61 ttevllki O UDbUniL v soboto. 16. marcu 1961 XL 100. Izhaja vsak da« svrter, izimsi nedelje in praznike, ter velja p* p*M prejeman za ailtu ipskl dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50k, za en mesec 2 K 30 h. Za Mubllano s pošiljanjem na dom za vse leto 34 K, za' pol lest 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tu|. dežel, toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe fjrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovas! — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tat nprarntttvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari JHescina priloga: „Slovenski Tehnik"* Uredništva telefon št 34. Upravni* tva telefon it 85. Matem po zobeh. Iz lete 1869. je ohranjen zgodo--vinski dokument, izdan na predvečer vojne s Francijo In s Pijemontom. Velemodri dvorni vojni svet dunajski je tedaj poslal zapevednikom avstrijske armade natančno in obširno navodilo za vse njih nehanje in delovanje Med drugim jim je zaukazal, naj nauče vojaštvo kričati rhurra, hurra., hurrA-, češ, na ta način se med vojaštvom vzbudi in utrdi zavest, da bo gotovo zmagalo, med nasprotniki pa se provzroči dvome in malodušnost, kar slabo upliva na eneržijo, na podjetnost, na smelost in sploh na duha vojnih mas ter olajša njih prema-ganje. Telemcdri dvorni svet je bil pač nekaj slišal o psihologiji mas in o moči sugestije Tg je prav lepo in ima tudi svoj pomeu, toda vzlic vsemu hurrn kričanju je bila avstrijska armada tepena tako pri Magenti kakor pri Solieiinu. Odkar se je na Slovenskem vnel boj s klerikalci, se drže ti poslednji kot prave opice izvodila veleraodrega vojnega dvernega sveta iz leta 1859. Sami sebi in svojim pristašem skušajo na vse način« vcepiti mnenje, da so nepremagljivi in da je ni moči, ki bi jih mogla vreči ob tla „Hurra, burni, hurrau, vpijejo na svojih shodih in kriče po svojih časopisih, že vsa ta leta sem, kar »e je začelo pri nas strankarstvo, a dasi v petnajstih letih niso dosegli ne enega realnega uspeha, gredo tudi Jeios v boj za državno-zborske volitve s kričanjem „hurra, hurra. hurra^. Na razsodne in razumne ljudi ne napravlja to nobenega vtiska. To hurra kričanje doni hripavo. Pri vsem kričanju se jim le glas trese in to priča, da jih je na dnu srca strah. Zavedajo se dobro, da ljudstvo le varajo in sleparijo, in boje se, da bi ljudstvo to spoznalo in se dvignilo proti niim z jezo, ki jo občuti Človek, ki je bil prevaran. Ker so ljudje različno ustvarjeni, je pač naravno, da se dobe tudi na-prednjaki, ki jih tako votlo kričanje zbega. Dvomljivcev in malodušnikov, ki radi nergajo, a se hranijo vsakega dela, je dosti dobiti povsod. Taki otrpli dekadenti, nezmožni za vsak polet, pograbijo vsako frazo, ki jo ulove v kakem klerikalnem listu, in vzdihujejo bridko ter se drže, kakor bi bili na en dan prestali vse tridnevno trpljenje Kristusovo. Taki J j udje škodujejo napredni stvari več, kakor vse klerikalno bahanje in tuljenje. Proti klerikalnemu kričanju imamo orožje, ki je tako izdatno, da si boljšega ni mogoče želeti. S tem orožjem je treba klerikalne kričače udariti po zobeh in to orožje so pozitivni re-sultati vsega dela narodno« napredne stranke. Kar imamo danes dobrega in zdravega, vse to je delo narodno-napredne stranke, na vseh poljih se vidijo lepi sadovi te delavnosti, oe je narodno-ntpredna stranka imela le kaj moči Najeijajneje se pa to vidi v Ljubljani. V vsej državi ga ni mesta, ki bi se glede pozitivnega dela in pozitivnih uspehov moglo primerjati Ljubljani. Enajsto leto teče, kar je mesto zadela strahovita katastrofa. Ljubljana jo je prebolela. Vzrasla je izpod razvalin, moderna in lepa, opremljena z najmodernejšimi pridobitvami, kakor jih nimajo niti največja mesta. Ljubljano upravlja narodno-napredna stranka in njena uprava je taka, da jo občudujejo vsi pošteni ljudje. Tu v Ljubljani, kjer je vse, kar se je zgodilo, edino in izključno zasluga narodno-napredne stranke, tu je ta stranka sijajno dokazala svojo voljo za delo, svojo zmožnost in svoje ume-var:je narodnih, političnih in socialnih nalog Kar so krščanski socialci storili za Dunaj, se še od daleč ne more primerjati temu, kar je narodno-na-predna stranka storila za Ljubljano, in z upravičenim ponosom lahko rečemo: Kje je stranka, ki bi se mogla izkazati s takimi uspehi kakor na-rodno-napredna stranka V Ljubljana — samo to ime je udarec po zobeh klerikalnim kričačem. Kaj zna in zmore narodno napredna stranka, to je pokazala v Ljubljani. S čim pa se morejo izkazati klerikalci? Celo vrsto občin imajo na Slovenskem v rokah, a .na je za-nikrnejša od druge. Vse njih delo obstoji v tem, da so ustanovili nekaj slabih zadrug, pri katerih si brezvestni špekulant]e polnijo žepe. Klerikalci niso ničesar storili in tudi ne znajo ničesar, kot varati in izsesavati ljudstvo. Zopet se razlega klerikalni hurra, hurra, hurra. Dajmo jim po zobeh, skrbimo za to, da se zgodi tem kričačem tako, kakor se je zgodilo hurra-bratcem leta 1859. pri Magenti in pri Solferinu. Pismo iz Rruotshe. (Kraljev ukor. — Banov dementi. — Tiskovna reforma. — Konflikt med klerikalci in naprednjak! ) V Zagrebu, 14. marca. Vsled nove situvacije v Hrvatski je stopil tudi hrvatski narod v kolo — „ukorenih" narodov. Vedelo se je tudi že preje, da ne vlada vsled raznih nestevilnih denuncijacij v dunajskih dvornih krogih posebna naklonjenost napram novemu kurzu na Hrvatskem. Z ozi-rom na mišljenje „onih goritt, z ozi-rom na razvoj dogodkov ni končno to ničesar čuduega. Na Hrvatskem je prevzel vladno krmilo oni blok strank, ki so se za časa teške krize med dvorom in Madjari postavile z reško rezolucijo na stran zadnjih. Takisto vlada tudi v Dalmaciji rezo-lucijonaška večina, ki je odločno protiavstrijska. K temu je treba dodati samo še nekaj denuncijacij, da jo koalicija res protidinastična in da goji neke jugoslovanske aspiracije — pa evo, na Dunaju se pojavi največja nezaupnost proti nam! Za to nenaklonjenost dvomih krogov napram novemu režimu, se je vedelo, a vkljub temu se ni nihče nadejal, da bi se mogla tako odločno manifestirati, kakor se je zgodilo ob priliki avdijence predsedstva hrvatskega sabora pri kralju pred osmimi dnevi. Kakor je znano, je kralj pri izročitvi adrese dal ukor saboru, češ, da je posegel v njegove vladarske pravice, ko je vsled soglasnega sklepa zahteval amnestijo za časnikarje, obsojene pred 3. majem, in da je sabor prekorači meje svoje kompetence, ker se je brzojavno obrnil na škofovsko konferenco v Zadru radi obrambe glagolice. Glede vprašanja amnestije pravijo, da seje storil formalni pogrešek, ker ni sabor s posebno adreso ponižno prosil kralja za to amnestijo, marveč je le pozval vlado, naj ona „izposluje" to amnestijo. No, poleg tega formalnega razloga so bili brez dvoma merodajni tudi stvarni. Ko je bil sprejet oni predlog o amnestiji, je bila na krmilu še stara vlada. Njej, ki je dala obsoditi one časnikarje, ta sklep seveda ni bil po volji, zato je poslala kralju poročilo, s katerim je še bolj ote-žkočila to vpraašnje. Šele nova vlada je zaprosila amnestijo. Ker | amnestija ni došla, bosta morala v ječo dva napredna časnikarja Soški in Wilder) in eden socialist, ker so se borili proti staremu režimu! Glede glagolice je jasno, da je na dvoru nadvlada! reakcionarni vpliv rimske kurije, ker se je hrvatski sabor z ono brzojavko uprl papeževemu dekretu, o katerem pravijo klerikalci, da bi moral biti za vse katolike zakon . . . Pri tej priliki je treba konštato-vati utešljivo dejstvo. Dasi je kraljev ukor došel kolikortoliko nepričako- vano, vendar ni sprejela hrvatska javnost tega ukora niti tragično, niti sentimentalno. Samozavestno in odkrito so se komentirale kraljeve besede, samo dr. Frank je v svojem glasilu skušal iz tega kovati strankarski kapital, Češ, da je to nezaupnica novi vladi, toda, dogodila se je nesreča baš — njemu, ki se pri nas postavlja kot najbolj dinastičen človek, da je kralj grajal sabor baš radi predloga dr. Franka o amnestij i. Časopisje koalicije je složno soglašalo, da te kraljeve besede ne bodo imele daljnih težkih posledic za normalno