Knlpic SL vRo i UubL)an»\ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 224 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. V Evropi se očividno vrše priprave za dolgo vojno Berlin. — Nemška vlada je morali Nemci pripraviti za dol- prišla do spoznanja, da se bo pri čela vojna z Anglijo in Francijo 2 vso resnostjo. Zato je začelo nemško armadno poveljstvo graditi varno zavetje "nekje na za-Padu" za generalni štab, ki bo varen pred vsakimi napadi iz zraka- Prej so naciji mislili, da bo-Anglija in Francija vzeli okupacijo Poljske za stvar preteklo-st' in da ne bosta radi tega začeli resne vojne na zapadni fronti. Kot pa vsa znamenja kažejo, zlasti gradnja varnega zavetja za nemški generalni štab, se bodo go vojno na zapadni fronti. Nemški generalni štab pa je prepričan, da Anglija ne bo začela z kako večjo ofenzivo pred spomladjo, zato mislijo Nemci, da bodo imeli dovolj časa, da se dobro pripravijo. Na P o 1 j s k e m Nemčija umiče svoje čete in ruska armada prodira dalje v notranjost Poljske. Te čete pošilja Nemčija z vso naglico na za-padno fronto, V Brest-Litovsku so se- nemške in ruske čete pozdravile z vso častjo, nakar so Nemci prepustili mesto Rusom. -—-- ,v Romunska vojaška vlada z železno roko uničuje ^šiste, obenem pa pošilja večje čete na rusko mejo Bucharest, Romunska. — Za casa, ko se je vršil pogreb preverja Calinescu, je policija zavzela vse potrebne korake, da se zavaruje življenje kralja Karla, bi namreč člani železne garde Poskušali kak atent nanj. V tem Pa vlada nadaljuje z sistematičnim preganjanjem članov železne garde, katere dolži, da so izbili atentat na ministerskega■ Predsednika. Iz zanesljivih vi- se je tudi zgodilo *>v se poroča, da je bilo dozdaj 2e 340 članov te organizacije ^treijenih, pa' »e jih So kar naprej lovi in strelja brez vsakega pardona. Kralju so odsvetovali, da bi se udeležil pogreba za premierjem. Toda pogrebnih obredov se je udeležil, ni šel pa do mesta, kjer so truplo položili k zadnjemu počitku. Pogreb se je vršil z vso svečanostjo. Premier je vedno želel, da bi njegovo krsto peljali k pogrebu na preprostem kmet-skem vozu, pokritem z zelenjem, voz naj pa vleče šest volov. Tako V nedeljo večer je začela Romunska pošiljati E6te na mejo do Bukovine, ker čuti, da bo Rusija adrla v Besarabijo. V Zed. državah je ista propaganda za vojno kot v svetovni vojni. Prej kajzer, zdaj Hitler New York. —Govori po radiu, deželi več proti Hitlerju, kot nas veliki naslovi v časopisju, razgo-vori med ljudmi, je isto, kot se je vršilo v letih 1914, 1915, 1916 in 1917, dokler niso šle Zed. države v vojno. Toda danes je stvar nekoliko drugačna. Zed. države Vejejo 20 milijonov ljudi več kot v letu 1914 in najmanj 30 milijo-n°v več kot Nemčija, vključno s Podjarmljeno Poljsko. Pa ven dar se tudi danes že sliši: "Mi Moramo v vojno, ali pa bo prišel Hitler sem in nas pohrustal!" ^anes strašijo s Hitlerjem, leta l9l6 so strašili s kajzerjem. ^ihče pa ne pove, kako bi mogel j?riti Hitler do nas, mimo angle-Ske in francoske bojne mornari-^ kje bi dobil ladje za trans-J°n svojih čet, ko so njegove la-Je skoro vse po raznih tujih PHstaniščih. Ko se je leta 1914 pričela sve-vna vojna, je newyorska bor-Za ^Prla, ker se je polastila lju-Panika. V sedanji vojni je pa denarni trg močno poskočil, ta-0 So ljudje nekako zaupljivi je bilo leta 1914 proti kajzerju Zed. državam ni potreba nobenega razburjenja. Vse naj vzamemo hladnokrvno in s preudarkom. — Tako je pisal polkovnik Frederick Palmer. ■o-- Pouk bo dvakrat Kakor nam je včeraj sporočil direktor Green od Citizen's biro, se bo vršil pouk o ameriškem državljanstvu v javni knjižnici na 55. cesti dvakrat na teden in sicer vsak pondeljek in vsak četrtek. Začetek bo vselej ob sedmih. S poukom se je pričelo sinoči. Policija svari kandidate Clevelandska policija je izdala svarilo kandidatom, da je protipostavno nabijati letake na brzojavne in telefonske drogove, ali sploh na javna poslopja, ako kandidat nima potrebnega dovoljenja. Policija je že začela trgati letake s takih