Vročina in suša. Hudo je pritisnila letos vročina in suša. Ne samo pri nas, ampak tudi po drugib. deželah čutijo vročino, suša pritiska v veliki meri po celi Evropi. Iz vseh zahodnjih evropskih dežel prihajajo porofiila, da že ve6 mesecev ni padlo izdatnega dežja, da primaii}kuje vode, da se poljski sadeži suSijo, sploh, da se je bati, da bo suša, 6e ne bo skoraj izdatnega dežja, prizadejala posebno kmečkemu Ijudstvu ogromno škodo in nešteto gorja, Na Francoskem so se 2e posušile skoraj vse manjše in srednje reke in vpdotoki. Vročina je taka, da vsak dan po ye6 sto ljudi po celi deželi zboli ali umrje za solnčarico in vročino, Solnce pripeka s tako silo, da je n. pr. v Parizu 3. avgusta od vroSine ¦"opokalo na mnogih hišah mnogo šip; od vročine s# počili mriogi tlaki pri hišati, cerfcvah in drugili ye5jiH stavbah. V kraju Bassvet je vsled hude vročine zgorelo 27 hiiš. Na neki hiši, kaomor je solnce z vgo silo pripekalo, se je vnelp «<eno, in od tod se je ogenj naglo razširil na vsa. bližnja poslopja. Ogenj se ni dal pogasiti, ker je primanjkovalo vode. V Parizu je pomanjkanje vode tako hudo, da je uprava vodovodov sklenila, zapirati iste od 12. lire ponoči pa do 6. ure zjutraj. Voda pa, ki je v ceveli, je vroča in skoraj nepitna, Po mnogih krajih so od vroBine popokaJe tudi vodovodne cevi. Dne 6, avgusta je bil velik del Pariza brez vode, ker je pofiila ena glavnih vodovodnih cevi. V reki Seni se je pokazal oni kamen, kakor leta 1816, ki naznanja hudo vročino. Posebno močno čutijo vrogino na Angleškem. SuSa je taka, da se je vsled isker iz železniških lokomotiv vžgalo mnogo Jiiš in gozdov. Celo v mnogih pivovarnali že primanjkuje vode, Radi prehude vročine je zadnje dni pri kopanju utonilo mnogo oseb. Na Predarlskem je vročina od dneva do dnevat verjja. Že ve6 tednov ni padlo pe kapljice dežja, Prebivalci morajo po 3 do 4 ure dale6 nositi in voziti vodo. Na Bodenskem jezeru znaša toplota vode 25 stopinj Celzija, gladina vode je za 185 cm nižja od lanskega leta, Živino ne smejo ve6 po dnevi gnati na pašo, sicer tudi ta pade od solnBarice. V bližini trdnjave Franzensfeste na Tirolskem se je po neznatnem požaru neke hiše vžgal gozd; ker je bilo vse suho, se je dalo le s težavo omejiti. Zgorelo je do 400 do 500 hektarjev pajlepšega smrekovega, borovega in mecesnovega gozda. Kakor poroSajo listl, je sedaj gozdni požar skoraj popolnoma ugaSen. Skode je povzročil požar poldrugi milijon kron. Tudi iz Ljubpoga na Gornjem Stajerskem, iz Raccolanske doline v Zgornji Italiji in iz okoliee Trsta se poro6a o velikih gozdnih požarih, ki iih je povzročila najveS su5a, Ljudje umirajo vsled prehude vročine. V Berolinu je tekom zadnjih 14 dni umrlo za vrofiino 50 o seb, v bolnišnicah jih je radi solnčarice 380. V Parizu urarje vsak dan povprečno 10 oseb radi vro&ine. Tudi na Dunaju je umrlo že nekaj oseb na soln&arici. Nasledki vro&ine. NajhujŠe bo radi vročine zadeto kmecko ljudstvo. Ne samo, da se sušijo poljski pridelki, širiti se začnejo tudi kužne bolezpi pri živini. Vode primanjkuje skoraj povsod, še v dolinah se studenci suŠIjo. Ker je vročina tako huda, ne more]o kmetje sejati repe; korenje je še veSinoma neopleto, zategadelj bo gotovo primanjkovalo svinjske piče. Krompirja je rnalo, a Še tisti je silno droben. Paišniki so goli, kot da bi bili zažgani. Ajda, proso, ližol, koruza in drugi sadeži bodo uničeni Se ne bo v kratkem izdatnega dežja. » » * Požari, povzrofiepi vsled y,roBine in suše, se vsak dan množe, Poroeamo o velikem gozdnem požaru v bližini Franzensleste na Tirolskem, ki je uniČil okrog 500 hektarjev najlepSih gozdov. Najnovejša poročila pravljo, da znaŠa Škoda, povzročena po tem požaru, iiad dva milijona kron; oškodovani so večinoma sami kmetje. Vojaki in ognjegasci so se_ trudili ve8 dni, da bi razširjajoči ogenj zmanjšali. Sele moSni dež dne 6. asvgusta je pogasil divjajoci požar. — Ogenj je bil tako močen, da so drvile v doline cele plasti žarečega kamenja. Pri obrambnih delih je bilo udeleženih 412 vojakov. Gozdni požar pri Trstu je unicil od 6. do 7. avgusta nad 240.000 kvadratnih metrov, mladega 201etnega smrekovega gozda. Tudi tukaj je pomagalo gasiti vojaštvo. Ob avstrijski meji gorijo gozdovi na italijanski meji v dolipi Raccola. Kakor poroSajo listi, je ta požar še hujši kot oni pri Franzensfeste.. Bati se je, da se razširi požar tudi na avstrijsfce gozdove. Tudi la požar je nastal vsled suše. • Dolina pri Trstu. Zemlja je žejna, ker suša je slraSna. Listje na drevju se suši in tudi grozdje. Ceravno je tako grozovita suša, se zaslepljeno ljudstvo ne spomni Boga, ampak so še v nedeljo, dne 6. avgusta priredili ples na Socerbu. Politične oblasti ne storijo nič, a duhovnik je brez orožja, od tod tužna Istra. Du.hovnikova beseda je glas vpijofiega v puiŠčavi. Plešejo javno na trgu pred cerkvijo, in to gleda vlada mirnim okom. Plesati zaSnejo ob 4. uri popoldne v najveBji vrofjini. Politična oblast bo sprevidela še-le takrat to divje počenjanje pokvariene mladine obojega spola, ko bo odprla knjigo o statistiki nezakonskih otrok". Upati je, da se bodo za te tužne razmere potegnili naši istrski poslanoi, ker drugače ta tužni istrski narod morajno in materijelno propade..