razmerje med saborom in krono, ker je kralj želel saboru blagoslovljeno delovanje in ker je baš v tem času došla predsaukcija za neki zakonski načrt in sankcija za neki zakon. Ali kakor je naša javnost složno tolmačila kraljeve besede, braneča sabor, kakor je tudi nam sabor z demonstrativnim molkom vzel na znanje poročilo o tej avdijenci, tako se je ali ni obnašal naš ban grof Pejace-vić. Bil je v tem času na Dunaju* pa dasi je izjavil, da ni odgovoren za to kraljevo izjavo, ker ni zanjo poprej vedel, vendar se je napram uredniku „Neue Fr. Presse* popolnoma postavil na stabšče kraljevega ukora ter je celo še ostreje obsodil v tem pogledu delovanje hrvaškega sabora. V tukajnih političnih krogih je napravil ta banov interviev mnogo neugodnejši vtisk, kakor same kraljeve besede. Naš ban prisostvuje saborskim sejam, celo sam je poslanec in bila je njegova dolžnost, ako se mu je zdelo kaj nekorektnega, da bi bil takoj v saboru samem popravil, ne pa šele post festum pred dunaj-kim šmokom smešiti sabor in sebe! Ko se je vrnil v Zagreb, je hitro opazil, kakšno napako je napravil, in moral je tu dementirati svoj© lastne besede. LISTEK. m. Spisal Josip Prem k. Včasih je prišla na balkon, se «anjavo zagledala v daljavo, a kmalu zopet odšla ponosno svečano . . . Takrat ji je bilo osemnajst let. Visoka in močna je bila. kakor Eva in lepa kot Julija ali Amalija. Čuden ponos je gorel v njenih očeh, kamor se je zazrla, je vztrepetalo strahoma zljubilo ... In te moči se je zavedala, kakor se zaveda car svoje mogočnosti in oblasti. Pred njenimi pogledi so ječala mladostna srca, klonila aristokratska hrbtišča, vztrepetavali nepremagljivi ... a vse je hrepenelo k njej, vse ljubilo z neodoljivo silo najkrasnejšo Kvinih hčera. Ada edina hči bogatega trgovca bila je neštetim vsa sreča, ves up, ves strah . . . Vis-a-vis njenega stanovanja je bival mlad medicinec. Vedno je čakal z napeto pozornostjo, kdaj da se odpro vrata na balkonu, da zagleda Ado. In ako je prišla, vzdrhtel je kakor zaljubljen dijaček vsa kri mu je silila k srcu. O, kaj bi bil žrtvoval samo za en smehljaj — o, kaj bi žrtvoval samo za en — poljub! . . Tako je ljubil nesrečnež, a v teku enega leta se je zgodilo Čudo, o kojem je govorilo celo mesto — Ada se je poročila z medicincem Franom Koprivom. — * Minulo je nekaj mesecev, odkar se je poročil Fran Kopriva z lepo Ado, koja mu je bila sedaj največje veselje. Skrbel je na vse mogoče načine, da se ne bi dolgočasila, da bi bila zadovoljna in srečna pri svojem domačem ognjišču. Ko je poželela slaščic, jih ji je prinesel poln žep, ako se ji je zaželelo ven v prosto naravo, šel je z njo, kamor je hotela, jo negoval in blažil kot otroka. A vse zaman! Koprivu se je sicer zdelo, da to ni mogoče, da bi bila Ada ob njegovi strani nesrečna, da bi ga ne ljubila in ako se ga je polastila ta demonska misel, hitel je k njej, da se prepriča zagotovi. O, njene globoke oči so zrle še vedno tako sanjavo ljubeče in Kopriva se ni mogel vzdrževati planil je k njej, jo objel . . . „Vse ti dam, Ada, samo ljubi me Glej, ako ti ni prav, da te spremljam na sprehodu, idi sama, saj vem, da sem proti tvoji lepoti Črv le idi, ako želiš.u In zagorelo je nekaj v njenih očeh, česar on ni razumel. Sklonila se je in ga poljubila ... a Kopriva je bil zopet najsrečnejši. Tako je sedel nekoč, že precej pozno v večer v krčmi in zrl zamišljeno v buteljo pred njim stoječega vina, kar ga nekdo lahno potrka po rami. „O prijatelj Ježovnik!" „Zdrav kolega! Saprament, pa kar sam se potičeš po krčmah ?u „Kako misliš V Pa sedi vendar !u nNo, mislim, ako se ti ne smili lepa ženka, ki samotari doma! čuden zakon, prijatelj. Ha, ha!u „Ne norčuj se! Odšla je na neko veselico." „Brez tebe?!u I — no Lahna rdečica mu je zalila bledikasto lice. „Ada je vsa čudna. Ne razumem je skoro. Odšla je z neko plemenito obiteljo, a mene je prosila, naj je nocoj ne spremljam — vzrok mi pove jutri. Težko mi je veruj, a kaj hočem. Ljubim jo.u „Odkritosrčen si še vedno tako, kot nekdaj, ko sva stanovala kot dijaka skupaj in to me veseli, kolega. Prijatelj, ti si nesrečen, berem ti na obrazu tvojo bolest. Ali se Še spominjaš, kako te je ljubila Ježovni-kova Marica moja sestra!? Ona bi te ne pustila nikdar tako samega, ker te je ljubila drugače, kakor Ada. A ti si bil proti njej hladen, dasiravno bi te osrečila bolj kakor ta! Veruj mi, Fran|!u „MogoČe, a da me ljubi Ada, o tem sem prepričan. Da bi me varala ona, ki je šla komaj kot žena izpred oltarja — to ni res! E Ada, krivico ti delava.u Nekaj časa sta molčala; Ježovnik je zamišljeno bobnal s prsti po mizi a menda mu je bil ta molk mučen, ker zopet je poprijel za besedo: „Dobro in pametno bi bilo Fran. ko bi vendar nekoliko bolj moško postopal z njo. Opazuj, recimo, nocoj, s kom da se vrne od veselice. Morda tvoja Adica vendar ni tako nedolžna, kakor misliš ti. Veruj — baba je vra«!u „Prijatelj, ti razžaljuješ njo in mene!u „Pustiva stvar — samo stori, kakor ti svetujem!" — Nemo, menda hudo užaljen, je odšel Kopriva proti svojemu stanovanju. — — Strahotno je trepetala samotna iučca v spalni sobi Ade, a vendar toliko jasno, da je zamogel Kopriva dobro opazovati vsak gib. Dolgo je tičal za težko gardino, slednjič se vendar zaČujejo oprezni koraki na stopnicah. — Ne, koraki so bili dvojni — a battuta — vendar je spoznal Kopriva takoj, da Ada ne prihaja sama. Kakor jetnik, ki pričakuje strahotne obsodbe, je trepetal in čakal trenutka, ko se prikaže ona — v spremstvu drugega v njegovo stanovanje, da ga ogoljufa in oropa največje sreče . . . Vsa zardela v obraz je odprla tiho težka vrata, a za njo je vstopil mlad vitek nadporočnik. .Tiho, Emanuel, da se ne vzbudi !A je zašepetala Ada ga tesno privila k sebi in zaklenila vrata. „Ah, ribica, sedaj sva sama! O kolika sreča! Ali me ljubiš, Ada!?u Nemo brez odgovora je odvrgla lahno plesno tuniko stala je pred njim zalih prs — v tenČioi. „Ada, ti moje edino, daj, idiva v poročno postelj - pusti njega, ple-bejca! Ne, ti si moja, samo moja, vsaj za nocoj! Ada, kako kako je to lepo!u „Da, da! Emanuel, samo tvoja za nocoj, a jutri me ne nadleguj — saj veš! ... On me preživi, ti nimaš ničesar in moj oče samo ime vele-tržoa! Njega 'mojega moža itak ne ljubim, ah bodi pameteu — idiva! . . .u Nekaj se je zganilo za težko gardino, nekaj se je zgrudilo in za-ječalo . . . i. ■■i Ban Pejacević se je spoprijaznil s novim stanjem, a se vendarle ni mogel oprostiti svojih starih tradicij. Potem pa — časopisi so javili, da se je PejaČević vprav pred tem inter-vievom sestal s - Khuenom, ki mu je morda marsikaj našepetal . . . V torek je končno prispel od predsankcije nsČrt novega tiskovnega zakona ter se je takoj izročil saboru. Zelo liberalni načrt našega načelnika pravosodstva dr. Badaja je močno oklestila dunajska dvorna pisarna. Najprej je svobodna kol-portaža vezana na policijsko dovoljenje, dočim je po Badajevem načrtu bila popolnoma prosta. J Potem sta v načrt, kjer se naštevajo slučaji, kadar se more izvršiti konfiskacija, vrinjena paragrafa 65 in 122 k. z. (hudodelstvo motenja javnega miru in motenja vere. oba najreakcionarnejša kavčuk - paragrafa, docim so bili poprej samo paragrafi 63. 