prostorov, pri čemer ji pomagajo uslužbenci ulične že- silen vihar na pacifiku Los Angeles, Cal. — Za vročinskim valom, ki je kuhal Kalifornijo osem dni, se je vreme naenkrat «spremnilo in včeraj je nastal ob obali tako silen vihar, da se je igral z ladjami kot orehovimi lupinami. Najmanj 34 oseb pogrešajo in se boje, da so utonile. Več kot dvanajst čolnov vseh velikosti pogrešajo. Z enim samim ribiškim čolnom je utonilo 24 oseb izmed 26 na krovu. Ribiški čoln Sunshine z 25 mož posadke, ki bi moral včeraj dospeti v San Pedro, se pogreša. Vihar je butal z čolni in ladjami ob obrežje, pomole in va-lobrane. Pogrešajo tudi dve športni jahti, na katerih je bilo 70 oseb. Obrežna straža je imela polne roke dela, ko je prišlo vseh strani povelje za pomoč pri reševanju. Vzelo bo več dni, predno se bo zvedelo število vseh ponesrečencev in ocenilo škodo po viharju. -o- Italijani in Nemci so proti spremembi naše nevtralne postave Washington, D. C. — Italijansko časopisje v Rimu je včeraj ostro napadlo predsednika Roosevelta češ, da je njegov predlog, da bi se prodajalo orožje in imnic^O jsku j.očim državam "sleparka nevtralnost" in da je Rooseveltova poslanica kon-kresu zadnji četrtek poskus zapeljati Zed. države v nevaren evropski prepir. Sinoči je imel nemško-ameriški "Bund" banket, na katerem so govorniki napadali Roosevelta radi nameravane spremembe nevtralne postave. Govorniki so poudarjali, da Rooseveltova administracija ni ameriška, ampak angleška in da vodi pot, po kateri hodi sedanja ameriška vlada, pot k vojni. Cirkus pride! V nedeljo 1. oktobra pride v Cleveland velik cirkus in rodeo, pri katerem bo sodelovalo do 1,-200 umetnikov, Indijancev, kravjih pastirjev in raznih zvezd iz Hollywooda. Med temi bo znani Benny Goodman ž njegovo god bo. Cirkus bo postavljen v prostornem mestnem stadionu. Tukaj boste videli tudi razne vra tolomne predstave, kot trčenje dveh avtov drug ob drugega pri brzini 70 milj na uro itd. Pred stava bo samo ob 2:30 popoldne in ob osmih zvečer. Vstopnina bo 50c, za otroke 25c. Branilci v Varšavi se borijo mož proti možu, da hranijo municijo Zemljevid, ki kaže Poljsko potem, ko si bo vzela Nemčija del, Rusija del in med obema bi bilo nova poljska država. Vodoravne črte na levi kažejo, kaj bi dobili Nemci, v sredi, bel prostor kaže novo poljsko državo, in na desni je pa s pikicami ozemlje, kjer bosta dve novi državi, Malorusija in Ukrajina pod ruskim protek-toratom. Italija svari pred splošno svetovno vojno, če se ne bo upošteval Mussolinijev apel za mir Rim, Italija. — Fašistična Italija pozivi je Evropo, naj vzame v poštev Mussolinijev apel za mir, sicer se bo pričelo splošno svetovno klanje. Vladni krogi pravijo, da Italija še ni šla s poti svoje vloge v nevtralnosti, toda če jo bodo razmere prisilile v vojno, bodo posledice zelo resne. "Ako se Italija vmeša v vojno," piše Virginia Gayda, ki se smatra, da vedno izraža Musso-inijevo voljo, "se bo takoj vnela splošna vojna v vzhodni Evropi in Sredozemlju, odkoder se bo potem prenesla na druge dežele." S tem je Gayda očividno nami gnil, da bi šla Italija v vojno samo na strani Nemčije, ker imata Sredozemlju vojaške postojanke samo Anglija in Francija. Za prihodnjo soboto je sklica Mussolini svoj kabinet k posvetovanju. To bo prvi sestanek celotnega kabineta, odkar je izbruhnila vojna.-Mussolini temelji svoj apel za takojšno premirje na dejstvo, da je Poljska poražena, da tam ni več vojne, da se Poljska ne more nikdar več dvigniti, da je torej vsaka na-daljna vojna radi tega brezpo-trebna. Italijani tudi ne vidijo, da bi se Anglija in Francija res borili za Poljsko, ker sta napovedali vojno samo Nemčiji in ne Rusiji, dasi je tudi slednja udr-a v Poljsko. Torej se vidi, trdi Italija, da je naperjena vsa an-gleško-francoska politika edino proti Nemčiji, pa da pri tem Poljska ne igra nobene vloge kot vzrok vojne. Italija tudi pomilu-je poljski narod, ki je padel pod boljševiško vlado. ---o--- Shod za mir Za shod, ki se vrši v četrtek večer ob osmih v mestnem avditoriju, na katerem bo