f Edini slovenski ^vall < T gcdinjcnžh dretah Velfn za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. fhe only Slovenian J>ai0 si® the United States g« ■ m m bmi every day czcepi šurfafs —: and Legal Holiday s— 50.000 TELEFON PUJJUfZ: 4087 OOBTLAKDT. Entered m Second-Olass Matter, September 21,1905, at the Poet Offioe at New H, Y* under the Act of Congress of March 8,1879. TELEFON PI8ABNE: 4687 OORTLANDT. NO. 167. — ŠTEV. 167. NEW YORK, TUESDAY, JULY 18, 1916. — TOREK, 18. JULIJA, 1916. VOLUME XXIV. r- ZJBTKZK XXIV, Angleži so osvojili del tretje nemške Boji z Rusi. črte. V LONDONU VLADA VELIKO VESELJE, KO PEI HAJAJO POROČILA O VELIKIH ANGLEŠKIH IN SPLOH ZAVEZNIŠKIH USPEHIH. — OSVOJILI SO 1,500 JARDOV TRETJE NEMŠKE BOJNE ČRTE. — NEMŠKI CESAR JE BAJE NA ZAHODNI FRONTI. —»NEMCI PRIPOZNAJO, DA SO ANGLEŠKI NAPA DI RESNI. — RUSKE ČETE SE BORE PRI CHAMPAGNE. — NEMCI ODBILI NAPADE PRI VERDUNU. London, Anglija, 17. julija. — Uspehi zavezniške o-fenzive so v«ak dan večji. Današnja poročila zopet naznanjajo, da so zavezniške armade napredovale na vseh frontah, kar je povzročilo med angleškim ljudstvom veliko veselje. Anglija žrtvuje vsak dan $30,000,000, toda na to zdaj še n i kdo ne pomisli. Povsod so ljudje prepričani, da se približuje konec vojne, ki bo naklonil zmago zaveznikom. Neko Reuterjevo poročilo iz Amsterdama se glasi, da je zdaj na zahodni fronti sam nemški cesar, ki obiskuje zakope, bolnišnice in deli križce ter na ta način navdušuje nemške vojake. Angleški vojni urad je popoldne izdal sledeče poročilo: — Imeli smo več važnih uspehov. Severozahodno od Bazentin-le-Petit smo obstreljevali nemške pozicije na tretji nemški bojni črti. Pozneje smo vprizorili hud napad in zavzeli 1,500 jardov tretje črte. V dotični okolici leži grozovito veliko nemških trupel, kar priča, kolikšne zgube so morali Nemci že utrpeti. Vzhpdno od Longuevala smo imeli tudi precejšen uspeh; osvojili smo izvrstno nemško pozicijo pri Waterlotu. Pri Ovillers-la-Boisselle, kjer se že od 7. julija vrše hudi bajonet ni boji, smo osvojili več nemških utrdb, pri čemer smo vjeli tudi dva sovražna častnika in 124 mož. Večina tamošnjili nemških pozicij je zdaj v naših rokah. V roke smo dobili sledeče dokumente, ki pričajo, kolikšne izgube so imeli Nemci: — Neka stotnija šestnajstega bavarskega infanterij-ske^a polka je sporočila tretjemu bataljonu istega polka: Sovražnik je pošiljal nad našo stotnijo hud ogenj, vsled česar obstoji sedaj cela stotnija iz enega častnika in dvanajst mož. Takojšnje pomoči je treba. Kar je ostalo od stotnije, je tako izčrpano, da bi v slučaju kakega sovražnega napada ne bilo mogoče vzdržati. Neka druga stotnija istega polka je sporočila šestnajstemu bavarskemu polku: — Zelo hud ogenj divja. Preostalo moštvo je tako utrujeno, da bo nemogoče vzdržati, ako se takoj ne pošlje pomoči. Drugi bataljon je sporočil tretjemu bataljonu šestnajstega bavarskega polka: — Naš bataljon je ravnokar prejel povelje od polkovnika Kunmie, da se združimo s tretjim bataljonom; in sicer v rezervni oddelek. Naš bataljon zdaj obstoji H treh častnikov in devetnajstih mož. Uradno poročilo angleškega vojnega urada, ki je bilo izdano zvečer, se glasi: — Dež in druge vremenske neugodnosti so zakrivile, da nismo mogli v bojih uspešno nadaljevati s svojimi operacijami. Na angleški fronti se ni danes dogodilo nič posebnega. Ob tej priliki naj bo še omenjeno, da smo od 1. julija riozdaj vjeli 189 častnikov in 10,799 mož. Dalje smo pa zaplenili 17 raznovrstnih havbic, 37 poljskih topov, 30 za-kopnih topov, 76 strojnih pušk in več tisoč zabojev muli i ci je. Berlin, Nemčija, 17. julija. — Nemško uradno poročilo se glasi: — Med morjem in Ancre so Angleži zelo aktivni. V Somme okraju se je tudi vršilo zelo veliko artilerijskih bojev. Bilo je več hudih sovražnih napadov, katere smo pa z malimi izjemami odbili. V teh bojih smo vjeli okoli štiristo sovražnih vojakov, med njimi štiri častnike. Pred Verdunom so Francozi že od 15. julija vprizar-jali napade, toda niso imeli nikakega uspeha. Na ostalih delih fronte se ni nič posebnega dogodilo. 15. julija je bilo dvoje sovražnih zrakoplovov v boju z našimi zrakoplovci; en sovražni aeroplan se je moral vsled velikih poškodb, ki jih je dobil v boju, spustiti na zemljo v bližini naših postojank. Paris, Francija, 17. julija. — Francosko uradno poročilo se glasi: — Na postojanke pri Champagne, ki so v rokah ruskih čet, je sovražnik vprizoril par hudih napadov, ki se i i tu pa niso posrečili Rusi so vse napade odbili in povzročili sovražniku velike izgube. Pred Verdunom je bilo več hudih bojev, toda polo- _ Vroča bitka ob oeli vzhodni fronti. — V Voliniji je baje veliko število bolgarskih vojakov. Petrograd, Rusija, 17. julija. Rusi na vsej črti dobro napredu-jepo, posebno pa v Voliniji. V zadnjih 24 urah so vjeli 13.000 mož in zaplenili veliko strojnih pušk ter vojnega materijaia. Vzhodno od Baranovičev smo vjeli veliko bolgarskih vojakov, ki se bore ob strani bavarskega princa Leopolda. Petrograd, Rusija, 17. julija. — Rusi so zavstavili nemško ofenzivno prodiranje pri Skrobovi. — Av-strijsko-nemška fronta od Lipe je prod rta, vsled česar se je morala vsa armada generala Linsin-gena umakniti. Berlin, Nemčija, 17, julija. — Kljub temu ,da se boji na vzhodnem bojišču neprestano nadaljujejo, se situacija zadnjih 24 ur ni posebno izpremenila. Na severu so vprizorili Rusi par napadov pri Rigi, katere smo pa uspešno odbili. Ob fronti bavarskega princa Leopolda vlada po-polen mir. Zapadno od Torčina so vprizorili Rusi nočni napad. Vnela se je silno vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. — Sovražnik se je moral s silnimi izgubami umakniti. Dunaj, Avstrija, 17. julija. — Poročilo avstrijskega generalnega štaba se glasi: V Bukovini smo odbili vse ruske napade zapadno in jugozapad-no od Moldave. Ruske izgube so tako velike, da se z našimi niti primerjati ne morejo. Ameriški parnik zaplenjen. London, Anglija, 17. julija. — Južno od Dragor-ja, Dansko, so neške vojne ladje zaplenile nek ameriški tovorni parnik skupno s tremi švedskimi, ki so peljali petrolej. Še več Rusov je prišlo v Francijo. Pariz, Francija, 17. julija. — V Brest, Francija, je došla šesta 'pošiljate v" ruskih čet. Poslali so jih takoj v vojaško kampo, nakar bodo sli na fronto. Pozor pošiljatelji denarja! Vriad negotovega dostavljanji pošte, U je namenjena is Amonij v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, •prejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJKE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR HE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sani orejo le samude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljate? toliko ***** da m izplača na določeni na. ■lov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi •mo sedaj v zvezi radi vojne In radi popolne sigurnosti pri pobijanju " " K 5. 10. 15. 20. 25. 30. 35. 40. 45. 50. 55. 00. 65. 70. 75. 80. 85. 90. 100. 110. Cene f .90 1.60 2.30 3.00 3.70 4.40 6.10 5.80 6.50 7.20 7.85 8.55 9.25 9.96 10.66 11.35 12.06 12.75 14.00 15.40 K 120.. 130.. 140., 150., 160.. 170., 180.. 190., 200., 250., 300.. 350.. 400. 450.. 600.. 600.. 700.. 800., 900., 1000. * 16.80 18.20 19.60 21.00 22.40 23.80 25.20 26.60 28.00 35.00 42.00 49.00 56.00 63.00 70.00 84.00 98.00 112.00 126.00 139,00 Ker ft adaJ oeae denarju skoraj vsak dan majajo, smo primorani računati po najnovejših oenah in bomo tedi nakazovali po njih. — Včasih si to (godilo, da dobi naslovnik kaj vež, včasih pa tudi kaj manj. list dospe na aapad ponavadi par dni kazneje in med tem, ko dflfci naalevnik Ust v roka, se prinaaeene norda ie Paraliza. Mnenje je, da je razširjanje otroške paralize omenjeno. — Petdeset odstotkov manj slučajev. Uradniki zdravstvenega depart-mena v New Yorku so mnenja, da je paraliza že omejena in da ni ni-kake nevarnosti, da bi se širila v kaki večji meri kot se je dozdaj. Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo v Brooklynu 55 slučajev, v Manhattanu 18, v Bronxu 1, \ Quennsu 20, v Richmondu pa 1 slučaj; skupaj 95. Smrtnih slučajev je bilo pa 14; polovico teh v Brooklynu. Mestna uprava je odredila, da bo dobil vsak policaj vsako jutro par naslovov, katerih stanovanja bo moral obiskati in videti, ako ni tam kakih nečednosti. Lastniki kinomatografičnih gledišč so izdali včeraj poziv na mestno upravo, da dovoli zopet otrokom obiskovanje gledišč. Tekom včerajšnjega dne je bilo kaznovanih 792 oseb radi prestopka sanitaričnih odredb. Italijani. Avstrijci napadajo na večjih delih italjanske fronte, toda Ita^jani odbijajo njihove napade. Rim, Italija, 17. julija. — Italijansko uradno poročilo-se glasi: Med Monte Santo in Monte To-raro je sovražnik poskušal za vstaviti naše prodiranje, toda vprizorili so tak protinapad, da smo sovražnika potisnili še bolj nazaj kot je bil prej. V Tovo dolini je sovražnik vprizoril na naše pozicije pri Monte Seluggio hud napad, toda smo ga odbili z našo artilerijo. 15. julija je bil sovražnik zelo aktiven v zraku. Zrakoplovci so vrgli več bomb na naše pozicije pri Caminica v Adiški dolini. Eden naših zrakoplovcev je poletel nad Brežco in napravil veliko škode. Berlin, Nemčija, 17. julija. — Avstrijska admiraliteta je izdala sledeče uradno poročilo: Trije italjanski rušilci so 11. julija obstreljevali Poreč, Istrija. Poškodb ni bilo posebnih. Na sovražne rušilee so poslale naše baterije tak ogenj, da so -norali odpluti, ne da bi bili im kak večji uspeh. Včeraj popoldne so naši zrakoplovci opleteli nad Ravenno in se vrnili nepoškodovani, kljub temu, da je bil ogenj sovražnih baterij nad vse hud. "DeatecMand". Ifiojujoce se države upo- Rusi in Turki. _ Petrograd, Rusija, 17. julija. — Vojni urad je glede bojev v Kavkazu dal sledeče poročilo: Ofenziva na desnem krilu naše kavkaške fronte se razvija. — 16. julija smo imeli velik uspeh pri Baiburtu, ki so Turki zažgali. Car je poslal nadvojvodi Niko-lajeviču sledečo brzojavko: Z veseljem sem sprejel novico, da si nričel z ofenzivo. Z ozirom na velike uspehe mojih kavkaških junakov te prosim, da jim izročiš mojo najsrčnejšo zahvalo in moje zaupanje, da bodo imele uspehe tudi v bodoče. Carigrad, Rusija, 17. julija. — Turški vojni urad je izdal poročilo, v katerem pravi, da 6e je vršilo na kavkalki fronti več hudih bojev, toda položaj ie. neizpreme-njen. Rnzi so torpedirali nemški parnik. London, Anglija, 17. julija. — lieuterjev korespondent poroča iz Stockholma, da je ruski podmorski čoln potopil nemški parnik "Syria". Moštvo se je rešilo. Iraka predloga London, Anglija, 17. julija. —r Angleški ministrski predsednik Asquith je naznanil, da bo prišla nova irska predloga prihodnji teden-pred parlament. Ministrski predsednik je še enkrat ponovil, da srbo irsko vprašaje pričelo resno referati ic*e Nemški podmorski čoln bo v najkrajšem času odplul iz Baltimor-skega pristanišča. Baltimore, Md., 17. julija. — Prvi nemški trgovski podmorski čoln *1 Deutschland " bo jutri opoldne pripravljen na pot. — Zadnjo vrečo niklja so naložili danes ob enajsti uri. — Na obrežju je vse polno stražnikov, ki delajo red med gledalci. Kapitani raznih ladij, ki so dospeli v Norfolk, so izpovedali, da so videli v bližini ameriške obali nekaj zavezniških križark. Ameriški vojni tajnik Daniels je izjavil, da bodo zavezniki upoštevali določbe pomorskega prava in da ne bodo nemškega podmorskega čolna napadli prej, dokler ne bo oddaljen tri milje od obali. — Kapitan angleškega parnika 'Pohl-vartT je izjavil, da je prepričan, da bodo angleške bojne ladje vjele "Deutschland" na povratku v domovino. Washington, D. C., 17. julija. — Angleška vlada je danes naznanila, da bodo Zružene države odgovorne za škodo, ako jo bo trpela trgovina potom nemškega podmorskega čolna. — Ameriška vlada bo najbrže prevzela to odgovornost. Angleži še vedno vstrajajo pri dveh točkah: Da je nemški podmorski čoln pravzprav bojna ladija, ki se prav lahko preskrbi z municijo in vojnim materijalom. Da ameriška vlada nikakor ne sme dovoliti, da bi odplul podmorski čoln iz baltimorskega pristani-ščo pod vodo. Potopi se lahko šeie tedaj, ko bo oddaljen tri milje od ameriške obali. Wilson bo pomagal Poljakom. Washington, D. C., 17. junija. -Predsednik Wilson bo v kratkem času poslal osebna oziroma privatna pisma angleškemu kralju, nemškemu cesarju, predsedniku francoske republike in ruskemu carju, da bi pustili hrano, katere hočejo Poljaki in razni Amerikan-ei poslati iz Združenih držav. Potrebno je, da se dobi prvič dovoljenje od Anglije, da bo pu stila blago naprej, drugič pa, da bo Nemčija garantirala, da ne bo blaga rabila za svoje namene. 