ZDor-g-g-a. izćLo^jgt T7" TrstUL, 2Q_ noTT-errzloza, ISSB. Juri s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo ! Juri s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. Prva izdaja je bila sekvestrirana, radi članka: Opat Wr'etschko in Glantschnig-g-g-g-. Čč. gg. naročnikom vJuriu poživlja vse one lerze, kateri še niso naročnino plačali, da se vendar enkrat odločijo in plačajo, ker on potrebuje streljiva: brez denarja se ne dobi ničesa! „Juriu mora vse plačati; brezplačno dobi le konfiskacijo. Dokle gospoda naročniki, ki ste zaostali, požurite se, inače vzame Juri boben v roke, ter bo sleherno nedeljo pred cerkvijo imena nemarnih dolžnikov na glas klical iz svoje dolžne knjige. Ured. in npra?. „Jnrja11. JVRJEGnAMI KOZINA. Podjetniki železnice ne sprejmejo nobenega Furlana v delo, domačini imajo prednost, da ostanejo brez dela. Polenta se je vsled tega silno podražila. RICMANJE pri kopanji prerova so izkopali starorimski kamen, kateri dokazuje, da je bil Julius Caesar v Ricmaujib rojen , irredenta tržaška roma v tolpah tja, dokazuje, da je tu italijanska zemlja. CELJE. Opatovo kolibo z božjega groba nemške cerkve, poslali so Celjani na Dunaj v orijen-talski muzej. Opat je dobil diplom priznanja iz Kaabe v Meki. SLAP. Dolenc boleha, ljudje govore, da sline Strašansko cedi. Zdravniki imenujejo to bolezen v latinščini „morbus JcmetišJcae goriškae šolae" ter mu svetujejo preselitev v avstrijsko Nico. Dolenc se pripravlja na odhod, in Rohrman povprašuje v „Edinosti“ — jeli bi se odalo uže toliko časa prazno stanovanje na goriški kmetiški slovenski šoli bolnemu Dolencu. METLIKA. Danes obhaja vsa nemčurska svojat obletnico in čestita Kovaču, da je lani tožbo proti „Jurju“ opustil. Vsi paši in kadi pod vodstvom Laket brade poklonili so se mu, in obdarovani z raznimi redovi so se veselo vrnoli. Metlika je vsa razsvetljena, ker je mesec to stvar v svoje področje prevzel. / Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in ' | odgovorni urednik: | IVAST »©ItIJVAR ( Tisk C. Amati-ja sinov. ŠKOFJALOKA. Občinski zastop je sklenol v svoji seji, da bode naročil 2 soda klora, da se prekadi spomladi in vse poletje smrad, kateri je okoli zidanega mostu in za zidW proti Vincerju, koji skozi celo leto ptujcem v ta lepi kraj hoditi zavira. Iz bojišča NIŠ naš kralj Milan vedel se je prav junaško, obrnol se tako spretno, da je desno krilo srbske vojske za sabo potegnol. Vse bulgarske čete so razpršene, knez Aleksander vjet finis JBulgariae! SOFIJA. Srbska armada je kazala našej podplate, misleč, da se hočejo Bolgari učiti potplato-logije mej tem so pa Bulgari učili Srbe hrbto-mlatije. DUNAJ. Meh, s katerem se je pri grofu Kal-noki na jug pihalo, je počil, palača na „Balplacuu se je stresla, vsa okna so popokala, iz severa brije mrzel veter — —. Čudne misli ali čebulni cvet V Tolminu in v Cirknem imajo čudne misli ! V prvem kraju menijo, da mora biti župan po božjih in svetnih postavah vsakako zadolžen slavo-hlepnež, ki ima sicer lep trebušček, a v glavi slamo in všabnost! V Cerknem pa menijo, da more le krivi, kruljev podobar uredovati županijske stvari! Prav imata oba trga! Prvi bo s časom poplačal svoj dolg (morda ko bo sijal denar ante-krist) in bode z novim premoženjem podpiral tamošnja narodna društva, drugi bode najbrže voljen ob novem letu pri ondošnji čitalnici za denarničarja iu boste videli — vsak teden bodo veselice! Vedite, da sta oba narodnjaka z dušo in telesom ! Slava jima ! Dr. Bizzaro in pa učeni prot. Majonika sta se pravdala. Zmagal je, kakor navadno — večji! Majo-(r)-nika. Prof. Majonika je namreč pravi velikan med goriškimi profesorji! — Bliža se sv. Andrej ! Pa letos se bede god njegov, menim vsaj^v jedni vasi manj praznoval, kakor druga leta ! St. Andrež pri Gorici ga ne bode praznoval najbrže, ker je, kakor se zdi ravno radi tega izpremenil svoje pravo ime v meni ne poznani Štandrež. K takemu napredku častitam najprvo gospodu učiielju in žnjim vsim njegovim somišlje-njikom ! Grče Nek Pipan sodar, doma iz Krasa, bivajoč v Trstu, ima za vratom cikorjaško grčo take velikosti, da se mu jo še s sekiro ne odbije. Pa grča ga tako srbi, da se vedno praska, in iz nje cikorja leto Strela udrl iz višine, izdajalca domovine ! Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnah v v Trstu in pri g. Preselnu v Gorici po 10 soldov. Rad zabavlja proti Nabergoju, Slovencem itd. Po njegovih žilah teče čista italjanska kri, le v grči za vratom je še nekoliko slovenske sokrvice. Po obrazu se pozna, da mora biti pravi Lah ! Ko se bosta z Jurjem srečala, odpravil mu bode grčo s puško, honorara ne zahteva. iaitt Masa Mitije slovenste pesnite Mrzi mi baš do totib mladih pesnikov, ki pišejo take neumnosti. Tako eden poje : ,,Rib’ce po jezeru plavajo, GJav’ce pa venkaj mold; Mene po ljubici dražijo, Moja pa nikdar ne bo.“ Prvič naj bi se toti pesnik bolj pridno učil Janežičeve slovenske slovnice, potem bo vedel, da se le končnica „ejoa skrči v „6“, „ijo“ pa v „e“. Tedaj „molijo1- — „mol4“, ne pa „mol6“. Drugič ne vem, kaj imajo ribice s tem opravit, če njega po ljubici dražijo ? Ali mar misli, da bi ga ne dražili, ko bi ribice ne plavale po jezeru ? Vidi se, da so pesniki vsi nekoliko prismojeni! Pravi spet drugi pesnik : „Kje je tista deklica ? V vrtu je sedela, Rožice je trgala, Pesmice je pela.“ Prvič je nemogoče, da bi „sedela“ in ob enem „rožice trgala11. Če hoče rožice trgati, mora hoditi po vrtu, ker rože ne rastejo vse na enem kupu. Drugič je pa smešno prašati „kje je tista deklica ?“ Nobena deklica ne more noč in dan na vrtu ostati; morda so jo v kuhinjo poklicali, ali pa so jo poslali v mesto po laškega olja; ali pa je šla k šivilji, da jej pomeri novo obleko. Zakaj je tedaj toti mladi pesnik toliko radoveden, kje je tista deklica ? Namesto da zlaga zaljubljene pesmi, naj bi rajši spisal poštno nakaznico in poslal 55 kr. za „Jurjev Koledar1', ki je ravno zdaj dotiskan. Smeh me posili, če berem pri drugem pesniku: „Iz mojih ran te pesmi mi cvetijo, S solzami svetlimi so namočene, Neiztrpljiva bol jih kviško žene, Temnejše misli jih od tal podijo." Kdaj se je še slišalo, da bi pesmi „cvetele" ? Kdo je še videl rano, iz ktero bi cvetela kaka roža, ali pa še celo kaka pesen ? Kakšne so tiste pesni, ki jih „temnejše misli od tal podijo" ? Ali ni tak pesnik zrel za blaznico ? Naj bi slavna policija rajši zaprla takega pesnika, namesto da konfiscira tega kratkočasnega „Jurja s pukšo", na kterega se pa vsak lahko naroči, posebno zdaj, ko se bliža novo leto. S tem vas lepo pozdravlja Martin Klobasa. Juri potuje Namenjen sem bil v Brda preko Loenika. Tu zagledam velike plakate na voglih nabite, in na njih zapisano: „Gran balio nella sala Marega a Lucinico“ „Chi non e italiano, non beve un fico“ ; „Proibito e ai mostri di schiavi 1’ ingresso1' „A quei di puro sangue e permesso 1’ accesso.“ II Proprietario del B6tel e della sala. To bo že kaj si mislim, privežem toraj svoj balon na vrh turna sv. Jurija mojega patrona, stopim v vas, ter korakam iz dolenjega konca vasi, proti gorenjemu — tako se zovejo ulice v laškem ? ! Ločniku — v Maregovo krčmo, ki je vis-a-vis farovža. Še le zdaj sem zvedel, da Mareja vulgo Tomiz ima le v „štant“ hišo in lopo za ples od grofa Attems-a Podgorskega. Dobil sem sicer pol litra grofovskega vina, ker sem se zlagal, da mi je zibelka tekla onkraj Judri-ja in, da sem Italijan, in se zmuznem v kotiček. Bes, da imam železno dušo, ali kmalo bi se tresel strabu. Vstopijo se rogovileži z grozovitnim rujovenjem pred lopo, otroci in babe s hripavim glasom se derejo: Evviva vsi, ki nam pomagajo, Sclavom sapo zapreti in slovensko šolo zadušiti ! Evviva il Ščiefin Peršolja mestri di Roveredo, il so pari jara Briz, ma il fi je dei nestris. Evviva Carlo Venuti, evviva il Zanon podestat, evviva Pepi Tomiz! Evviva 1’ union di Gurizza! M . . . a ai Zirillos ! Ne zastopim veliko laščine, zlasti takšno žlo-budro, kakor se govori v Ločniku, ne, vendar sem vjel nekoliko besed in ex contextu zapopadel, zakaj da se druhal huduje, in preklinja, kakor da bi orehe klatila. Njihovi prvi sosedje Mošarji, Šlovren-čani i drugi Lahi Ločuikarje s sclavi pitajo, ter običajno jim pravijo „I sclafs di Lucinis." Ta psovka jih jezi, da žolc in strup plujejo. Šum se poleže, vrišč potihne, kar nekdo, ne vem, kakšno mu je ime, ponosno in možko za besedo prime, ter reče: 1. „Že misliti, da nismo mi Ločnikarji Lahi puro sangue, je greh, ki ne bo odpuščen ne na tem, ne na onem svetu, nas pa očrniti pred svetom cul „i sclafs di Lucinis“, je krivica, ki v nebo za maščevanje vpije, in ki neznano žali našo „nazionalita italiana.