Posamezna številka stane §& vinarjev.
Naročnina listu :
Celo leto	.	.	K	50 —
■ftol leta . ".	,	,	26 —
Četrt leta	.	.	„	13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	*	66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it 5. — Telefon št 220.
80. številka.
ZA
Me©ilvfsesi prilliceli list slntvensko Ijmlstv©.
Mariter* dne 20. julija 1920.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1JQ od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo*
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 1L do 12. ure dopoldne.
Letnik Xils
wsmrnamsmsasmmmjmstsk
„Kaprejev“
V .zadnjem .Sasu, ko je ogrožena naša mladost- f na Jugoslavija, na vseli koncili in krajih, ko bo tre- ; ba napeti, in zediniti vse naše sile in moči, da si u- > branimo naše pravo in jugoslovansko posest, se je j polastila našega demokratskega in socialističnega j časopisja kačje strupena manija z objavljenjem raz- j nih laži-dokumentov, katerih cilj je:	Pobijati SLS, j
Pribijemo samo dejstvo, da s to objavo laži in izmik- j Ijotin v boju proti SLS združeni liberalci in soci j a - j listi nikakor doslej niso in ne bodo otrovan H naše - j ga krščanskega ljudstva. Ti dokumenti so le izbruhi j jeze politično nizkih, razdvojenih strank, ki besnijo j svoji politični brezmoči nad SLS, ki se tudi v Jugo - j slaviji vedno bolj vkoreninja, širi in pridobiva na ] moči med slovenskim narodom.
Ugotavljamo pa tudi fakt, da so ravno liberaina in socijalisti ena glasila najmanj upravičena zbirati pobijalne dokumente o stranki, ki je edina za časa svetovne vojne z vso neustrašehostjo branila, se i borila, potegovala za politično pravo Slovencev, na- ; stopila v najbolj kritičnih časih s samozavestno majniško deklaracijo in po razsulu udejstvila naše SHS ujedinjenje. Kje so bili srajčni k „Domovina“, .„Nova doba“ in „Naprej“, ko se je gon ho naše slovenske rodoljube in prvoboritelje po ječah ?. Ali jih sploh še ni bilo, teh novodobnih kričačev, ali pa so utihnili za j celo vojskino dobo iz strahu, v brezbrižnosti za slo- j venski rod, ki je ječal v avstrijskih sponah in se je j krivil pod bičem rekvizieii ; tolažila, dvigala in da - j jala mu je upa v enkrat svobodno bodočnost edina j SLS s svojimi glasili, ki se niso potuknila pred ost- j rimi kremplji avstrijskega orla. Naša protidokumen-ta proti „Domovini“, „Novi dobi“ in „Napreju“ sta: j majniška deklaracija ju SHS ujedinjenje. Ta dva, j protidokumenta je videl, pozdravil, se jih oklenil in j uživa njih sadove naš krščanski slovenski narod. Ta [ dva protidokumenta bosta večni spomenik SLS, ne- j ustrašenega in jugoslovansko narodnega delovanja j stranke, kateri je in bo zaupal Slovenec tudi v pri - j hodnje svojo politično moč in usodo.
„Naprej“ od 23. t. m. pa se je drznil spustiti v | javnost dokument pod naslovom: '„Klerikalno zrcalo.“ Nikakor se ne bi pečali mi s tein dokumentom, ako bi bil zrasel na zelniku Naprej a“, ker je pa izpod peresa g. generala Smiljaniča, ga moramo obsoditi i mi kot glasilo obmejnih Slovencev.
Ugotavljamo pa tudi, ker je prišla cela zadeva v javnost, da so to nepremišljeno povelje svoj čas obsodili vsi slovenski častniki, katerim je znano narodno delo slovenske koroške in sploh obmejne duhovščine. Gotovo se je zgražal nad takim blatenjem glavnih slovenskih braniteljev svetinj in kulture g. general Maister, ki ve in sam priznava, kaj da je bila in bo slovenska duhovščina za Koroško in za štajerske obmejne kraje.
Da je naša po izrazu g. generala Smiljaniča „nekulturna masa“ povabila in sprejela Srbe kot na-
dokument*
še brate, je delo, vzgoja in pouk ljudstva od strani slovenske duhovščine, ki je konečno rodilo sacl bratskega ujedinjenja. Ko še ni nikdo izmed nas ^slišal imena Smiljanič, ko sta molčala o bratstvu s Srbi „Naprej“ in „Narodni list“, je že stara Avstro-Ogr -ska gonila v verigah po ječah slovensko-hrvateko duhovščino iz Dalmacije, Istre, Primorja, Goriške, Koroške, Štajerske in Prekmurja kot Avstro-Ogrski nevarne —■ smrtno sovražne — srbofiler! Ako bi ne bila slovenska duhovščina simpatizirala v najnevar nejših časih in bi ne bila delovala na pobratimijo s Srbi, je ne bi bila na smrt preganjala kot srbofilsko rajna Avstrija. Srbolilstva pa slovenska obmejna duhovščina ni gojila sama za-se in med seboj, ampak ga je tudi razširjala med. „nekulturne“ mase našega naroda, ki se je oklenil po preobratu takoj Srbije, dasi mu je Avstrija z d r ž a v nou r a dn išk i h mest neprestano pridigovala in vcepljala kačje sovraštvo do Srbov, Slovenske mase brez srbolilne duhovščine ne bi bile nikoli pritrdile ujedinjenju.
Ako pa trdi. g. general, da je slovenska duhovščina. utepala mržnjo napram pravoslavju, je to pač debela, žalibog — neresnica generala, ki izvira iz nepoznan,ja delovanja slovenske duhovščine, ki se je že od nekdaj trudila zbližati se prijateljskim potom s pravoslavnimi brati. Slovenska duhovščina ni nikdar nastopala,. Še manj pa pisala proti pravoslavju, ampak se mu je skušala približati in potom zbližanja dovesti tudi pravoslavne brate ne samo do narodnega, ampak tudi do versko-cerkvenega ujedinjenja.
Nočemo objaviti celotnega besedila Smiljanovi-čevega tajnega povelja od 8. junija tega leta, ker ga je že obsodil „Slovenec“ in bi ga lahko tudi mi stavek za stavkom. Vemo pa, da je Smiljanovičevo po -velie, ki je vzraslo iz nepoznanja delovanja slovenske duhovščine, vzbudilo veliko nevoljo med slovenskimi častniki in med vsemi poštenimi rodoljubi, ki jim je bil. znan ta dokument. S tem poveljem si ni g. j general nikakor pridobil simpatij slovenske inteligence, obsodila ga pa bo tudi sedaj slovenska „nekulturna masa“, Id zasluži malo finejšo titulaturo izpod generalovega peresa. Mislimo in smo prepričani, da Smiljanovičev dokument ne bo škodil slovenski du -hovščini, pač pa generalu samemu, ki se je dal preslepiti od liberalne gospode tako daleč, da je pisal neresnico, v kateri je blatil slovensko ljudstvo in njegove voditelje.
„Napreju“ pa, ki se vedno pobahava, da ima za sabo mase, pa gratuliramo k njegovi kratkovidnosti, da pusti in celo sam širi med delavstvo povelje, ki zmerja slovenske mase kot' — „nekulturne.“ Stem j dokumentom je „Naprej“ dokazal, koliko mu je za — j čast slovenskih mas, ki se ne bodo pustile uvrstiti med analfabete tudi od generala ne, ki je izginil iz slovenske sredine, zapustivši povelje, ki bi bilo vredno edino le „nekulturnega“ človeka.
politične vesti. - j
Jugoslavija.	.j
Dr. V e s n i č u je zopet poverjena? naloga, da sestavi koncentracijski kabinet. Sedaj ,j so vršijo pogajanja med strankami in se izmenjavajo ! zahteve za vstop v vlado. Radikalci predlagajo za \ sporazum, da se vrne člen 15 parlamentarnemu od- : boru ter sprejme v parlament tak, kakor ga je pred- j' lagal Protič. Spekulacija z izvoznicami se. naj odpra- j vi. Predsednik bosanske vlade naj bo Mišo TriJuno- j vic, zagrebška in ljubljanska vlada pa se na,j uredi- i te sporazumno z Narodnim in Jugoslovanskim klu - j bom. Demokrati zahtevajo: Vzpostavitev stare Ves- i ničeve vlade in določitev dneva volitev v konštituan- j to, ki bi naj bile v novembru. Svobodni izvoz letoš- j nje žetve, ker demokrati so proti središnji zadrugi. j Vse pokrajinske vlade naj postanejo nevtralno urad- ! niške. Ako bi pa bil parlament proti tej zahtevi, pa j zahtevajo demokrati v Zagrebu podbanstvo in pro - j sveto, v Ljubljani pa notranje zadeve, prosveto ali j socialno oskrbje. Glede agrarne reforme bi naj nova vlada se lotila vsaj predpriprav za konönoyeljavno rešitev tega vprašanja.