262,900 Rusov ubitih. Prekmorska poroČevalna agen cija poroča, da je v sedanji ruski ofenzivi padlo do 1. julija 14,900 ruskih častnikov in 248,000 vojakov. Med častniki je sedemnajst ge ralov in devetindvajset polkovnih poveljnikov. Te številke so sestavljene gla som ruskih uradnih seznamov iz-gub. DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzn; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošli na zadaje mesto Natančno smo po izvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje-razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljstev traje tudi dalj časa in to, ako napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more i s-gub i t i, pač pa je mogoča nitev, ako ae urine kje kaka napaka. Kdor šeli poslati na ta način denar v staro domovino, mora nt- rahljajo zadnja sredstva NEMCI POROČAJO, DA NE MOREJO DOBITI RUSI NIKJER NOBENEGA POSOJILA. — ANGLUA JE BAJE ŽE SAMA ČISTO FINANCIELNO IZČRPANA. — ANGLIJA MORA PLAČATI VSAK DAN 30 MILJO* NOV DOLARJEV V VOJAŠKE S VRHE. — NEMČIJA BO ZOPET ZAČELA VOJNO S PODMORSKIMI ČOLNI. — STALIŠČE NEMŠKEGA DRŽAVNEGA KANCLERJA. — TEŽKE RUSKE IZGUBE. London, Anglija, 17. julija. — Tukajšnji časopis "Daily News" je dobil iz Rotterdama sledeče poročilo: — V današnji številki "Berliner Lokalanzeigera" je napisal Emil Cimmermann članek, v katerem pravi, da bo nemška vlada v kratkem času izpremenila stališče, katerega zavzema napram nevtralnim državam, posebno pa napram Ameriki. Članek je bil najbrže napisan po naročilu zunanjega ministrstva. i — Kaj lahko se namreč zgodi, — pravi člankar, —• da bo Anglija spravila na svojo stran manjše nevtralne države ter z njihovo pomočjo poostrila blokado. Že od začetka vojne je bila politika Anglije, prisiliti manjše nevtralne države do tega, da bi zavzele napram Nemčiji neprijazno, ali pa celo sovražno stališče. Ako se bo to v resnici zgodilo, je jasno, da tudi Nemčija ne bo držala rok križem, ampak bo obnovila bojevanje s podmorskimi čolni. Nemčija je bila samo zategadelj tako popustljiva, ker ni hotela, da bi prišlo med njo in Združenimi državami do kakih sovražnosti. Zadnji čas so se začele zadeve temeljito izpreminjati. Jasno je, da bo Nemčija storila vse, kar bo v njeno korist. i | Berlin, Nemčija, 17. julija. — Za nemškega državnega kanclerja, ki je bil izpostavljen ostrim napadom od strani vojaške klike, se je zavzelo vse uglednejše nemško časopisje. Časopisje pravi, da nemški državni kancler ni še nikdar škodoval Nemčiji, pač pa vedno le koristil, in izraža upanje, da bodo zavezniki v najkrajšem času poraženi. Tudi vojaški kritiki so na strani državnega kanclerja. Skoraj vsi se strinjajo v mnenju, da ni Hollweg ničesar zakrivil in da ni on odgovoren za nemške neuspehe. Major Morath pravi v neki razpravi: — Prebivalstvo je preplašila nenadna angleška ofenziva. Ako Angleži še tako dobro napredujejo, ne bodo njihovi uspehi posebno velike važnosti. Oni morajo namreč najprej popraviti vse one napake, katere so storili začetkom vojne. Berlin, Nemčija, 17. julija. — Uradno se poroča, da so izgubili Rusi od začetka svoje ofenzive do 1. julija — 14,900 častnikov in 248,000 mož. Med častniki je 17 generalov in 26 polkovnih poveljnikov. Berlin, Nemčija, 17. julija. — Ruska vojna blagajna je skoraj popolnoma izpraznjena. Ruski diplomati si na vse načine belijo glave, kje bi dobili kako novo posojilo, a vse brez uspeha. Ruski vojni minister se je obrnil na več angleških in francoskih bank, pa ni mogel ničesar dobiti. V Londonu so mu rekli, da Anglija ne more nobenega zaveznika financielno podpirati, češ, da ima sama pre-ogromne stroške. r * * '^ifl Tukaj vlada v splošnem mnenje, da so morali iti ruski ministri zaradi te zadeve v ruski glavni stan, kjer so se posvetovali s carjem. Če je imelo to posvetovanje kaj uspeha, se dozdaj še ni moglo dognati. Berlin, Nemčija, 17. julija. — Rusko časopisje je zelo ogorčeno na zaveznike in Združene države. Časopis "Rjec" piše med drugiin.: — Amerikanci so se nam dozdaj na vse mogoče načine hlinili in so pri vsaki manjši priliki povdarjali, da so prijatelji zaveznikov. Zdaj, ko nam je treba pomagati, se se nenadoma predrugačili. Z obraza jim je padla hinavska krinka, za katero so se skrivali. London, Anglija, 17. julija. — Državni zakladničar McKenna je sporočil danes v poslanski zbornici, da znašajo vojni stroški Anglije vsak dan šest miljonov funtov šterlingov, oziroma trideset miljonov dolarjev. Ta izjava je povzročila med poslanci veliko razburjenje in presenečenje. Prepričani so, da tega težkega bremena ne bodo mogli več dolgo prenašati. Še pred nekaj mesci sta jim zagotovila državni zakladničar in ministrski predsednik, da bodo znašali voj- } f f ■ V;.ij nar t staro domovino, moim nt- ni stroški do konca vojne samo po 25 miljonov dolarjev tančno napisati naalov in do-|na dan. Rim, Italija, 17. julija. — Prebivalstvo ni ničkaj zadovoljno, ker imajo Italjani tako malo uspehov ▼ bojih z Avstrijo. Zdaj se nahajajo italjanski vojaki skoraj na mestu, kot so se nahua^ar dni po izbruhu vojne. __________L_____jflHHI^........L............L. _____________________________________________________ QIxAS NAHODA. 18. JUL. 1916. 'GLAS NARODA" (Slovenia D«fly.) __*t * J^iOftT.mrtiiA^ OO. LOUIS BKNEDIK, tbe corporation and »JiIrM— of ibor« officers: H Oortlaadt Dtim, Borooch at hattan. York Otty. H. T. W+ celo leto valja tfcft m Awnttfl te fS.00 r* • * r« • • « ••• n mm UTO New TaAmm 4.00 New Tor* .m 2.00 a mleto «0 i vol lete ...... UB m četrt letu........ 1.70 pel celo leto -«LAJ3 NAHODA' seddj In pramttcee *VLA8 NARODA" ("Veta* <* tte PeopV) •very day except Saadaja Holiday*. BobacrlpCUm yearly 18.00. Ad* pod pice In M ee blagovoli poBlatl M * Mooey Older, frl eprenembt kraja naročnikov pro- elaw. da ee nam tadl prajtaje M-' MvallMe naaoanl, da hitreje najdemo naslovnika. te poSUjatram naredita te naslov: "GLAS NAIODA" ta Oortlaadt New Teef City. Telefon 4887 Oortlaadt. Tako naprej. Misel na nesrečnike v starem kraju in zavest, da se mora nesrečniku pomagati je privedla do tega, da so začeli nabirati denar za one slovenske družine in posameznike, ki bodo vsled vojne najbolj prizadeti. Težko nalogo nam je naložila sedanja vojna. Težka je, zato pa glejmo, da jo bomo častno rešili. Kot pri vsaki stvari imajo seveda tudi pri tej nekateri med nami svoje pomisleke. Pravijo, da so že dali, da denar ne bo prišel v prave roke in da z nabrano sveto Slovencem ne bo veliko pomagano. Vse te govorice so brez podlage. — Nikogar se ne sili, da bi daroval. — Pri rojakih naj pride v prvi vrsti v poŠte v zavest, da so Slovenci in ljudje ter da je njihova dolžnost pomagati trpečim ljudem, posebno pa se, ako so ti trpini Slovenci. Denar bo prišel v prave roke, če se ga na pameten način in o pravem času poslalo v stari kraj. Kar smo že večkrat povdarjali, povdarjamo še enkrat: —denarja. ki bo v skladu za slovenske reveže, se ne sme poslati pred vojno v stari kraj. To pa iz teh vzrokov: Težko je, da bi prišel denar v sedanjem času na pravo mesto. Morda bi šel v skupen fond za avstrijske reveže, in tako bi ne imeli Slovenci od njega ničesar ali pa zelo malo. Zdaj je denar v Avstriji tako-rekoe brez vrednosti. — Življen-skih potrebščin se ne more kupiti, iz enos tavnega vzroka ker jih nL Kot čujemo, so zdaj uredili, da se v Avstriji civilnemu prebivalstvu sploh ne bo smelo prodajati mesa. — Kilogram masti stane petnajst kron ali pa še več, olja sploh ni dobiti. Vlada štedi z živili, ker jih v prvi vrsti uporablja za vojaščino. Do civilnega prebivalstva ima pa še vedno toliko obveznosti, da ga ne pusti lakote umreti. Po vojui bo vseh obveznosti konec. eveda, kakor pav sod drugod n:» Kranjskem, z dr vin i. in sicer imajo- navadno po štirje in štirje lončarji eno skupno pečnico, katero ralbijo vrstoma. Lastniku pečnice se plača -za enkratno rabo po 20 krajearjev. V eni pečniei se nažge blaga približno za kakih 80 kron. Vsak* lončar žge 4—okrat na leto. Ako od račun i stroške, mu ostaue približno 200 K zaslužka. Slednjič umen jamu lončarje črnomaljskega okraja, namreč na Griču in v Podgorit kjer se bavil z lončarstvom večina družina. De-j IWDERWOOO A UNDCAWOOO. M. Y. PREDSEDNIK WILSON IN NJE GOVA SOFKOGA. i na Kranjskem, Spisal Janko Jovan. Komur je znana zgodovina kinetskega stanu le iz povesti in pravljic o grozovitem, tlačanstvu, ta se pač veseli, da so minuli časi fevdalnega gospodaostva. A vendar se ne m o t who. če trdimo, da je kmet danes mnogo bolj ubožen, kot je bil neikdaj od grajščakov podložnilk. Desetina, in tlaka sta ga sicer prej težili; a kolika so bremena, katerih težo mora prenašati danes kmetsko ljudstvo! Plačevati mora davke, ki so primeroma -večji, ikot jo bila desetina; plačevati mora tudi krvni davek: pošiljati svoje sinove v najboljših letih k vojakom. Vendar pri vsem tem nima dolžnostim pri-memernih prav«. Davek njegov je bila nekdaj desetina, in tlaka; s t eon pa je opravil in je bil zagotovljen od strani svojega grajšea-ka varstva proti vsem napadoval-cean. Kmetski sta je imel svoje določene pravice, katere je zastopal župan proti grajdčaku, da slednji ni samovoljno delal kmetu krivic. Danes je kmetski stan brez varstva in brez pravic. Kmetakega stanu kot takega v javnosti ne priznavajo in kmet je navezan v vseh slučajih na samopomoč. Ako se kratijo njegove osebne pravice, naj si jih išče sam! Da v takih raamerah propada nezmožni kmet, »as uči žalostna iakušnjU Ne želimo si nazaj fevdalnega gospod-stva, ker sedanji čas je demokratičen, zahtevati pa moramo pravice in stalnosti tematskega stanu, kdkor jih je imel nekdaj. V fevdalnem #otjpcxtefcvu je bilo zemljišče kmetova lastnina, osfkr bo vanje njeno pa je čuvala iz^ko nita Oblast. Zemljišča zadolžiti ali raikosavati ni bSo dovoljeno zemljišče je imelo svojo stalnost. Neomejena svoboda šele je povzročila razkosavanje v parcele, špekulacijo g kmertakim zemljiščem m nakupovanje zemljišča v rokah nekaterih bogatinov. Kmet ski stan se je jel raadruževati, ker se je že za časa francoske via de na Kranjskem vpeljalo rimsko jenjalo, je bilo treba denarja, in j I. LONČARSKI OBRT. sicer ga je bilo treba vedno več, j Dobili bi kmetskih hiš, kjer ne ker izgublja denar neverjetno hi- bi poznali še štedilnih ognjišč in tro svojo ceno. Kar se je Skupilo leta 1723. .za 1 gld., je stalo: leta 1725 ..........gld. 1.45 leta 1750 .....gld. 1.72 leta 1775 .....gld. 2.00 leta 1880 .....gld. 3.37 leta 1840 ..........gld. 4.08 leta I860 .....gld. 5.70 leta 1670 .....gld. 6.17 leta 1880 ..........gld. 7.18 leta 1895 .....