“ Gorje vsem, ki si bodo pre-drznili nas sramotiti trde, da nismo Lahi, ma sclavi.“ 2. „Protestiramo proti nečasti, ki se nam godi, ker gli schiavi fanatici pišejo naš laški Lucinico za Ločnik. Lucinico naj bo, kakor se Italijanom spo-dobi. Naši pradedje Breganti, Bressani i. d. so bili italijani prvi iz „Bergamo11 — drugi iz „Brescie" — in taljani hočemo živeti in umreti tudi mi.“ 3. Dokazati se ima urbi & orbi laški značaj laške vasi Lucinico. Nam sicer ulice kompromitirajo, toda storimo z imeni tabula rasa. „Gorenji konec" naj bo odsihmal: „Via Mazzini11, dolenji konec „Via Garibaldi^. Il Breg „Via Dante11. Il Potok : „ Via AriosUV. Il Klanec ,, Via Torquato Tasso11. Cesta pred cerkvijo ne več cesta, ampak „Piazza Vittorio Emanuele", od „Štirne'1 naprej do mirodvora „Via Favetti", la steza: „Via Cavour". Podbrdo „Borgo d' Italia". Gradiškuta „Castelletto". Bravo, bravo! Viva noi, che siamo noi!“ 4. „Napraviti se ima prošnja, da bi se zbrisala iz starih pisem in zemljiških knjig, in pozabljivosti izročila imena, ki morebiti niso della lingua di Dante o di Petrarca, kakor so : Us dolinzis, il bobougrob, la buhta, il podloc, lis bratinis, il son-gnich etc. Po tem se bo nam verjelo a prima vista, da smo di provenienza italiana." 5. „Tudi rojstna imena moramo predrugačiti, da ne bo nihče več dvomil nad našo nazionalitk italiana, postavim laška imena 1 Cooss ? naj bo odsihmal 2 Metveisig? „Orsetto", 3 Persig? „Perso o Perziti", 4 Bosig ? „Cornetto", 5 Tri-busson ? Panzera, Panzon, 6 Zottig ? „Zottico" in ne več il „Serilo di Sirov" (Ciril Cerovski). Še le zdaj bode svet spoznal, zdaj ko ne bo več „scla-varskih" imen v Lucinico, bode ves svet rekel, da smo Ločnikarji di sangue puro non mescolato, da nas je taljanska mati s taljanskem mlekom dojila, in da so naši prednamci luč sveta zagledali ne! regno beatissimo, nostra patria, e patria dei nostri Gioberti, Vincenzi di Filicaja, Prati, Monti, Rossetti, Silvu Pellici, Ugi Foscoli, Guadagnoli, Tommasi Grossi, Giac. Leopardi ecc. ecc. Še drugih reči si je Juri zapomnil, toda o pri-ložnem času kaj več od finih glavic „dei sclafs di Lucinis" no — pardon — Italijanov di „Ločnik“, italiani peraltro per grazia del Venuti, Paternolli del Bric di Roveredon e compagnia bella. Juri poje o županu Jožetu v Lokvi L Naš župan Jože, to je mož! Kje tacega dobil mi boš? Le glej: kak ljubko se smeji In zadovoljno se reži ! 2. Kakč lepo mu pač stoje Ti čevlji, hlače irhaste ! Klobuk nekoliko na stran, Zares, to „zavber11 je župan! 3. On sicer ni mi učenjak ; Cernu bi tudi nam bU tak „ — Ne brati, pisati ne zna, Za silo ime le začečka ! 4. No, v „rajtengah" je bolji že, To lehko Ričevec pove, Pri kterem vrli naš župan Kelndri slednji semnja dan. 5. Čemii bi tudi bil pism&r, Dovolj, da dober je čevljar-, Za drugo tajnik poskrbi In čn, ki svete mu deli !. 6. Če kam mu iti je nalog, Na pot mi ide brzonog, O, konja ni mu treba ne, Ker čvrste še im^ n°gk! 7, Ko pride pa Gospodov dan V gostilni naš, sedi žup&p/ Ter z vinom srce si vedri, Z vaščani modro govori. 8. Tedaj pa priliko imaš, Da se z veljahom teni spoznas , Nad tabo se ne bo jezil, Ce kakošno bi zasolil! 9. A vender prosim prav lepo, Ne misli slabo naj nikdo ! Naš Jože ugnati — to ve Bog -Gospoda znade v — kozji rog!.. 10. On dan je hud mi bil ropot, Ko cesaričin bil je god : Učitelj htel je orgijati, Mladina šolska pevati. n. A naš župan, crkven ključar, Preprečil bil je to-le stvar, Rekoč: „Tega ne dovolim, Za godbo, petje poskrbim 1“ 12, Domači pevci peli so, Al prav zaprav grmeli so, A Brejce orgljal je lepo, Da Hđnisch bi ne bil tako! 13. Naš župan pa roke je mel Ter zmagoslavja bil vesel, ,Šulmajster“ meni ni bil kos, Podkadil njemu sem pod nos! 14. A brigalo ni Jožeta, Da „kasa" se je zmanjšala, Ker dobil tolar je orgljar. Pol litra vina vsak pesmar! 