Kljub dejstvu, da so demokratske zahteve daleč pretirane, je vendar upati, da bo Vesnič na I
izrecno regentovo željo sestavil novi realizirani prejšnji kabinet v kar najkrajšem času, ker se bodo radikali in demokrati sporazumeli. 15. sporni člen se preuredi baje v toliko,- da izgube vsi državni urad -niki pasivno volilno pravico.
Italija,
Italijanski zbornici je predložen zakonski načrt, potom katerega se spremeni kraljev dekret po ratifikaciji št. germainske mirovne pogodbe v zakon.
V ßimu je bila proglašena splošna enodnevna stavka, ki se pa bo najbrže podaljšala . Novejša poročila javljajo, da je sklenil socijalistični. svet ukinjanje generalne stavke.
Delavska zbornica v Rimu je priredila 23. t. m. shod med ogromno udeležbo delavstva. Vlada je zavarovala nacionalistično mestno prebivalstvo proti delavskim izgredom z vojaštvom in o-sobifo. s kayalerljo. Ko je zapovedal general Amegüo razid delavstva, ljudstvo ni ubogalo. Med zborovalci in vojaštvom je prišlo do strelov iz pušk in samokresov. Vojaštvu in policiji se je posrečilo razgnati delavstvo, Aretiranih je bilo nad 100 oseb. — Kakor v Rimu, priredilo je delavstvo tudi v Benetkah protestni shod proti rimskim delavskim izgredom. Tudi v Benetkah so se pretepali fašišti in delavstvo s palicami in noži. Nekdo je vrgel bombo, ki je ranila 9
oseb. Nastop vojaštva in mornarjev je razpodil ljudske množice.
Italija je poslala iz Trsta na Reko 1 bataljon alpincev in težko topništvo. S tem oja-čenjem D’Ànnunzijevih čet je Italija priznala Gabrijelove legionarje za redno vojsko. V Reki je tuđi odrejeno, da se izžene iz mesta 800 jugoslovanskih o-bitelj. Med izgnanci je tudi več bolnikóv.
Zasedeno ozemljo.
Italijanski divjaki se še niso pomi -rili v Splitu in na Korčuli. Italijansko vojaštvo prireja r'T'otiđemonstraeije, požiga in rekvirira slovan -ska poslopja. Vse polno beguncev prihaja iz zasedenega ozemlja v Split.
Avstrija.
Avstrijska narodna skupščina je sprejela zakon o oddaji premoženja in izjemni zakon o vojnem posojilu.
Poljska.
P o 1 j s k a j e dobila novo vlado, v kateri so zastopane vse stranke s socijalisti vred. Novi kabinet ima cilj: obrambo domovine.
Poljska vlada je predložila ruski sovjetski vladi predlog takojšnjega premirja in otvoritve mirovnih pogajanj. Pogoje za premirje pošlje poljsko vrhovno poveljstvo vrhovnemu poveljstvu sovjetskih armad. Tozadevnega odgovora pričakuje Poljska do 25. julija. Za medsebojni sestanek predlaga Poljska kak kraj ob sedariji bojni črti.
Boljševiška armada stoji tri dni ho -da od nemške meje. Nemčija še vedno zatrjuje nev -trainost v rusko-poljskem sporu.
Irska.
Na Irskem se nadaljujejo boji med unionisti in sinfajnovci. Boji so zahtevali več mrtvili in ranjenih.
V s J e d večnih uporov Ircev izjavlja angleška vlada, da hoče dati Irski kakršnokoli via -davino pod pogojem, da ostane dežela pod Veliko Britanijo.
Turčija.
Grki so zasedli O d r i n. Pred odhodom so Turki mesto zapalili. Tudi most med Cataldžo in Ljule Burgasom je porušen. Grške čete so zasedle T racijo.
LDU Pariz, 22. julija. Po poročilu iz Carigrada. poroča grški generalni štab, da so grške čete v podporo angleškega brodovja, med katerim se nahajata tudi dve večji vojni ladji, pri Bregliju in Ro-dostu zlomile turški odpor in zasedli navedeni mesti. Turki so zbežali proti severu. Grki izkrcujejo dalje svoje čete.
Mariborski Sokol v Prekmurju«
Iz Murske Sobote se nam poroča:
Liberalni uradniki so priredili dne 11. julija v Murski Soboti sokolsko veselico, za katero so delali vse mogočo reklamo. Predpoldne so imeli raz balkona Dobrajevega razne govorance. Eden izmed gc -vornikov se je osmešil s trditvijo, češ, sv. brata Ciril in Metod sta bila pri Blatnem jezeru demokrata in revolucijonarea. Toda mi Prekmurci smo vedeli že poprej, ko se je zvalil Sokol, kaj da sta bila sveta brata Ciril in Metod.
Liberalni uradniki so poklicali Sokole v Mur sko Soboto iz namena, 'da jim med njihovimi govori neumorno kličejo „živijo“, ker so pač slutili, da Premure! niso tako zabiti, da bi nasedli liberalnim farbarijam. Liberalni govorniki so tudi naglašali, kako bqßato da je Prekmurje. Prekmurci smo jim pa povedali, da mora tisti, kdor hoče jesti kruh v Prekmurju, spoštovati vero in cerkev; ne sme pa razširjati časopisov, ki udrihajo po veri in duhovnikih in ker vi liberalci niti ne slutite, kako grozno nas to žali, boli in nam seka rane. Po prvem končanem govoru so Orli iz Bratonc zaklicali: „Dol s Sokoli! — Živijo Orel! — Mi Prekmurci ne maramo brezverske sokolske vzgoje naše mladine!“
Da bi splošno zmedenost, ki je zavladala, nekoliko popravil in zmešane štrene zopet saj nekoliko zopet spravil v red, je stopil na balkon sodnik dr. Irgolič. Pripovedoval je, kako sta se v Mariboru pogovarjala naš regent in župnik KlekI, nakar je za
popoldne povabil Prekmurce na sokolsko veselico. Dobro, gospod doktor! Ce ste res prijatelj države in Prekmurcev in tudi prijatelj g. Klekla, kateri je z dr. Slavičem največ storil za Prekmurje, zakaj pa dopustite, da vaša stranka po liberalnih časopisih udriha po veri, po duhovnikih, zlasti po prezasiužnemu g. Kleklu? G. doktor! To je neodpustljivo in naše dobro in verno prekmursko ljudstvo vam na glas pove , da ne bo zahajalo nikdar in nikoli na vaše brezverske sokolske veselico in prireditve, ker sta že naša Kmetska zveza in Orel dovolj poskrbela za poštene in krščanske veselice in prireditve, katerih se bomo vselej udeleževali.“
Liberalci so imeli med službo božjo še tudi predavanje o čebeloreji. Cebeloreja je za Prekmurce nad vse koristna in mi bi proti njej ne imeli ničesar ogovarjati, toda skrajno je žaljivo za nas Prekmurce . da priredite taka predavanja ravno med službo božjo! G. civilnega komisarja pa vprašamo, s kako pravico si drzne razpošiljati med ljudstvo med drugimi uradnimi rečmi še tudi plakate kot vabilo na veselico brezverskega Sokola? Mi Prekmurci nočemo o Vašem Sokolu ničesar slišati in videti, za nas obstoja samo Kmetska zveza in Orel! G. civilni komisar! Zapomnite si to dobro, tiste sokolske plakate pa na -ložite na voz, jih pornečite v Muro, katera jih bo odnesla tje doli v Crno morje, da jih požro divjo /veri, a nam pa enkrat za vselej prizanesite z njimi, sicer vas utegnemo malo drugače in občutneje potipati, ker se nam zdi, da imate precej debelo kožni
Dnevne vesti.