@ld. 7.40 in tako dalje. j ne imeli kovinskih posod, a zase st on j bi iskali hiše, v kateri ne bi bilo llonČene peči in lončenih posod. KuJia se povsod, zato pa rabijo i peči i loncev. Tako je danes, je bilo nekdaj in bode menda tudi v prihodnje. Ker so torej te stvari tako potrebne, je lahko umljivo, da je lončarstvo eden najbolj razširjenih domačih obrtov na Kranjskem. Zgodovina nam poroča, da je bilo lončarstvo na Kranjskem že v X,VJ. stoletju zelo razširje- taborišču lončarske obrti. Njihovi izdelki so ravno iste vrste in vrednosti kot izdelki samostojnih o-brt ni kov. Vsi domači in samostojni lončarji kamniškega okraja razprodajajo jako mnogo lončarskih izdelkov. Vrednost letnih uedoetaitke se že opozarjalo in poživljalo vlado, naj pomaga lončarjem. Do danes se ni še nič storilo v povl/jdigo tega važnega obrta. Rad bi izvedel za JOSIPA SAM-SA. Doma je iz Stare Sušice pri Št. Petru na Notranjskem. Pred, dvema, letotua je pri šel iz starega kraj^, star je zdaj 22 let in se baje nahaja nekje v West Virginiji. Prosrm cenjene rojake. če kdo ve. da mi javi, ali naj se sam oglasi, ker poročati miu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Joseph Samsa. Box 54, Canonsburg, Pa. (18-20—7) _ NAZNANILO. t'lanom društva "Sloga" št. 74 S. S. P. Z. v J oli nst own n, Pa., se naznanja, da se vrši JT PIKNIK v nedeljo dne 23. julija t. 1. v Morrelville na slovenskih lotih. Tempotom opozarjamo vse čla- t ne, da se polnošteviluo vdeleže; lajo nekoliko drugače kakor v vsa^ -jan Ribnici: tukaj moški samo žgo, posodo izdelujejo pa le ženske. Vzroka je morda iskati v tem, da se moški zadnja leta preveč izseljuj 'jo v Ameriko, vsled česar je jel obrt tudi izdatno pešati. Pečnice, katere imenujejo "pališča", imajo tudi tukaj skupna; vsi lončarji na Griču na primer imajo plača en dolar, če se v delež i ali ne, v društveno blagajno za pokritje stroškov delegata za prihodnjo konveneiijo. Zaeno vljudno vabimo na' ta piknik vse Slovence in Slovonke iz Johnstow^a in okolice, da nas blagovolijo polnost evil no obiskati. Vstopnina za moške je $1.00, dame so vstopnine proste; pivo Štiri pališča. Enkrat se nažge po 1>rosto Za lončarstvo še t^anes pri nas stežaj odpira sivoja gostoljubna' udomačenega na mnogih krajih, vrata — žganje. Kako grozovito' Zt-za časa cehovstva so bili Lju-je naše ljudstvo vdano žganjar-j benčani (Ljubno pri Brezjah v ra-stvu, nam kažejo številke: Leta|doljškem okraju) na glasu kot 1889. se ^e na Kranjskem popilo' »pi-etni lončarji. Niso le zalagali 1.053,570. a leta 1898. že celih 'skoro ce-le Gorenjske, ampak so 1,561,025 litrov žganja. In te šte- j razpošiljali svoje izdelke tudi da-vilke se dajo dognati iz davčnih^fč i'-ven Kranjske. Bilo jih je ve-u rado v, medtem ko o onem žga-!1^0 in so imeli tudi svoj ceh. Po n ju, katero skrivoma nakuhajo in' razdružitvi ceha v začetku XIX. poipijo, statistika molči.. Da ta ne-j sitost j a je tudi v Ljubnem lončar-srečna kuga ne more ostati brez! propadlo in se ohranilo le še slabih posledic za kmetsko ljudstvo, je umevno. Kako krvavo potrebuje denarja, in vendar kako slepo ga tu proč meče! Pri slabih razmerab, ki vladajo danes, pri vseh bremenili, potrebah in potratah, se kmetu ne obeta drugega, kakor polni polom. Resno vprašanje nam nastane, kaj naj ukrenemo, da si kmet vsaj nekoliko opomore? Pozimi, ko počiva poljsko delo in tudi živinoreja ne daje preveč opravila, preostane kmetu še največ prostega časa. Nekdaj je ta čas uporabljal v to, da je popravljal poškodovano kmetijsko orodje i;n si za prihodnje leto naprav-1 jal tudi novo. Danes si pa orodja ne napra.vlja sam, ampak si kupi že narejeno. To je dobro, da ue ostane kmet v svoji konservativnosti pri najprimitivnejšem orodja, ki si ga sploh moremo misliti; a čas, ki mu vsled tega preostane, mora na drug način uporabiti. (Je ne dela, mu prično tudi zimski dnevi presedati. Prazno pomenkovanje in posedanje mu daje hkrati najvafcljivejšo priliko, da se navadi krčme. Tako je potem umevno, da se kmalu loti tudi žganja; sčasoma mu postane to neka potreba, da brez njega sploh biti ne more. Česar se privadi polzimi, to nadaljuje tudi poleti, in tako gre vedno naprej. Vse je drugače, ako porabi tudi zimski čas. Dolgega časa ne pozna, ne mika ga po tuji družbi v kremi, ker dobi dovolj veselja v družinskem krogu pri ! pridnem deki. Pri tem si tudi pri dedno pravo. Največja skrb za služi marsikak novčic, katerega kmeta pride, ko je treba sinovom! ve dobro uporabiti, ker ne more in hčeram izplačati dote. V tem s poljedelstvom pokriti vseh pose hoče vsak kmet "poeta vil i, vsak'treb. gleda, da izplača koiikQr mogoče! Tako postransko kmetovo deUo velike dote, na poslediee pa ne po- je domači obrt. Ker se je vaižnost misli. Oni, ki prevzatne dom, mora domačega obrta že mnogokrat po toliko izplačati, da ostane sam' udarjala, ker je v veliko podporo največji revež. Pri v*ej pridnosti kmetskemu ljudstvu v sedanjem in dotori volji mu ne preostane «ič hudem času in je tudi na Kranj-drugega, kot da zadolži zemljišče'skem v različnih vrstah že prej ali proda vrhu tega. tudi kako nji-' udomačen, bomo v naslednjem opi-viee. Ko se pa prikaže lo zlo v go- sal i glavne vrste domačega obrta, spadarRtvu, tedaj je slaba zanj. | katere vidimo mied našim ljud-iDavek ali desetino je v fevdal- stvora, kakor so: lončarstvo, žeh-ŽEpte&eval Ijarstva. situstro, č^ikamtvo, P^i^e V°' jZušiši jjst.-«® —"TifAftirfiitr kot domači obrt. Dajies se peča od 162 vaščanov le še devet družin z lončarstvom. Z ozirom na nekdaj cvetoči obrt je 1600 kron, kolikor približno sedaj iz kupi j o na leto, pač malo, vendar jiun jc tudi ta svata v korist, ako pomislimo, da je to le njihov postranski zaslužek in da pri tem ne zanemarjajo drugega dela, ker se z lončarstvom pečajo največ ob času, ko počiva poljsko delo. Bolj kot v Ljubnem cvete lončarstvo v kamniškem okraju, in sicer v vaseh: Mlada. Gora, Pod-boršt. Gma.jnica in Križ. V teh vaseh je nad petdeset družine, katere še vedno pridno izdelujejo kožice, lonce, sklede, latvice, umivalnike, kropivčke za blagoslovljeno vodo itd. Iz njihovih delavnic prihajajo tudi lončene peči. Dočim pa je lončarstvo ohranilo še vedno značaj domačega obrta, se je v kamniškem okraju vsled velike množine izdelkov Obrt iz premeni!. Večina izmed onih, katerim je bilo lončarstvo se pred kratkim postransko opravilo, je naznanila svoj obrt oblastem ter dobila pravice in dolžnosti samostojnih obrtnikov. Lončarstvo jim je postalo glavni, če ne edini vir zaslužka; tudi se ne peča z obr-fcoin več le domača družina, ampak imajo uslužbene pomočnike in sprejemajo vajence kakor drugi samostojni rokodelci; kajpada morajo aa izvrševanje svojega o-brta plačevati davek. Ta izpre-inemlba ima tudi svoje slabe strani. Poljsko delo pričnejo zanemarjati, mnogi se ga popolnoma odvadijo, privadijo se pa pri tem novih potreb in potrebic. Dobiti je poleg teh tudi mnogo takih, katerim je poljsko delo glavna skrb in katerim je lončarstvo le postransko opravilo. Pri teh se seveda peča z lončarstvom samo domača družina brez pomočnikov in vajencev. Da ti ne izdelajo toliko kot prvi, je umevno; vendar si morejo precej pomagati s tem postranskim zaslužkom, (katerega pa tudi potrebujejo, saj večina izmed njih so revni posestniki, ki ipre-morejo kvečjemu 5—8 oralov polja. Največ lončarjev — domačih okrfrukgT — je na Mlaki, glavnem proizvodov bi smeli ceniti na IS kron. izdelujejo pa zelo preprosto tisoč kron. Res lepa svota! Ker I>(>S0<3o, v-ndar so ponosni na svo-pri tako veliki produkciji ne morejo razpečati svojih izdelkov v pose je izdelke ter se radi hvalijo, da se v njihovih loncih skuhajo naj-domači okolici, morajo večino lon-|boijži žganci. Razprodajajo jih po cev, skled itd. spraviti v denar Beli Krajini in po sosednjem Hr-drugod. Kar je domačih obrtni- vatskem; tu drugodmih kdelov kov, večinoma krošnjarijo okrog, spi<>il ne marajo, ker kuhajo le v drugi pa peljejo cele vozove bla- loncih, kakršnih pa od dru ga na senije na Koroško, Štajersko, Hrvatsko, celo na Tirolsko, v Trst in na Reko, kjer imajo že svoje stalne zna se som nagaja lončarjem konku renea z železnimi, bakrenimi in',kuje delavcev, kositarjevimi posodami; -iato se' je bati, da ne bi mogli več vsega sproti razprodajati, ako bodo vedno več delali. Hud udarec bi bil za te lončarske domače obrtnike, ako bi se bilo prepovedalo kroš-njarstvo. Slovenski državni poslanci imajo to zaslugo, da so v dr- gih lončarjev ne dobe. Poleg omenjenih vasi so raztreseni lončarji še na Dobi j Ski Gori in v Vitoših. odjemalce, kateri;Z|asti kel. s0 vinogradi odpovedana jo že sami spraviti naprej v de-' prihaja tem ijudem v veliko ar lončarske izdelke. Zadnje ča~ podporo lončarstvo in prav škoda I je, da je jelo pešati, ker pomanj- Lončarstvo je torej na Kranjskem res zelo razširjeno in daje našemu revnemu ljudstvu precej zaslužka. Gotovo pa bi neslo še več, ako bi si mogli napraviti mesto sedanjih pečnic take, v katerih se kuri s premogom. Ne le da je delo uspešneje, ampak prišlo ceneje. Tudi v oblikova- žavnem zboru z vsemi silami vpl i-, vali na to da se ljudstvi ne pri-j nju in glazirailjll naši lončarji krajša ta dohodek. I „ ...... _ , . , , se precej primitivni m bi se mo- Tudi jia Dolenjskem dobtmo' .. . . T . . lončarstvo udomačeno na mnogih'raU mal° 0 moderm tehni' krajLh. V pivi vrsti omenimo Ion- kl v teni Na te in druge doled bode preskrbljeno. Toraj na veselo svidenje dne 23. julija! Odibor. _(18&20—7)_ NAZNANILO IN VABILO. Naznanjam, da priredi društvo reda katoliških borštnarjev štev. 1640 v Collinwoodu, Ohio, svoj'o PRVO VESELICO all PIKNIK dne 30. julija na Kastelcovih prostorih v Not-tinghamu. Ker bode dne 15. avgusta eno leto odkar se je dmštvo ustaiiiovilo, je torej društvo sklenilo, da priredi piknik ob priliki enoletnega obstanka. Zatoraj vabim vsa društva i-/ Collinwooda in okolice, da nas blagovolijo poseliti na omenjeni dan. Ravnotako vabim posamezne rojake in rojakinje, da nas s svojim obiskom počaste. Brate borštnarje našega dvora pa opozorim, da se piknika bolj polnošteviluo vdeleže kakor pa navadnih sej. Toraj na plan, po hribih se dela dan! Dne 30. julija bo mnogo zabave pri rojaku Kastelcu v Not- v tLnghaunu! John Mesec, zapisnikar. ' (17-18—7) čarje krškega okraja. Kdaj se je glBIBnifiailiBJnii^^ tukaj obrt pričel in kako se je te- ® kom časa razvijal, nam zgodovina ne poroča, gotovo pa je, da je zelo star, če ne sploh najstarejši na Kranjskem. Ako opazujemo lončarske izdelke teh krajev, vidimo na njih takoj nekaj posebnega. Vsa ornamentika in vse oblikovanje ksiže nekaj čisto svojega, česar drugod zastonj iščemo. Ako pa jih primerjemo s keramičnimi jjj izkop mami iz starih rimskih gro-jifi bov, opazimo med njimi precej CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW YORK, N Y sličnosti. Vsi kraji, kjer je razširjeno v krškem okraju lončarstvo, leže ob stari rimski cesti. Iz tega sklepamo, da se je pričelo lončarstvo tukaj že za časa rimskih naselbin in se ohranilo do današnjih dni. Dru-gače si ne moremo tolma POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina čiti niti posebnosti v ornamentiki racunar pečarskih in lončarskih izdelkov, še manj pa njih podobnosti s sta Poljedelstvo Popolni nauk o čebelar- riimi izkopinami. Lončarji v Sent' stvu, vezan Jerneju, Stari va:si in Sv. Križu |Postrežba bolnikom izdelujejo posode, kakoršne smo Sadjereja v pogovorih omenili že pri drugih. Znani sojSlov.-angleški in angl.-izlasti rdeči lonci, katerih drugod j slov. slovar ni dobiti. Večinoma so danes lou-jTrtna uš in trtoreja čarji samostojni obrtniki, vendar ^hina živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški —.2d —.50 —.40 —.70 —.40 —.50 $1.00 - .20 —.50 —.40 —.30 —.50 so tam tudi izdelovali, kateri go-je lončarstvo le kot domači obrt, ker imajo od njega le postranski tolmač $2.00 zaslužek. Vsi skupaj narede posod in peči na leto v vrednosti okoli'ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: 8000 kron. S svojimi izdelki preskrbujejo skoro vsa Dolenjsko iztočno *od Novega mesta sem. Na- 7 . , ... . . , ,, Hubad, pripovedke. 1. m 2. vadno pripeljejo avoie rzdeike nal , zvezek po Božični darovi semnje v Kostanjevico, Krško m IIustrovani vodnik Go_ Mokronog, drugo pa razprodajajo) renjskem krosnjarji od hiše do hiše. f, , , .. o j • m Leban, 100 beril Seveda ne smemo prezreti rrb- ,, .. , . 0 . niških lončarjev. Tako se miemi-l^V/ ^ jejo namreč vse lončarji v Dolenji JJa.I?f1.1Cnih potjh Odvetniška tarifa Pregovo Titanik —.15 —.20 —.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.30 —.50 vasi, Bukovici, Nemški vasi in Ra-kitniei^ri Ribnici. ("Tam doli v^ Raikitniei. tam delajo se piskenci'S^SOVon, prilike, reki obstante in lepi." Nar. pesem.) i,1., V teh štirih vaseh se peča kakih\?°.jka' štiriintrideset dmžin z lončar-J ^0Jna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 stvom. katero je imelo še pred ZS°dovina C. in k. pešpolka kratkim izključno značaj domače-' st< 17 s slikami ga dela. Dasi so pa sedaj nekateri Zgodba o povišanju postali samostojni obrtniki, ven-/godovma slov- nar°da 5. dar je vsem Se vedno glavna skrb r zvezek poljedelstvo. Obrt izvršujejo le |late vez. domačini brez tujih pomočnikov, Jlvljenja trnjeva pot kvečjemu da pomaga pri «delova- Zlvljenie na avstr. dvom aU svet $1.5© nj« ee domači hlapec, kadar nima.j OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v go-drugega dela. Lončarki pričenja tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vs ah jo še!«, ko je žito « dmginii polj-I cenah le Tfjičmian*. ___^ :______ v , " . I I "" —.50 —.30 —.40 —.30 —.50 Smrt česa rje viča Rudolfa (Tragedija v Weyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike — 4. zv. Praški judek G. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.20 —.20 —.25 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka ' s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana," Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa TJ. S. na drogi strani pa celi svet —.03 —.25 —.25 —.35 —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25 —.25 —.10 —.50 —.25 5SBR GLAS NARODA. 