15. Zdaj reci kdo, da ni to mož ! Kje tacega dobil mi boš ? — Izražam željo, da na vek Županil bi nam — Jože Flek. Sršen. Nekaj kislih otepek in lesnik katere stresa: Narodni goriški pohajač. (Konec). XXVIII. Na Vogrskem v Goriški okolici je neka ISletna deklina prinesla na svet ,,sad“ prve ne zapovedane ljubezni. Ker se je pa jako zbala, da bi to ne izvedeli ljudje, je ona ta „sad“ skrivno povila in pri tem, ne vem kako, mu dihanje ukratila, ter hotela ž njega napraviti „konservo" z namenom, da bi bila na stara leta, ta „sad“ vedno pred očmi imela. Dela ga je v za to napravljeno škatljico, ter vse zaklenila v škrinjo v svoji spalni sobi. Ko je pa nageljnov duh vdaril sosedom pod nos, so to, hu-dobniki, ovadili nekim gospodom v Gorici, kateri so pa brž prišli na nje dom, vzeli ji „dišeči sad“ iz škrinje ter ga razrezali in tako s tem, ubogi deklini, ves namen pokvarili. Hudobni ljudje pa pravijo, da bo morala zdaj študirati v Goriški pripravnici pri svetem Antonu, da se tam pripravi za kakšno žensko — univerzo. XXIX. Pri nevernem, pardon, svetem Tomažu pri Ajdovščini so imeli, kar ni davno tega, sveto birmo. Jaz in moja Ksantipa sva šla omenjenega dne i tja. Ko prideva v vas, videlo se je vse polno samih slovenskih trobojnic. „Tako je prav !“ rekla je moja Ksantipa, „tukajšnji župan mora biti pravcati f>aw-slavist; kaj pa tukajšnji gosp. duhovnik? kajti tu ni videti niti ene cesarske črno-rumene, niti ene deželne belo-rudeče zastave !“ Nekdo mi je pravil, da se je goriški vladika jako jezil, radi te nepremišljenosti. Nasledki tržaške Cikorje s. Š is 1^2 g -S -2 « £ '-5 —'§ '5 k H •£?-§ ” ‘S? -S o ^ ® o -is- c3 ^ “-S II crl S S 1 '£-2 2.« .. esa c« *r: r—. o o r ? a .S 3 bJD.— 'o ^ -t-2 CU O o ••5' S, § I 3 o o S5 ° .£ = -S e ;=? 3s 3 S M 60 S S § S — | r« T3 ^2 u . Islsl ►co £ g ^ « .Nšr .„m - g-s-i š ° rs a itti i « o ° = •S,'5 3 >'g ! ! § .5 S 3 "g is-š! DOPISA Iz Borovnice 17. novem. Predragi Juri! Prosim Te, da prideš k nam s svojo ostro nabito puško, zagotovim Te, da se bode dobro streljalo ! Tu, pri nas imamo zver, ki se posebno nad otroke spravlja, te ona lasa, uha, pretepa, ob tla meče, brezi pokrivala krvave domu goni i Bog si ga vedi, kaj še vse ž njimi počenja. To zver imenujemo pri nas „Kešjarkdop".*) menda je prišlo to ime od nem-škege Hirš; kako pa bodeš Ti, dragi mi Juri, imenoval to zver, ako jo ustreliš — ne vem, da se pa za dobro ime že naprej pripraviš, hočem Ti malo jo opisati, evo popis: Rasti je velike, života krepkega, ponosno hodi, v jedi čuda zbirčna, ob eni strani že obstreljena, videti je tudi jako bistroumna, zadnje dokazuje to, da se je strel iz naših domačih pušk ne prime, **) čulo se je že razleganje glasu te zveri, kar smo nekteri dobro razumeli to je : da zna bolje kvakati kod č. g. profesorji, ki so z odliko napravili izpit na univerzi v Beči! ***) Ker nam pa ta zver že nekako preseda, dasi prav si vedno išče novega brloga, vendar menda to zimo še se od nas ne loči, zato ponavljam prošnjo, dragi Juri, da prideš i streljaš brez milosti v to zverjad; ako jo ubiješ, napravimo iz nje kosilo vsim lasanim, uhanim, itd. Do tedaj, da prideš, pripravi se za dobro streljivo. Ptuj, dne 13. novem. t. 1. (Izvrstna ptujska „Feuenvehr- in Gesangs- Verein!“) Pri izvrstnem *) To je res čudna zver; v narovoslovju se ne nahaja, spada pa vender mej mesožree, po nje popisu, morda celo žganje pije. Juri. (Po Pokorny-ju in Lessoni, taka zver spada v vrsto „hijen". Stavec.) **) Prokleto debelo kožo mora imeti; a Juri ima krogljo i za Notosoga. *“) Tedaj „Cicero11 v mikrobnem stilu. Stavec. ptujskem „Feuerwehr-Verein-u“, so namreč sami taki „judeži“, pri katerih „Bindischer“ ni nič, in ti se k bogatcem prištevajo, ali toliko nimajo, da bi si kako kljuse pripravili, katero bi jim njihov „Schiebkarren“, k ognju zavleklo. — Kedar kje gori, iščejo po celem mestu fijakerjev, če pa nobeden noče paljati, pa jim je v sili dober vsak slovenski kmetič, kateri se v mesto pripelje. Včasih se komaj dajo pripraviti, če jim pod nosom gori, ali pa če uže je njihov gold ves žareč od suhote. Ravno taki junaci so ptujski pevci; — skoraj sami stari čevljarji z debelem