave Trgovina z orožjem cveti Največji uvoznici sta Indija in Savdska Arabija, izvoznice pa ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Nemčija STOCKHOLM - Trgovina z orožjem spričo regionalnih konfliktov in napetosti v svetu v zadnjih letih raste. Položaj vodilne dobaviteljice orožja so si pri tem še utrdile ZDA, povpraševanje pa se je povečalo predvsem v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, kaže včeraj objavljeno poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave (Sipri). Po podatkih Siprija je bil obseg mednarodne menjave orožja, kar vključuje prodajo in donacije, v obdobju med letoma 2011 in 2015 za 14 odstotkov višji kot v petih letih pred tem. Pri tem sta bili glavni izvoznici ZDA in Rusija, največje uvoznice pa so bile Indija, Savdska Arabija, Kitajska in Združeni arabski emirati. Kot na svoji spletni strani izpostavlja Sipri, je med obdobjema 2006-2010 in 2011-2015 uvoz orožja na Bližnji vzhod porasel za 61 odstotkov. V minulih štirih letih je bila Savdska Arabija drugi največji uvoznik orožja na svetu - za Indijo. V primerjavi z obdobjem 2006-2010 je ta država uvoz povečala za kar 275 odstotkov. V enakem obdobju so uvoz orožja povečali tudi Združeni arabski emirati, in sicer za 35 odstotkov, ter Katar za kar 279 odstotkov. Raziskovalec pri Sipriju Pieter Wezeman je to povezal s krizo v Jemnu, kjer arabska koalicija pod vodstvom Rijada podpira vlado v boju proti hu-tijskim upornikom, ki imajo podporo Teherana. »Koalicija arabskih držav v Jemnu večinoma uporablja napredno orožje iz ZDA in Evrope,« je dejal Wezeman. Direktorica programa za izdatke za vojsko in orožje pri Sipriju Aude Fleurant je medtem izpostavila, da so ZDA orožje prodale ali podarile različnim prejemnikom po vsem svetu in si s tem utrdile položaj vodilnega globalnega dobavitelja orožja. »Ob naraščanju regionalnih konfliktov in napetosti ZDA ohranjajo položaj vodilne dobaviteljice orožja z veliko prednostjo,« je ocenila Fleurantova. »ZDA so v minulih petih letih prodale ali donirale orožje najmanj 96 državam, ameriška orožar-ska industrija pa ima ob tem še veliko odprtih naročil, vključno z več kot 600 bojnimi letali F-35,« je dodala. Levji delež ameriškega orožja, 41 odstotkov, je šel v Savdsko Arabijo in druge države Bližnjega vzhoda. »Kljub nizkim cenam nafte se bodo dobave orožja Bližnjemu vzhodu zaradi pogodb, sklenjenih v preteklih petih letih, nadaljevale,« je dodal Wezeman. Na drugem mestu izvoznic orožja je Rusija, ki izvozi četrtino vsega orožja na svetu. V zadnjih petih letih je v primerjavi s petimi leti pred tem izvoz povečala za tri odstotke. V letu 2014 in 2015 je sicer ruski izvoz znova upadel. To sovpada s sankcijami, ki jih je proti Moskvi zaradi krize v Ukrajini uvedel Zahod. Največji delež ruskega orožja je sicer uvozila Indija, Sipri pa je k njegovim prejemnikom pri-štel tudi proruske upornike v Ukrajini. Ko gre za Kitajsko, pa je ta v zadnjih petih letih prehitela tako Francijo kot Nemčijo in se uvrstila na tretje mesto virov orožja na svetu. Peking je izvoz orožja v zadnjih petih letih povečal za 88 odstotkov. Večina kitajskega orožja je šla v druge azijske države, glavni prejemnik je bil Pakistan. Indija pa ostaja globalno največji uvoznik orožja - njen delež znaša 14 odstotkov, kar je dvakrat več od drugou-vrščene Savdske Arabije in trikrat več od Kitajske. Slednja, kot je izpostavil Wezeman, svoje vojaške zmogljivosti