govoril tudi Rev. Charles Coughlin, se dobe vstopnice v hotelu Hollenden, ali pri A. Karlinger, 4043 St. Clair Ave. Vstopnice so brezplačne. Zaslužene počitnice Priljubljeni župnik pri fari sv. Kristine, Rev. A. Bombach, se je podal na zaslužene počitnice proti vzhodu. Obiskal bo Bridgeport, Conn., kjer župnikuje Father Golob in kjer se nahaja začasno tudi pater Zakrajšek. Seja skupnih društev V sredo večer je seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prošeni, da se udeležijo. Budapest, 25. sept. — Junaškim branilcem Varšave že primanjkuje municije, zato so odbili zadnji nemški napad v predmestjih z bojem mož proti možu. Radio poročilo iz Varšave pripoveduje o strašnem bombardiranju mesta po nemškem topniškem ognju in metanjem bomb iz letal. . V predmestjih so začeli poljski brambovci z nove vrste odbijanjem napadov, kakor so se ga posluževali v zadnji španski vojni. Poljaki so namreč postavili barikade proti bojnim tankom. Ce so hoteli tanki preplezati te ovire, so se morali postaviti s prednjim koncem skoro navpično. Na to so pa čakali Poljaki in ko se je tank vzpel pokonci, so vrgli goreče cunje, namočene v olju pod tank, ki je začel goreti. Na ta način so uničili mnogo tankov in tudi odbili prodiranje Nemcev. Več kot 100 posameznih požarov je bilo javi jenih danes v raznih krajih mesta. Branilci skoro nimajo več sredstev, da bi gasili požare. Več tisoč civilistov je bilo ubitih zadnja dva dni. Ubiti, ženske in otroci, leže kar po ulicah, ker jih ne morejo sproti pokopavati. Cerkve, palače, bolnišnice, kolodvori, hoteli, banke in tovarne, vse- je že v razvalinah. Nemci so se očividno namenili, da prisilijo mesto k predaji z bombardiranjem in razdejanjem, raje kot bi ga naskakovali s četami. Berlin, 25. sept. — Nemška vlada naznanja, da je neka nemška podmornica potopila angleški rušilec in da so zbili pri Friedrichshafenu 8 francoskih letal na tla. Iz dobro poučenih virov se naznanja, da Nemci ne mislijo čakati, da oi Angleži in Francozi razvili svojo moč na zapadni fronti, ali da bi držali križem roke v angleški blokadi morja pred nemškimi pristanišči. Predvsem se nameravajo vreči Nemci z vso silo v pomorsko operacijo, da zlomijo angleško blokado do nemških pristanišč, ter da preprečijo vsak dovoz živeža in vojnega materiala v Anglijo, to zlasti iz Zedinjenih držav.. Japonci se pripravljajo za glavni sunek Tokio, Japonska. — Japonci izrabljajo položaj v Evropi in se pripravljajo, da zadenejo smrtni sunek v en milijon mož močno kitajsko armado. V severni Kitajski so japonske čete nakočile 60 divizij Kitajcev v provincah Kiangi in Hunan. Bojna črta je 70 milj dolga. To je prvo večje japonsko napadanje v zadnjih mesecih. Kitajska poročila javljajo, da so bili vsi japonski naskoki z uspehom odbiti. PRVI SNEG Chicago, 111. — V nekaterih severnih državah že poročajo o prvem snegu, ki je pričel včeraj na-ietavati in sicer' v Wyomingu, South Dakoti in Montani. Mrzel val se pomiče proti južnovzhod-nih krajih. Veselična seja Vsi oni, ki so pro d a j a 1 i vstopnice za banket Slovenskega doma na Holmes Ave., naj prineso denar ali neprodane vstopnice danes zvečer ob osmih v Slovenski dom. Pogreb Ane Strmole Pogreb Ane Strmole, o katere smrti smo poročali včeraj, se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti,' 712 E. 155th St. v rerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Smrtna kosa Sinoči je umrl Dako Poljak, 8241 St. Clair Ave. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in sinovi. Podrobnosti poročamo jutri. V bolnišnico želetova ambulanca je odpeljala v St. Alexis bolnišnico Mrs. Jennie Hrovatin, 14914 Hale Ave. Obiski začasno niso dovoljeni. IJUUje nt3K.att.U /.iluzij1 puinasoju ------- Vendar nas je pa danes v tej leznice in telefonske družbe. HEMšKE bombe padajov cerkve Naši županski kandidati se ogrevajo . . , v i • Y _ . • ____J____i.: T\/T~J ,v.