18. JUL. 1916. Avstrija in mir. Zadnje tri dni se je poročalo iz Londona in druigrh zavezniških mest, da je glavni predme*, m 'katerim se zavezniško časopisje pe-*a, separaten mir z Av»trijo in stališče, katerega zavzema zdaj Nemčija napram Avstriji tcsr sta-liNČe, kakorimega bi ona zavzemala v »lučaju, da bi Avstrija sklenila mir. I>a Nemčija že vpoKteva možnost separatnega miru, je jasno. Napadanje nemškega časopisja na dvojno monarhijo je postalo tako očitno, da imajo nemški cenzorji naročilo od \iade, da vsake take članke spuste v javnost. I)ejs«tvo j«*, da časopis j et At at je iiaj»rim«*r "Frankfurter Zeitung", ki je poluradno glasilo nemškega zunajncga departmenta. neprestano kritizira Avstrijo m njeno vodstvo. h>e veliko bolj javno in resno razmerje pa vlada med avstrijskim in ogrskim časopisjem. Niti najmanjšega dvouia ni, da j h ta voda napeljana potom nern-ikega časopisja; talke Okoliščine pa so gotovo nadvse akazali smo že v zgodovini, da smo zmožni kljubovati velikim premočeni, toda tikoro vselej so nam Avstrijci pokvarili vse uspehe, tako so jih nam tudi zdaj. Itd. — Tako bodo nemški vojaški vodilni krogi govorili nemškemu ljudstvu in ljudstvo bo seveda vrjelo, ker je — res... " Znano je, da nemško časopisje že zdaj dolži Avstrijce, da niso imeli uspehov, ka'kranih so pričakovali, da se. niso izpolnili njihovi natančno začrtani načrti. Na te obdolžitve je odgovoril dunajski "Tag": 44 Naše čete v Buikovini so se u-maknile brez bojev. Upainc, da mogočega, kar je še bolj gotovo kot v vsakem drugem slučaju po bodo nemški zavezniki videli, da končani vojni. Kaj bi Nemčija pridobila z Avstrijo! Ako bi postalj Avstrija del Nemčije, potem bi bila Nemčija velika sila na »Sredozemskem morju. Nemčija bi imela potem morje na severu iii jugu. Potem bi bila njena geagrafičiia b'ga, njeno trgovsko in politično stališče za Evropo večje važnosti — /a zavezniške države večje nevarnosti — kot je bila dozdaj nemška vojaška (moč. Prva, ki bi bila v takem slučaju ogrožana, bi bila Italija. Kajti Nemčija go-lovo ne bi od daleč gledala lepih beneških pro vine in lepe severne jadranske obale. Tega se italijaiwko časopisje že zaveda. > ■ 1 stota ko bi bila zapet velika nevarnost za Francijo, kajti Nemčija v Tirolski bi ji delala veliko nevarnost iza njen obstoj. Menda nima nihče povoda, da bi mogel najmanj dvomiti, da kaj takega ni urogoee, da kaj takega Nemčija že dalj časa, mogoče že več let namerava. Da je to namen Nemčije, se vidi v t era, da je Nemčija že davno svoje prste vtaknila v Albanijo, da se je trudila pridobiti na svojo stran Bolgarijo in Turčijo ter da je (irško iu mogoče se celo Rom unijo tako pregovorila, da se ne bosta pridružili zaveznikom, če že nočeta pristopiti na stran centralnih držav. (Seveda v Grški in Ronimniji bodo še drogi odločevali.) Nek lendouski časopis je nedavno prinest članek, v katerem pravi, da so zavezniki samo zato začeli stiskati (Irško, ker imajo na se je bilo brezmiselno zoperst.iv-ljati masam ruskega vojaštva." Na ta zagovor je odgovorila "Frankfurter Zeitung": "Avstrijski generalni štab je imel prav, ko je Ukazal "vojaštvu zapustiti gotove pozicije, ki niso bile zanj ugodne. Vprašamo pa, zakaj je generalni štalb naše zaveznice Avstrije pošiljal v svet poročila o zmagah in dajal Jjnd- "DEUTSCHLAND" IN NJEN KAPITAN KOENIG. krmi .pogoji bi zavezniki in Avstrija to storili. "Newyoreki list "Tribune" si te pogoje predstavlja tako-le: '•1. Rusija bo zahtevalla, da odstopi Avslrija Galicijo in Bukovi-lio; kaj se bo ipotein s tem ozemljem agodilo, se bo odločevalo drugje. "2. Zapustiti mora Srbijo in ji odstopiti Bosno in Hercegovino, mogoče še kaj drugega. "3. Italija bo zaMevala Trst; na njene zahteve se bodo morali zavezniki tudi ozirati. Jako težko bo, aJko bi se Italija izadovoljila saimo z južno Tirolsko; mogoče bo Za kruh in čast. K. Bojanov. Stopil je človek iza kulis na svetovni oder — me druge ljudi. Koža na njegovem obrazu je bila vsled smeha napeta, in vse mišice njegovega telesa so se videle, kakor da se kopljejo v neizmerni blaženosti. Samo oči, te pa so izdajale človeka; zakaj objokane oči se hitro poznajo in sledovi solza se ne dado tako zlahka odpraviti, da bi se čisto nič ne poznali rdeči obron-zaht^valX"dalmatinsko Z* kulisa.mi je ->okal: hudo . - j . i; kal. Pa moral je nastopiti pred zve- otoeje in mogoče se velik del ali . ... .' . . „ . davim občinstvom, zato je izkusal pa celo Dailmacijo. "Avstrija bi s tem izgubila o-koli 60,000 kvadratnih milj v o-zerolju in 12,000,000 v prebivalstvu; ali eno četrtino svojega o-zemlja in eno četrtino svojega prebivalstva. "Z malimi izjemami je to prebivalstvo slovansko. To so Poljaki, Rusini, Srbi, Hrvati in Slovenci. "Danes je v Avstriji več kot polovico avstro-ogrskega prebivalstva slovanskega. "Ako bodo to pogoji zaveznikov pri sklepanju separatnega mi ru z Avstrijo in ako jim bo ona ugodila, potem bo raz ven Četo o v stvu iluizije, o katerih mora zdaj Avstrija skoro ob vse slovansko pripoznati, da so bile krive?" Medtem ko se vrše take prijet- ne k antra verze med nemškim in avstrijskim časopisjem, pa Ogri tožijo in. godrnjajo, da je kaj! Nedavno je ogrski ministerSki predsednik grof Stefan Tisza javno rekel, da si Madžari ne bodo več dopustili, da bi se jih spravilo zopet v težkoče. Seveda to je dal razumeti v malo drugačni obliki. Na to Tiszovo izjavo je odgovorila "Frankfurter Zeitung": "Ogrski državniki so izjavili, da ne bo madžarski narod po vojni več ono, kar je ibil pred vojno. Zdaj vedo, kaj so, se zavedajo svojih moči in svojih interesov. Brezdvama bo stala Ogrska v bodoče na čisto druigi — boljši — podlagi." V petek je došlo poročilo, da je šlo rusko ministerstvo v rut?ki glavni stan na fronto, kjer se bodo ministri posvetovali z vojaškimi poveljniki o možnosti sklepanja miru z Avstrijo; namreč, kdaj bo mogoče Avstrijo prisiliti ali pripraviti do tega, da bi sklenila separaten mir. Zdaj ima Avstro-Ogrska še toliko samostojnosti, kljub temu,'da v mnogih stvareh odločuje Nemčija, da lahko sklene separaten razpolago dokaize, Nemčije. kaj je namen-mir. Juuno je kot beli dan, da je Av- Dotični člankaflr tudi omenja, da'strija na pragu istotakega poraza je bila glavna točka zadnjega zavezniškega uačrta, predno so pričeli s svojo veliko ofenzivo, da bi poskušali Avstrijo pripraviti do tega. da bi skleurla žnjimi mir. Vsi so bili prepričani, da bo to Avstrija storila, ker sicer je ob w o jo Kaiitortojtiont. Da Avstrija tega zaveda, vedo v«. General Verreaux, zelo znamenit francoski vojaški pisatelj in krvtik ter velik politik, je napisal v 4' Oeuvre *' dkrnelk, v katerem kot je Ibil oni v septembru 1.1914, ko so Rm>i prišli do Karpaltov; najbrže je ta še bolj resen, klju!b temu. da izgleda na prvi pogled nekoliko milejši. Zdaj je morala Avstrija (prekiniti svojo uspešno ofenzivo proti Italiji, potegniti je morala svoje čete z Balkana itd. Rusko prodiranje še ni vstavljeno m naijbrže tudi ne bo, kagti škripci so hudi na vseh straneh, vsled česar je nevarnost, da pode pravi, da je popolnoma gotovo, da zopet Lvov in da bo Vizfoodna Ga-bo Avwtrij* sklenila mir. Pa ne (l ici j a zopet ruska. MMiH) zato, ker jo bOdo zavezniki Na tej vojaški podlaigi je toraj prepričali, ali ker je še aama pre- očitno in čisto jasno, zakaj zdaj pričama, da je njena wenceitojnoet rusko ministerstvo pričaflcuje, da v nevarnosti, pač pa tudi zato,'je, oziroma, da ibo v najkrajši do- li *t bo v to prisiljena, kajti pri-'bi prišel čas, ko bo Avstrija spre- mo jela ponudbo za separaten mir. ;j Recimo, da je res ruski — oati- Po našem nunenju so ti pogoji malo prehudi, zlasti kar se tiče Italije. Zavezniki bodo gotovo videli, da vse italijansko delo. ki ga je napravila v sedajui vojni, ni vredno še južne Tirolske, nikar pa še Trsta, Dalmacije itd. Kar se tBče Srbije, so pogoji, katere je uaved'la "Tribune", zelo mogoči in pričakovanja vredni. Kayti znano je. da je obstoj tsr- izbrisati iz svojih oči sledove bridkosti, in silil se je k smehu, kakor da ga je srečala v ozkih ulicah pozlačena sreča, kateri se ni mogel izogniti, ter mu podala svojo bogato roko. On pa jo je prijel za gladko roko, in ni je izpustil ter vodil srečo s seboj, kamorkoli je šel.-- "Srečni ste, gospod, zelo srečni, — zakaj obraz vam žari kakor ma lemu otroku, če mu mati prinese zaželjeno igračo." "Da, da, srečen sem.... Ha, ha —" In smejal se je, kakor človek, ki je prepričan, da govori laž. — "Mislite, da sem nesrečen? Kakor življenje Salomonove lilije sredi zelenega polja, prav tako je moje živl^"-'- Kdor bi me drugače obsodil, ta mi je ali zavisten, ali pa ne pozna moje tihe blaženosti. Da bi jaz ne bil srečen? Zakaj neki?" In njegov smeh se je razlegal čudno, sosed pa ga je gledal in ga zavidal v dnu svoje filisterske duše in lagal: "Jaz sem tudi srečen, pa se ne morem smejati; v srcu sem pa zadovoljen sam s seboj, z družino in bije — zlasti še večje Srbije — v s svojo okolico, z drugimi ljudmi interesu Rusije, ki si želi, da bi in sploh z vsemi stvarmi te božje imela odpri Bližnji vzhod. V takem slučaju bo pa tudi zemlje". "Srečni ljudje se družijo!" In Bolgarija odvisna zopet od Rusi- podal je človek sojemu sosedu des-je. Topot — ako «bo prišlo, da bi nico in smejala sta se in obrazi so Avstrija bila pripravljena skleniti mir — bo odločeval bolgarski narod in ne bolgarski diplomati, s Ako pomislimo na vse te stvari, ki smo jiu gori navedli, moramo pripoznati, da je lahko mogoče, da bi Avstrija, sklenila separaten mir, ako bo pa res, bomo — pa še videli. Rusi ni Turki. Petrograd, Rusija, 16. julija. — Oficielno poročilo o položaju na kavkaški fronti se glasi: Naše čete zapadno od Erzeru-ma prav dobro napredujejo. Zad-njne dni smo zavzeli nekaj novih turških postojank. Nase prednje straže so oddaljene 15 vrst (kakih deset milj) od Baiburta. V bojih se najbolj odlikujejo kubanski in terski kozaki pod poveljstvom generala Kratena. Boji jugozapadno od Musha se za nas zelo ugodno razvijajo. Samomor. Washington, D. C.. 16. julija. — V Los Cienages se je ustrelil danes stotnik dvanajstega kavalerij-skega polka Christian Briand. — Kaj ga je gnalo v smrt, se ni moglo dognati. — Nekateri pravijo, da je bil neozdravljivo bolan. Morilci volk. Bibiči so vjeli včeraj pri Brighton Beaehn tri in pol čevlja dolgega morskega volka. Včeraj je bilo v jima žareli, kakor malemu otroku, ki ni še nikdar okusil bridkosti tega sveta. -- Tiho, neopažen se je umaknil nazaj za kulise. Ni še docela zaprl duri za seboj, pa je že prevela njegov obraz turobnost, v kožo pa so se začrtale skrbi polne brazde, čelo se je se bolj drobno nagubalo, iz oči pa so se vlile gorke solze in cel otelo je drhtelo pod težo grenkega življenja. Sam je bil človek, pa je jokal. In takrat se je vprašal, čemu je bil Resnici v obraz tako brezobzirno, kakor da je ne pozna. Pojavila se je pred njim v svojem kraljevskem nakitu: z biseri posutim dia-demom na glavi, ogrnjena v hrme-linski plašč, po katerem so padali temni, valoviti lasje. Uprla je v jo-kajočega človeka svoje nebeško-sladke oči, sklonila se k njemu, tako, da je čutil nje božajoči dih, ter ga vprašala s poltihim, mehkim glasom: "Čemu si me zatajil?" Dvignil je svojo glavo, in se bolj je zardel in gledal k tlom, kakor hudodelec in — molčal. "Ti me ne ljubiš." "Ljubim te, a" — Sramoval se je sebe in utihnil je. "Ogiblješ se me pred svetom in bežiš pred menoj. Zatajil si mev kakor malovredno, oplašeno vla- čugo, katere ce pošten človek sra- nad človeškim rodom! muje, kadar prisveti solnce in se vidi ljudem v obraz." "Svet----ljudje----ko bi bfl sam s teboj —^ v srcu te priznam in molim te, pred svetom — v*e-tei SH o*t ena ko katoliško ®=—a podp. društvo svata Barbara ZA ZBDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. 