Častno občanstvo. Celjska mestna občina je :i-menovala ob priliki bisernega mašništva celjskega g. opata častnim občanom. Castitamo !
Na Koroško potovati je baje dovoljeno, smo brali v listih, brez posebnega dovoljenja, proti na -vadni izkaznici osebnosti ali listini istovetnosti. In .vendar še od potnikov zahtevajo nekateri kontrolni organi (orožniki) posebno dovoljenje, češ, da nimajo službeno nikakih tozadevnih, navodil, kar pa je v Časnikih, ni za nje odločilno. Kako je s to zadevo — gospodje v Ljubljani? Ce ste nam odprli Koroško — obvestite o tem tudi orožništvo, da ne bo potnikov vznemirjalo.
Udeležence orlovskega tabora opozarjamo m prosimo že naprej, naj prinesejo seboj v Maribor tudi nekaj potrpežljivosti. Naj pomislijo, da ne gredo na orlovski tabor samo na veselico, ampak v prvi vrsti za manilestacijo katoliške ideje! Za to pa iß treba tudi nekaj žrtvovati, malo potrpeti, udobnosti se odreči! Pripravljalni odbor za orlovski tabor bo storil za preskrbo stanovanja in hrane vso, kar je v njegovih močeh. Toda udeležba bo velikanska, mnogo večja, nego smo pričakovali, zato je umljivo, da ne bo vse tako udobno, kakor bi si marsikdo želel . Ker bo treba ustreči velikim množicam, morebiti tudi ne bodo dobili vsi postelje, ki so jo naročili in se bodo morali zadovoljiti s slamo. Pa pod streho pridejo vsi. Razun tega bodo cerkve vso noč od sobote na nedeljo (od BI. julija na 1. avgust) odprte. — Tisti, Id pridejo na orlovski tabor šele v soboto in ostanejo v Mariboru samo v nedeljo, storijo dobro, če prinesejo seboj jestvine, meso, klobase, kruh ali podobno. Gospode dušne pastirje prosimo, da ljudi na to posebej opozorijo!
Kaj išče Italijan tu? Sentžermenska mirovna pogodba predpostavlja našo državo kot priznano v mednarodnem pravu. Italija je še do danes ni priznala, kaj torej išče v obmejni in plebiscitni komisiji? Nadalje določa mirovna pogodba po enega zastopnika Avstrije, Jugoslavije in aliiranih velevlasti. Italija pa ni naš zaveznik, ampak pri vsaki priliki kaže svojo sovražnost proti nam. Torej naj sovražnik sodi o pravičnosti naših zadev?
D’Annunzio širi proti jugoslovanske letake. LĐU. Split, 23. julija. Včeraj so aretirali postreščka Rogusnika, pri katerem so našli 60 letakov d’Annunzia, v katerih poziva na vojno proti Jugoslaviji. Letaki so polni' psovk proti Jugoslovanom, ki jih imenuje đ’Annunzio svinj ar je. Pri omenjenem Rogusniku so našli tudi nekaj drugih tiskovin. Na policiji je izjavil, da mu je letake izročil italijanski častnik Marchetta ;z italijanske ladje „Puglia“ z naročilom, naj jih ponese italijanskemu društvu „Società Operaia“.
Dokumenti dr. Kukovca. Zadnja „Nova doba“ obljublja dokumente iz „Straže.“ Mi smo že pred tedni obljubili dokumente dr. Kukovca in njegove stranke. Evo zopet enega. „Narodni dnevnik“, glasilo dr. Kukovčeve narodno-napredne stranke, je v številki z dne 12. oktobra 1910 snubil nemškonacionalne frajzi-novce, protestantske in vsenemške nacionalce, tako: „In vendar bi se še lahko dobila na Štajerskem napredna deželnozborska večina, ki bi imela smisel za duh in potrebe časa, ki bi bila zmožna izvesti narodni sporazum — vsaj po moravskem vzorcu — ki bi rešila najnujnejša gospodarska in socialna vprašanja. Kajti če se to ne zgodi, bodo izrabili silo in po -trebo ljudstva klerikalci in-„reševali“ vse te probleme po svoje, vrhu tega pa težko pritiskali vse napredne elemente dežele k tlom.“ V kratkem povedano: Slovenski liberalci se morajo združiti z nemškimi na-cionalci v boju proti slovenskemu katoliškemu ljudstvu! In to je pisal narodno-napredni list v času, ko so "poslanci Kmetske zveze bili najljutejši boj za naš narodni obstanek in najprimitivnejše narodne pravice. Naši poslanci so bili takrat v štajerskem deželnem zboru' v obštrukciji, ker je nemška vlada vztrajala. na svojem Slovencem sovražnem in krivičnem
stališču. Ravno 14 dni pred zgoraj omenjeno izdajalsko izjavo „Narodnega dnevnika“, dne 28. septembra 1910, so sé pogajanja med Nemci in slovenskimi poslanci Kmetske zveze razbila- vsled trdovratnosti nemških naeionalcev, ki niso hoteli privoliti, da bi se spodnještajerskemu slovenskemu ljudstvu merila pravica z enako mero, kakor srednje- in gornještajers -kim Nemcem. Za časa pogajanj so slovenski liberalci pomagali nemškim nacionalistom ter jih s svojimi neresničnimi poročili o razmerah na Spodnje-Stajer -skem utrjevali v odporu proti pravičnim slovenskim zahtevam. Namesto da bi stali ob strani svojim bratom po narodnosti; poslancem Kmetske zveze, ki so se borili za pravice slovenskega ljudstva, pa so stali kot pomagači, pri nemško-nacionalni večini ter ji vzbujali mnenje, da slovenske pritožbe o zapostavljanju našega ljudstva niso upravičene! Eno leto poprej,
17.	septembra 1909, ko so poslanci Kmetske zveze v deželnem zboru stavili interpelacije v slovenskem jeziku in so Nemci zaradi tega hruli kakor pobesneli, je vodja liberalne stranke, dr. Kukovec, interpeliral v nemškem jeziku in dal interpelacijo podpisati od nemških socialnih demokratov. Naši poslanci so mu v seji javno očitali nemške podpise, dr. Kukovec pa jim je zaklical: „Internacionali so mi ljubši, nego vi!“ To se prav lepo sklada s pisavo „Nar. dnevnika“, nikakor pa se ne sklada s častjo voditelja politične stranke, ki hoče veljati za edino narodno! „Nova doba“! Ce hočete, da zbiramo „dokumente“, smo mi kar za to: bomo videli, kdo bo pri tem srečnejši!