«trnvvi Ji,-J Ar\ Kil i fnrln nnbeneira nolit.it BREZPOSELNOST NEKOLIKO POJENJUJE Cleveland, O. — Vojna naročila so vzrok, da se v mestu že čuti, da brezposelnost nekoliko po-jenjuje. Od 1. septembra se je Budapest. — Radio poročilo iz Varšave v nedeljo večer je spo-r°čal0 svetu, da je bilo v mestu v zadnjih 24 urah ubitih več kot ^000 oseb od bomb iz letal. (Ra-dit> poročilo iz Berlina pa poroča, ®e Varšava samo radi tega da 'ahko še drži, ker je Nemci ne ^■Padajo iz ozira na civilno prebivalstvo) . Od sobote popoldne ln preko vse nedelje je najmanj 100 težkih nemških topov ob-8treljavalo mesto, poroča radio Joročilo iz Varšave. Nadalje tr di - --- ubitih v nedeljo, ker so se podali iz svojih kleti v cerkve. Toda I stran, kljub vsemu silovitemu obstre-ljavanju, se mesto ne bo podalo, je zatrdil govornik na radiu. V neki cerkvi so bili zbrani verniki pri službi božji, ko so začele Bolj ko se bližamo primarnim volitvam, bolj.postaja kampanja vroča; naši županski kandidati so si zavihali rokave, nekateri so celo goloroki na odru in spuščajo svojo politično municijo v volivce, da jih pridobe na svojo , v število delavcev pri WPA zniža- narodnosti. Med govorniki je bil oseb, toda nobenega poh urnega ■ ^ y William C. Dixon je imel v nedeljo kakih 15,000 ljudi na pikniku na Turney Rd., kjer so pekli vola. Velika udeležba je presenetila celo kandida-padati bombe na cerkev. Cerkev j ta samega. Mr. Dixon je udaril po je bila mahoma v plamenih. Na-j županu Burtonu, ki da hodi stala je panika, toda duhovnik je okrog tujezemkih grup in jim ljudi pomiril in jih zagotovil, da i pripoveduje, kako da jih ljubi in bo končno zmaga le na njih stra- spoštuje. Dixon pa pravi: če žu-ni. Oznanjevalec na radiu je za- pan Burton res tako upošteva kij učil poročilo z besedami, da1 kozmopolitske grupe, kako je pji _ ________ ________ „ ljudstvo pričakuje skorajšnje po- to, da v njegovem kabinetu ni ni- Poročilo, da je bilo mnogo oseb' moči iz Anglije in Francije. I ti enega zastopnika tujezemskih tudi bivši senator Robert Bulk-ley, Ray T. Miller, šerif O'Don-nell in drugi. Vsi so pozivali, naj se demokrati zedinijo na Dixonu in zmaga bo gotova. Adam J. Damm ima za glavno tarčo župana Burtons, in je omenil, kako da župan Burton vselej, kadar pride govorit na zapadno stran mesta, sleče suknjič in govori golorok. Kadar pride pa na vzhodno stran govora ni bilo, samo jedača in|*» » 706 oseb- ki 80 dobile del° v pijača. V nedeljo bi se bil moral privatni industriji. V istem vršiti njegov govor po radiu, pa je bil zadnji trenutek preklican. Harold H. Burton Zadnje dni se je vrgel župan Burton s svojo kampanjo v zamorske varde, kjer je pozival volivce, naj izvolijo take coun-cilmane, ki se bodo strinjali s cilji župana. Mr. Burton ni sicer času je pa dobilo delo pri WPA 155 oseb. Tudi relifna lista se nekoliko niža in upajo, da bo pri- JLVCIUCIX Ui »»i* *---- — - . -------- mesta, pa ne sleče suknjiča, ker imenoval nobenega councilmana ve, da ga tukaj preveč dobro poznamo, je rekel Mr. Damm. John E. O'Donnell odpre svojo kampanjo danes zvečer v Banater dvorani na 11934 Lorain Ave. V nedeljo je bil prirejen fin Clambake njemu v po-čast. Udeležilo se je kakih 500 z imenom, toda ve se, da je s tem cikal na dr. Bundya, ki je kandidat za councilmana v 17. vardi in ki sedaj agitira za kandidata O'Donnella. župan Burton je poudarjal, da mora zbornica in župan vedno delati roka v roki sicer ni napredka za mesto. šla do 1. oktobra na 25,000 oseb, medtem ko jih je še danes na liati 28,500. Z 31. avgustom je bilo pri WPA še 33,000 oseb, in jih je danes še 30,700, čakalna lista za WPA dela je pa padla od 20,300 na 14,800. Tudi lista onih, ki dobivajo brezposelno zavarovalnino je padla od 9,496 v prvem tednu septembra na 6,931. roosevelt je za kompromis Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je dal razumeti svojim pomagačem, da lahko spremene njegov predlog za spremembo nevtralne postave, kolikor se jim zdi prav, toda točka, da Zed. države lahko prodajajo orožje in municijo vojskujočim deželam, pa mora ostati. Od tega da Roosevelt ne odneha niti velt ubiti napor nasprotnikov, ki so proti vsaki spremembi nevtralne postave. Opozicija, katero