21, luuijt 1902 » rfrifevi Paa GLAVNI URADNIKI: Moraš, srečni človek! Saj si rekel, da si srečen, ti objokani o-trok tega sveta". "Ne, ne, da sem nesrečen, tega ne smem in ne morem reči, sicer bi mi privoščili ljudje v svojih dušah, in takega zlodejskega veselja jim nikdar ne napravim. Mar naj povem, kaj me peče, kje je tisti Črv, ki vrta po moji duši in razjeda mojega življenja srečo? Ubili bi me! Moralno bi me ubili in jaz nisem — sam, pomisli, ljuba Resnica — takoj se je kesal, da se mu je z jezika spet poeedila laž, ko jo je imenoval: "ljuba" Resnica —: "oče biti in gledati svojo nedolžno dečo brez kruha, brez prihodnjo-sti. preganjano od sveta zato, ker je njen oče tebe pred svetom priznal, ker je stopil s teboj v lepo o-blečene družbe ter brez ovinkov povedal gotovim ljudem, da niso vredni, da jih obsije solnce —' "Kruh — za kruh me prodaja človeški rod". Njene lepe oči so zarosile in ljubezni — in usmiljenja polne so gledale na človeka, ki za kruh sleparjem in lažnikom na ljubo mora tajiti njo in se klanjati moderni nesramnici, ki zakriva svoje nele-po obličje z gostim pajčolanom, na roke pa, ki so silno gnusne, natika mehke rokavice. — "Resnica, človek sem, in kot tak imam, kakor vsi ljudje, razmere, vražje razmere, ki vežejo jezike in tiransko gospodujejo. Če bi jih ne bilo, pa bi te človek vzel s seboj v dfužbo in te predstavljal pomado-vanim obrazom in se zabaval, da se srečuješ z lopovi, ki se ti ne morejo gniti. Pa jaz ne morem tega; zakaj ravno jaz imam mnogo raz mer in ozirov in vrag vedi, kaj imam še vse, kar me stiska za moj suhi vrat, da ne morem z beseda na beli dan. In te razmere in oziri in vse to ustvarja resnico, katera ne dopušča, da bi se komu reklo lažnik, ali pa: čemu tako govoriš in delaš, kakor ni resnica. Večina se bori za narejeno res nico in vpije, da prekriči stotero drugih, da je ta ali ona stvar tako in nič drugače; in če bi se reklo, da to ni s teboj v soglasju, potem mu svet pripečati naslov lažnika, zatot ker ^e ^govoril, kar je bilo O, namenjali so poj mej in ta za menjava se nekdaj kruto maščuje Ljubim te, v samotnih urah te ljubim, ob času, ko ne vidim v svo ji bližini drugega človeka. "Ljubiš me, kakor drugi —" "Seveda, popolnoma, is vse' do — pred edin Predsednik: JOŽEF PKTERtfEIi, Box 95 Wlllock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAB, Box 547, Forest Cltj, Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wye. Tajnik: JOHN TE LB AN, Box 707, Forest City, Pa. 0. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. PooblafiCenec: JOSIP ZATiAR, 1004 North Chicago St, Joliet, DL VRHOVNI ZDRAVNIK) Dr. MARTIN IVEO. B00 Chicago St, Joilet, BI. I NADZORNI ODBOR: Pisdsednlk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TOBNIČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. IIL nsdftoralk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. _ POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. Kans. 1. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana U. porotnik: MIHAEL KLOPCiC, 028 Da v son Ave., B. F. D. 1, Orees-field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11^, Bridgeport, O, L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBBEQAB, Box 402, Witt, IIL Dopisi naj ae pofflJjsJo L tajniku Ivan Tel ban, P. o. Box 707, Vonst CStv. Pen ne Druitveno glasilo: "G LAS NAROD A".- kruhek, ki je prislužen in jaz ga moram služiti zase in za svoje". Človek, pomni, ali me ljubiš popolnoma, ali docela črtiš. Ljubezni Resnica ne more deliti; zakaj, taka je njena narav." • To so bili navdušeni, razgreti o-brazi velike, lačne množice, ki se je klatila po skrivnih beznicah in pila špiritovo žganje, prigrizovala češenj s kruhom ter se hrupno pogovarjala o velikih prevratih, ki bodo izbruhnili od vzhoda do zahoda zemlje. — On bo zapalil pla-inenieo rajske prihodnjosti, onih časov, ko se dvignejo vagabundi iz svojih skrivališč in bodo govorili v častnih zborih mogočno besedo veljakov. Danes je taka velika masa zatirana in med boljšo človeško družbo so ji zaprta vrata, in četudi pride, se za odhajajočo skrb no obrišejo sedeži. "Samozavestno, predrzno je stopal ta človek na oder, in za njim se je vsula tolpa ljudi, ki so srečni, če se jim poleg pijače polnijo ušesa z obljubami. Vživel se je v svojo vlogo in ni bil strahopeten, kadar je stopal pred občinstvo s svojimi bajkami. In jako ljubezniv je bil. Njegove rokavice so bile mehke, iz finega usnja in vendar je stiskal roko ljudem slabega imena in smejal se je dobrohotno in prikimaval in dobival zase ljudske duše. Bijo je nekoč, tako nekako bi se pričela pravljica o njegovi preteklosti, bilo ije nekoč, ko je sedel človek zamišljen in gledal proti vhodu na svetovni oder. In kar je mislil, je bilo idealno, prešiuje-no z žarkom svete Resnice in vsi ideali so bili takrat, ko je bil še človek suhega telesa in brez imena, posvečeni Njej. Mimo njega so se pomikale velike ljudske procesije, skoro nepregledne, obrazi udeležencev pa so se ozirali po nekom in klicala so ljudstva njegovo ime, ki nosi prapor Resnice, kadar stopa v boj, češčen in slav-Ijen----In priznal je sebi, da jadra za častjo in bogastvom-- Stopal je večkrat na oder; iu kadar se je vračal zmagalec, ki je pogazil druge v prah — zakaj, z drugimi ni mogel deliti časti — tedaj je vselej zatajil program nekdanjega suhega človeka, ki je živel v idealih prešinjenih s sveto Resnico, iu mase so ponavljale za njim refrene laži. — Pogreznil se je globoko. Machbeth! Njegove roke so bile umazane, oskrunil si jih je v boju za svojo čast, njegov jezik pa je docela pozabil Resni.ce. Zato pa je orokavi-čen, popolnoma orokavičen stopal pred ljudske obraze, in liki krvnik ubijal z lažjo ogromne množice, ki so odprtih ust poslušale, in kakor val so šle od ust do ust besede človeka, ki je jadral za svojimi cilji.--- "Talentiran mož, kajne?" "Kdo bi naj sicer bil, če ni tak človek genialen." "Moder in pravičen je". "In srce ima tudi." Človek pa se je še tesneje zapenjal x suknjo, da bi se ne POtex^ Wgove notra- njosti. ( emu nazaj, iz naročja lepe eksistence, ko lahko gazimo, če le uinejemo zamreniti ljudem oči iu dobro je; zakaj, zamrenjene oči ne vidijo, iu ušesa prenapolnjena s sladkimi melodijami, niso dovzetna za tožne, brezupne—. In užival je dobro ime, on, o katerem bi se bil lahko poslal med širili svet temeljit popravek: Ni res, da je pošten, res pa je, da je velik lopov, ki žganjarsko bestial-nostjo bije Resnici v obraz. Pri-iiiite ga. potegnite mu z obraza voščeno krinko in gledali bodete sleparja .taletiranega sleparja! V tistih časih je Resnica bridko plakala, in sleparji so se sprehajali z lažjo po svetovnem odru. — Človek je podrl njene žrtvenike ter prižigal daritev laži, s katero si je priboril čast in dobro eksistenco. -- Prav takrat me je obiskal moj prijatelj, človek, ki je bolj življenje opazoval nego segel vanj. Trdo me je prijel za rameni, njegov vodeni pogled se je vsesal v moje oči in z rezkim glasom mi je rekel : Pazi, ti nimaš rokavic! Začuden sem ga pogledal. Vraga, saj je res, pozabil sem jih natakniti, a sedaj je prepozno: Scripta manent. Železniška nesreča. Elkins, W. Va., 16. julija. — V West Durbinu je skočil s tira lokalni vlak, vsled česar se je ponesrečilo sedem oseb. — Zdravniki so mnenja, da bodo vsi ozdraveli. "žeTečkrat J E B I L PREVARJEN. H. H. von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stotisoči bolnikov v stalni zvezi, in dobiva dannadan cele kupe zahvalnih pisem od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je pisal naš rojak Ivan Losouci 1622 Kogan St.. Cincinnati, O. sledeče pismo: "Prt)sim .vas, pošljite mi še eno škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. Večkrat sem se dal vje-ti raznim oglasom, pa sem vseeno sklenil poskušati Bolgarski Krvni Čaj. V neki lekarni sem kupil eno škatljo čaja iu sem se takoj prepričal, da vas oglas odgovarja resnici. "Povem tudi, da sem poskusil raznovrstna zdravila, ker imam zeli močno narav, toda po nekaj dneh smo se jaz in moja družina prepričali, da je Bolgarski Krvni Caj najboljši čistilec želodca". Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za 5 mesecev, pošlje za 1 dolar kamorkoli : Marvel Products Go., 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba. Ako želite poSttjatev zavarovati, pošljite 10 centov več. K Jsgtsfovanska IB -: ss Katel. Jednota a Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Iffinneaotfte Sedeš v ELY, MINNESOTA, GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherry Way or; box 87, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Peaii Are., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Col*. VBKOVHI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Jobet, I3L NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, MIeh. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KBŽIŠN1K. Route 2. Burley, Idaho. POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JCFEPH PISTIL A R, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo* G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, W&ah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, iter. X Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druStva sv. Srca Jezusa, 5tev. 2, Ely, Mimy JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn Vei dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne Kišiljatve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odralo. Društveno glasilo:"GLAS NAEODi' GLAS NAHODA. 18. JUL. 1916.% No, le hitro pripoveduj da-! Začelo se je izpraševanje tia-lje!" jvzočih. Nobeden ni vedel povedati "Sej pravim. Danes zjutraj jo ničesar. Mislil s-i je vsak svoje, a ^ krenem proti doanu. A ko pridem gotovosti ni bilo. Ede» izmed notam pri ovinku do gozdiča, — to- saeev pa, Rek a rje v Jože, je ostal da, Dobnik, ne ustraši ®e in bodi zamišljen na strani in temno je zrl pogumen. — zagledam..-." na Preiskovalni sodnik to za-Stairi Dobnik je prebledel. pazi. Bliže stopi k Jožetu, potrka "No, zagledaš*" ga po rami in .pravi: "Tvojega »ina — v krvi." j "AH bi ti vedel kaj povedati?". Prijel se je Dobnik za vrata, da ^ zgame. Ne Odgovori ni- oi omahnil in nemo je zrl predse, česar. le z raunaani zmaje. j Niti besedice ni bilo iz njegovih Sodniku se je zdelo to sumljivo. ust. ti Govori, ee ne, te bomo prisilili!" Rekši pokaže na orožnika. Jože se ne zmeni za žugam je. (.'ez dolgo se jc vzdramil: "Ali je mrtev?" "Ničesar več ne potrebuje", je Mirno vpraša: odgovoril Marko. f "Kdaj pravite, da je Janez Ka«kor bi ga bil kdo pobil umrl?" | s pestjo, zgrudil se je Dobnik: na' "Sinoči med deseto in enajsto tla. Barba, katera je slišala zad-,111*0"' odvrne sodnik. ! nje besede in padec, je zavpila na' "Sinoči se*m bil na straži", pragmas. Nesli so starega v postelj. " nadalje Jože. "Bila je vrJJta naj Baiba pa je tarnala in vpila ter si me»i i" hodil sem nekaj časa gori. ni vedela pomagati. j in doli po vasi. Začelo je deževati Kmalu potem so korakali štirje skril s«m se pred dežjem v, možje j k) cesfti proti gozdiču. Do- Dobnikovo lopo. Enajsto uro sera bro uro potem mo prinesli Janeao-^e slišal biti. a potom sem naen-' vo truplo domov. Na glavi je imel krat malo zadremal. Kar me zbu-! veliko rano. Konja in voza ni bilo'd'j° nagli koraki od Kaizjega sem J videti nikjer. Šele tretji dan so ga Pogledal sem, ker je pa bila tema/ našli v majhni vasici blizu mesta nisem spoznal prihajajočega.' in pripeljali lastniku. ) Kmalo potem so pa zaškripala Na Žaritem je bilo vse razbur-jv"rata pri Dobnikoveto sosedu Vo-' jeno. Hudodelstvo se je zgodilo v debu in nefltdo jih je zapahnil za njih okolici, od vseh priljubljene- set)Oj." * 1 Soseda. Povest. — Spisal Batog. (Nadaljevanje). 111. Noe je nastopila. Po lepem dnevu se je pooblačilo nebo in le sem-t1 rt j a s«* pokazala zvezda med preti-ganiini oblaki. Jelo je škro- ni mogel dolgo zaspali. Le kraitek spanec, polu mučnih sanj, mu je objel trudne ude. Oče in mati sta iga slišala, ko je prišel, in žele tedaj sta mirno zaspala. .. Zjutraj, še predno je dan nazo ga iiiladeniea so ubrli. Vse je tarnalo in ipomilovalo starega Dobni-ka, kateri je s sinom izigubil zadnje veselje. V Dobnrkovo hišo se je vselila žalost. Starega je zadel mrtvond in (noge mu niso več rabile. Ležati je moral in videti mu je bilo, da težko pričakuje tudi on zadnje UTe. Poklicani zdravnik je dvomljivo zirnajal z glavo na vprašanje Barbrno, ali bode kdaj okreval. Barba je jokala, da se je Namenu smilila. Tako se naenkrat lirliko preobrne sreča v nesrečo. IV. Janez je ležal na Odru. Glavo je imel zavezajio, a na beli ruti se je ril. je hodil stari Dobnik po liisi. poznal črn madež krvi, katera se Sem ter tja je postajal in majal iz j0 bila na nji usedla. Mflado in glavo. staro, vse je hodilo kropit nesreč- "Pa 7ie, da bi se bil navadil po- nega. Po jKrti pa so se ljudje raga je zamišljeno opazo-Matiji po glavi. — Stari Vodeb je spana starega. Toda odgovora ni \ val in žalost mu je bila na Obraizu. opazoval *in;t in zapazil iapre- čakala. Začela je nakladati drv na] Mati si je v "kuhinji večkrat na mem H« na njegnrvem obrazu; toda J oorn in kmalo je plapolal skrivnem ot-rla solzo, -katera ji je rekel ni sinu ničesar. Ta pa j<" rdečkast plamen kvišku. [šiloma porosila oko. Vedenje Ma- vstal in namesto v svojo spalnico, j <>\j ga jn mrmral je Dob-jtijevo ji ni bilo danes všeč in ne-je šel *ko/d vrata na prosto, kjer.nik in stopil na vežni prag, da bi(hote se ji je vrivala misel: Kaj, je začel ž.