64, 67 ter 516 in 305 k. z V ostalem ostane seveda še mnogo liberalnih postavk: odpravi se vsakršna kavcija za časopise, popolnoma se spremeni zloglasni § 19 (o popravkih), glede zanemarjene dolžne paznosti urednika postanejo imuna ne samo saborska poro čila nego o vseh javnih uradnih korporacijah, za Časnikarje se uvede custodia honesta itd. Ta načrt se pretrese že te dni v saboru. Sprejeti se mora takšen, kakršen je, ker drugače ne bi dobil sankcije. Včeraj je imel v saboru značilen govor podpredsednik ljudske napredne stranke dr. Lorković. Razložil je najominoznije točke v programu svoje stranke, kakor ločitev cerkve od države ter jo označil za idealno načelo, ki je le doslednost principa slobode vesti, kar imajo v svojem programu tudi pravaši. Proti njegovim naprednim in svobodomiselnim nazorom se je najhujše vzdignila — opozioija dr. Franka, ki iz spekulacije, da si obdrži duhovništvo, brani najreakcionarnejše nazore. \. Poraz Avstro-ojKke u carinskem konfliktu s Srbijo. Ko je lansko leto nastal carinski konflikt med avstro-ogrsko državo in Srbijo, je naš list odkrito in odločno obsodil brutalno politiko naše vlade napram sosedni Srbiji ter izrekel prepričanje, da bo v carinski vojni, ki so jo tako lahkomiselno izzvali diplomati pri zelenih mizah v našem ministrstvu za zunanje posle, Avstro-ogrska tisti del, ki bo radi konflikta trpel največ škode. Ker smo videli, da je v tem boju pravica na srbski strani, se nismo niti trenotka pomišljali, da bi ne zavzeli Srbiji prijaznega stališča in odkrito ne izjavili svojega uverenja, „Ah . . . Ada!u in utihnilo je zopet . . . * Minilo je nekaj nekaj mesecev, ko sta zopet sedela v oni poltemni krčmi Kopriva in Ježovnik. Razkošno sta zrla v peneče vino in se šalila z lepo natakarico Zofko, jo poljubovala in objemala, kolikor se jima je pustila. ffNo punčka italijanska, ne boj se, ko to imam vendar tako radije zaklical ves razvnet medicinec Kopriva." „A pred nekaj meseci, ko še nisi hotel slušati moje instrukcije, je nisi niti pogledal!" je odvrnil nejevoljno Ježovnik, ki jo je hotel pridobiti zase. Tedaj se je zmračilo Šele me-dicincu Koprivu — pograbil je klobuk in oddirjal kakor besen. „Kaj mu je?!u je zvedeno povprašala polnoudna lepa Zofka. „Ah spomin na ženo, ki jo je kot ničvredno nedavno zapustil. Se vež. — Zofka, Še dva vinarja naj zaigra pol i ion nna najino zdravje !u In polifon je igral, a kaj se je zgodilo z lepo Zofko in tužnim medicincem Koprivom, povem prihodnjič, ako me bode ljubka bralka hotela poslušati. da mora pravična srbska stvar zmagati in da bo A v stro-ogrska v kljub svoji moči doživela, kakor pred leti v konfliktu z Romunijo, tudi v carinski borbi s Srbijo velik dasko. Radi stališča, ki smo ga v tem vprašanju zavzeli, smo bili oelo denuncirani, češ da propagiramo protiavstiijsko politiko, a tudi to nas ni moglo spraviti s pota, da bi ne kritiko vali pogubonosne politike naše diplomacije napram Srbiji. Poteklo je leto in naša domnevanja so se uresničila do pičioe. Avstro-ogrska vlada je morala kapitulirati pred malo Srbijo in pričeti trgovinske pregovore s Srbijo v momentu, ko so avstrijski interesi v Srbiji že takorekoč definitivno zaigrani. V tem o žiru priobČuje glasilo avstrijskih industrialcev „M i 11 e i-lungen des Bundes oster-reiohischer Industrieller" pod naslovom „ Kine Riesenblamage !u v svoji 4. številki velezanimiv članek, v katerem pride pisec dr. F. H. do i s t i h zaključkov glede naše zunanje politike s posebnim ozirom na Srbijo in balkanske države, kakor mi pred enim letom. Nemškim industrialcem, katerih glasilo je gori navedeni list, se pač ne more očitati, da bi gojili napram Srbiji kakršnekoli simpatije in če pridejo ti po preteku enega leta do istih zaključkov, ki smo jih mi že lansko leto navajali, potem je to pač znamenje in dokaz, da je bilo naše naziranje docela pravilno in da so bile denuncijacije na zgoraj, katerim smo bili [izpostavljeni radi našega načelnega stališča o carinskem sporu med Avstro-ogrsko in Srbijo, Če ne drugo vsaj neopravičene in neumestne. V naslednjem podajamo glavne točke iz že navedenega članka „Eine Riesenblamage!" Avtor piše: H A vstrija je izgubila na diplomatskem polju bitko in ta poraz grozi postati pomenljiv za izid gospodarske vojne, ki jo vodimo z industrialnimi zapadnimi narodi za balkansko tržišče. Predno pa poročamo najnovejši dogodek na srbskem bojišču, se je nam treba ozreti na zgodovino našega carinskega spora. Srbska vlada je potrebovala denarja za oboroženje svoje armade, ki bi naj bilo, kakor vsakdo ve, v gotovih okolnostih naperjeno tudi proti Avstriji. Med evropskimi finančnimi silami je takoj nastala ljuta spletkar -ska borba za to, kdo da bo napravil kupčijo. Spretnost naših konkurentov si je skoro priborila nadvlado. Vkljub temu pa je bila Srbija pripravljena dovoliti, da se Avstrija udeleži pri posojilu in pri industrialnih dobavah v znesku 26 milijonov, samo topov ni hotela naročiti v deželi, proti kateri bi eventualno morala njena armada poskusiti svojo sposobnost, to tem bolj, ker je avstrijska v jna uprava sama povodom novega obo-roženja naše artiljerije oddala ako Strohovolcl dveh kron. Zgodovinska povest (Dalje.) Tri dni je ostal Kržan na gorskem gradiču Nikolaja Mirabella. Sicer ga je pekla vest, da živi brezdelno v prijetni družbi v bližini vojvodinje Asunte, a ločiti se vendar ni mogel. Vsako jutro si je rekel, da odpotuje še ta dan, dokazoval je Asunti jako prepričevalno, da se izneveri svoji obljubi in prisegi, če ostane le Še uro, Češ, čim prej obvestim provedi-torja Bragadina, da so piratje prelomili dano obljubo in da od njih ni pričakovati pomoči, toliko laglje si bo Bragadino uredil obrambo oblegane Famaguste in če je sploh mogoče, preskrbel od drugod pomoč. Kržan je imel tudi trdni namen, da se takoj odpravi proti Famagusti, ali čim je končal, se mu je Asnnta nasmehnila in ko je rekla: „Plemič Andrej, dodajte še en dan, prosim Vas, le še en dan,u so že izginili vsi trdni sklepi Kržan o vi, in ostal je pri njej, od katere se kar ni mogel ločiti. Tretji dan pa tudi ljubeznipolni pogledi vojvodinje Asunte niso ničesar več izdali in so bile šaman vse njene presrčne prošnje. — Zdaj, vojvodinja, ko je glade sumljivo mnenje, ki se ni baš ugodno glasilo sa najuglednejšo tvrdko našo topovske industrije. V tem trenotku pa je posegel vmes grof Goluohowski z briskno alternativo: Brez topov ni trgovinske pogodbe ! Pri tem je treba pripomniti, da se je že preje v srbski zadolini zakon sprejel pogoj, da se z najetjem posojila ne sme spravljati v zvezo razdelitev dobav. Razume se, da se je s tem hotela samo varovati oblika, in ko so kasneje napravile francoske banke mastno kupčijo s posojilom, je bilo naravno že tudi odločeno, da se dobave izroče Franciji. Srbom je zadostovalo, da to ni v pogodbi naravnost stalo, a francoska diplomacija tega tudi ni potrebovala, ker so ji bila na razpolago finejša sredstva. Pod temi okolnostmi je mislil naš modri Goluohowski, da bo lahko vplival s brutalnimi grožnjami: Naročite pri nas topove ali pa se bo vaša živina po izkušenem receptu takoj proglasila za okuženo in ne bo smela več prestopiti avstrijske meje. Izbruhnila je carinska vojna. Zaman so prihajali srbski posredovalci na Dunaj in ponujali, kar so mogli in smeli, ne da bi žrtvovali svoje narodne časti. Zaman so skušnje v zadnjih desetletjih pokazale, da imajo gospodarsko manj razvite in male države v carinski vojni navadno več odporne sile kakor velike in indu-strialno razvite države, iz tega enostavnega vzroka, ker imajo pač manj izgubiti in ker v stiski lahko svoje gospodarske produkte same pojedo, zakar pa naši topovi niso prikladni. Na najsurovejši načinje oficijozno Časopisje polivalo malo Srbijo z gnojnico, ker se je drznila nastopiti proti taki velesili, kakor je Avstrija. Seveda ni dvomiti, da je srbsko poljedelstvo dejansko hudo trpelo radi tega, ker se je meja zaprla. Toda tudi avstrijska industrija je bridko občutila srbska protisredstva in zmanjšano nakupovalno silo, predvsem pa je pomanjkanje srbske živine povzročilo, da so cene mesa na Avstrijskem rapidno narasle, kar je s podvojeno pezo zadelo vse sloje prebivalstva. Uspeh za avstrijsko industrijo je bil ta-le : zmanjšani eksport, poslabšanje domačega trga, vedno naraščajoče zahteve delavstva po povišanju plač vsled visokih mesnih cen, občutno podražitev živalskih surovin, masti, kosti, kož i. t. d. To je bila carinska vojna, pri katere izbruhu seje proglasila deviza: za avstrijsko industrijo! Dejansko pa ima naša industrija ne samo škodo, ampak tudi zasmeh, ki ji ne bo prihranjen. Toda vsaj eno ugodno posledico je imelo za nas to žalostno poglavje srbske carinske vojne! Kot političen mrtvec v tej vojni je padel na bojišču naš genialni minister zunanjih del. Njegov naslednik baron Aehrenthal je nastopil mučno ded- vas vse urejeno, zdaj ne smem več odlašati z odhodom, je dejal Kržan, ko je težkega srca stopil pred vojvo-dinjo, da se od nje poslovi. Urejeno