vodita senator Borah in Johnson, obljubuje, da se bo vršila dolga de*bata, če bo administracija zahtevala naglo glasovanje. Splošno se pa pričakuje, da se bo vršila debata glede nevtralne postave najmanj en mesec in da pred 30 dnevi ne za las. S tem namerava Roose-lbo prišlo do glasovanja o tem. MiCv ! is i. H* AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za) Cleveland, po pošti1, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 224, Tues., Sept. 26, 1939 Politika pod drobnogledom Danes teden bomo imeli v Clevelandu primarne volitve. Nekaj časa je kazalo, da bo kampanja mrtva in dolgočasna, toda bolj ko se bližamo 3. oktobru, bolj živahna postaja. Ker se naši Slovenci vedno zelo zanimajo za politiko, v čemer jih tudi naša druga generacija prav pridno posnema, se pa malo pogovorimo o naši politiki in sicer takole iz nepristranskega stališča, kakor opazujemo grmenje političnih topov iz vžrne daljave, kamor ne prileti nobena krogla, ki bi nas mogla raniti v naše politično srce. Razume se, da oni, ki so v politični fronti, vidijo stvar z drugimi očmi, kar je njih svobodno mišljenje, kakor je svobodno naše. Začnimo pri visokih glavah, pri županskih kandidatih Po dolgem ribanju in prerekanju smo dobili šest županskih kandidatov. Dva ne prideta skoro nič v poštev, torej bomo ostali pri glavnih štirih, to sta dva demokratska in dva republikanska kandidata. Vsi trije ameriški dnevniki so se že izrazili, da bodo podpirali sedanjega župana Burtona. Tako je nekaj časa izgledalo, da bo Mr. Burton kar skočil na županski stolček za svoj tretji termin. Pa se je zdelo političnim bogovom nekaj narobe in so vsi začeli mešati in so zmešali tako, da so začeli nekaterim politikarjem stati lasje po konci. Župan Burton je namreč kar naenkrat dobil zelo močnega nasprotnika, republikanca 0'Donnella, ki je močno razcepil republikanske vrste, da je začel postajati položaj precej resen in stališče Mr. Burtona jako nevarno. Lokalno ameriško časopisje, ki je toliko časa mešalo, da je vzelo pogum vsakemu močnemu demokratskemu kandidatu iti v dirko, je spoznalo, da se je močno zaletelo. Uvidelo je, da se popolnoma lahko pripeti, da bo župan Burton poražen, če bosta nominirana dva republikanca, ker so ušli iz Burtonovega tabora močni politikaši, kot je Finkle, Bernstein, Bundy in drugi, ki kontrolirajo zlasti zamorske glasove in nič koliko drugih. Zato nam je šlo pa precej na smeh, ko smo zadnjič opazili, kako lokalno ameriško časopisje naenkrat piše dolge kolone o demokratskem kandidatu Dixonu. Strašno lepo ga rišejo dan za dnem, kaj vse govori, kaj obljubuje in kaj vsega ne pove o županu Burtonu. Navaden človek bi si mislil, glej, za Dixona so, pustili so iz rok Burtona, kot bi se pekel na žerjavici. Več dajo publicitete Dixonu kot Burtonu. Zraven do pičice pove vse, kaj govori bivši župan Miller, ki je še vedno v dobrem spominu pri Clevelandčanih. To vse jako vleče. Ampak za plotom se skriva politična poteza, ki bo prišla na dan šele 4. oktobra, to je drugi dan po volitvah. Takole smo uganili to umetno zamišljeno politiko lokalnih ameriških časopisov. Burton bo gotovo nominiran. Zdaj je treba nominirati nekoga, ki bo najmanj nevaren Burtonu. Če bo nominiran 0'Donnell z Burtonom, jaz bi ne stavil pet grošove, da ne bo 0'Dnnell izvoljen. Če bo pa poleg Burtona nominiran Dixon, se bo g. Burton kar zadrsal v City Hall. Časopisje namreč dobro ve, da Dixon nima nobene prilike biti izvoljen jeseni, tudi če je zdaj nominiran. Vso možnost pa ima 0'Donnell. Zato bodo zdaj napeli vse sile, da bosta dobila nomina cijo gg. Burton in Dixon in potem bodo izvolili Burtona. Tako smo presodili mi in kar nič ne verjamemo, da smo se preveč u rezal i. reče kdo kar hoče, za župana on ni rojen, zlasti v takih časih kot smo jih imeli, kjer je treba starega mačka, da jo izpelje. Slovenski glasovi bodo precej razdeljeni in težko je reči, kam jih bo šlo več. Slovenski demokratski klub ne bo, kakor se sliši, javno indorsiral nobenega ampak bo pustil svojim članom prosto pot. Člani bodo predvsem