salom. Cela kompanija ima 15 komadov, namreč dva taka, ki po mačje, dva po pasje, drugih ll pa, ki oslovski „Schusterbas" znajo. Vsi ti, kakor se jim pravi „Bremer Musikan-teri‘ so se zmotili zadnji mesec enkrat *) v mesto Gradec na .,Wettgesang'1. Tukaj so se tako odlikovali, da so za premijo jedni usnjate, lončarske medalje dobili. Res, junaki svoje dobe! Vicefrajtar. Mice Oodrnjal Oblast tolci po'irredenti^Verzoti in Litroviču ! Pa je tudi tolkla, oba sta bila pri birmi, pa ne pri svetej — ampak klofutovi. Vražja cikorja, Verbič v Skednji, čeravno star, jo pomlati cel polovnik na dan, zato je pa tudi fina glava. Lansko leto je šel v Trst cikorjo „fasat“. Juri mu je pa konja doma vstrelil. Pa zakaj mu je konja ubil ? si boste mislili, zato ker je tudi konja učil cikorjo zobat, pa komaj se je je naučil, pa je krepak Vse je sprijeno po okolici, oblast in obrca! v nedeljo šel sem k Sv. Ivanu, pa kaj sem zapazil ? v neki podrti bajti pri Triperju, bila je cela židovska šola, neki škripači so cvilili na „sali“ fantje in dekleta pa so plesali, kar po cigansko. Oblast, kaj ni nič več možev'pri Sv. Ivanu? da bi odpravili tisti ostudni ples. Obrca ! kaj pa policija — ali ne bo še od-vrnola tisto druhal, ki se tam zbira in pleše. Ko sem bil jaz še fant, obrnili smo se pošteno v „sagri“ z domačimi dekleti ; pa smo eno pošteno zapeli, zdaj pa je huje, ko pri divjakih, vse smeti se pri triparju skupaj zbero ! oblast jih udari, uže napis Bailo popolare, kaže kaj se v sčabatoli godi, kdaj so pa okoličani imeli kak balio popolare obrca — nikoli! Fantje in dekleta — dandanes prokleto malo obetajo — gredo na balio popolare in tu se okužijo od laške šare. Juri! o Juri! pridi s tvojo risanco in poderi do tal barako, v kateri se nam slovenska mladina kvari, ako ne pokličem ruske nihiliste, da jo raspršijo; obrca! Vinko-tu Jože je prav vesel, Kar je domu prišel; Prepeva vesele — Vedno pesmice te: Vinko naj le gasi Z Štajercem žejo si, Mora ga „nafo“ spit, Ako vesel če bit. Jaz ga le glaž’k al dva, Uže mi „korajžo11 da; Odmevajo pesmice Iz doline u gore. •) 10. avgusta t. 1. Vipavec sladak je, Vinko to dobro ve, Večkrat ogrel je že Mu njega je srce. Štajerca Vinko pij, Jože ga vošči ti! Vipavca k’ spomniš se Se ti sline cede! * * * Lokavčani, Podčavenci, Veseli fantje saj smo vsi! Vesele pesmi pojemo, Ko rujno vince pijemo! Cez Čaven sever nas vedri, Smo trdni vsi Lokavčani; Za delo pa smo pridnih rok: Za kopat al’ za vzdignit čok. Za narod svoj smo vneti vsi, Slovenci smo Lokavčani! Za carja, dom pripravljeni Živenje dati ino kri. Ne straš’mo se sovražnika Nasprotnika slovenskega; Desnica naša krepka je, Premaga vse sovražnike! * Te in take Jože poje, Ko glažek ga pod kapo ’ma, Vedno brije burke svoje Tud’ če ne pije Štajerca, Tržaško kmetiško društvo in njega strokovnjaki Odbor in udje tega društva J hočejo okoličane kmetijstva učiti, pa še sami nemajo pojma o tem, Juri stavi svojo puško, da tržažki gospodje kmetijskega društva, ne ločijo ječmena od pšenice, in niti krave od vola. Gospod: Vidi, vidi! kako živino znamo izrejati, moj vol ,,Matuz“ je dobil venec in svetinjo. Gospa: Svetinja pa tebi najbolj pristoja, le na vrat si jo natakni; vol začne gospodu roko lizati, on reče na to gospi,_ vidiš, kako me pozna ! ft?? *" m-- Ona : Da, da, pregovor pravi „gliha'se'vkup štrika.11 Gospod: Vidiš ženica, ti sta pa zopet naši kravi „Stupida*' in „Makaka11; slišiš, kako mukata ? Gospa: O! — da, da, pozdravljata te! Ti svojimi mislimi združujeta se s tvojimi. Gospod: Debeli sta, Bog si ga vedi, kaj jesta, ječmen ali fižol ?