Kaj je vse „Novi dobi“, preneumno, Kdor ne more ovreči trditev svojega nasprotnega, tisti psuje '.n škriplje z zobmi ali pa proglaša nasprotnika za nespametnega. To dokazovanje je jako po ceni. Na naš članek „Obrambno delo demokratov“ odgovarja „Nova doba“, da tako grdega lista, kakor je „Straža“, ni v Jugoslaviji in dai je preneumno, če piše „Straža“ o Kukovcu in Mariboru, Zdaj je pa po nas! Kaj pa če se vaš argument obrne: tako grdega usta ni v Jugoslaviji kakor je „Nova doba“, in „preneumno“ je, kar ta list piše. Klin s klinom! A pustimo tako dokazovanje. V prevdarek vam podajemo le fakte: Dr. Kamniker je v 242 štev. „iTagespošte“ leta 1919 priobčil izvleček iz svoje „spomenice“, ki Jo je avstrijska delegacija predložila vrhovnemu svetu v Parizu. Tu se izrečno sklicuje na dr. Kukovca glede Maribora in Radgone. 2. Isto ]e stalo v dopisu, ki ga je vrhovni svet dostavil naši delegaciji v Parizu. Vam je to „preneumno“ ? 3. Kaj bi storili, če bi kdo od naše stranke podal enako izjavo o Mariboru ali Radgoni? Bi vam bilo tudi preneumno? 4. KÒ je dr. Kukovec podal svojo izjavo o Radgoni, je bil še v uniformi c. — kr. avstrijskega oficirja in zato je bilo treba govoriti obzirno napram Nemcem, ker so še n; javno vedelo, kaj prinese jutršni dan. Ko so naši ljudje nosili s podpisovanjem majniške deklaracije svojo kožo na trg, so vaši „ognjeviti Jugoslovani“ brumno sprejemali poviške in odlikovanja v avstrij -ski armadi. Ce že zbirate dokumente o avstrijakan -stvu, ne pozabite tudi na te. Spomnite se nadalje , kako je dr. Tavčar ogovoril svoje „Kranjce“ (imen a Slovenec takrat ni bilo dobro imenovati),, ko so prve čete odhajale na bojišče, češ: cesar Franc Jožef nikdar ne napove ' krivično vojske. Torej je po nazorih vašega velikega preroka vojna od strani Avstrije bi-ia pravična. Kaj pa potem hočete, če so se drugi vestno ravnali po tem? Vam je tudi to preneumno? .1. Kakor znano, štajerski deželni zbor ni zboroval za časa vojne, torej tudi dr. Kukovec ni v njem podal kake izjave o jugoslovanstvu, ampak je „zvesto služil“ avstrij, cesarja, dokler ni bilo Avstrije konec.
Sodnija je zaplenila vse premično in nepremično premoženje izdajic: dr. Franka,; dr. Sachsa, dr. Gagliardija, ker je dokazano, da so se pogajali z našimi državnimi sovražniki, da razbijejo naše SHS ujedinjenje.
Demisijoniral je hrvatski podban dr. Franko Potočnjak.
Spoštuj očeta in mater — je naravna pa božja
zapoved. Res, v malem še spolnijo ljudje to dolžnost do roditeljev. Shranjujejo in čislajo njihov denar in premoženje, obleko. lase, predmete, ki so jih nosili ali v svoji sobi imeli starši, njih slike in podobe . . . Pa kaj je bolj njihovo bilo, kakor vera in jezik, govorica? Kaj nas predvsem veže in spominja prednikov? Ne li vera in narodnost? Pa to dvoje zaničuje, tepta, zametuje danes toliko nehvaležnih potomcev zfr-vedno slovenskih in pobožno vernih staršev. Je tudi en vzrok, da gine izmed nas sreča, zadovoljnost in blagoslov božji. Ali se vam ne zdi greh zoper četrto zapoved, če se kdo sramuje materinega in očetovega rodu, jezika in stanu?
Poroke izobraženih Slovencev z Nemkami, poprej tako pogoste, še celo v novih državnih in narodnih razmerah ne izginejo. Koliko narodne škode za sedaj in kar je huje, za bodoči rod! Zena, mati, se ne bo nikdar udala narodno po možu, Nemka najmanj. Malokateri narod je tako po naravi in, odgoji narodno utrjen, žilav in zaveden, kakor je nemški. Ce se kaže mož iz javnih ali službenih ozirov na videz narodnjak, rodoljub, Slovenec, celo državotvoren — žena teh ozirov nima, pa jih niti noče upoštevati, ne doma, ne v družbi. Vedno bo več mladine, nevešče našega jezika in zahtevali bodo kmalu zopet — nemški pouk v šolah. Na tozadevno vprašanje sem slišal te dni zanimiv, a piškav odgovor v zagovor; „Nemke so bolj fine, nežne, olikane, izobražene. Pa dajte nam slovenskih šol — Slovenke ne bodo dolgo zaostajale v teh ozirih za oholimi tujkami.
Vdovec — navadno z otroci — vzame po smrti prve žene v zakon čisto pošteno, z najbolBhn namenom v nov zakon deklo, strežnico ali sploh osebo de-
j
lavskih (edino produktivnih) slojev. Čudno! Zaradi tega postane naenkrat v „družbi“, v pisarni, v hotelu, v kavarni nemogoč. Prezirajo njega, še bolj njegovo ženo. Je to prav?'Je to demokratsko? Je to pametno? Pojdite se solit s svojim narobe-demokratiz -mom. Kakor mesta iz dežele, tako naj se gosposki stanovi pomlajajo in krepijo z dosedaj takozvanimi nizkimi. Demokratizem pomeni gotovim državnikom in politikom le moč, vlado, oblast nad ljudstvom, namesto moč in sovlado ljudstva po prosto izvoljenih zastopnikih.
;	Narodno zavednost in spoštovanje slovenskega
■ jezika naj bi pospeševali bolj odločno pri nezaved -; nih, vsled nemškutarske vzgoje pokvarjenih pred -: vsem uradniki po pisarnah in učitelji pri mladini po šolah. Prve tedne po državni spremembi so se celo Nemci silili s slovensko govorico — danes pa nemš-kutari, kdor le more. V tem oziru več odločnosti! Ni i malenkostna zadeva. Slovenski jezik ne spada več j samo v hlev in gozd in na polje.
!	Častnike, zlasti višje, pač še avstrijske oseb-
; nosti, slišimo čedalje bolj nemškutariti v zasebnem ; občevanju na cesti, v družbi, v kavarnah, da, celo j zaničevalni izrazi o slovenščini niso redki. Bo treba ! spremembe. Prej avstrijske (zato nemškutarske) go-! spode bo treba poslati dalje dol na jug brez ozira na I zvezde. Drugače nam z narodno mlačnostjo navdali -[ nejo svoj naraščaj, podčastnike in celo moštvo. Za -j deva ni brez pomena, ker ni brez kvarnega vpliva .
I Vojaške oblasti se naj le spomnijo, kako je ljuba Av-[ strija količkaj slovanske častnike razpotikala po ra-; znih kotih, po najslabših garnizijah ali pa jih zapo-[ stavljala kljub zmožnosti ob službenih napredovali -[ jih, še bolj pri odlikovanjih. Med vojsko pa jih skrb-> ho ločila in pomešala med drugorodne.
Prijava častnikov in vojaških uradnikovi Ker obstojajo dvorni, kateri rezervni, in upokojeni častniki tor vojaški uradniki se morajo prijaviti mariborski pukovski okružni komandi, sporočani v pojasnilo, da I se, morajo prijaviti vsi rez. in upokojeni častniki ter vojaški uradniki ne glede na narodnost in domovinsko pravico oziroma državljanstvo, potem oni, ki so vložili prošnje za sprejem v skupno vojsko, katere pa še niso rešene,, kakor tucti oni kateri sploh niso prosili za sprejem. Oni rez. oficirji itd. kateri so se svo-j-ičasno samo pri. drugih komandah Javili, ne pa pri pukovski okružni komandi, naj se tudi tej javijo. Oni rez. in upokojeni oficirji ter vojaški uradniki, kateri so prosili za sprejem se bodo potpm okr. komande a tem obvestili, čim bode njih sprejem v službenem voi-* nein listu razglašen. V dvomljivih slučajih naj vsak povpraša ustmeno ali pismeno pri pukovski okružni komandi, katera da vsak čas potrebna pojasnila.
„Nekadilci“ je že na nekaterih oddelkih železniških vozov napisano pri vlakih na državni progi I Celje—Dravograd. Prav tako. Se po drugod si to želimo.