agitirali za izvolitev slovenskih kandidatov v razne urade, kar jim tudi mi toplo priporočamo. Zlasti priporočamo za v šolski odbor Mr. Ray Turka, ki je zelo sposoben za ta odgovorni urad„ -o-- Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111. ŽIROVNICA—PODHOM—BLED Ko smo prišli domov iz Smled- dela reklamo za naš Bled in ra-nika, nas je čakalo povabilo od vno tako tudi v modnem maga- gospoda in gospe Kraljeve, pri katerih smo stanovali v domovini, naj jih obiščemo tam gori v Podhomu, pošta Gorje, pri Bledu. Tam sta se nahajala še od 1. avgusta in kamor vsako leto zahajata za več tednov na oddih. Temu povabilu smo se z veseljem odzvali, ker smo bili že itak namenjeni še enkrat pred odhodom obiskati Bled in vso njegovo čarobno okolico. Odpravili smo se 29. avgusta zopet nazaj proti Gorenjski ter smo se najprej ustavili v žerovnici pri Jesenicah, da smo obiskali najmlajšo teto mojega soproga, go. Pep co Bergelj, katere mož je bil več let železniški čuvaj in je sedaj pokoju. Ker smo prejeli poročilo od sestre Frančiške Zaviršek iz Šmarja, kjer smo bili pred nekaj dnevi, da tudi njih obiščemo in so bili že kar nekako pripravljeni na naš prihod, kajti takoj, ko smo izstopili mi je teta takoj re kla, da je že kar slutila, da pri demo. Zopet po tolikih letih smo si segle v roke in že smo bili v hiši, kjer so nas pričakovali ostali. Dobro so vedeli, ko se je vlak ustavil in smo izstopili tujci, da to ne more biti nihče drugi kakor mi. Tu je bilo zopet veselo svidenje in kar gledali smo se z bra-proga, kako so se predrugačili, kajti ko smo se videli zadnjič, so bili še šolski učenci in sedaj pa vsi odraščeni in že preskrbljeni, tranci in sestričnami mojega so-kar je gotovo zasluga pridnih in dobrih staršev, ki so s tako skromnimi dohdki vsa leta, vzgojili svoje otroke. Vsak se je nekaj izučil. En sin je sedlar, drugi mizar, tretji krojač, četrti pa je zdravnik na Jesenicah. Dekleta pa so izučene šivilje in dobre gospodinje. Treba jim je bilo mnogo varčnosti, pridnosti in potrpljenja. Sedaj na stara leta so jim pa otroci pomagali zgraditi prav lično hišo s krasnim vrtom. Mnogo, mnogo smo si morali povedati in ponavljati o svojih sorodnikih v Ameriki. Njih iskre- zinu slika Bleda, vse to vidiš na Dunaju v restavracijah in hotelih. Torej ni čudno, da je naš Bled tako zaslovel. Na našem izletu, z izletnica-mi SŽZ, se nismo mogli dolgo pomuditi tukaj, ker smo imele vse preveč drugih načrtov in smo morale naprej. Zato sem že takrat sklenila, da še enkrat obiščemo Bled in si ogledamo vsako malenkost, ki ti jo more nuditi letovišče, kot je Bled. Tu smo si najeli čolnarja in že smo pluli po krasnem jezeru proti cerkvici na otoku, s katerega je prav lep razgled po okolici, čoln za čolnom je plaval mimo nas. Krasna pesem: "Po jezeru bliz' Triglava ..." je odmevala naokoli. Ko smo prehodili 99 stopnic smo prišli do cerkvice, in tu smo eden za drugim pozvonili vsak s svojo tajno srčno željo, a jaz pa nisem mogla obdržati moje tajne želje, ampak sem jo kaj kmalu razodela, kajti želela sem "Srečen in zdrav povratek v Ameriko." Kdor je že imel priliko obiskati "Marijo blejsko," ta že ve kaj občuti v srcu, ko se mudi sredi otoka in ko se poslavlja od tega božjega hrama . . . Poslednjic sem se še ozrla na oltar k Mariji s tiho prošnjo, naj mi da Ona priliko, da jo še kdaj obiščem . . . Zunaj cerkve smo stopili k "štantom," kjer sta Kraljeva že kupovala razne spominke iz Bleda za moje hčerke. Nazaj grede smo se peljali mimo kraljevega dvorca, kjer v poletnem času živi kraljica Marija s svojima sinovoma in močno stražo; dalje smo videli hotel Petran, krasne kopafnice in veliko vrsto krasnih hotelov, katerih ni bilo pred 11 leti, a so sedaj zrastli, kakor gobe po dežju. Pogledali smo na drugo :;tran, kjer je bilo vse polno gledalcev in malih čolnov; povedali so nam, da je prejšnji dan zavozil nek avto v vodo in da ga sedaj nameravajo dvigniti. Počasi gremo naprej, vedno se ozirajoč na otok in čer- mi in igra jim izvrstna godba. Dalje so prostori za igranje