------------------ <3-xajn.a/t£t Razstava rudečih nosov bode menda velik tržni dan sv. Andreja v Gorici. Razstava bode na velikem sočivnem trgu, kjer se vaga krompir. Kdor si želi ogledati, najrudeči nos gorskega čuka, naj pride isti dan zjutraj na omenjeni prostor in sicer brez plačno. Opomba: Ako bode vreme mrzlo, bode nos višnjev, ako bode gorko, bode nos rudeč, kakor grgarska kri. Dva komada Iz „Hudičeve besede pri S kronali v Gorici“ n. Lord Bulo v Gorici. (Govori o nosovih; spis. Frankoslav; govoril Ipsilonovič.) „Gospoda! Vajenim slišati razprave visokih predmetov, n. pr. kedaj Saturn trči v zemljo itd., zdela se Vam bode ta moja zadača premalenkostna. Temu pa ni tako. Nos ima zgodovino. Da ni JEva vlekla Adama za nos, živel bil bi še danes in nam pojasnil marsikaj, denimo 19. paragraf. O Adame l Da nisi bil tako sramotno za nos vlečen, doživel bil bi presrečno 19. stoletje, v kterem cvete pravica in se med in mleko cedi! Od Herodota do Schlosserja, v vseh časih so bili vladarji in podaniki vlečeni za nos. Drug dru-zega je vlačil. Nektere ženske (bolj rahle) pa ne vlačijo, one le vodijo svoje može za nos. Odtod dolgi nosovi, slavna gospoda! Skoraj bi tukaj posegnil, ker me je še nekaj Grka, v nosovsko krasoto. Popisal bi a la Haufjf krasne bele ženske nosiče, ki so lepi, ah, tako lepi, da bi se človek pred njimi v navdušenja mogočnem ognji kar raztopil kakti maslo. (Mladina na desnej zaploska in: Živio!) . . Da je imel Sokrat zavihan nos, to vem, ali kakošen da je bil Ksantipin, to ni zgodovinski dognano ; Ksantipi po krivici, kot nav-zdorljivka toliko razopitej in počrnjenej. Zaista, o moja gospoda, svet vendar le preveč črnote trati, n. pr. mnogi dolgi jeziki in pisatelji! Vendar tu ne gre za nosovo krasoto, ampak marveč za njegovo korist in imenitnost (Levica: Čujte, čujte!) Bus ima prislovico: Kdor je moder, prinese z nosom prinos (dar). Evo, nos! Predmorja Slovenci nosove zovo, n. pr. nos dobrega upanja. Pravi se nadalje: Ta ima dober nos, denimo, kakov kandidat za državno poslanstvo; ker voha oddaleč desetak ali ministerski stol. Ali zopet: Ta je klobaso zavohal, itd. Posegnimo nekoliko v etno-grafično stran! Afgani nezvestim ženicam, Črnogorci pa Turkom nosove režejo : prvi, da nezvest-nicam najlepši kras odtegnejo (to bi bilo posneme vredno tudi v Evropi); drugi, da pri bivoakovanji z nosovi pobite Turke odštejejo. V obeh slučajih je nos imeniten, v drugem služi nos celo za prenos : on je namreč neka sinekdoha (pars pro toto). V Kongi (v Afriki) kraljica kandidata na volišči volivci preje za nos vlačijo iu mu vsega očitajo, s sleparjem itd. ga pitajo, potem ga še le enoglasno izvole in poljubijo. Tudi pri nas biva nekaj enacega. Marsikteriga zasluženega umetnika, dokler živi; svet za nos vlači, grdi in tepta ; komaj pa mož iz živenja norčevskega odra odstopi, vse vzdihuje: „Oh, šel je! Blaga duša! Ne, tacega ni bilo in ne bo več!“ Mož dobi spomenik. Prečudno osodo ima nos ! Gospoda, ne bom se tukaj mudil, le pridenem naj, da si divjaki, osobito Novobritanci s strelicami in Papue z obročki nosove zaljšajo. Napoleon I. je čislal zdatne nosove. Taki ljudje, dejal je, so za hitro, jahanje najsposobnejši. *) Globokomisleci, to je znano, kaj na glas dišejo. A tako dihanje, žali, od dne do dne redkejše postaja. Tudi so pesniki navadno z dolgimi nosovi obdarovani, pri čemur pa ni dognano, je li dolžina naravna, to je prvotna, ali umetna in empirična, če se pomisli, da svet danes pesnike norce imenuje, ti pa svet zopet k norcem prištevajo. Vendar ni vsak dolg nos merilo za pesniško veljavo; kajti drugače bilo bi nam n. pr. marsikaterega diplomata prištevati k pesnikom, ki, denimo, od ktere konference dolg nos domu prinese, ali pa raarsikterega vpreženega oslička, ki poleg dveh rožičkov po vrhu še dolg nos dobi od svoje ženice. Prišel je mož k zdravniku in mu potožil, da mu je nos čez noč dolg zrastel. „To je nekaj — povzame zdravnik — a ni še nevarno. Pridite, kedar vam še rožička zrasteta, ki ne izostaneta.“ (Veselost v zboru.) Prehajam na drugo točko, na rudečoto nosov in njih velekoristnost. V tem podpiraj me Lord Bido v Gorici. Lejte ga, kako ves dan presedi pred kavano : Caffe Imperial! Rodil se je na ceken-gruih ; a ker ima tako bogat bakren (kufrov) rudnik v nosu in muštace, sramuje se slovenščine. Slavna gospoda, ker sem vnet državljan, in so mi sosebno iz lastne skušnje denarne krize dobro *) Za „kase“, „kasetice'1 itd. društtv, zadrug itd., ki puščajo na vseh štirih glavnih vetrovih, ni boljega leka nego je dolgi nos. Glej, rabi ben Jehudo in njega rod! Jari. ( mane, priobčim naj svojo najnovejšo znajdbo. Znano je, da vladam že bakra primanjkuje za peneze. Stvar je nevarniša, nego je videz, in