S Dijaki v Slovenskih goricah, in, na Dravskem polju! Marsikateri' izmed vas je užival med preteklim šolskim letom dobrote Dijaške kuhinje v Mariboru. Znano pa vam tudi je, kako težko se je vzdrže -vala zadnje šolsko leto Dijaška kuhinja. Zato so o-braeam danes do vas s prošnjo, da mislite tudi zdaj, ko uživate prosti čas počitnic, na prihodnje šolsko leto ter da se spominjate naše Dijaške kuhinje ob. vsaki ugodni priliki. Zlasti ji morete pripomoči s tem, da greste ob času žetve od hiše do Mše ter pobirate (*d posestnikov male prispevke v obliki' poljskih pri -delkov. Vsakdo vam bo rad dal 1 liter pšenice ali ka| drugega. To hranite med počitnicami na posebnem prostoru, jeseni ob pričetku šolskega leta pa pripo -!jite nabrana darila v Maribor. Dijaška kuhinja vara bo povrnila stroške. Gospode župnike in učitelje pa vljudno prosim, da blagovolijo dijake pri tem člove -koljubnem delu podpirati. V vsakem kraju je kak dijak. Ce stori vsak svojo dolžnost, s tem Dijaški ku-ninji mnogo pripomore. Kolikega pomena je Dijaška kuhinja, je vam dijakom najbolj znano, V tem pozivu se obračam v prvi vrsti do dijakov, ki so doma v Slovenskih goricah in na Dravskem, polju, A tudi drugi dijaki, ki študirajo v Mariboru, naj delujejo med počitnicami' ža našo Dijaško kuhinjo. V prijetni nadi, da boste vpoštevali moj poziv, vas srčno poz -dr avl jam profesor M. Pirc, t. č. blagajnik Dijaško kuhinje.
_Italijanska čenzura. Prišlo nam je v. roke pismo iz Sutomiščice iz po Italijanih zasedenega slovanskega ozemlja. Pismo piše oče svojemu sinu-be-guncu y Mariboru. Italijani so slovansko Sutomišči-co prekrstili' v S. Eufemia. Nesramnost italijanskega cenzorja je morala pisemce oskruniti s sledečo opombo: „SHS lupeži (lopovi), Ovude smo svi taljanci i zadovoljuj smo jer su posve dobri. Viva Italija“ ! Vi drugem pismu, katero pa ni bilo cenzurirano in katero je prejel isti begunec od svojega, brata tudi iz, imenovanega kraja, piše begunčev brat, kako silno slabo se godi našim bratom v zasedenem Ozemlju. Piše doslovno: „Delamo in mučimo se, ni nam pa mogoče še dalje živeti“!
Volilni red v Avstriji. V avstrijski narodni skupščini se je vršila dolgotrajna razprava o volil-, nem redu in volilnem zakonu v konštituanto. Volilni zakon je bil sprejet z dvetretjinsko večino. Volitve so po proporcu tn je določena volilna doba na tri lota. Zn volitve ni volilne dolžnosti.
Zoper ©dernštvo ob času lakote in draginje je perzijski šah Abdul Azud leta 996 po Kr. izdal mu -» kaftdo (razglas); „Ker je v moji državi več-žitotrž-eev kakor siromakov, zapovedujem, naj se za vsakega, ki strada, pribije z ušesi na duri svoje hiše po en žitni barantač, dokler ne bo toliko ubogih kakor, onih, ki z živili tržijo, prekupujejo, zadržujejo blaga
Stran 3.
28 julija 1920.
S .Tj K Ä Z Ä
in navijajo cene.“ — Pomagalo je: lakota je kar zginila, cene so se po bliskovo znižale, trgovci so po -.siali celo radodarni — ni ga bilo več, ki bi se bil pritoževal, da je lačen. Pa tudi nobeden morobUi trgovec ni umri lakote. Bi taka odredba danes ne bila umestna?
Draginjo odpravlja, kdor gasi .žejo z vodo ali vsaj brez velike potrebe ne kupuje vina in piva; kdor se zadovolji z zmesnim kruhom in prepušča lino moko trgovcem; kdor se ne vozi brez velike sile po svetu; kdor se ogiba krčem in dragih gostilniških jedil; kdor si kaj sam naredi, da no potrebuje za vsako malenkost najetega delavca; kdor zgodaj k delu vstaja in se -z delom trudi do pozne noči;_ kdor si pridela vsaj nekaj živil sam na svoji ali najeti zemlji; kdor si redi kunce ali kure - . Vsak po svoje v boj zoper neznosno draginjo!
Zg. Savinjska dolina.. V začetku meseca maja na praznik Vnebohoda se je ustanovila prj nas za občine Mozirje, Rečica in Kokarje, podružnica Jugoslovanske Matice. Ustanovni občni zbor se je vršil na Rečici. O pomenu in potrebi J. M. je lepo govoril g. Tonče Kurnik, rudniški kontrolor iz Skal. Za predsednika podružnice je bil izvoljen g. Fort. Remse, za tajnika g. Kemperle, blagajničarki sta gdč. Tonči Štiglic in gdč., Stanka Pepelnate. Ostali odbor je sestavljen., tako, da ima vsak zgoraj imenovanih krajev v njem svoje zastopnike. Podružnica cleluie prav živahno; dosedaj ima že nad 70 rednih članov. Sndaj. pripravlja večjo ljudsko slavnost, ki se vrši dne 22, avgustov prostorih grada Vrbovec.
Avto-promet Lesce—Bled. Na Bled potujoče občinstvo opozarjamo, da uvede avtomobilna delniška družba v Ljubljani od dne 25. t. m. dalje redni av -to-promet med železniško postajo Lesce in Bledom . Avto-omnibus bo imel zvezo z vsemi vlaki.
Toča na Srednje-Stajerskem. Tudi Srednje -Štajerska, zlasti deli proti ogrski meji, so bili vs’eđ toče in neurja 19. julija silno prizadeti. Ponekod le padala toča po 10 dekagramov težka. Uničila je ljudem vse poljske pridelke.
Razglas. Ministrstvo narodnega zdravja je z odlokom z dne 14., julija 1920 št. 16.617 uvrstil občno javno bolnišnico v Mariboru med one zavode, na kojih se v smislu naredbe z dne 16. septembra 1919 rao-rfejo izvežbati' špecijalisti
Zdravljenje malarije. V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla brošura:	dr. Ivan
Matko, Osnovna navodila za zdravljenje malarvie,’ Zdravstveni odsek je brošuro naročil za vse uradne zdravnike, priporoča jo pa z ozirom na širjenje^ malarije tudi vsem okrožnim in praktičnim zdravnikom v Sloveniji. Cena 2 K 40 vin.
Izvozne cene za les. LDU. Beograd, 23. julija. Za izvoz lesa in lesnih izdelkov je določila komisija ministrstev nastopne cene: za Nemčijo, rezan in tesan les 1000 mark, okrogel les 600 mark; za Svico , rezan in tesan les 90 švicarskih, frankov, za 'Francijo 249 frankov, za Italijo 300 lir, za Holandijo 45 irankov. Izvozna taksa znaša za tesan les 25%, za okrogel les 35%. Drva za Avstrijo in Madžarsko se prodajajo po 28.000 čehoslovaških kron za 10.000 kg, mehka drva po 26,000 čehoslovaških kron. Za izvoz se plača 35% takse.
Anglo-avstrijska banica. Kakor javljajo dunajski listi, zviša Anglo-avstrijska banka na podlagi sklepa izvanredne generalne skupščine delničarjev^z dne 29. aprila 1920 dozdanjo delniško glavnico 150 .nvitkonoy kron na .200 milijonov kron potom izdania 208.334 novih, po 240 K polnovplučljivih 'delnic. Ime-jitelji dozdaj izdanih 625.000 delnic (štev. 1 do 625.000 •zamorejo teh 208.334 novih delnic, katere partìpici -rajo na dobičku banke od 1. januarja 1920 dalje, do -biti za ceno po 600 K za delnico s pribitkom 5% o -bresti od tega zneska za čas od 1. januarja 1920 calie na ta način, da clajo tri stare delnice pravico na «no novo delnico. Deleži od delnic ali certifikati na ■deleže od delnic se ne bodo izdajali. Prijave se morajo podati pod enačno izgubo pravice v roku ort 17. do vštetega 29. julija 1920. Za vtemeljitev pravice na delnice se naj predloži delnice brez kuponskega lista le z navadno konsignacijo. Ovitki delnic, na katerih se bo upravičenost za pridobitev delnic označila, se vrnejo. Formularji za konsignacije s es bodo izdajali na mestih prijave.