tenisa, žogometa in drugih športnih iger. Pač si nihče ne more kaj boljšega poželeti. Tu na Bledu stanuje tudi eden atovih sošolcev, g. Rus, ki ima malo trgovino in s katerim se nista videla že 45 let, zopet je bilo veselo svidenje. Na Bledu so vihrale zastave vseh narodov in vseh mogočih barv, še celo naša ameriška, te so bile razobešene ob priliki, ko se je tu na Bledu vršila konferenca male antante. Tu so se vršile važne seje in zato je bilo to letovišče prenapolnjeno z gosti. Tudi za nas se je približal čas, da se poslovimo od tega prekrasnega kraja, čeprav bi bil radi, na prigovarjanje Kraljevih, ostali tu še najmanj par dni, kajti imeli so še mnogo potov in hočeš nočeš, morali smo ;:e podati na pot in Kraljeva sta :iam obljubila, da v par dneh prideta tudi onadva za nami. Odhajali smo z Bleda, a pri tem tudi obljubili, da, če še kdaj primedo nazaj, da bomo ostali tu najmanj mesec dni. Naša želja je bila, da se v resnici navžijemo te lepote slovenske zemlje, ki slovi kot naj-krasnejši dar Boga, ki ga je poklonil slovenskemu narodu na zemlji. -o-- Osušitev Cerkniškega jezera na želja je bila še enkrat videti j kvic0( « z BQgom, Bled!" Ve- Pa naši mestni očetje Nas zanimajo predvsem naši slovenski kandidati, kar nam nazadnje ne sme nihče zameriti, tudi Amerikanci ne, če se potegujemo za svoje ljudi. 1 V 2. vardi bo skoro gotovo izvoljen Geo. Travnikar. V 10. vardi je Leo Pucel, ki nima nobenega protikandidata. V 23. vardi bosta nominirana dva Slovenca, oba stara demokrata -— imena vam bomo povedali 4. oktobra zjutraj. V 28. vardi ima zelo lepo priliko Max Traven, če bodo le Slovenci solidno nastopili. Varda zasluži, da bi imela že enkrat slovenskega zastopnika v mestni zbornici. V 31. vardi bo izvoljen hrvatski rojak Emil Crown, v 32. vardi pa izgleda precej nevarno za Slovenca. Sedanji councilman Vehovec je prerej tiho. Menda upa biti izvoljen na dosedanji reklami. Toda stopiti mu bodo dali drugi kandidati, ki so sila aktivni. Iskreno želimo, da bi bil eden Slovencev nominiran. Če bodo pa slovenski glasovi zelo cepljeni, znamo izgubiti slovenski mandat. P& v Euclidu? Tam je razvil že jako živahno kampanjo bivši župan Ely. Sedanji župan še ni postavil baterij v bojno črto. Mr. Ely ima precej lepo priliko do izvolitve, ker mu nazadnje ne more nihče očitati, da bi bil slab župan. Sedanji župan je bil obljubil manjše davke in mnogo prihrankov. No, tega ni,izpolnil. Sicer je pošten človek, pa se nam zdi preveč mehak in več obljubi kot more izpolniti. Je slab strategist, ki ni pametno oddal del raznim osebam. Nekaterim je dal preveč, drugim nič. Zdi se, da nima dovolj hrbtenice, da bi odločeval po svoji volji. Preveč je poslušal druge. Naj svojce, katera pa se jim gotovo ne bo nikdar več izpolnila. Pozdrav za pozdravom nam je bil izročen za njih drage in pri dobro obloženi mizi smo kmalu dočakali poldne. Morali smo se posloviti, čeprav neradi od tako ljubeznivih ljudi, preskrbeli so nam voz pri sosedu, da smo se odpeljali na Bled. Peljali smo se mimo Lesc, toda vse prepočasna se nam je zdela ta vožnja. Naš voznik je bil svoj čas v Ameriki in pozna precej Cleve-landčanov, kamor si po sedmih letih prav iskreno zopet želi, kar pa mu je popolnoma nemogoče. Pripeljali smo se do velike garaže, kjer smo izstopili z voza in plačali vozniku 60 dni, kakor nam je računal. Dobili smo si taxi in v 15 minutah smo bili že v Podhomu. Tu nam je prišel nasproti g. Kralj, ki nas je že pričakoval in kmalu smo se udomačili. Videli smo visoke hribe in prekrasno naravo s katero je naša Gorenjska tako bogato obdarjena. Po kosilu smo se vsi skupaj odpravili na Bled. Kako je naš Bled popularen sem videla že na Dunaju, ko sem na tamkajšnji banki čakala, sem pogledala nemški časopis in v njem sem vi- dno smo še videli krasne visoke hribe in gore, veliki Triglav, v vsej svoji ponosni naravni lepoti, stoji kot gospodar ostalih hribov, in dalje na drugi strani Babji zob itd. Ustavili smo se v enem najmodernejših hotelov, v kavarni, da smo se malo okrepčali s sladoledom. Opazovali smo