je bilo res vse. Nikolaj Mirabello je prevzel vso skrb za Asunto. Dogovorjeno je bilo, da ostane Asunta na njegovem gradu toliko časa, da se [povrne Desantič iz Benetk. Ž njim se odpelje potem v Evropo, v kak kraj, od koder bi mogla rešiti svojega očeta iz oblasti beneške republike. Kržan ni mogel niti obljubiti svoje pomoči, kajti vezan je bil, službovati pet let v beneški armadi. Kržan je sedaj vedel, da ga vojvodinja Asunta ljubi. Odkar jo je bil rešil s turške ladje, sicer nista izpre-govorila niti ene besedice o svojih čuvstvih, a vendar je bilo obema jasno, da se ljubita z vso močjo in z vsem hrepenenjem svojih srečeželjnih sro. Čitala sta to drug drugemu v očeh, čutila sta to, če so se le dotaknili njiju prsti. A nikdar nista tega občutila tako elementarno, kakor v trenotku, ko je bilo treba vzeti slovo. Držeč se za roke, sta stala Asnnta in Kržan pri oknu in žalost jima je mudila duši. Kdaj se zopet vidita? Kršan je bil dolšan službovati beneški republiki štiri dolga leta. ičino. Orožje brutalnosti je odreklo. Minister je moral vgrizniti v kislo jabolko in je vprašal nenadoma, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo, v vljudni noti naše srbske prijatelje, kaj je vendar z naročilom v vrednosti 26 milijonov, ki jih je Srbija ponudila pred izbruhom vojne! Srbska vlada je s ponosom odgovorila, da o onih naroČilih sedaj ne more biti več govora, sicer se pa avstrijska industrija lahko nadeja lojalne konkurence na srbskem trgu . . . Srbska blamaža naše zunanje politike pa je tem večjega pomena, ako jo promotrimo v zvezi z našo splošno balkansko politiko. Svojedobno smo se zapletli z Romunijo v carinski spor, čigar pogubnih posledic še danes ni prebolel naš izvoz in naša diplomacija je vedno ravnala z Bolgarsko z izredno neprijaznostjo samo zbog tega, ker knez ni dal krstiti svojega sina po katoliškem, marveč po pravoslavnem obredu. Nobena država ne uživa na balkanskem polutoku manj zaupanja in simpatij kakor Avstrija in za to se ima zahvaljevati objestni nasprotnosti svoje diplomacije . . .u Tako piše glasilo avstrijskih industrijalcev in kdor je pazno zasledoval dogodke tekom carinskega konflikta, mora priznati, da izvajanja tega lista povsem odgovarjajo resničnemu položaju. Našemu listu pa služi to v veliko zadoščenje, da zastopajo avstrijski industrijalci sedaj v carinskem sporu s Srbijo isto stališče, ki smo ga mi zavzeli že pred enim letom Deželni zbori. Gradec, 15. marca. Poslanec Huber je utemeljeval predlog za ustanovitev kmetijskih zadrug. Napadal je kmetijsko družbo, češ, da je birokratična. Vsled tega očitanja je nastala ostra replika med govornikom in bauernbundovskimi in so«, demokratičnimi poslanci. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu od-seku. Vsi drugi predlogi so bili krajevnega značaja. Brno, 15. marca. V današnji seji šolskega odseka v moravskem deželnem zboru se je dovolilo na predlog čeških članov 20.000 K za otroške vrtce. Istotako se je sklenilo, da velja tudi za otroške vrtce določba, da se smejo sprejemati la taki otroci, ki so zmožni učnega jezika na dotičnem zavodu. Proti temu so protestirali Nemci ter pričeli v plenarni seji obstrukcijo s tem. da so se morale vse došle vloge dobesedno preČitati. Začela so se pogajanja, pri katerih se je doseglo sporazumljenje, ker so Cehi umaknili zadnji dosta-vek ter sploh obljubili ves predlog glede otroških vrtcev obnoviti. Nemci so nato ustavili obstrukoijo, nakar seje nadaljevala debata o volilni obveznosti, kateri zakon je bil sprejet z 91 glasovi proti 33 glasom. Praga, 15. marca. Na dnevnem Moral je zdaj iti v Famagusto, ki so jo Turki oblegali. Se-mu li sploh posreči, da pride v to mesto? Da mora to poskusiti, se je zdelo Asunti ob sebi umljivo. Kakor je ona do piČice izpolnila svojo prisego ter se dala poročiti z Ladislavom Gjačičem, tako ni dvomila niti trenotek, da izpolni tudi Kržan svojo službeno prisego. A tresla se je za njegovo življenje in duša njena je plakala, kadar se je spomnila, da ga zna doseči turški meČ, doživela je sama, kako se je zgodilo s hrabrimi branilci Nikozije in njih zapovednikom Dandolom in trepetala je bojazni, da zadene ista usoda tudi Famagusto in ž njo vred Kržana, da ga vidi ta dan morda zadnjikrat. NiČ manj bridke so bile misli, ki so navdajale Kržana. Ni imel skrbi zase, dasi se je v polni meri zavedal, koliko je verjetnosti, da najde svoj grob v Famagusti. Zdaj ko so be-sedolomni piratje zapustili Benečane, so mogli Turki neovirano pripeljati kolikor so hoteli vojaštva na Ciper in Kržan je is tega sklepal, da pade prej ali slej tudi Famagusta. A vendar ga je samo skrbelo, kaj bo z Asunto, če se ji posreči oditi ii Cipra in ca vedno ubežati piratom, če se ji posreči osvoboditi svojega očeta in si zagotoviti pogoje srečni bodočnosti. redu je drugo branje poročita obrta.«-komisije, naj se deželni obrtni komisiji razširi delokrog ter se nceeenuje v obrtni svet. Nemci so k tomu predlagali, naj se novi obrtni svet loči v nemško in češko sekcije. Line, 15. marta. Goreejeavstrij-ski deželni zbor je po živahni debati sprejel zakon glede volilne dolžnosti. Volilno gibanje. Praga 16: marca. Kolinski mestni svet se je izrekel proti kandidaturi trg. ministra dr. F o rta. L v o v l&t marca. T narodno mešanem kmečkem okraja Skalat kandidira bivši poslanec grof Adam Goiuchowski. Dunaj 15i marca. Povodom predstojećih državno zbor* (tik volitev je vlada ukrenila, da dobe vsi državni uradniki, ki niso določeni za volilne-komisarje, za volitev potrebni prosti Čas. Novi kurz na Ogrskem Budapešta 15. maroa. Povodom proslave obletnice, ko so bili znani voditelji ogrske revolucije obešeni, izobešene so bile letos na kraljevih gledališčih prvič madžarske tro boj niče. Carinski konflikt med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Bel grad 15. marca. Vlada je izročila avstro-ogrskemu poslaniku baronu Czikannu odgovor na zadnjo noto avstro-ogrske vlade. Odgovor pravi, da je Srbija z zadovoljstvom vzela na znanje noto avstro-ogrske vlade ter upa, da se pogajanja kmalu zopet prično, ki so v intereju obek držav. Zopet umor v Bolgariji. Sofija, 15. marca.' Daaes ponoči je bil macedonski vojvoda Trajko Kristom blizu kolodvora ustreljen. Morilec ni znan. Morilec ministrskega predsednika je zelo skesan in obžaluje umor. Priznal je, da je izdelal morilni načrt z odpuščenimi uradniki Graševom, Boza djevom, Mirčevem in Hrano v om ter z dijakoma D i mitro-vomin Rodevom. Zaprli so tudi stenografskega uradnika v sobranju, ki je spustil morilca v sobranje, da bi izvršil umor, a je uvidel, da je galerija preveč oddaljena, da bi mogel zadeti do ministrskih sedežev. Rumunske finance. Bukarešta, 15. maroa. Zbornica je razdelila prebitek iz državnega proračuna 1905 06 v znesku 44,446 355 frankov sledeče: 17,731 251 za kanone, 25 milijonov za bolnišnice, 350 000 za šolske zgradbe,, en milijon za novo zbornično poslopje, ostali denar pa za razne socialne in kulturne namene. UBIT Dali« v prilogi, "**m Seveda se je pri tem vedno porajal? v njegovem srcu upanje, da naposled sam vendarle uteče smrti in postane deležen Asuntine sreče. Bolelo pa ga je, da mora zapustiti Asunto v negotovem položaju, da ne more Čuvati nad njo, ter prej pomagati s Cipra in pri rešitvi njenega očeta. Molče sta si zrla v oči. Cas je bežal, a nista se ganila in nobeden ni našel besedi, da bi dal izraza svojim Čuvstvom. Zdaj so zadoneli koraki pred vrat mi. Tomo je naznanil, da sta konja za odhod pripravljena že davno ter da sta se že konja naveličala Čakanja, kaj šele grajska gospoda. Tomo je zaprl vrata in odšel. Kržan in Asunta sta sprevidela, da z ločitvijo ni več mogoče odlašati. Še enkrat je Kržan pogledal v rosne oči vojvodinje Asunte potem je nagnil glavo, da bi Asunti poljubil roko. — Vojvodinja Asunta . . . morda za vedno . . . Tedaj pa je začutil na svojem vratu dvoje mehkih rok. — Plemič Andrej, jas te ljubim — živa ali mrtva danes in vekomaj . . . Naprej ni vojvodinja megla, kajti Kršan jo je bil pritisnil na svoje srce in pil a njenih usten ljubezen (Dalje pribj 1. Priloga , SlnvptigfcgiiP llarnclĐM it, 63, me 16 marca 19n7 Dogodki na Ruskem. Petrograd, 15. marca. Ministrska izjava obžaluje, da je bila vlada primorana vladati s § 87. ter izreka upanje, da bo mogoče odpraviti izjemno stanje. Nadalje naglasa potrebo korenite gospodarske reforme. Glede iolstva namerava vlada uvesti obvezni elementarni pouk. Z uvedbo progresivne dohodarine namerava vlada davčno razbremeniti nižje sloje. — Vkljub vsestranskemu prigovarjanju se soc. demokratična stranka ni hoteta odpovedati, da bi ne odgovarjala na vladno izjavo, kar bo položaj v dumi le poostrilo. Moskva, 15. marca. Vojno sodišče je obsodilo tri dijake in nekega bivšega poštnega uradnika na smrt, ker so umorili nekega policaja. Smrtna obsodba nad vsemi štirimi se je že izvršila. Petrograd, 15. marca. Ker se je zrušil strop v zbornici državne dume, zahtevala je stranka kadetov, naj se seje sistirajo, dokler vlada ne najde drugje primerne dvorane. Predlog je bil skoraj soglasno sprejet. 