Borza. LDU. Curih, 23. juiija., Devize: Berlin
13.50,	Newyork 578, London 21.99, Pariz 44, Milan 31', Bruselj 48.25, Praga 12, Beograd 30, Zagreb 7.50, iVaršava 3,30, Dunaj 3.60, avstrijske žigosane krone 3.60. — LDU. Dunaj, 23. jiflija. Devize: Berlin :
443.50,	Curih 2750; valute: nemške marke 430.50, le-
ji 440, levi 310, švicarski franki 27,25, francoski franki 12.25, italijanske lire 9.25, angieSki funti 595, dolarji 160, carski rublji 290; v prostem prometu: Zar greh 246—270, Budimpešta, plačila v denarju poštne hranilnice ali v madžarskih žigosanih kronah 100 --312, madžarske žigosane krone 100—112, Praga 371 —391, Varšava in Krakov v .poljskih markah 88—100 čehoslovaške krono pettisočaki 374—394, manjši bankovci 373-395, novi dinarji 985-1035. - LDU, Praga, 23. julija. Devize:	Beograd 275, Zagreb 68.50.
Dunaj' 2587; valute: jugoslovanski dinarji 272, avstrijske krone 2487.
Alariborske vesti.
Manifestacij skl shod za Koroško. V soboto zvečer se je vršil na vrtu Narodnega doma v Mariboru mnogobrojno obiskan shod, kjer je množica protestirala zoper nameravano odprtje demarkacijske črte na Koroškem, Zborovanje je otvoril v imenu -Jugo-
slovanske Matice odvetnik dr. Ferdo Müller z zelo temperamentnim nagovorom, v katerem je zlasti pov-darjal zvezo, ki obstoja med koroško in primorsko fronto ter bičal zahrbtnost Italijanov, ki rujejo sedaj proti nam na Koroškem. Za njim se je priglasil k besedi v imenu demokratske stranke profesor Voglar. Govoril je o demarkacijski črti, katero moramo dr -žati za vsako ceno. V imenu SLS se je oglasil urednik Žebot in protestiral, da sedi v ententni komisiji zastopnik italijanske vlade, ki bi morala radi svojih zločinov sedeti na zatožni klopi in katera še doslej ni priznala naše države. Mi ne moremo imeti zaupanja v poštenost in nepristranost komisije, v kateri zaseda zastopnik vlade, ki nas ne mara priznati in ima na čelu žig zločinstva. Potem je nastopil koroški rojak dr. Ravnik in zahteval, da vlada odkloni zahtevo ententarske komisije, naj se odpre demarkacijska črta. Zatrjeval je, da ako se ukloni vlada, bode koroško prebivalstvo samo naredilo red s privandra-nimi hujskači. Govoril je še zastopnik Prekmurja . Potem je prof. Ribarič predlagal resolucijo, ki se je sklenila z viharnim odobravanjem. Slednjič se je dr. Müller zahvalil za udeležbo, zbor Glasbene Matice | je zapel „Domovina, mili kraj“ in občinstvo se je raz- j šlo. Manifestacija je bila resna in veličastna, red j vzoren.
Uprava dvora Nj. Visočanstva Kralja je po na- j logu Nj. Kr. V. prestolonaslednika poslala, mestnemu | magistratu mariborskemu 4000 K, ki so se izplačale f kot pomoč od avtomobila regentovega spremstva star- | šem takrat povoženega in v bolnico prepeljanega deč- g ka Franca Karnekar-ja iz Studencev.
Za slovenske, napise. Kakor znano, veje v mariborski delavnici južne železnice, kjer se popravljajo in prenavljajo železniški vozovi, še vedno nemški duh, vsi e d česar napravlja ta delavnica, ki še vedno misli, da se nahaja pod nemško pikelhavbo, razne napise in označbe v železniških vozovih in na istih, v blaženi nemščini. Na tozadevno interpelacijo, posl. Jugoslovanskega kluba Pišelca in Vesenjaka na ministra za promet in železnice dr. Korošca, sta prejela imenovana poslanca od dr. Korošca sledečo pis -meno obvestilo: „Gospoda poslanca! Na Vaše vprašanje od 8. junija t. 1., katero mi je bilo dostavljeno z aktom narodnega predstavništva št. 2398 od 28. junija t. L, mi je čast Vas obvestiti, da sem upravi južnih železnic po našem komisarju v Ljubljani izdal odlok, da se s poštnih in železniških voz, ki služijo za notranjo službo naše države, takoj odpravijo vsi nemški napisi ter se zamenjajo s slovenskimi, in da se v bodoče im vseh vozovih, ki prihajajo iz popravil, ne delajo nemški napisi.“
V Jugoslaviji smo —.menda, a mnogo znakov še spominja na nekdanje proslule čase. Tako je na pr. na Pobrežki cesti nekak kažipot, ki pravi: Nach Londorf und St. Martin bei Wurmberg. Ali so ti kraji morda kje v Avstriji? Menda se je pa le pozabilo na ta napis, kakor se še mnogo drugih tudi noče videti.
— Lepo tablo imata Trabi & Koweindl Elektriker in Mehaniker nad svojo delavnico v Stolni ulici. Da sploh ne spadata v našo državo, ve vsakdo, a kam jih vleče srce najbolj, kažejo irankfurtarske barve, v katerih je ta tabla poslikana. Da j;e to še sedaj mogoče, je kriva seveda zopet naša kurja, slepota. — Tu se nahajo 1. dvokolo na .Brodaj. G. Mydlilu v Slovenski ulici bi svetovali, da v bodoče ne da takih jezikovnih nestvorov v svojo izložbo. — Poleg Mari -
f bora ima še Gemeinde Brunndorf s svojimi raznjmi i Quer- in UJer-gasami. Smo res radovedni, koliko ča-! sa bodo še stuclenišld Slovenci trpeli tako sramotno ! zaspanost svojih občinskih mož. Proč s temi čudnimi I napisi!
Glasbena Matica Maribor vabi vse člane na I TI. redni občni zbor, ki se vrši dne 7. avgusta t. 1.
I ob 20. uri v društvenih prostorih prostorih nad koncertno dvorano pri Götzu. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. — Odbor.
Cerna krnim je uradno določena v Mariboru takole: za bel % kg težek, hlebec na 5 K;, za črn 70 dkg težek hlebec na 5 K; za žemlje, 4.50 do 5 dkg težke 70 vin,; za Icifelce 80 vin. Gostilničarji, kavar-narji in drugi slični preprodajalci smelo žemlje in kifelce prodajati le 10 vin. dražje kot znaša določena cena prt pekih. Vsa živila, ld se jih hoče pro -dati v mestu, se mora prinesti na' trg, ker prodajanje po stranskih ulicah in krajih ni dovoljeno. Vsak na prodaj stavljeni predmet mora imeti označeno ceno. !To slednje velja tudi za Špeh arje, Prekopov al ce m je pred 11. uro nakupovanje živil prepovedano.
Poljedelske stroje vsake vrste, kot mlatilnice, žitne čistilne mline, raznovrstne stiskalnice, slamo in reporeznice, travniške grablje in razne druge prodaja Ivan Hajny v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. '45.
I. slovanski orlovski tabor v Maribora.
Vsporeda za orlovski tabor naši listi radi obsežnosti ne morejo objaviti. Vspored bo natiskan in se bo podrobno prodajal'.
Sprejem C e h os 1 o V a k o v na jugoslo -vanskih tleh, V petek, 30. julija popoldne se pripelje- | jo bratje Celioslovaki s posebnim vlakom na o Pevski tabor v Maribor. Vlak dospe ob 3. uri popoldne v Spilje. V Sent liju, kamor pripelje vlak ob %i. uri, bo slovesen sprejem in pogostitev. Sestavil se je poseben krajevni odbor, ki ima skrb za sijajen sprejem bratov s severa. Pri sprejemu bo tudi godba. Vlak bo stal v Sent liju približno eno uro in dospe v Ma-
nbor ob 5. uri. S Cehi so pripelje tudi del francos-* kih in belgijskih udeležencev. Prosimo naše rojake med Spil jem in Mariborom, da okinčajo hiše ob progi-
Olepševalni odsek za I. slov. orlovski ti-bor še enkrat prosi vse posestnike zastav, da ;jh dajo proti garanciji na razpolago. Naša narodna čast zahteva, da ob priliki prihoda tako imenitnih gostov mesto in slavnostne prostore kolikor mogoče okrasimo. Zato pričakujemo, da bodo vsi, ki imajo zastave, naši prošnji ustregli, Nabiratelje po posameznih «lo -kanijah prosimo, da začnejo zastave takoj pobirati in. jih nam kakor hitro mogoče dopošljejo.