bogato oblečene dame na promenadi in zopet druge v kopalnih oblekah, na njih obrazih smo spoznali, da niso domačinke, kajti bile so Nemke, Italijanke, Angležinje itd. Vse to nam je bil najboljši dokaz, kako slaven je naš Bled. Poleg tega pa se tudi zavedajo, da je za tako komoditeto, kakor so jo vajene doma, pri nas na Bledu mnogo cenejše, kot pa v njih lastnih letoviščih. Neki Nemec, ki je sedel pri sosednji mizi, mi je povedal, da pridejo sem na Bled zato, da se vsaj do sitega najedo, ker v Nemčiji bi morali plačati za tako kosilo že ogromno vsoto. Tu, na Bledu, je tudi na razpolago vsemogoče zabave za take goste, kakor: ples v notranjih dvoranah in na prostem na verandi, ki je okrašena z raznimi cipresami in cvetjem ter palma- Slovito Cerkniško jezero je sedaj predmet zanimanja gotovih strokovnjakov in špekulantov. Znano je, da imajo vse vasi od Cerknice tja do Žirovnice, Lipsenja, Gor. jezera in mnogo vasi v Loški dolini odnosno njih kmetje točno določene in izmerjene travniške parcele v jezeru samem. Navadno raste trava, imenovana "kravina" ali pa "je-zerina," ki je zelo trda in rezna. To travo kmetje uporabljajo, če ni preveč zablatena, med rezan-co in je prav dobra klaja za govejo živino. Drugače pa jezeri-no rabijo za steljo. To je dejstvo, ki je neizpodbitno. Vsak kmet, lastnik jeaerske parcele, hiti s košnjo, kakor hitro voda upade in se poizgubi skozi razne požiralnike v podzemlje. Kmetje sami, zlasti uvidevnej-si in umevnejši, so že pred vojno dostikrat pokrenili akcijo, da bi se gotovi požiralniki povečali in njih jame razširile. Večina lastnikov jezerskih parcel je pač za to, da bi jim bilo omogočeno lobro zemljo pametneje "in plod-:ieje obdelovati. Ni kmeta, ki bi bil za to, da bi jezero bilo le nekak teren raznim ribičem in pa-sijoniranim lovcem, da bi uganjali tu svoj ribiški odnosno lovski šport. Lepo je res tako-le loviti divje race in se voziti po jezeru s čolnom. Grdo pa je, da skušajo mnogi kratiti stare, že pred stoletji pridobljene pravice kmetov do lova rib, ko jezero usiha. Te pravice je zapisal celo naš Valvazor. Do zadnjega časa nikdo ni kratil kmetom teh pravic. Sedaj kr^etje ne smejo loviti rib ob požiralnikih, kjer se na teh mestih, ko voda upada, zgnetejo ribe v taki množini, da je pač umestno, da jih kmetje po-love in porabijo za svojo hrano, ko bi drugače ribe poginile. Mnogi ribe posuše in so kot take prav imenitna jed, samo pripraviti jih je treba znati. Prav bosa pa je, da bi kmetje kedaj vozili kar polne vozove rib na Rakek! S poglobitvijo glavnega požiralnika Velike Karlovce in ureditvijo glavnega jezerskega potoka Stržena, ki teče po sredi jezera, ni bila napravljena ribogoj-stvu doslej absolutno nikaka škoda. Nastala pa je med ribami gotova bolezen, prava epidemija, ki pokonča mnogo zaroda. Akcija za osuševanje, ki jo je pred dobrimi desetimi leti začela vodna zadruga v Cerknici, počasi napreduje kljub mnogim na-sprotstvom od strani raznih "prišlekov," ki bi radi, da bi je ne upoštevajo pravi hinteresov našega kmečkega prebivalstva. Povsod kmetu le nasprotujejo. Prav pametno je nekdo tem gospodom odgovoril, ko je dejal: "Za take gospode bi bilo najbolje, da bi jezero ostalo vedno pod vodo. Naj pa zabetonirajo vse požiralnike in imeli bomo dosti vode, tam na Barju pa jo bo primanjkovalo." Prav čedno zgodbo je te dni natvezel javnosti nekdo, ko je trdil, da mnogi kmetje plavijo po jezeru les. Smešno! Kam naj ga plavijo? Odkod naj ga plavijo in kako daleč? Ta prevoz lesa po jezeru bi bil pač zelo drag Radi bi mnogi cerkniški kmetje in ostali vedeli, koliko premore cerkniško jezero splavarjeV;! Prevoz lesa iz javorniških gozdov je pač cenejši takrat, ko je jezero suho, kajti hlodov ni treba desetkrat prekladati. Prav smešna je tudi, da so vasi Laze, Gorenje jezero in Otok navezane na vodo v jezeru kot pitno. Te vasi so drugače preskrbljene s pitno vodo. Vodo v ■jezeru rabijo le za napajanje živine in še to v gotovih slučajih. Parcele v jezeru bi donašale prav lepe dohodke kmetom, ko bi bilo jezero po sistematičnih