8trop se je zrušil, ker je stavba stara ter so bili nad dvorano težki mehovi za ventilacijo. Ako bi se bila katastrofa zgodila med sejo, bilo bi več poslancev mrtvih. Štiri rveze ne bo London, 15. marca. Oficijalno se razglaša, da so vesti o pogajanjih med Anglijo, Francijo, Rusijo in Japonsko, da se sklene entente a quatre glede Daljnega vztoka, neresnične. Res pa je, da se vrše pogajanja med Anglijo in Rusijo na eni in Japonsko na drugi strani. Pogajanja med Rusijo in Japonsko pa se tičejo le trgovinske pogodbe. Punt kitajskih vojakov. London, 15. marca. Zaradi zaostale plače se je v Vucangu spun-talo 1000 kitajskih vojakov. Nemška topniška ladja „Vaterland" se je usidrala pred VuČangom. Amerika proti Japoncem. London , 15. maroa. Šolska oblast v San Frančišku je naznanila predsedniku Rooseveltu, da je umaknila naredbo glede ločitve japonskih otrok od belokožnih v šolah. Vsled tega je Roosevelt takoj podpisal naredbo, ki prepoveduje izdajati japonskim delavcem (kulijem) potne liste za izseljevanje v Ameriko. Boji v Centralni Ameriki. London, 15. marca. Predsednik republike Nikaragva je brzojavno sporočil iz Sancheza, da so bile hon-duraške čete po dvadnevnem boju pri Maraitu popolnoma poražene. Glasoul z Jesenic. — Prehitro veselje. Dunajska vest o razveljavljenju častnih občanov je napravila na Jesenicah prvi hip nepopisen vtisk. Pri klerikalcih in Nemcih veselje, pri naprednjakih in sploh vseh dostojnih ljudeh pa presenečenje. Da se bo ugodilo re-kurzu proti vpisu Častnih občanov v imenik pri zadnjih volitvah, smo vedeli vsi. Nikomur pa se ni niti sanjalo, da se bo ovrgla izvolitev častnih občanov, kar je sesedaj uganjka, zakaj se je to pravzaprav zgodilo. Morda Še ni govorjena zadnja beseda o tej zadevi, ko se izvedo razlogi upravnega sodišča. Kakor rečeno, v trenutku smo smatrali bitko za izgubljeno. Ali je temu res tako? Klerikalci in Nemci se smejejo, mi pa za danes še molčimo in povemo le toliko, da se bo končno smejal nekdo drugi, gotovo pa ne klerikalci in ne Nemoi. Bojevali smo se celo dolgo vrsto let in naši nasprotniki eo lahko prepričani, da nam naših uspehov in našega vztrajanja ne uniži niti aristokratska roka dunajskega birokrata. — Ljubljanski škof Bo-naventura na Jesenicah. Čudno prikazen so videli Jeseničani v ponedeljek, 11. t. m. V spremstvu župnika in enega kaplana jo je mahal suhi in prekiasti škof Jeglič po Jeseničan, kakor bi ga nosila burja, ki je ravno tiste dni precej rogovi-lila. Ljudje so postajali in se smehljaje ozirali za njim, ker ga pozna eela občina še iz rOseu, kjer smo imeli večkrat priliko občudovati široka škofova usta. Govori se, da je prišel na Jesenice radi misijona in birme, ki naj skupno navdušujeta občane sa predstojeće volitve. Škofu I Jegliču svetujemo, naj pride na Jesenice prav mirno in dostojno birmovat, da ga ne doleti kako razočaranje. Politiko naj pusti takrat v ljubljanskem šenklavžu. — „Grazer Tagblatt" je prinesel prvi novico o razveljavljenju jeseniških Častnih občanov, takoj za njim pa pošteni katoliški list »Slovenec". Ljudje ugibljejo, kakšne skupne interese morajo imeti klerikalci in Nemci, ker so se prvi in drugi te novice tako razveselili. Nič drugega kakor stara resnica se je potrdila, da je klerikalec vedno falot, ki mu je lastna stranka in s tem lastni žep na prvem mestu, če gre tudi vse drugo k vragu! — Krojač Prctner na Savi je prvi razobesil zastavo, ko se je zvedelo, da so razveljavljeni častni občani. Duša šivankarska, prehitro si se veselila! To si je treba zapomniti. Pravijo, da čez sedem let vse prav pride. Mi se le Čudimo, da so se nekateri ljudje tako neumni, da capljajo za klerikalno stranko, ki bi na Jesenicah že davno poginila, da se ne drži za nemški frak. Pa tudi ta frak se enkrat raztrga in potem joj takim oslom ! — Stari (^ucrch in njegovi trabanti so skoraj popokali od veselja, ko so čitah v svojem lajbžurnalu „Grazer Tagblatt", ki je prinesel pre-veselo novico z Dunaja. No, starega vročekrvneža kmalu odnese veter z Jesenic in ž njim tudi vse sorodne mu krakelerje, ki imajo vedno na jeziku „Deutschland. Deutschland uber alles." — „N ova Doba", ki se je klavrno porodila nekje v Ljubljani, prav pridno laja nad jeseniško politiko. Uredniku „Nove Dobe" bi svetovali, naj pride enkrat na Jesenice in se poskusi bojevati proti Nemcem in klerikalcem (zadnji so najhujši), potem pa bo govoril o „velikih potezah" v politiki. Sicer pa so občani najbolje odgovorili s tem, da so list vrnili in ga sploh nihče več ne čita. Tako je prav! Kdor rad grize okrog sebe, tega se človek ubrani — z brco. — K državnozborskim volitvam. V volilnem imeniku jeseniške občine je vpisanih 981 volilcev. Sava jih šteje 553, Jesenice, Planina, Hrušica in Plavški Rovt pa 428. Volilni imenik se razpostavi v nedeljo, 17. t. m., in sicer za dobo 14 dni. V tem času se morejo prijaviti vse reklamacije pri županstvu. Somišljenike opozarjamo, da naj skrbno pregledajo listo, ker se je lahko zgodilo, da se je tega ali onega prezrlo! — Klerikalnemu shodu v Kranjski gori, ki se je pred kratkim vršil, je predsedoval g. Jalen, posestnik hotela „Mangert" v Ratečah. Tako poroča „Slovenec- preteklega tedna. Ni še dolgo tega, kar je napadal „Slovenec" gosp. Jalen a kot najhujšega „liberalca". In sedaj predseduje klerikalnemu shodu, kjer se predstavlja klerikalni kandidat za drž. zbor ?! Neverjetno ! Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. marca. — Shod volilcev narodnona-predne stranke v Ljubljani. Kakor smo že včeraj poročali, priredi jutri v nedeljo 17. t. m. ob desetih dopoldne v veliki dvorani ^Mestnega doma" „Slovensko društvo" shod volilcev nardno-napredne stranke v Ljubljani. Na tem shodu se bo postavil kandidat za ljubljanski državno-zborski mandat in kandidatje za letošnje dopolnilne mestne občinske volitve. Shod je torej izredne važnosti, zato je treba, da se ga udeleže v čim največjem številu vsi somišljeniki. Poživljamo torej pristaše narodnonapredne stranke, naj nihče ne izostane od jutrišnjega shoda, na katerem se bodo razpravljala in definitivno reševala vprašanja, ki so za stranko eminentne važnosti! Vsem somišljenikom kli-Čomo vnovič, jutri vsi v „Mestni domu, stranka vas kliče na krov, disciplina zahteva, da se odzovete vsi njenemu vabilu! — Občinske volitve na Vrhniki. Te volitve napravljajo pri „Slovencu" mnogo veselja. Skoraj vsak dan ima posebno brzojavko, s katero se svetu oznanja, da so v ti in oni podobčini soglasno zmagali vrli katoliški možje. In tako v resnici preti nevarnost, da pade trg Vrhnika v klerikalne roke. Pri tem igrajo nekateri jako Čudno vlogo. Ker so se sprli z dosedanjim županom, pa so se, da si so bili nekdaj pristni in dobri naprednjaki, sami vklenili V kaplana Sušnika kimpež, in sedaj vlečejo in vlečejo, da jim kar kaplje dežujejo raz obrazov, človek bi vendar mislil, da je prepir nekaj osebnega, da pa pri tem ni treba izzuti starih principov, kateri z osobnimi prepiri n česar opraviti nimajo! Na Vrhniki je to drugače! če sem ee spri s liberalcem, potem pa haj d v nasprotni tabor — pod tabor obskur-nega kaplana! Sieer se dotični