sicer krepi tako z orožjem domače izdelave kot uvoženim. Vojaške zmogljivosti pa občutno krepijo tudi kitajske sosede, kot so Indija, Vietnam in Japonska, je dodal Wezeman. Stockholmski inštitut je sicer še zapisal, da je za razliko od porasta toka orožja v Afriko, Azijo, Oceanijo in na Bližnji vzhod v zadnjih petih letih možno upadel tok orožja v Evropo, rahlo pa se je zmanjšal tudi uvoz v Amerike. (sta) ZÜRICH - Izvoz švicarskih ur je lani upadel za tri odstotke, ugotavlja švicarsko industrijsko združenje, ki padec pripisuje predvsem manjšemu povpraševanju na ključnih trgih v Hongkon-gu in ZDA. Gre za prvi padec po letu 2009. »Neugodno poslovno okolje zavira sektor,« je ocenilo združenje, ki poroča, da je izvoz švicarskih ur upadel tudi januarja in sicer za skoraj osem odstotkov. Prodaja švicarskih ur v Hongkong se je januarja zmanjšala za 33,1 odstotka, v ZDA za 13,7 odstotka, izvoz na celinsko kitajsko pa za 1,9 odstotka. Občutno rast izvoza so beležili le na Japonskem, kamor so uvozili za 35,8 odstotka več švicarskih ur. HRVAŠKA - Tihomir Oreškovic Hrvaški premier prijavil za tri milijone evrov premoženja ZAGREB - Predsednik hrvaške vlade Tihomir Oreškovic je v prijavi svojega premoženja navedel, da imata s soprogo nepremičnine in ostalo premoženje v vrednosti več kot 22 milijonov kun (2,9 milijona evrov). Podpredsednika hrvaške vlade Tomislav Karamarko in Božo Petrov imata skupaj približno tretjino vrednosti premoženja premierja. Oreškovic je na čelo hrvaške vlade prišel iz izraelske farmacevtske družbe Teva, v kateri je bil finančni direktor za Evropo. Kot hrvaški premier ima nekaj manj kot 22.000 kun (2900 evrov) plače, je zapisal v svoji premoženjski kartici, ki jo morajo hrvaški državni uradniki prijaviti tako ob prihodu na položaj kot ob poteku mandata. Oreškovic je med drugim prijavil 284 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Zagreba, ki je vredno 5,5 milijona kun (723.000 evrov). Družina Oreškovic ima v hrvaški prestolnici še milijon kun (131.500 evrov) vredno zemljišče velikosti 3000 kvadratnih metrov. Prijavili so tudi dva avtomobila, BMW 535 xd vreden 300.000 kun (39.500 evrov) in lexus GX 470, ki je ocenjen na 60.000 kun (7900 evrov). Zemljišče in avtomobila so v lasti Oreško-viceve soproge, tako kot tudi ena od dveh ročnih ur znamke omega, ki sta skupaj vredni 100.000 kun (13.150 evrov). Družina hrvaškega premierja ima poleg tega 903.000 evrov in 1,64 milijona kanadskih dolarjev prihrankov. Prvi podpredsednik hrvaške vlade in predsednik HDZ Tomislav Karamarko ima nekaj manj kot 18.500 kun (2435 evrov) mesečne plače. Njegova soproga Ana Karamarko je prijavila približno 750.000 kun (98.700 evrov) letnih prihodkov od samostojnega dela. Šef HDZ ima 105 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Zagrebu, ki je ocenjeno na dobrih 1,3 milijona kun (175.000 evrov), medtem ko je njegova soproga lastnica dveh stanovanj v Zagrebu. Skupaj sta vredni 3,6 milijona kun (476.000 evrov). Ana Karamarko ima tudi deleže v treh podjetjih. Drugi podpredsednik hrvaške vlade Božo Petrov (Most) ima nekaj več kot 14.600 kun (1920 evrov) mesečno plače. Njegova soproga kot učiteljica v osnovni šoli letno zasluži manj kot 70.000 kun (9210 evrov). Petrov ima v Metkovicu družinsko hišo velikosti 109 kvadratnih metrov, ki je vredna 222.000 kun (29.000 evrov). Je lastnik avtomobila renault clio storia, ki je ocenjen na 35.000 kun (4600 evrov).