premišljeval sem, kako pomoči; a — da resnico izpovem — še le goriški Lordo Balo s svojim rudečim in mogočnim nosom, kojega je iz vrčkov, ^osobito pa iz steklenic vzredil in iz zelenega volka, kojega rabi proti slovenščini, meje napotil. Ta zabuhli Golija, toda pst! Slavna gospoda, da se da baker iz okisov od-kisit (samočist se tudi nahaja), ker se spaja s ki-slecem, to je znano; a, da se more iz nosov odločiti, to, gospoda, je moja iznajdba. Vendar nisem ošaben, napotil me je kislec sam, kejega je največ na svetu (na tej pikici zemlji!) Zapazil sem, namreč, da so posestniki rudečih nosov strašno dolgočasni kislbvti. Ta kislec in rudečota nosov daje — tako sem sklepal ■—• bakrov okisec ali rudeči bakrovec. Na poti, in dalje! (Lord Bulo mi je bil vedno pred očmi. *) Trdno ko severna zvezda stoji, da je v rudečih nosih baker, kojega so naši predniki preje poznali nego železo. Ker je tako, tudi jasno je, da ima vlada pravico do rudečih nosov, na pr. kakor do tabaka. Sme jih porezati, kder jih najde. *) In, bogme, odkar krožijo, nektera vina in piva po svetu, imela ho vlada obilo žetev. Vlada naj uvede neko novačenje rudečih nosov. Lord Bulo v Gorici, ne vteče, dokler stoji „Caffe Imperial“ Cehen nosa rudečega nosa ima neko privlačnost — na neke žrtve slovenske. Posestniki rudečih nosov so naprošeni prinesti svoje nosove na domovinin altar, da ne bo nepotrebne lovje. Sladko je umreti za domovino. Mucij levičar si je odžgal roko, tisoč druzih je umrlo za njo. Nos hitro zaraste. N. pr. če knjigo slovensko založiš: nos; če se oženiš, bržkone, precej nos. Ako verjameš komu, nos; če si odkrit: si norec z dolfjim nosom. O gospoda, kamor se človek obrne, dobi, ako ga je tudi zgubil, zdajci nov nos. Nikakršne ni toraj dvombe, da ne bi tudi rudečniki dobili nov in lepši nos. Slavna gospoda, da je Lord Bulo tukaj (pa ga m) zahvalil bi se mu za rudeči nos, sicer pa zagrmel vanj: Quousque tandem, vi Brici, ki se z italijanščino toliko bavite po — sodijščih. Slovencev Bog, čuva naše strehe in polja. Slovenščina, bik Lord Bido! je jezik mogočen, kakor nemški. Ciril bodi ti dokaz. Tako bi slavna gospoda, dejal renegatom . . . . ! (Hudič zavpije : Živio! in vsi za njim.) Smešitica Bila je pri goriški okrožni sodniji zapuščna obravnava po ranjkem N. Obravnavo je po navadi vodil sodnik, navadna pokvara na duši, ker jezika strank ni poznal, katerim se naši Slovenci uže za hrbtom smejo. Nekemu sodediču je bila odločena krava breja; sodnik nevedoč, kaj pomeni beseda breja, obrne se na velecenjenega starčka Zorna, po furlansko: Sior Antoni! se ul di per sklat breja ? C. gosp. Z. odgovori pravilno — žagama. Na to vbija, stokrat ponavljaje dediču, da njemu tiče ena krava in žagama. Za danes je komične obravnave končana razsodba: ga pridite enega druga dan! mrmraje potem na tihem : che stupida gente gnesti schiavi! *) Isti razlog velja v Grnigori. Juri. 2ST scaxi.SLXi.ilo Pesni zložil Vinko Gregorič (Podkraškogorski) se dobijo pri spisatelju v Prvačini po znižanej ceni, namreč 12 iztiskov za dva gold. Iranko, ali iztisk po 20 nov. s poštnino vred. Vdobijo se tudi v Gorici pri knjigotržcih Wokulat-u in Goppag-u zvezek po 20. nov. (Kdor vzame 12 iztiskov, dobi jih za 2 goldinarja.) Agencija za posredovanje služeb in stanovanj E. GEROMINI-JA priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi pogodbami. 24—23 Piazza Ponterosso N.ro 2,1, nadstropje._ Hiša na prodaj v Trstu Hiša v via Media, št. 359 proda se iz proste roke. Hiša je na štiri nadstropija; pri tleh sta dve štacuni in poleg teh 25 stanovanj. Hiša stoji v dobro obljudeni ulici, v kateri je več fabrik; ima vodo v hiši ter je še nova. Kdor hoče priliko porabiti in, kaj več o tem zvedeti, naj se oglasi pri uredništvu u Jur ja s pušo11. (6--3) Optične in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljive baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdeno strelo vršeno bode točno in v [sghg^j] aparate — kakor vsako- napravo, stroje, stalne pljfcf1) za hiše in zdravnike iz- osobito priporoči eerk-yS*5jj!L šč. duhovščini svoje naj- mjMk vode. Ysako naročilo iz- najkrajšem času. 24—17 Trst, Via S. Lazzaro N. 