gospodje še vedno izgovarjajo, da niso klerikalci. Ali to, kar počenjata sedaj „Sloveneo" in Šušnik pri volitvah v podobčinah, moralo bi vsakemu oči odpreti, kdor noče nalašč slep ostati! Koliko je bilo v „Slovencu" hrupa, ko so v podobčini Vrhnika s pomočjo nekdanjih naprednjakov zmagali klerikalci! Ali ti „naprednjaki" bodo še vedno trdili, da so naprednjaki! Vrag razumi take razmere! Po našem mnenju je vsak, ki je v svojem srcu naprednjak, a ne farški pod-repnik, s svojo častjo zavezan, delati na to, da trg Vrhnika ne zagazi pod klerikalno komando. Kdor v tem pogledu nima toliko časti v sebi, da bi opustil pajdašenje s kaplanom Sušnikom, ta je obžalovanja vreden! Da igraj° pri tem vrhniški Nemci svojo posebno vlogo, se v teh dneh, ko Barbo in Povše skupaj opravljata velikonočno spoved, ni čuditi. Ta nemška gospoda caplja namreč tudi za kaplanom, ter hoče z vso silo pripomoči, da zmaga na Vrhniki klerikalna misel. Kremen značaji vsi skupaj! Tembolj je dolžnost slovenskih napredojakov, da pozabijo svoje osebne prepire ter gredo kakor en mož v boj, ne za osebe, pač pa za načela, katera morajo na Vrhniki — tudi nekaj veljati! — Kaplan Šušnik na Vrhniki je znana klerikalna peso da. Da bi živel ta Človek v miru, ni pričakovati. Oznanjevalec sovraštva je ter meni, da morajo tudi drugi mašniki kaj takega biti. V Bevkah imajo dušnega pastirja, ki se ni hotel vtikati v sedanje občinske volitve. Ko je Šušnik to opazil, se je javno izrazil: ga bom takoj škofu naznanil, ta muže pokaže! Res vzoren dušni pastir ta Šušnik. Sedaj smo radovedni, kaj se bo bevskemu župniku zgodilo! — Stranka „Nove Grdobe" je v Ljubljani iskala stike s klerikalci. Kakor se nam poroča, se je dr. Rav-nihar obrnil do vodstva klerikalne stranke, da bi obe stranki postavili v Ljubljani skupnega kandidata, in sicer iz nove strančice, češ, da je le tako mogoče naprednjake v Ljubljani v kozji rog vgnati. Razgovori so se razbili in stranka „Nove Grdobe" je tudi pri dr. Susteršiču pogorela! — Ropotanje s dijetami. Tik drugih noekusnih svojstev im dr. ŠusterŠič tudi grdo navado, da svojim političnim nasprotnikom očita dijete, katere so vlekli v državni zbornici. To je na zadnjem ljubljanskem shodu očital dolgobradatemu Plantanu, dolgemu Ferjančiču in okroglemu dr. Tavčarju. Mimogrede bodi povedano dr. Susteršiču, da se Človeku, ki je rojen iz rodbine, v kateri grasira blaznost, ne prileze dobro, ako se šali iz telesnih napak pri političnih nasprotnikih! Kar pa se tiče dijet, naj bo Človek, ki si je politiko uredil tako, d a i m a povsod molzne krave, prav ponižno tiho! Če ima človek v Ljubljani „Ljudsko posojilnico", katera mu vsak dan cekine v pisarno meče, potem lahko prele-nari dneve na Dunaju, ali pa se poda, kakor kak ruski aristokrat, čez zimo Da Francosko južno obrežje. In istina je, da politika toliko ne nese, da bi se podajal na francosko riviero; samo Susteršiču nese politika toliko, in zatorej je ostudno, če on komu dijete očita. Kar pa se tičo „lepega kluba", je notoriČno resnica, da jih je bilo skoro pri vsaki seji odsotoih najmanj 50y#. In taki ljudje naj drugim očitajo dijete! — Ka| 80 dOSCgll? Naši klerikalni poslanoi so jako prebrisani možje. Ko prihajajo na volilne shode k svojim ovČicam, ne vedo drugega govoriti, nego o tem, da napredni poslanoi za svoje voliloe niso ničesar dosegli. To je stara pesem, kijopojo — razen odstavljenega Pfeiferja — ▼si bivši klerikalni poslanoi! S tem pa ti poštenjaki mečejo le pesek v oči svojim voliloem. Če bi šlo po pravici, bi morali ti poslanci govoriti o svojih zaslugah. Povedati bi morali, kaj so oni dosegli? Pred vsem za slovenski narod, potem pa za svoje volilne okraje. Ako bi v tem pogledu izprašali slab oglasnega Šukljeta, prišel bi upokojeni hofrat prokleto v stisko, ko bi ga pri vin tali, da naj pove, kaj je v državni zbornici dosegel za Ribniško dolino ali za ljubljansko okolico. Isto tako bi zagazil v stisko dr. Šusteršič, Če bi ga dejali v precep, da naj pove, kaj je dosegel za peto svojo kurijo. Tudi Žitnik bi koprnel, če bi moral dokazati, da je za bedno Notranjsko kaj dosegel. Ali pa še celo Pogačnik! Se ve, da se vsi ti demokratje, ki hodijo na francosko riviero, sklicujejo na splošno in enako volilno pravico. Pri tem pa je upoštevati dvoje. Prvič, da je volilna pravica v tej obliki, kakor jo je sprejela državna zbornica, za Slovence pogubonosna. To je resnica, in naj se vsi quasidemokratje cele Cislajtanije postavijo na glavo. Drugič pa gre zasluga, da je dobila naša državna polovica to pokvarjeno in Slovanom sovražno volilno [reformo mladočeški stranki, tako da se v tem oziru dr. Šusteršič na svojih shodih šopiri le z dr. Krama le vi m perjem! — „0d BOffa poslan11. Zlorabljanje verskih Čutil je že stara navada naših duhovnikov in njih najmočnejše orožje proti naprednjakom je, da te sumničijo, da so brezverci od nog do glave, dasi ni nikjor toliko ateistov kakor ravno v klerikalni stranki. Na vero vedno udarjajo z vsem fanatizmom in neuko ljudstvo,' ki verjame vse, kar pride iz duhovniških ust tudi zunaj cerkve, misli naposled res, da se pri nas bije edino le boj med katoličani in brezverci, tak boj, kakršen se je bil v prvih Časih kristjanstva. Posebno zdaj pred volitvami ne govori politikuj oči duhovnik drugega kot o nevarnosti za vero. Vsak neklerikalen kandidat mu je brezverec, klerikalen pa najpopolnejši stvor, ki mora biti izvoljen, sicer vzamo kranjsko deželo takoj prvi dan po končanih volitvah peklenski vladar. Kako daleč smo na Kranjskem v poveličevanju klerikalnih kandidatov prišli, kaže slučaj, ki se je dogodil preteklo nedeljo pri Devici Mariji v Pulju. Dr. Šusteršič je imel tam shod. Ko se je mož pripeljal v vas, potrkavali so mu v cerkvenem zvoniku z vsemi zvonovi, dasi je dandanes navada, da se že škofu več ne pritrkava. Ko se je neki naprednjak izrazil, da ne gre pritrkavati, Če se pripelje klerikalen kandidat na svoj volilen shod, odvrnil mu je brihten katoliški mož: „Gospod dr. SusterŠiČ je nam od Boga poslan poslanec!" Naprednjaku ni kazalo druzega kot vzeti klobuk z glave pred tako modrostjo, ki jo je navdihuila seveda kaka duhovna posoda, če ne drugod pa v spovednici ali pa pri izpraševanju. Z lepimi fanatiki bomo še imeli opraviti! — Velik shod kmetske stranke za Notranjsko se vrši jutri popoldne ob 3. pri g. Geržinu v S t. Petru. Na shodu se bo razpravljalo o organizaciji notranjske kmetske stranke ter o državnozborskih volitvah. — Kandidature na Kranjskem. Sooialno-demokratska stranka je postavila v volilnem okraju Kranjska gora - Radovljica - Tržič za kandidata Josipa Kopača iz Trsta. rRdeči prapor" poroča sedaj, da je Kopač odstopil od te kandidature, ker je preobložen z delom, in da kandidira sedaj stranka mesto njega v imenovanem volilnem okraju sodruga dr. Antona Dermoto, odvetniškega kandidata v Ljubljani. Kak r posnamemo iz istega lista, se bodo letos socialni demokratje prvič udeležili tudi ljubljanskih občinskih volitev, in sicer postavijo to pot dva kandidata, dr. Antona Dermoto, odvetniškega kandidata, in K t bina Kristana, pisatelja in urednika v Ljubljani. Tudi nova „Gospodarska stranka" namerava postaviti v Ljubljani svojega kandidata za državni zbor. Kakor čujemo, bo kandidat te stranke sa Ljubljano tesar Pust. Z zadovoljstvom pozdravljamo ta ukrep voditeljev „Gospod, stranke11, se bodo vsaj prepričali, kako naravnost ogromno jo število njihovih pristašev v Ljubljani. — Kandidatura Demiarja. Resnici na ljubo nočemo tu prav nič pretiravati o kandidaturi Čočovega Franceta. Reči moramo, da za popolnoma nesposobnim Gostinčarjem pride po vrednosti takoj na vrsto Demšar. Po osebni protekciji dr. Kreka so postavili Demšarja za kandidata v enem najbolj varnih okrajev t. j. Kranj-Škofja Loka. Klerikalci sami vedo, da ni sposoben za držav, poslanca, zato se kar naravnost norčujejo iz volilcev, ki jim ponujajo Demšarja. „Sloveneo" ga je pohvalil v 51. številki z besedami: Odličnega strankarja, moža izrednih (!) sposobnosti, katere je pokazal s tem, da jo stal na Čelu boja, ko je očistil v Selški in Poljanski dolini." Za božjo voljo! Kaj pa je očistil še Demšar sam s svojo močjo? On je ničla iu sicer desetkrat podčrtana ničla. Zato vprašamo in tudi želimo odgo-govora: Kaj je storil za občino So-rico, Železnike, Selca, Staro Loko. Kaj je storil za občine Trato, Poljane, Zminc ? 