- naletavati f?osti dez.— opazoval vreme. j ako bi bil Matija sinoči zraven pri Družina začudepat, a v skrbeh so bili vsi. "Kaj neki ima?" mrmral je oče saim pri sebi in ni mogel zatisi\iti očesa. • "Gotovo je šel kam pomagat", dostavi mati. "A čudno, da nd ničesar omenil." "Da bi ,se le kmalu vrnil", pravi oče v skrbeh. Matija je medtem kakor brez glave blodil po stezah čez polje. Mislil ni ničesar, le glava mu j'1 hotela počiti. Saan ni vedel, koliko Časa že hodi okoli, a naenkrat je bil na cesti proti Kozjemu. Tam. kjer dela eesta velik ovinek proti Kozjemu, ikatero je od Žarnega oddaljeno kaki dve uri, je mala gosta hosta, zarastla z visokimi .hrasti. Bli%u te hoste je dospel. Samoten je bil ta kraj in ljudje so si mararkaj pripovedovali o strahovih, ki bnje todi strašijo. Tudi Matija se je naenkrat domislil takih pripovedovanj. In res! Čuj, kaj je to? Zdelo se mu je, da je daleč za njim nekdo tako čud»o in glasno zaklical: "Jezus, Marija i" Botmi jo bilo naenkrat vse Mho. Matiji je postalo tesno (pri krmil proti domu, ne ozrm se ne nekoliko pozabil sedajnosti m mučnih .misli svojih. Medtem je stopil nekdo na dvo-rieče. Bil je mož ka'knh petdesetih let. Počasi se je bliža«! Dobniku, kakor bi se ga bal. Ta ga je zagledal šele, ko je stal pred njim. "Dobro jutro Bog daj, Dob-nikl" "Bog daj, Bog daj ! No, kam pa ti tako zgodaj, Marko?" ne odgovori prrecej. Dobniku se je zdelo, da je mož nekoliko v zadregi in ne vS, katko bi začel. MistHl si je: gotovo ima kak nujen pot, potrebuje denarja in ga ashna. Prišel je na pooodo. Ker je j>oziral Marica kot moža-pošte-.njafca, mu reče: '" No, no. Marko, moiyla kaj potrebuješ?" 5 Toda ta še vedno molča. Šele na drugo vpratsanje začne: bala raaodeti straišnili teh misli, in: talko sta molčala oba. A zopet se ji kaj takega ni zdelo mo»goče. Poznala sta -dobro Matijo in .bila sta nekako potolažena. Popoldne je prišla koanisija-Gospodje so najprej iopraševali, kdo je ukazal Janeza prenesti domov. Saj vedo, da mora ostati mrtvec na mestu, dokler ne pride, gosposka. Toda možje so se izgovarjali, da so mislili, da je Janez" samo ranjen in ranjenca bres pomoči pnšcati bi ne bilo prav. Šele doma »o apoznaili, da je mrtev. Nato so odšli na ono mesto, kjer je bil Janez ubit. Taan je bil poznati «e krvav sled, toda večinoma jo je ispral dež ponoči. Na catrani ceste poznala po so sc v travi vozna kolesa in v»Wafcu konjska kopita, featera so pa bila .obrnjena proti Kozjemu, a ne proti Žarnemu. Sklepali so vsi U Oko1!i stoječi so ta govor pazno poslušali. Ali majali so neverjetno z glavami. j "Sanjalo se mu je", dejali so vsi. Misliti si niso mogli, da bode srmn takega zločinstva zvrnil na Vodebovo hišo, katero so poznali vsi za pošteno. j Jože je pa le svojo trdil. Sodnik' je vedel dovolj za zdaj. Napotijo se k sosedu. f Pri Vodebu so bili vsi doma, ko! stopi igosposka v hišo. Matija pri! tem pogledu prebledi. Bistro oko sodnikovo ni tega prezrflo. j "Je bil kdo iz tehiše sinoči do! enajste ure zunaj?" vpraša sodnik z resnim glasom. Matija stopi predenj in mirno reče: "Jaz, gospod sodnik!" Oče in mati sta stala prestrašena v kotu. Marijca je trepetala po vsem životu. "Kje ste bili?" izprašuje sod-niik dalje. Matija nekaj čaisa premišljuje, a nazadnje reče: "Tega še sam ne vem, gospod sodnik." To so bile usodepolne besede. Iz njih je takoj sklepal sodnik, da je Matija kriv, ker išče izgovor. V tem hipu stopi Dobnikova Barba v hišo. Hotela je prositi Vodeba, da bi bedel ponoči pri mrliču. Takoj je sprevidela, kaj se godi v hiši. "Ali ste videli, da je šel Janez včeraj iz doma?" vprašuje dalje sodnik. "Videil", odgovori mirno Matija. Barba se naenkrat domisli, da je ona to včeraj pravila Vodebo-viun. "Saj sem jaz povedala, staremu in Matiji. Še to setn povedala, da bo Janez imel pri sebi štiri tisoč goldinarjev." Matija je videl, da je izgubljen. Mrtvaško bledo >mu je postalo liee in debele (kaplje so se mu prikazale na čelu. Vse to je pa sodnik v svoje pra $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deaet let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, 4* ee s>et cisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.06 DO $10.00 PO AKBU. * Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol m atom. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves . različnega sadja in 506 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni jo-Bija polovico modu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Naylor, Mo. —_____ GIxAS NARODA', 18. JUD. 1916. I! Liljana, Novela. — Spisala Marija. 'J L Majnik je, cvertoči majnik-- Čarobno blevte v jutranjam solneu pozlačeni bakkoočki m mič-ni podatreaniki italijanskega mesta F. Po krasnih verandah, terasah in divniii vrtovih se je zdra- l matere nimam, ker sem najdenka. j velika .bela mačka ter zadovoljno1 Moja mati je dobra Maja in. stari predla, ne meueč se za presirnega E mer i go je moj oče..." pava, ne za krotki grlici in malo "Emerigo — kdo je to f" je po- pegatko. prijel tujec za besedo. "No, stara maička-godrnjačka, 14 No, Maje, moje rednice, brat ali ti ugaja gorko aoinčece, kaj-je; revež je, ker ima leseno nogo. ne?" se je ogiasii na pragu star-Letos dopolni, ako ljubi Bog hoče,'ček z leseno nogo, potem ko je j smehljaje opazoval nekaj časa prftor na malem dvorišču. "I ta Ča- niilo mlado cvetje ki nočnih sanj moj najboljši prijatelj in vredne-v novo jutro novega življenja. J ga. prijatelja moramo ljubiti!" Na trgu Sainta Croce vse mrgoli iu se giblje. Delavsko ljudstvo hi- oseatdeseto leto." "Osemdeseto leto? In ti gotovo ljubiš tega starčka?" j "kaj — se pa še jaz pridružim, da "Ljubim? No, seveda, saj je ta- tudi meni solnce malo oživi otrp-ko blag in poln skrbi zame! On je le, stare ude!" Počasi se je primaknil do klopi in sedel nanjo. Res je dobro dela ti po svojem delu, vrste vojakov prihajajo in zopel odhajajo, prodajalci oranž, citron, dat el je v kri-če m ponujajo numogredočim svo- Nt kako slovesno je poudarila ta mehka solnčna toplota staremu zadnje besede, da je umetnik — Kdo bi mislil, da je bil ta čuden obstal. j Emerigo a leseno nogo nekoč ne- "In koga še ljubiš?" je vprašal.ustrašeno hraber vojak! Pa je bil vojna mu ja vzeia nogo. Alfomzo z zanimanjem.. _ "V prvi vrsti Kraijico Mmi",|Aj, kako je brio takrat! Sovražil blago, da pre vpijejo splošni'je odgovorila odločno, "potem ni k na desni, sovražnik na levi... tn ii hrup; vozovi drdrajo po ka- staro Majo, potem Emeršga— po-,ko,t listja in trave... in kroglje m en vtem tlaku... Iz odprtih okencem evetniee in potem še mnogo frčale in žvižgale po zraku... drugih stvari in ljudi, ki so pri- ^ tuua je zapet presenečeno pogle-; tako je bilo. In čestokrat je v y.ivoi>ojiie cvetlične gredice. Ka-jdala nadležnega tujca. Namesto starcu prihajalo na spomin vse to. odgovora je nekako moško in sa^ Tudi to popoldne bi mu na gor-mozavestno zaprašala: i kean solncu nemara začel uhajati "In kdo s/te vi, gospod?" , duih. nazaj v prešle čase, toda pre- "No, reci mi — Alfonzo! Slikar motil ga je skoro Majin klic: sem, dete." | "Emerigo! Rigo! Poglej no ma- 4'Ah, slikar! In slikate krasne lo v dolino, če je še ni! — Pozno figur iz podobe, kajne, podobne onim v Je že» solnce skoro zatone!" naši cerkvi?" Emerigo je pobral palico ter se "No, da — nekaJko take. mor doseže oko, povsod le cvetje in zopet cvetje. Kako bogastvo dom iuUi in inozemskih cvetlic! Od neeuih, preprostih šopkov do umetno-po vezanih vencev, od skromne košarice vijolie do naj-okuanejue sesta vi jenih divnih kamelij in cvetoče mirte pokriva kakor en sam cvetlični vrt prostor daleč naokrog — — In te cvetlice prodajajo lepe cvetlivariee. Danes so njili košarice še vse polne; samo ono zlato-l&ao dekletce tam, maJa Liljana, je ravnokar segla v košarico po zadnji šopek. Zavezala je v robec liro in nekaj drobiža za prodano cvetje — potem pa brž domov; solnce * je že visoko pomaknilo na prozornočisto obnebje. ZivordiV-e krilce, vrsok oprsnik, kratki, hin*ki rokavci — kako ljubko vse to prist o ja dtklici, v prvi raze v i taj oči se pomladi! Njeno jasno obličje oznanja v svet, kako krasno je življenje, ako kli-je pomlad v srcu in v naravi — pomlad vsepovsod, kamor doseže nedolžno oko--- Kar je mogla. je hitela domov. Ali kaj! t uj tam, lajna starega Žorža... Že čestokrat jo je čula, cesto p<»gladila Žorževo umno opico, ki je s klobukom pobirala mi lodare za siromašnega go*>podar-ja, in vendar so se ji ustavile zo pet dau«*s »nežnubele nožiee v ši-rukiii opaukah — skoraj se je izo pet zagledala v opico in lajno ter gledala m poslušala... Tedaj pa jo je nagovoril ne znan gla»: podal na oni konec hiše, kjer se Čudno — in tak umetnik išče mu je odprl razgled daleč po do-prostora v njenem srcul .'lini. Dospela sta iz mesta na prosto.] Obseučil si je oslabele oči pred Pred topoloviin gozdom se je usta- zadnjimi žarki zahajajočega soln- vi'1 slikar ter se poslovil. "Na svidenje!" je dejal in rah- |ea ter pazljivo zeleno daljavo. nekaj časa zrl v lo stisnil Lilijani malo desnico. —' "Ne, še ne!" je zaklieal Maji. "Bog s teboj, deklica !" J "Pač — čakaj no, — če prav vi- •Ni mu bil v navadi takšen po-'dim — menda vendar. Da, da — zdrav — a (zanjo ni našel primer- °na je, Liljana!" Ln govor se mu nejšega. j j© izpremenil v srčni vzklik: "Li Lahno, kakor sapica, poigrava-!ljana, Liljana!" joča se z mladim topolov jem, je Z neko otročjo radostjo se je odhitela Liljana po mehkem ma- vrnil zopet pred liišo. Na klopi pa hu v gozd. Res, krasna je bila ta Liljana, je sedaj že sedela ženica, srebrno-belili las, udrtih oči, upadlih lic a vedela je za to ravno toliko, ka- stara Maja. kor svetla daniea na nebu za rev-J Sedel je poleg nje, svoje sestre, no kresničnico v cvetočem gr- ( Z dušno sta obrnila pogled v'zaha movju... Nekateri so trdili, da je jajoče solnce — trudna po-tnika v mala sirotka teda, ko je ležala na pozni jeseni, ki molče potujeta v cvetni gredici v vrtu, kjer jo je deželo, ki ne pozna nadlog, ne bo-našla m pobrala stara Maja, pre-jlečin, v deželo, kjer se pomlaili jela od usmiljenih cvetlic različ-:vsako obličje... nili darov. Zlatica na primer je "Maja! Emerigo!" To je bil podarila njenim mehkim laseem vzklik prav iz dna srca deklice, ki Imgato svojo barvo — vijolica o-|je hkrati stala prednjima čescem temno modrino — rdeča roža ji je [»»ljubila mala usteca, bdi Ihdbar pa je diiinil v mili o-brazek svoj nedolžni dili. NAZNANILO. Članom društva "Planina" št. 14 S. D. P. in P. Družbe v Johns-townu, Pa., se naznanja, da se vrši prihodnja redna seja dne 23. julija, in sicer ob 10. uri dopoldne. Pri zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da se mora te se je vsak dlan vdeležili in kdor se ne vde-leai ter me naznani zadostni vzroik še pred sejo, bo črtim iz društva. Zato tempotom vse opozorim na ta sklep, da ne bo potem kakega oporekanja. Pridite vsi ali pa pravočasno javite vzrok, ki vas zadržuje od seje. Rešiti imamo več jako važnih točk. ' Josip Glavač, tajnik. (17-18—7) Iščem svojega soseda FRANKA PETRA NOV 1Č. Doma je iz Su-liora št. 10. Poročati mu imam nekaj važnega, zato ga prosim, da se oglasi. Če pa kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga javi. za kar mu bum hvaležen. Pred enim letom je bil v Phillips, Wis., Mitchell Camp 7. — Math. Stadu'har, Box 47. Adah. Pa._(18-20—7) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA RIHAR. Do ma je iz Dobravčeve pri Žireh. Nahajal se je nekje v Letonia, Oh io. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Math. Seljak. Box 51, Mabie, W. Va. . (18-20—7) Rad bi izvedel iza naslov JANEZA WOLF. Donna je iz Črnega potoka št. G. občina Osilniea, okraj Kočevje. Sedaj biva nekje v Clevelandu, Ohio. Prosici ga, da se mi javi, ker bi mu rad pisal. Matija Urh Kovač, Box 18, Piekeus, W. Va. (18-20—7) SPREJME SE V SLUŽBO Slov 'f-nec ali Slovenka za učitelja na tukajšnji državni šoli (Public school). Sprejme se le. kateri ima certifikat, da sme učiti v državi Wisconsin. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: Joe Slemee, District Clerk, (18-20—7) Willard, Wis. Rad bi izvedel, kje se nahajata moja dva prijatelja ANTON ZADEL, podomače GUC, in JANEZ ŠAJN, podomače Nove kov. Oba sta iz Juršič pri Šent Petru. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Frank Žužik, Midway Camp 1, Forest Lake, Mich. (17-19—7) NAZNANILO. JUGOSLOVANSKI DELAVSKI TAMBURASKl ZBOR v Brooklynu, N. Y., priredi VESELICO v soboto dne 22. julija 1916 v prostorih g. Leo Štruklja, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn. Vstopnina 15 centov za osebo. Začetek ob 8. uri zvečer. Tempotom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa društva iz Greater New Yorka, da S'i te naše veselice polnostevilno vdeleže. Za vsestransko zabavo bo dobro preskrbljeno. Torej na veselo svidenje dne 22. julija! (12,18,20—7) % Odbor. Kje je moj brrft ALOLZIJ PE-ČEK? Doma je iz Velikih Blok pri Rakeku. Pred dvema letoma je bil v šumi v Michiganu. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano, zato prosim onega, ki ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — John Pe-ček, 3617 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (15-18—7) Zdaj je čas, da kupite farmo Ako ste se namenili kupiti farmo ali zemljo za farmo, sedaj po leti je najboljši čas zato, ker zdej morete videti kaj vse in kako za-more zemlja roditi. Mi imamo več tisoč akrov zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki, katera je v Clark okraju in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosih po 40, 60. 80 in več akrov na lahke in dolgotrajne odplačila. Onim našim kupcem, ki žele, postavimo tudi dobro hišo,, hlev dovolj velik za začetek in razorjemo nekaj zemlje, a vse to na lahke in dolgotrajne odplačila. Pridite in poglejte farme svojih rojakov , ki so se naselili tu pred več leti, porazgovo-rite se z njimi, pa bodete zagotovo kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite: Homemaker Land Company Dept. 3, Tioga, Wis. Zopet sem vse prodala, glejta, vse! " — Položila je prazno koša-i rieo na klop. Pa dolgo te ni bilo", je očital Klicali so jo Liljano, čeprav jo ljubeznivo Emerigo, in Maja je je župnik pri krstu posvetil Kra- j dvignila tresočo roko deklici na L.-PS deklica, ali imaš kaj lj.ic-1 Miru. Da, Liljano so jo zvali ramo.- "Bog te sprimi, Liljana, ti jutri,' e vetrne j "Ne — danes uif* več, a če želite preprostih evetlic dejala maio boječe, a tako ko. da je mladi lunvtuik — on jo je brl nagovoril — osupnil. "Da, da, kajti jaz ljubim cvetlice, rlasti če jili trga nežna rokica, kakoršna j*- tvoja, dete!" Liljana ni raziuncla teh besed, a obtadoatile mo jo vendar-le. Tujec, ki jo je nagovoril, on ljubi cvetlice! To ji je bilo dovolj. Ne more biti slabega *#rca imenitni znanci iu prijatelji stare Maje in ' njenega brata Eineriga, že tedaj, • Je.ko je ležala v leseni zibelki in str-zvoo-Jruela v tisto ped neba, ki je svetila skozi zeleno obraslo okno, do današnjega dne, ko je stopala vit ljubljeno dete!" Nekako ponosno so sledile oči obeh starčkov mladi deklici, ki je po prvem pozdravu odhitela na vrt in skakljala od gredice do gredice, kakor da ima za vsako cvet- ka deklica iz zelenega gozda proti ko posebe najpresrčnejše pozdra-kapelici, sredi pisane livade. vilo. Na dnu košarice je hranila šel Je-li gospod v žametni obleki in s s vi-J bo. bile z fbelini prtičkom, da jih ni ugledalo katerega kupca oko. Pokleknila je pred sveto pogo-položila cvetlice na oltar iu res to ono revno dete, ki majhen šopek cvetlic za Njo. ki jo'sta je dvignila izmed pisanili cvet jo v prvi vrsti ljubila. Pokrite soj lic na vrtni gredi in je sprejela za svoje? Da, da. Od tedaj se je razcvetelo skoro šestnajstkrat divje pop-je med zelenim bršlinom — in E- leušiu r »!><-<-ui okrog vratu — sicer njene ustnice so se gibale v ne-|merigo je bil tedaj še čvrst, ko je bi ne ljubd cvetlic, si je mislila, dolžno preprosti molitvi: "Bila si Krenrta je v ozko ulico, ne me neč *e dalje za tujca. mi v mislih, Kraljk-a Miru, pri-eayo naj Ti cvetlice, ki jih pokla- tesal malo zibelko. In ka)ko sta ljubila to nežno naj-denko! Saj s prvim njenim nasme-»hom je zasvetil v njuno življenje a jutranja rosa in ljubko Tvoje svetli žarek sreče!-- jaz grem'Dete jih zopet o živi. Varuj me, Liljana je pa že postavijala Ion A gospod z dolgimi kodri je ki^dam na Tvoj oltar. Ovetuele so tel ročno za njo. * * Počakaj, deklica, ivto pot!" je dejal, a lahen ameb,j Mati sirot, kakor dotslej, vsega|čke po ognjišču, kakor izvedena ki mu j« šinil preko polnih ustnic,1 zla, blagoslovi staro Majo in vse'gospodinja. Rokavci si je zavihajo pričal, da mladi gospod ni go-] ljudi, ki so mi dobri in Tebe lju-'la, opasala širok predpasnik in bijo! — Tudi njega, onega slikar-jurno se je obračala po mali kuhi-ja, vodi po pravem potu, ki pelje nji. — del je deklico in v njegovem srcu k Tebi", je pristavila nehote, po-l Iz začrnelega stolpa, cerkvice je zaavenelo: "Model, kraseu mo-1 močila roko v mal kroprlnik, se sv. Mavricija, se je oglasil zvon-del! Glej, živa pomlad, Alfonzo! j pokrižala ter odhitela preko livad| ček k tadravamariji. Milo se je voril resnice. Kaj, se veda je ni govoril! A vi- Rad bi izvedel, kje se nahaja brat moje žene JOŽE BRADAČ. Doma je iz vasi Podhosta pri Toplicah na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, za kar mu bom hvaležen, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. — Frank Sluga. 1372 E. 45. St.. N. E., Cleveland, Ohio. (15-18—7)_ _ ŽENITNA PONUDBA. Fant, star 2£ let, se želi spoznati s slovenskim katoliškim de kletom v starosti od 20 do 27 let v svrho ženitbe. Resne ponudbe pošljite na: S. N. Yourk, Box 96, East Helena, Mont. (17-18—7) NAZNANILO. Izšla je brošura pod imenoim: AVSTRIJSKE VOJNE SUKE. Izdal in založil jo je Viktor J. Kubelka. Čisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim voja škim ujetnikom v Sibiriji oziroma Rusiji. Zvezek te brošure velja 50$. Vsa tako nabrana svota bo izročena ameriškemu Rdečemu križu, ki bo denarje razdelil med avstrijske vojaške ujetnike na Ruskem. Brošura obsega sledeče slike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, avstrijski prestolonaslednik in poveljnik našega tretjega armadne-ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi zastavami. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil Rdečega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pionir ji. — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belih snežnih plaščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi. — Vnuk Andreja Hofferja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji. — Zavzet strelni jarek v Gorlieah. — Avstrijski vojak pelje svojega ranjenega nemškega tovariša v bolnišnico. — Avstrijski vojaki defili-rajo pred generalom Mackense-nom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega letalca. - Avstrijski .vojaki spravljajo čolne na reko San. — Oddelek konjenice v Goliciji. — Vojaška maša na prostem. — Tabor avstrijskih čet v Srbiji. Naročila na brošuro in denar naj se blagovolijo poslati: VICTOR J. KUBELKA, 17 Battery PL, New York, N. Y. Rojaki! Columbia gramofone ln slovenske plošče Je dobit! redno pri: IVAN PAJK, tfl Cbestnot St„ Conemsoife, Pa. PlAlte po cenik. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam ■voja NARAVNA VINA. HIŠE NA PRODAJ nove na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognju. JOHN ZT7LICH, 1165 Norwood Kd.. Cleveland, Ohio. Bil je umetnik — in je moral hiteti za svojimi ideali...; Pomladne sapice »o privabile nežno rdečico na prozorno obličje dekličino in zlati .kodri so ji pri- in vinogradov proti nizkemu domu stare Maje in Eineriga. II. r-azlegal po dolini in med zvone-njem so plavali^ pobožni pozdravi do Bogorodice. Stare babice so Rešitelj miljon otroških VI • življenj. "KOPP'S BABY'S FRIEND" zasluži res ime rešitelja življenj, ker je skozi zadnjih 40 let ohranil življenje več miljonom malih otrok, ki bi Jbili brez tega čudovitega zdravila gotovo umrli. Ako vaš otrok trpi na gripi, krčih, zaprtiji ali pa ne more spa- fs najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. i $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem 8. JACKSB, Bo* IU St. Halona. Cal Dr. KOLER, 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. HRVATSKI ZDRAVNIK Dr. Koler Je najstarejši hrvatski zdravnik. Specialist v rittsburirhu, ki ima 13letno prak so v zdravljenju tajnik moških bolezni. Sifilis all xastru-pljenje krvi zdravi 3 glasovi ti m 606, ki ga Je izumel dr. prof. Erlich- Ce 1-mate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri. per In tudi vse druere posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehujw moSka zmožnost, ne čakajte, temveč pridite in Jaz vam Jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi, ki vodi lz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuSčanju vode, ozdravim s gotovostjo. Reumatlzam, trganje, bolečine, ott-kline, srbečico, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah In petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, četvrtkih in sobotah od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime in Številko! STATE DEPARTMENT O F LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. — i križale čelea svojih vnuckov fer.u in ^ je nemiren radi rasti zob Hiša, aii bolje hišica stare Maje'jim sklepale drobne ročice, češ: Pa drugih nadležnosti, dajte ~ mu KOPP'S BABY'S Friend, ker to zdravilo bo gotovo pomagalo. Kupi se lahko v steklenicah po 25 ali 50 centov v vsaki lekarni. V slučaju, da ne morete kupiti lezli previdno izpod Čepiee na belo je stala izunaj male vasi na pri-! "Molite, otroci! Cujie, angelci po- č^o. jjasmem holmcu. |jo čast Kraljici majjniikovi! Glej- "Hodite vi, gospod, sami!*' Me ~ " jaznem holmcu. Po čedno pobeljenem zidu se je"te. kaiko blieu nas so.. ni »e mudi, a gospod gotovo niste j vepenjal do niake, z mahom po- Po skromni večerji in opravlje-navajeni urno hoditi", je dejala rastle strehe bršlin z divjimi roža-( ni tmoirtvi je šla Maja k počitku, v odgovor in mimogrede ji je pad- mi. <8kozi gosto zelenje je blestelo Liljana itn Emerigo tpa sta se še ne-'tam, kjer živite, potem nam pošlo oko na ozke, svetle čevlje »vo-j kakor kristal čisto steklo—dvoje koliko pomudila pred hišo pod l^te svoto za kolikor steklenic jega opremljevalca ter na njane malih oken. Krog hišice se je širil zvezdnatim nebom. POZOR. ROJAKI I Na dan praznika proglašenja neodvisnosti (4. julija) je bila blagoslovljena slovenska cerkev v New Yorku. Ob tej priliki sem večkrat fotografiral sprevod, cerkev in občinstvo, ki se je vdeleži-lo slavnosti. Če kdo izmed rojakov želi imeti kako sliko v spomin, mu jih napravim, kolikor zahteva, po sledečih cenah: 6 ralzglednie dveh vrst za 25^. Potem lahko napravim 4 različne slike v velikosti 10X12. Na eni sliki je videti notrajnost cerkve, na drugi ospredje cerkve z občinstvom, na tretji en del sprevoda z jahači in na četrti članstvo new-yorskih društev z zastavami, in sicer ravno pred slovensko cerkvijo. Te slike so po 501 komad, tri skupaj pa samo $1.20. Kdor želi imeti kako sliko v spomin, naj pošlje potrebno svoto ter napiše natančen naslov in pove, katere slike želi imeti in jaz mu jih bom takoj poslal po pošti poštnine prosto. Pisma naslovite na: Alois Škrabar, 424 B. 9. St., New York, N. Y. Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Je edino domače podjetje, ki ima veliko sbladi££e vsakovrstnega vina In iganja v mestu New Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem načina in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO POŠILJATE V JAMČIMO. Cene so sledeče: RDEČA VINA: Claret sod 52 galon le......$26.M Zenfandel sod 52 galon le ... $28.04 Barbers sod 52 galon le .... $32.0« Bnrgendf so«l 52 galon le .... 35.M Opol sod 52 galon le........(40.04 BELA VINA: Riesling sod 52 galon le......37.00 Bork sod 52 galon le.......