2020. iMMfgSMiiifiiiiiliaM Najsolidneja tiskarna p v Trstu §1 C. AMAT-JA sinov Via della Zonta št. 7. HIŠA V H A JEM daje se, štv. 55. obstoječa v Ricmanjih iz 7 soh, 2 kuhinj, kleti, hleva in drugih potreb; katera stoji uprav na najlepšem kraju. Podjetnikom pri građenju železnice, najbolj bi ugajala. Oglasiti se je pri Petru Kuretu štv. 55 Ricmanje p. Katinara. Trst. Priporoči se slavnemu p n. občinstvu za vsakovrstna tiskarska dela. Preskrbljena z modernimi črkami in najnovejšimi tiskarskimi stroji; izvršuje vsa dela prav ukusno po nizkej ceni Prodaja vsakovrstnih tiskanic tudi za cerkveno in trgovinsko rabo. Vsako delo na deželo bodi si za veselice, plakate, vabila, v raznih jezikih izvrši točno in ukusno. Filijali 7 Trstu c. Ir. priT. avstrijs. Mkmk za trgovino in obrt. Novci za vplačila v bankah 4-dnevni odkaz 3'l4°/o 8-dnevni odkaz Vl2°l„ 30-dnevni odkaz 33/40/o v napolcondorih 30-dnevni odkaz 30/n 3-mesečni odkaz 3l/4°/0 (24—23) 6-mesečni odkaz Okrožni otdel v bankah kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Beko. Nadalje Zagreb, Arad, Grae, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Salcburg brez troškov.i Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčenje kuponov pri '/80/0 provizije. Z Provizija na \Varrante, uveti na sporah zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu VaVo provizijo za 3 mesece. Na efekte 6°/0 letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večjo vsote glasom posebnega sporazumljenja. V TESTU, 1. junija 1385. Anton Bonne krojaški mojster TRST — Piazza S. Caterina 1 — TRST odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago najbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-12 LJUDSKA KNJIŽNICA katero izdaja „Leonova tiskarna4* v Mariboru v snopičih po 6 kr. priporoča se sama po sebi Slovencem. V nobeni hiši po vsej Sloveniji ne bi smelo manjkati te knjižnice, ki obsega toliko zabavnega berila v lepih povestih. Slovenci sezite po nji! Dobro znana solarija Josipa Seleša d. e 11’ _A_cq.-u.ed.otto«: ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruli — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »okceti« itd. V novi prodajal-nici frisnega sadja Via S. Giovanni, prodaja izvrstne ,pomidoro‘ krompir pavova peresa Vsak dan prevzame naročila zv odpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 kilgr. dalje po primernej ceni. Ambalaža in od-pošiljatov sta prosti stroškov. M i ii Trst-Grac. Filijalka v ulici Nuova in na no-H vemu Acquedottu.| . s Us § > 5 3 o 6 CD POZOR PROTI PONAREJENJU lek •s K odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških. Dosežni uspeh: vsakoršna nerazpoložnost, neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (hemoroide), povračljive mrzlice, vodenica, pronica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. NB. Pozor proti ponarejenju ! Da bi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim izdelovateij vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. T-^T-omica,:-Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu: Via S. Lazzaro 1. j Ed ro *• 5 6 li i nmarsavNOd nosa nozoi f 3 } I i I Q 0 Begriindot von Otto von Corvin unđ Fr. W. Held. Zucitc gamlicli urngesrbeitete Auflage. Mit 2500 AbMldungen, |o 90 Tontafeln, 19 Karten ete. © Zu beziehen in 4 Ausgaben: 1. In 142 Lieferungen a 50 Pf. 2. In 24 Abteilungen h 3 Jč 3. In 8 Banden geheftet Ji 69. 50. 4. In 8 Banden eleg. gebunden82.© KT Prospekte vverden uberalltiin gratis umi portofrei gesandt. Tfcfl qS Bestellungen auf das AVerk notimen entgegen allo Bnchhandlungen sowio auch die Verlagsbuehhandlung-. Leipzig- .© Berlin' <3i i « v ar c Z a v > ~ o r = 3 3 ta S ■e ii e s s s « e s« ■ S f s Ph •s i § «.s I s 11 § i S „s § O o -£ 3 . co ji = • - 8 iž = = = a 03 M g g) •« CŽ M ® S g V MM O O « ~ J * | ~ 3 a § © S .o s « g-š § 'H ® o -5 = e , t ‘ 5 &§ -p -S 2 5 e * 5 i 3 e « -i -7-2o ® g a g ©3 . ^ ® - « “‘»A £ «•! O — er-. MM i a, «5 52; »i s a »^g s« 5 rt ^ g »a a 3 co •*- M " O O M «3 o C3 «3 PQ U :-z* a|s QJ> ® § •« g Sš'St.'S“'SS .-c « " S, g. a - o c ~ o ^ = §,o S §,0.3 ^ s-si-crniri ) 't3 cd i-3 =3 II '|=f =!i ■Sil ° ° S !^: rl: s :•! II! 111