0 -f- 0 = 0. To je vse, kar se zapiše Demšarju v račun. Ampak skrajni nevedneži so tisti, ki bodo v teh dveh dolinah volili Demšarja. Saj ga poznajo, da ni druzega prav nič, kakor podrepnik farjev, suženj dr. Kreka in dr. ŠusterŠiča, drugače pa Čisto nesposoben. Bil je 3 leta župan, pa je kmalu spoznal svojo nesposobnost in se umaknil boljšemu možu. Smrdelo mu je preveliko delo, ki je pri občini Selca. Kako bode pač tak Človek potem za državnega poslanca, ko še županstva ne more voditi. Edino nekatere sposobnosti je imel, ko je bil še fant, pa tudi to ga je minulo sedaj. Demšar je v duhovskih rokah to, kar je cunja v kuhinji, ki brišejo z njo lonce. Druzega pa prav nič. Posebno se moramo čuditi, da klerikalci v celem okraju niso dobili sposobnejšega človeka, kakor je ČoČov France. To kaže, da imajo same tepčke in pepčke pri svoji stranki. Revščina in nevednost je tolika, da jo je na cente! V o 1 i 1 e c. — Pogačnikov shod v Kranjski gorL „Slovenec" od torka silno lepo piše o nedeljskem Pogačnikovem shodu v Kranjski gori. Vse se je imenitno izvršilo. V resnici je bila pa stvar nekoliko drugačna. Naš dopisnik nam piše o tem sledeče: Res se je nabralo precej ljudi na shod, a samo iz radovednosti, kaj bo povedal Pogačnik, ki je doslej hodil na Dunaj samo sedet in po plačo. No Pogačnik ni povedal drugega, kot da s kmetom drži, koliko poslancev da je v državnem zboru ter prosi, da bi ga še nadalje izvolili, da bi hodil na Dunaj sedet za dnevnih 10 goldinarjev. Ko Be je g. Pečar oglasil, da Pogačnik ni storil drugega za kmeta, kot da mu je naložil novih davkov z nepotrebnim zvišanjem duhovskih plač, skočil je fajmošter, ki je sedel na desni strani Pogačnika, pokonci in kričal nad Pečarjem, da cn ni kmet, da zato nima ničesar govoriti. Pečar mu je krepko odgovoril, da kar ima, si je pošteno prislužil, župnik naj si pa ne lasti posebne oblasti nad ljudmi, ki ga žive. Seveda so te besede silno zbodle župnika in kaplana. Začela sta govoričiti nekaj, spravljati vse nepotrebne in malenkostne stvari na dan, da so se jima kmetje posmehovali. Pogačnik je cincal in mečkal, ko se je opravičeval zaradi zvišanja duhovskih plač, naposled pa izustil grdo laž, da je on „derlavbal" 4 milijone goldinarjev za duhovnike iz tistega fonda, ki leži tam nekod na Dunaju. Silen smeh je nastal med poslušalci, Pogačnik, župnik in kaplan so jo pa pobrali v fa-rovž, kjer je bila kandidatura Pogač-nikova sprejeta soglasno. „Sloveneo" pravi, da sta proti glasovala samo dva. Mi nimamo nič proti temu, opozarjamo pa klerikalno trobilo škotovo, da kmetje v kranjsko-gorskem okraju niso tako zatolčeni, kot ono misli in naj se jim Pogačnik nikar preveč ne sili, da mu ne bo kdaj slabo prišlo. — Dr. Korošec poslanec socialnih demokratov. Iz Gornje Sa-vin ske doline se nam piše: Zadnji čas Čitam vedno prav zanimive stvari o naših štajerskih klerikalcih in o Ko- roščevi „Kmetski zvezi". Z vsemi silami se pehajo ti ljudje za prazne poslanske stole. Vse drugo jim ni mar, samo da bodo oni v veČini, da bodo komandirali ter se potem hvalisali — he, mi imamo moč, kaj vi novope-čenci. Pa kakor vidi, stvar vendar ne bo tako lahka. Za vsako ped se bodo morali boriti in se že bore, kar dokazuje jasno strašilo, ki straši v osebi dr. Korošca po vseh krajih. Naša „Narodna strankau se je sioer rodila za te državnozborske volitve preoej pozno, a vidi se vendar, da jim je v teku nekaj mesecev nele zmedla Štreno, pač pa tudi možgane. Da pa bo naše ljudstvo izvedelo, kdo je pravzaprav ta dr. Anton Korošec, izdamo danes le toliko, da je on sam rekel: jaz sem poslanec pete kurije, to je socialnih demokratov« a ne kmetov. Nič več, in nič manj; za danes samo toliko. Pozi vijem o pa g. dr. Antona Korošca, da izjavi, je to resnica ali ne, potem pa podamo take dokaze in prav kmetu v roke jih damo, da bodo ti v bodoče vedeli tehtati prilizljive in hinavske besede dr. Korošca. Predno bo Korošec znova poslanec, bo moral Še preoej prestati. — Gospodarski razum »Gospodarske Stranke". Dr. Ravnihar in dr. Robida čutila sta potrebo ustanoviti novo „stranko". Govori se, da ta „stranka" boleha najobčutneje na pomanjkanju pristašev. Toda to je stvar dr. Ravniharja in dr. Robide. Nas zanima nekaj drugega. — Nov! „stranki" nadela sta visokodoneče ime „Gospodarske stranke". Po vsi pravici bi se torej bilo smelo pričakovati, da se bode glasilo te stranke naravnost odlikovalo z gospodarskim znanjem. Tega pa pri „Novi Dobi" ne opažamo, ako naj ne smatramo za gospodarsko ono skrajno varčnost, katero sta gospoda dr. Ravnihar in dr. Robida vpeljala pri tem listu, kar se tiče izvirnih idej. Toda ne: nekaj gospodarske modrosti nahajamo v 7. številki „Naše Dobe". Žal, da nam pa ravno ono, kar v njej Čitamo, nedvojbeno dokazuje, da genij, ki je to gospodarsko modrost zagrešil, o narodnem gospodarstvu ravno toliko razume, ko zajec o bobnu. — V mislih imamo namreo vest o letnem poročilu „Ljubljanske kreditne banke", v kateri se z občudovanja vredno smelostjo trdi, da je ta bar ka le nekaka podružnica „Živnostenske banke" ter da se v to banko steka glavni dobiček od slovenskega denarja. Po naši sodbi imajo pri bankah glavni dobiček vendar delničarji. Ako povemo, da je od 5000 delnic „Ljubljanske kreditne banke", 4360 jih v posesti slovenskih delničarjev in le 640 v posesti „Živnostenske banke", potem bode pač vsakemu otroku takoj jasno, kako gospodarsko modrost je skuhala „Nova Doba". Izgovor, da ji te številke niso bile znane, ne more veljati za opravičbo, kajti česar ne vem, o tem ne izrekam sodbe, ako nečem veljati za zlobnega. — In zdi se nam, da zloba gleda izmed vrstic „Naše Dobe". Vsaj tudi trdi, da „Ljubljanska kreditna banka" plačuje letos le 5%no dividendo, dočim je v prvih štirih letih plačevala delničarjem po 10''/0. To je namreč izmišljeno le ad usum delphini, kajti rLjubljanska kreditna banka" plačala je samo prvo leto 6%no dividendo, vsa Easlednja pa po 5%. Biljeg zlob-nosti ima na sebi tudi trditev, da je znesek 207.218 K, ki je postavljen med aktiva kot vrednost realitet, izredno visok. Saj mora vendar realitete poznati, kdor hoče soditi o njihovi vrednosti! „Gospodarska stranka", ki se v svojem glasilu spotika nad zvezo „Ljubljanske kreditne banke" z „Živnostensko banko", menda prav nič ne ve, da si mora vsaka provincijalna banka iskati na Dunaju zveze za reeskont in za večje borzne transakcije, ker na Dunaju ni druge slovanske banke, ko „Živnostenska", ni je s slovanskega narodno - gospodarskega stališča naravneje stvari, ko da slovenske banke stopajo z le-to v ■vezo. Ali mar „Gospodarska stranka" misli, da bi bilo pametneje iskati si zaledja pri nemških bankah? Ali bi to bilo „samosvoje" življenje, kakršnega gospodarski referent „gospodarske stranke" pogreša pri „Ljubljanski kreditni banki"? Zares: re- forma je nujno potrebna; pa ne „Ljubljanska kreditna banka", temveč gospodarska pamet „Gospodarske stranke". — Kranjskega Koblarja, tega moža naj vzornejšega značaja, so se naveličali že klerikalci sami in če je le mogoče, mu pokažejo vrata celo pri takih korporaoijah in društvih, kjer si je mož prisvajal glavno besedo. Nedavno tega so Koblarja brez vsakih ceremonij vrgli iz klerikalne kmetske zveze za kranjski okraj, dasi je z vso gotovostjo računal na to, da bo nosil v njej veliki zvonec. Kakor je videti, so vrgli kranjskega dekana med staro, neporabljivo šaro že sami klerikalci, ker so pač že imeli zadosti tega moža in njegovih spletk. Izoliran od vseh. ima Koblar sedaj zaslombo in zavetišče samo še v „Muzejskom društvu". Urednik glasila tega društva je še vedno Koblar, dasi bi po pravilih, ki določajo, da mora bivati urednik v Ljubljani, že zdavna moral odložiti uredništvo. In to bi bilo v interesu stvari, saj je Koblar ureduik samo po imenu in potekla so že leta, ko ni v „lzvestjih" ničesar