$»5.00 Sauterne sod 52 galon le____$40.00 VINSKO ŽGANJE: Sod 27 do 2» galon____$2.15 galon* Sod 50 do 52 galon.... $2.10 galona Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo šestič 7astonj. Torej pri petih sodih vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ. Z naročilom pošljite Money order all pa gotov denar v priporočenem pinna. DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, H. Y. Za trgovce so bosebne cene. široke, pol predolge opaxtke. prijazen vrt, tedaj kakor pregT- 1: očete, in poslali vam bomo. Učinek tega zdravila je doka- ( Kako ^^ O, le hodi urno, kolikor bočes, njen z dehtečim cvetjem; stezice'eere- — Sedla je na nizki podnož- zan po tisoč in tisoč zahvalnih pi-labko te bom dohajal! A čuj, po- okrog gredic so bile z belim pe-'nik, naslonila glavico na trdo kAop'sem zadovoljnih mater, vej mi, dekliea, kafko ti je ime in eute. | in zagledala ee je tja gori v brez- kdo sta tvoj-oče isi tvoja mati." I Prod hiaieo se je ravno šopiril številne zvezde. Začudeno ga je {»oglodala. Kaj gizdavi pav in dvoje grlic je pre-] (Dalje prihodnjih), ji hoče ta tujec f Kaj jo fepra- plaseaio sfrčado k pegartiki, ki je na - Sujef JB- pragu zobala potreseno proao. Pod * ™ 4,msrn m te me, s^^ t imm te>jq jfi IsM* Sdb JumT^ __.-Z-!* L,—........... .. •-. '-. - Kopp's Baby's Friend Co. York, Penna. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ia nad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po delu ka- k£o aahteva brez vpniuj. r — - - - i f-1* —- PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA' 81' Oortlandt Street. New York, X. Y. Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKETSTREET WACKEGAN. ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih rrt. m POŠILJA donar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. H3tS83StSCt33 Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL belo vino po .........«... 70c gallon £roo vino po ................ 60e. „ DroSnik 4 gallone ta .................... tU.00 ! Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 4 gallon« (sodček) ta......... $16 00 Za obilno naroCbo m priporoča Marija Grill, 5308 & Clair Affe., H. IL, Ckv^is^, Okža j rt aSSsi&mSS . 'i > ..... GLAS NARODA 18.- JUL. 1916. M N EVOEN SUBi M M M h VEČNI ŽID. (Priredil T.) ^ o a A A A A A A * aaaaaaa^. — Osel! — je zakričal Dagobert in »a prijel za suknjo. — Alif POTREBUJEMO se še ne boš naučil, kako se inoraš obnašati t 200 mož za rezanje kemičnega le=- — Gospod Dagobert---vi vendar veste njegovo ime----za- sa. $1.50 od klaftre. Ravnina in 48 (Nadaljevanje). — Roka, v katero si položil svojo — je rekel Džalnia, — bo vedno odprta zate. — Zdravstvuj Far in gh i! — Zdaj se čuti bolj vrednega poklekniti pred svojega angelja. Džalma j? odšel. Faringhi je pa začel govoriti s-am s seboj : — Roko sem mil dal. — Od zdaj zanaprej ga moram spoštovati. — »Jaz ga spoštujem, ne spoštuje ga pa oni. ki ga bo čakal nocoj pri hiši. — .Se je že odpeljal.... Enajsto poglavje. DŽALMA IN ADRIENA. Tudi Adriena je imela na sebi tisto obleko kot oni dan, ko je v prvič videla Džalmo. — Pričakovala ga je v velikem sprejemnem salonu, ki je bil opremljen v stilu Ludovika XIV. Oakala je in čakala, toda princa ni hotelo biti. — Ura je bilo že pol treh, Adriena je bila prepričana, da ga ne bo. — Slednjič je pokleknila preti sliko svoje matere in začela jokati: — Mati! Mati! Tedaj so se vrata naenkrat odprla . — Na pragu je obstal princ. Sedla je na zofo in si obrisala solze. — Princ si ni upal naprej. — Njena lepota gji je očarala. Adriena je slednjič vstala in rekla s tresočim glasom: — Princ, srečna sem, da ste prišli. — Sedite, ljubi brataranec, da vas nazivam s tem imenom. — Veselilo bi me, če bi mi rekli, se-Btriena. — Zdaj mi pa povejte, zakaj vas ni bilo toliko časa. — Skoraj celo uro sem morala čakati. — 1'pam. da se bom prav lahko opravičil. — No, kaj je bilo? — Ko sem se hotel odpeljati od hiše, je stopil v mojo kočijo nek človek ter rekel da ^rihaja po naročilu nekega, meni neznanega moža ter da je general Simon v veliki nevarnosti in da mu lahko jaz rešim življenje. — Nulapidi so vas — je rekla Adriena. — General je bil še pred eno uro tukaj in je hotel z menoj govoriti. — Jaz ga nisem mogla sprejeti, ker sem vsak trenutek vas pričakovala. — No, potem je pa vse dobro. — Najlepši dan mojega življenja ne bo skaljen. — Toda bratranec, kar tako pa tudi ne smete pozabiti. — Saj nisem pozabil, toda možak se mi je zdel malo sumljiv. — In kaj jt bilo potem? — je vprašala Adriena. — Možak je samo na polovico odgovarjal na moja vprašanja. Zato sem s«* začel sumiti. — Spomnil sem se mojih sovražnikov, ki si na načine prizadevajo preprečiti, da bi se ne sestala. — Zato sem izpremenil smer vožnje. — Ali niste dobili zadnji čas nobenega pisma od mene? — Samo enega večraj zvečer. ^ — Moj Bo«, pisala sem vam jih gotovo pet. — Kaj pa, če vaš fclužabnik prestreza pisma? — I)h, on jih je prestregel. — Ali ga ii'ste kaznovali? — Ne, hotel sem biti vas vreden in čist stopiti pred vaše oči. — Pustiva take pogovore in glejva v bodočnost, ki je tako lepa in tako krasna. — Kaj vam je? — Vi jokate. Džalma si je res za kril oči z rokami in jokal. — Toda kmalo se je zavedel svoje slabosti in rekel: — Adriena jaz sem najsrečnejši človek na svetu. — Oprostite mi, če se je naselila za hip žalost v moje srce. Vi mi nudite nebesa. — Ako bi vam jaz ponudil eeio zemljo, bi bil ta dar za vas premajhen — Dragi prijatelj, da, zdaj sva na višku svoje sreče. — Pri vsem tem se pa ne moreva iznebiti zleh misli. — Toda pomirite se, prijatelj, pomirite se. Džalma j*- pokleknil pred njo, ona mu je pa začela božati nje gove dolge kodre. ENAJSTI DEL. SIROTI. Prvo poglavje. GENERAL SIMON. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja JOSIR SVETE 1780-82 E. 28th St., Lorain* Ohio. Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. SnsnsjiWMMfaiM^ 'KRACKERJEV BRINJEVEl kaj bi ga še izpraševal — Ti si šema in ostaneš šema — je zaklical Dagobert in ga sunil vstran. — Idi! Izgini! Predno je prišel Tepec do vrat, je skrivaj potegnil iz svojega žepa pismo in ga spustil na tla. — Zatem je pogledal Dagoberta. — Ko se je prepričal, da ni ničesar opazil, je zopet zajecal: — Saj je samo--samo vaš sin.. .ki, ki.... noče priti gori... . in čaka na dvorišču.... Toda Tepee je delal račun brez krčmara. — Pes je namreč za-duhal pismo, ki ga je izpustil na tla, prijel ga je z zobmi in odšel za Tepcem. (Dalje orihodnjiČ). HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 111! Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galo-nov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-ekov slivovice, ter par galonov rdeče whiske. Čul sem, da imaš v zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter likere, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-strežen, naj se zaupno obrne na: Ignatz Podvasnik, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postaje. fgiaiaiafariunfBrafisraiiUBiM lep gozd. Potrebujemo takoj 6 ali 8 board in gbossov. Ward & Guneheon, Norwich, McKeau Co., Pa. _(11-22—7) IŠČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klagre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača, i Ko preaieha sezija, .je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, Šveda rje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Trustees, (11—7 v d)_ Wells, Mich. NAZNANILO IN P&IPOKO-ČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik L * c CONKORD RDEČE VINO $25.00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel dobit« "GLAS NARODA" skoal Mrl meseca dnevno, izvzemži nedelj tu postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, taka, da dobite tedensko 86 strani berila, v mesecu 156 strani, aH 634 strani v fttirlk mesecih. "GLAS NARODA" donate dnevno poročila a bojlžča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka Jasno govori, da je list aelo raattrjen. Vte osobje Usta je organizirano in spada v strokovna valje. i Pozor! Pozorl V zalogi imamo iz starega kraja importirana SRPE, Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog. I Ur. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne poti |dila vsled česar ga rojakom naj-| topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda" o A je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Ona za "BRINJEVEC" je: 6 steklenic $ 6.50 VI steklenic 1:1.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPINjfiVEC in SLIVOV-KA kuliaua v naši lastni dlstileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevec ix»r «al. $2.23, $2.50. Jfc>.75 in $3. Slivovitz- per gai.................$2 75—$3.00 Tropinjevcc zal»oj ..................... $ J).oo Slivovitz za hoj ........................$i:i.00 "tKi" Kye Whiskey 5 let star. zaboj......$11.00 Rudeen Oblo vina j**r sal. ...___Hoc.. 60c., 75c. Catawba in Delaware per ^a!.......75c.— 80c. Za 5 in 10 Kal. | m »sodo računamo $1.00. za 25 pal. $2.00. za večja naročila je sort zastonj. Naročilu uaj se priloži rtenar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling. Co. S102-04 ST. OA« AVE.. CLEVELAND. 0. Dr. LORENZ, Socialist moških bolezni. Juz. win ediui hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v I'ittsburKhu, Pa. DR. LORENZ. 611 Penn Av. II; nadst. na ulico. Uradne ure: unevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 0. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. (lop. do 2. popol. Odkar ^e ie vrnil general Simon v Pariz, je stanoval s svojima o trokama. Rozo in Blauso. v neki mali hiši na cesti Trcis-Freres. — Stanovanje je bilo zelo priprosto. Stranska vrata .so se odprla in vstopil je srednje star služabnik ter naložil drv v kamin. — Tako neumnega obraza, kot ga je imel ta služabuik. ;i človek skoraj ne more predstavljati. Dagobert, ki je bil pravzaprav oskrbnih hiše, mu je nadel ime ' Tepec". — Ko je opravil svoje delo, se je po prstih približal na sprotnim vratom, sklonil se je k ključavnici in začel poslušati. Ko je zaslišal na hodniku težko hojo, je hitro pristopil h kami nu in začel nekaj popravljati. YT sobo je prišel Dagobert. — Kaj pa delaš? — ga je nahrulil. — Ali še zdaj nisi zakuril? — O. ravno zdaj sem. gospod Dagobert, ravno zdaj. — S|H)ber; se! — Takoj! — Če ne, bom poklical psa. Ko se je Tepec splazil skozi vrata, jih je Dagobert zaklenil in odšel v sobo. kjer sta spali hčerki generala Simona. — Soba je bila prazna. Dagobert je vzel iz omara dva revolverja in ju izpraznil. — Na steni je bil dolg indijski handžar« — Dagobert mu je odlomil ost in ga obesil nazaj. — Sam ne vem. kaj mi je — je govoril sam pri sebi. — Že par dni s«» bojim neke stvari pa sam ne vem, česa. — Saj pravim.... gospod se je čisto izpremenil. — Ne vem, kaj bo žnjim____Ubogi deklici, koliko morata prestati. — Izvedeti pa moram na vsak način, kaj mu je. — Ej, Dagobert je zvit lisjak. Začel si je vihati brke in hoditi semtertje po sobi. — Pri tem je neprestano mrmral: -Če bi že vsaj vedel, o čem premišljuje. — Pa že vsaj niso pisma, ki jih je dobil zadnje dni tega kriva? — Moram izvedeti, moram izvedeti, pa naj velja, karkoli hoče. Pes je začel renčati, na vrata je nekaj potrkalo. — Dagobert j« nestrpno odprl vrata in zagledal pred seboj neumen Tepcev obraz. — Kaj hočeš? — Oh.... jaz----sem hotel samo.... — No, kaj vi aotel---- — Zunaj je nek mlad človek.... on bi rad govoril z vami — Ali j« povedal, kdo jet — Ne, gospod Dagobert.... jaz ga nisem vprašal. . i, ... . ■ .V • \ ... MODERNO UREJENA TISKARVA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. e • a * • UNUSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVEMC PUBLISHING Ct 82 Cortlandt St, Hew Trak, K. Y. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, ka teri se nahajajo v ujetništvu i Rusiji ali Italiji. Potrebno kadar se nam denar pošlje, da se priloži tndi ujetnikova dopisnica n ali pismo in se nam tako omogoči "" pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar n jetniku« pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti de narja, TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, Hew York. H. 7. POZOR ROJAKI! brin ta brado. % un iMstls uuWi v •Oh tednih kMl sorti In Una » »ar daab to-polnonu odstranita. Kdor bi moje sdraviJa brez uspeha rabil mn jamčim sa W00. Pilita takoj po cenik, ki sa lakoj poMjam zastonj. JACOB WAHOld, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Eojakom v Lorain, Ohio in oko-Ud m in sn jamo, da jih bo obickal EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW Y0RKU ANTON BURGAR_ 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?« Velikost j«9 21 pri 38 pctl^«^ Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope 11.50. Veliko stensko mapo, na [eni strani Zjedi-niene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas fojsfc «K>čih se evropskih držav in pi kotoaq- Aih posestev vseh yefejiV Oblega 11 r#inih x«smljevi