Vse Dekliške zveze, Marijine družbe in zasebnike, ki pripravljajo vence in zelenje za orlovski tabor, prosimo, da nam pošljejo pripravljeno blago najmanj do torka, t. j. 27. t. m. Javijo naj se v orlovski pisarni na Glavnem trgu, kjer se jim bo po-» vedalo, kje naj oddajo pripravljeno zelenje.
Janje© bo pekel na kolu na orlovskem taboru brat Hrvat.
Dopisi.
Mozirje. Pred par dnevi sem čital v „Novi •lobi“ dopis, v katerem se napada našega pol. komisarja dr. Šiška radi' baje premale pozornosti, ki jo je pokazal ob priliki regentovega obiska. Stvar diši sicer nekoliko po bizantinizmu — liberalec ni srečen, če ne poškili včasih malo navzgor — toda je tako malenkostna, da bi jo molče prezrL, kakor jo je gotovo prezrl tudi g. komisar. Nekaj drugega m,i je potisnilo pero v roke: dopisnik se obrega namreč tudi ob g. dekana, ter ga imenuje „starega republikanca.“ Ne mislim braniti g. dekana,' vprašam samo mozirske in ostale zgornjesavinjske liberalce ali se še spominjajo na prve dneve preobrata? Ali jih ni nič sram, da poganjajo sedaj iz njih srede take smrdeče ovaduške cvetke? Ge se porabi že vsako priliko ali nepriliko za take prozorne podlosti potem mora priti človek do uverjenja,- da je dormncijantstvo in klečeplazenje nav zgor kvintesenea liberalnega ali JDS programa.,
LISTEK.
Matko Krevh.
ššea*a£ši«
(Konec.)
„Oh gospa, ne hudujte se!“
„Kaj?“ Naj se ne hudujem? Skozi vrata bi te morala potisniti, takega nadležneža.“
Tesno je postalo beraču pri srcu, ker spoznal
je, da je prišel zastonj. Toda poskusiti je hotel še enkrat.
„Gospa dobra, ne zamerite mi! Prosil bi vas rad, če bi smel ostati pri vas.“
„Pri nas? Lenoba beraška?“
„Samo za en dan prosim. Ne bom prav nič siten. Delal bom, kar mi boste ukazali,“
„Ha, ha! Berač — pa delal! Ce bi ti bilo dela mar, ne bi beračil.“
„Nikjer me ne marajo.“
„Že vedo zakaj. Zato pa te tudi mi ne mara -
mo.“
„Saj ne zahtevam plačila, samo to bi rad prosil, da bi . .
„ . . . te pošteno krmili, kaj ne?“
Ne, ne! Da bi me ne gledali postrani ter bi me imeli . : . radi.“
„Berača!“ Dobrotnica se je zakrohotala hripavo, da je reveža kar zazeblo pri srcu, Vstala je ter segla v miznico po kruh.
..Tu imaš — Tam so vrata!“
(trepetaje je stegnil po kruhu, a vgriznil ni. Z razprtimi očmi je strmel v gospodin joj čez obraz pa so mu polzele solze.
Tedaj so začeli prihajati Dobrotnikovi k mali -ci. Prvi je bil gospodar. Ko je zagledal berača sredi 'hiše je zarobentil: „2e zopet ta nadlega ušiva! PostreljM bi jih te berače — postopače.“ — Prišel je domači sin. Tudi on se je raztogotil ter mrmraje prisedel k mizi.
V sobo je prišumela hči. Ko je zagledala berača, namrdnila se je zaničljivo. Vsi, prav vsi so se zgražali nad beračem; berač pa se je počasi okreml ter odšel, brez pozdrava in brez tistega, za kar je prosil. — Komaj so se zaprla za njim vrata je 4zpregovorila gospodinja:
„Takega berača pa še ne pomnim. Veste, česa
je prosil?“
Obrazi vseh so postali radovedni.
„Hotel, je ostati pri nas za en dan — !n želel je. da bi ga imeli radi.“
Dobrotnikovi so se spogledali ter bušnili t
smeh.
„Da bi' ga radi imeli, berača?“ — Najglasneje se je krohotala domača hči.
„Veste, mati , , •“ Zaradi smeha je morala prenehati: „Veste, ta berač —■ je najbrže zaljubljen.“ Hlapcu se je od samega smeha skoro zaletelo, „Naj poskusi drugod sreče,“ pripomnil je go -spodar, ter se založil z velikim kosom kruha«
Berač Poldek pa ni poskusil nikjer več. Odšel je neznano kam. A v srcu je nosil do svoje smrti prepričanje, da pri ljudeh ni usmiljenja, o ljubezni pa ni govora.
Tam v deveti fari so ga našli neko zimsko jutro zmrzlega v snegu. Pokopali so, ga kakor berača — brez trohice ljubezni, — —
Vozni red
ob priliki I- slov. orlovskega tabora v Mariboru.
I. Na progi Ljubljana-Mari,boi* vozijo sledeči posebni vlaki:
A.	V petek 30. julija odhod iz Ljubljane ob 10. uri, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 14. uri 20 minut.
B.	V soboto 31. julija odhod iz Ljubljane ob 4. uri 43 minut, prihod v Maribor glavni kolodvor ob
9.	uri 30 minut.
C.	V soboto 31. julija odhod iz Ljubljane ob 13. uri, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 17. uri 30 minut.
'II. Na progi Zagreb—Maribor vozijo sledeči
vlaki :
A.	V sredo 28. julija odhod iz Zagreba ob 13. uri 10 minut, prihod v Maribor ob 19. uri 41 minut. iVi Zidanem mostu se priklopi temu vlaku skupina voz z 650 dijaki iz Ljubljane, katere pripelje na Zidani most redni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 14. uri li minut.
B.	V petek 30. julija odhod iz Zagreba ob 9. uri 30 minut, prihod v Maribor glavni kolodvor ob
15.	uri 40 min.
III.	Na progi G rab,stanj—Maribor vozi sledeči vlak:
V	nedeljo 1. avgusta odhod iz Grabštajna ob 1. uri, prihod v Maribor ob 4.30.
IV.	Na progi Ljutomer—Maribor vozi sledeči
vlak :
V	petek 80. julija odhod iz Ljutomera ob 10. Tiri 25 minut, prihod v Radgono ob 11. uri 24 minut, prihod v Spilje ob 13. uri 3 minute, prihod v Maribor ob 14. uri.
V.	Na progi Wien—Špilje—Maribor vozi vlak za goste iz Cehoslovaške v petek 30. julija in prihar ja v Maribor ob 17. uri.
Postanek in vstop na vseh postajah.
Glede prihoda in odhoda v vmesnih postajah naj se udeleženci informirajo na posameznih železniških postajah.
Poleg posebnih vlakov bodo ojačeni redni osebni vlaki na progi Ljubljana—Maribor, Zagreb—Maribor, Čakovec—Pragersko, Ljutomer—Maribor, Vrhnika—Ljubljana, Trbiž—Ljubljana, .Tržič—Kranj.
Se Màrilnra se ttraCsl® pssebni vlaki:
I. Na progi Maribor koroški kolodvor—Grab"
Manj:
1.	avgusta odhod iz Maribora koroški kolodvor ob 22. uri 5 minut, prihod v Grabštanj ob 4. uri 28 minut.
II.	Na progi Tezno—Ljubljana:
A.	1. avgusta odhod iz Tezna ob '23. uri 58 minut, prihod v Ljubljano ob 4. uri 50 minut.
B.	2. avgusta odhod iz Tezna ob 24. uri in 30 minut.
III.	Na progi Maribor glavni kolodvor—Zagreb:
2.	avgusta odhod iz Maribora ob 8. uri 12 minut, prihod v Zagreb ob 13. uri 30 minut.
IV.	Na progi Maribor glavni kolodvor—Ljubljana:
A.	2. avgusta odhod čehoslovaškega vlaka iz Maribora ob 7. uri zjutraj. Vlak postane vsled sprejema na vseh postajah. Prihod v Ljubljano ob 11. uri 30 minut.
B.	2. avgusta odhod posebnega vlaka hrvaških gostov-izletnikov ob 6. uri 30 min., prihod v Ljubljano ob 11. uri.
Orli tekmovalci za prvenstvo odhajajo iz Ljubljane v sredo 28. julija ob 14. uri 15 minut z rednim vlakom.
Posamezne organizsale sa vozijo po sletie&m mznm redu:
Orli tekmovalci za oddelke odhajajo v četrtek 29. julija z rednim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 10. uri 41 minut.
Vsi drugi Orli brezpogojno v petek 30. julija s posebnim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 10. uri. .Izvzeti so samo Orli novomeškega, belokranjskega in trebanjskega okrožja, ki vstopijo v petek v Zidanem mostu v redni vlak, kf odpelje iz Zidanega mosta ob
12.	uri 28 minut.
Orlice iz Gorenjske, Notranjske in Dolenjske se odpeljejo v petek 30. julija z rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri 41 min.
> JQruge Orlice se odpeljejo v soboto 31. julija s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 4. uri 43 minut
Učiteljstvo odhaja v petek 30. julija z rednim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 4. uri 15 min. in prekine svojo vožnjo v Ponikvi ter jo nadaljuje z naslednjim rednim vlakom ob 13. uri 41 min.
IMjaštvo iz Hrvatske odhaja v sredo 28. julija s posebnim vlakom, ki odpelje iz Zagreba ob 13. uri 10 min. V Zidanem mdstu se priklopi temu vlaku skupina voz z dijaki, ki se odpeljejo iz Ljubljane ob 14. uri 15 minut.
Pevska, zveza „Ljubljana“ odpotuje z rednim vlakom v soboto 31. julija ob 4. uri 15 minut iz Ljubljane.
Člani Jugoslovanske strokovne zveze se odpeljejo s posebnim vlakom v soboto 31. julija, ki odhaja iz Ljubljane ob 4. uri 43 min.
Vsi drugi udeleženci se odpeljejo s posebnim vlakom v soboto 31. julija, ki odhaja iz Ljubljane ob
13.	uri.
Korošci se vozijo s posebnim vlakom v nedeljo s 1. avgusta. Vlak odhaja iz Grabštanja ob 1. uri in prihaja v Maribor ob 4. uri 80 minut.
j Posamezne organizacije se vrs&jo srn sledečem I	tmnem redit :
Korošci se vračajo 1. avgusta s posebnim vla-kom^ki odhaja iz Maribora koroški kolodvor ob 22. uri 55 minut in prihaja v Grabštanj ob 4. uri 28 minut.
I	Gorenjci, Dolenjci in Notranjci se vračajo 1.
avgusta s posebnim vlakom, ki odhaja iz Tezna ob 23. uri 58 minut
Vsi drugi udeleženci iz Kranjske in Štajerske : se odpeljejo v pondeljek 2. avgusta ob 24. uri 80 mi-, nut iz Tezna s posebnim vlakom ali pa z rednimi vlaki, ki odhajajo iz Maribora ob 3. uri 8 min. in ob
10.	uri 13 minut.
Udeleženci v smeri Pragersko—Čakovec se ■ vračajo iz Maribora 2. avgusta z rednim vlakom, ki odhaja ob 8. uri 33 minut.
\	Hrvati se vračajo v ponedeljek 2. avgusta s
: posebnim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 8. uri 12 : minut in pridejo v Zagreb ob 13. uri 30 minut.
Hrvatski izletniki na Bled se vozijo, s poseh -nim vlakom, ki vozi iz Maribora v ponedeljek, 2. avgusta ob 6. uri 30 minut in pridejo v Ljubljano ob
11.	uri.
i	CehoslovaM se odpeljejo iz Maribora ob 7. uri
Papir in sicer konceptu! in boljši se dobi zdaj ; v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi. i Cene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovec in i urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si nàro-! če papir, dokler ga je dobiti.
BEÜCIW S AVTOOUÉ
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
sMfofestvto mineralne raffinate Drt§w©®rsd
ter imam zmiraj v zslogi vse v to stroko spadajoče predmete za nadrobno razprodajo. V zalogi imam nadalje po n jmžjih dnevnih cenah vedno najbo-jša špecerijske in kolonijalne pridelke in bode pri tnéni vsak najboljše p®strežen.
Jateb	MaHfear
(gjreje
trgmrina z mešanim blagom, Gosposka ulica
P65
STROJNO OLJE J?
S r X TO j OT MUST
Otworlfew gostilne I \
Odprl sem zopet svojo znano gostilno
na Nevinah pri It, lila w Stew.
Vabim domačine in goste Mariborčane na izlet. Od postaje Št. 1U je gostilna oddaljena 10 minut. Točim iz- | borna domača vina. Preskrbljeno je tudi za dober prigrizek, j
Stefan !n Antoaila
■ gostilničar, St. Ill v Sim. pr. ^ ;
Sedlarji ! POZOR !
Lepi „BLAHK“
dobite v Maribora, Kralj» Petra trg 9. EiUufer.	579
Proda se Mago
mešane trgovine s Inventarjem vred eos
sr Oplotnici pri telicah.
Reflektant! se naj oglasijo glede nakapa v pisarni lesne trgovine
IVO ČATER, Spod. Hudinja, CELIE.
?! KDOR
S« NftNUFAKTURIfO BLAGO M2
tkanine (štofe) moSke in žeaeke obleke in kostume, bombažasto in laneno blago sa obleke, predpasnike in vse vrate perirà, naj se z popolnim zaupanjem obrne na manufakturno trgovino
Felifcs Škrabi, Maribor
eoi	Qmmmkm «Ilca 11.
Cene zaanevrsuirs.e t3x»©z; »SfcM'Krpra.egfst, Bil jenja.

POZORt POZOR!
“ K. Wersch©, Maribor —-
Gtaspoaftt» will«?« t*.
Vètetrg#ina z feanuMtirmm blagem.
S? €% ft E M i manufakturno blago is 1®*%# %Cil8 došpelo iz Inozemstva
in se dob! pri
L N. S O STADI C
MlfOTdR* Goss»6sKa ul. 5.
«s 2ete znižanih cenah
se hole prepričati, pri firrdki
fe§w NiEFERC
peten carkve m Utefslfa, Koralka cests It* 1,
TMIa ca priden hlapec za ■kote iSu gospodarstvo.
Vstop takoj. Pojasnila Anotčna pisarn» „Jadran“, ribo?, Gosposka ul. 44.
ft^°a ženska oseba i
popolnoma vajena v gospodarstva, | vino-, sadje- in živinoreji s so- * delovanjem, Pojasnila daje Aaosč-na pisarna „Jadran“ v Maribora, Gosposka ul. 44.	£08
Uiti
vsake vrste se sprejmejo I? popravilo. Zaloga ur zlatnine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna.
m IGNACU, MARIBOR
GRAJSKI TRG v gradu (Burg).
Izgotovljene moške hlače iz hlačevine, K 140 — ,
160—, 180— itd. Izgotovljene hlače za
dečke, K 60 — , 70*— in 80—.
Flavina, močna, meter kron 40—, 48 — itd. na dveh straneh tisk, meter K 48-—.
Pri stari zalogi so se cene primerno znižale.
tlefifea Izbira perila in pletenin lastnih izdelkom
RassztaSalce
asa naše Mste sjajfipejaaa«» proti dobnemu plctöflii. Cirilova, 'fcIs^sss,r»Trsst,.
Sokno za moške obleke, —
meter K 220—, 260- — ,	___
300 — itd.
Hlsčevina za moške obleke, met. K 70 -, 80 -,
100 - itd.	—
Izgotovljene moške cb- —
leke, suknene K 1500 —,	___
1800'—, 2000'— itd. __ Izgotovljene obleke iz hlačevine, K 600 —,
700 —, 800-— itd. „ —
Prlpomži sroio-Mgatvsaloao
la Ii© z m 8 žil m Ih c e »a,h*
Eniémme	!
perii#
petne Košare, tržne ler&lce, m xno gàtawterM*#»	a&mté
Mtsvéfrer, Glavni tr@ 9. m