drugega njegovega kakor ime na zadnji strani. A ne samo to, da sam nič ne dela, zavira še druge, da pri listu ne sodelujejo. Tu omenjamo slučaj Žigon, čigar razpravo je Koblar odklonil in jo je potem priobčilo glasilo zgodovinskega društva za Štajersko. Vsi, ki so zbrani v „Muzej-skem društvu", so prepričani, da bi bilo v interesu stvari, ako bi se ti dve korporaoiji združili. Ta združitev bi bila že perfektua, ako bi je ne zaviral — Koblar! Res, čas bi že bil, da bi se s Koblarjem pomedlo tudi pri „Muzejskem društvu"! — Na indeks je dal že zdavna j naš list poleg škofa Bonaventure tudi j prosluli jeseniški fajmošter Janez* Za-bukovec. Nekaj časa je grmel proti našemu listu na prižnici in moril ljudi radi čitanja „Slov. Naroda" v spoved niči, a kakor se kaže, vse to ni mnogo izdalo, zato je božji namestnik poskusil Še drugo sredstvo. Sedaj je jel pošiljati okrog pisma, v katerih bujska proti tistim, ki prodajajo „SIov. Narod", in jih proglaša za očitne grešnike. Dae 11. januarja t. 1. je na primer pisal Janez Zabu-kovec to-le pismo: „Dragi! O. L. Z., trgovcu na Javorniku, ne vem kaj posebnega povedati. To vem, da prodaja tali „Slov. Narod"*, ki blati vse, kar je katoliško. Če ni prav, ako kdo sam smrtni strup zauživa, gotovo je šo manj prav, če tak strup drugim prodaja. Kdor prodaja „Slov. Narod", smatrati se mora za očitnega grešnika. Toliko mislim bo zadosto- I valo, če držite kaj na vero svojih očetov in se držite verskega prepričanja. Pozdravljeni! Janez Zal>u-kovec, župnik." — Če misli prifrk-neni Zabukovec, da bo s takšnimi sredstvi ubil naš" list ali mu škodoval, se korenito moti. Baš nasprotno! | Čimbolj bodo duhovniki ščuvali proti našemu listu, tembolj ga bo ljudstvo j čitalo in tembolj se bo razširil. Janez Zabukovec, le udrihaj po „Slov. Narodu", saj je to najboljše reklamno sredstvo za list! Zato te ne bodemo prijemali za ušesa, ker bi si potem marali preveč n mi vat i roke! j — Atentat na slovenski narod na Goriškem. V goriškem deželnem zboru je bil v četrtek sprejet nov deželni volilni red, ki pomeni veliko krivico slovenskemu narodu na Goriškem. Nov dež. zbor bi štel 30 članov: nadškof, Šest poslancev iz veleposestva (3 Lahi, 3 Slovenci), 7 poslancev mest, trgov in industrijskih krajev ter trgovsko-obrtne zbornioe (6 Lahov, 1 Slovenec), 10 poslancev drugih občin (3 Lahi, 7 Slovencev), 6 poslancev iz splošnega volilnega razreda, skupaj 15 Lahov, 14 Slovencev, virilist nadškof, vseh skupaj 30. Goriški Slovenci so opeharjeni in zapostavljeni zlasti glede industrijskih krajev in v splošnem volilnem razredu tako, da se morajo postaviti s vso silo proti temu načrtu, da ne postane zakon. Načrt tega volilnega reda je bil sprejet, ne da bi ga bili oddali prej pravnemu odseku, kakor bi se bilo pač moralo zgoditi. Videlo se je, da so se Labi in slo-venski klerikaloi lepo pomenili med I •eboj ter sprejeli načrt, s katerim je I I Lahom zagotovljena veČina v I deielnem sborn. Atentat na I slovenski narod se je izvršil Is pomočjo vladajoče sloven-I ske klerikalne stranke. Podan I je s tem nov dokaz, kako pogubo-nosna ss goriške Slovence je svesa med Lahi in slo venskimi klerikaloi! ! — Kandidat, ki ga ven me- I čojo. V gostilno k Cinkoletu poleg I „ katoliške" tiskarne je prišel te dni slavni klerikalni kandidat Kregar s prijateljem in prijateljico, katerih imena naj ostanejo tajna. Kregar je I v gostilni toliko Časa stresal sitnost, da mu je gostilničarka pokazala vrata in ker moštrancar in kelihar ni hotel iti, gaje vlekla za obleko proti vratom. Kregar je bil pa kljubovalen, zato ga ni bilo mogoče spraviti pred vrata. Tu je letela gostilničarka po policaja, a ga h Kregarjevi sreči ni dobila, ker bi bilo seveda jako nečastno, Če bi na katoliškega kandidata položil mož postave svojo roko. Ker ni bilo dobiti policaja, zgrabila je gostilničarka še enkrat sitnega Kregarja in ga vrgla na cesto. Prijatelj in prijateljica moštrancarjeva sta jo seveda I takoj odkurila za njim, iz ust prijateljice so se pa vsula razna zmerjanja in psovke na gostilni čarko, kar naposled ni nič Čudnega od katoliške „dame." — Nam se Kregar odkritosrčno smili. Že iz gostiln ga mečejo! Kaj ko bi ga ven vrgli še kod drugod, kjer se tako zelo vsiljuje! Žalostno bi bilo prav zares! — Duhovska pretirana samo- Ijubnost. Ni ga na svetu stanu, kateri bi sebe tako propagiral, kakor duhovniki. Čitaj „Slovenca" ali kak drug klerikalni list, povsodi dobiš pri vsakem obskurnem kaplanu „častiti, prečastiti gospod", ko n. pr. o vseh drugih lajikih piše k večjemu gospod. So pa tudi nekateri posvetni izobraženci, ki to smešno navado posnemajo. Ako pišejo na naslov duhovnika, povsodi silijo z besedo „častiti in prečastiti". Posebno se to opaža tudi pri uradih. Ti imajo pa že tako skropulozno navado, da „častitih in prečastitih" n& privoščijo drugemu kakor faruceljnu. Proč s tem pri vile gijem! Kaj bodemo povišavali ugled takim ljudem, ki vse druge stanove bagatelizujejo in smešijo pred ljudstvom. Pišimo kaplanu navadni blagorodni, župniku velerodni itd. Kdor hoče imeti naslov „Častiti in prečastiti", ga mora tudi častno zaslužiti, ne pa, da bi ga tisti namišljeni blagoslovi povzdigovali nad druge zasluž-neiše in časti tlj i vej Še osebe in stanove. — Tempora mutantur. V izredni javni seji ljubljanskega obč. sveta dne 5. novembra 1895 — torej pred 12 leti! — je predlagal podžupan vitez Bleiweis, da se imenuje poleg drugih mož tudi dvorni svetnik Fr. Suklje za častnega meščina Ljubljane. In glej, med vsemi 25 prisotnimi obč. svetniki je vstal edini kanonik A. Kalan proti temu predlogu ter je izjavil, da iz političnih ozirov ne bode glasoval za podelitev častnega meščanstva Fr. Šu-kljetu! Danes pa je isti Šuklje med voditelji klerikalne stranke, prvi ad-jutant dr. ŠusterŠiča! Politika je res vlačuga za značaje Saster Suk'jeto-vega kalibra. Kaj doživimo čez novih 12 let? — NOV recepta Klerikalna bisaga se ne da in ne da napolniti. Toliko tisočakov in milijonov požre, a zaleže ji toliko kot nič. Katoliška duhovščina se peha z vsemi Štirimi, da bi jo hitreje polnila in ker so gospodje veliki mojstri v tem, dosegajo zavisti polne uspehe. A vedno je Še vse premalo. Z laj so prišli na nov recept. Služkinje so doslej izmoz-gavali na najnesramnejŠi način, vendar se je zgodilo premnogokrat, da duhovščina ni dosegla svojega namena, ker so prišli nepoklicani in prekrižali lepo sestavljen račun. Posebno pri testamentih so imeli naši dušni pastirji hudo smolo in dekan Koblar ter kanonik Kajdii se ie danes vsako jutro najprej razjezita nad tem brezverskim liberalizmom, ki jima je odjedel lepe tisočake in jih izročil sorodnikom Žrtev farŠke pohlepnosti. Da bodo sluškinje delate , pravilne" testamente, to je take, ki bodo vrgli večji del njihovega pri-stradanega premoženja v duhovniško brezdno, poučuje tržaški „Novi list," ki je namenjen samo delavskim slojem, kako je treba sestaviti oporoko, da je ne more nihče ovreči. Da besede ne izgube željenega namena, je na konci pouka formular takega testamenta. V tem formularju je imetek revne Marijine hčere razdeljen takole : Pogreb naj se napravi skromen, primeren mojemu stanu. Na moj grob naj se da postaviti spomenik v vrednosti do 90 K. Za maše naj se plača 50 K duhovnemu voditelju ženske Marijine družbe v Trstu in 50 kron župniku moje rojstne župnije. Ženski Marijini družbi v Trstu, katere udinja sem, zapuščam 30 K Marijinemu domu v Trstu 20 K. Svoji prijateljici N. N. zapuščam zlate uhane. Svoji prijateljici I. K. uro in verižico. Prav lepa razdelitev kaj ne? Prijateljice dobe uhane in uro z verižico, huhovniki pa kup desetakov za maše. Vemo, kako se razne maše za ranjke opravljajo! Kdor ne ve, naj gre vprašat ljubljanskega škofa, ki bo dal obsežnih instrukcij v tem oziru. da se bo dula pokojnikova Še leta in leta lahko vicala, tudi če plača še toliko za zveličanje. Novi recept bodo seveda hitro razmnožili za blagor duš vneti duhovniki, ki bo kajpada prav dobro zagotovilo, da se bo še več denarja stekalo v katoliške blagajne. Na vsak način ni to še zadni umeten pritisk na dobro verno ljudstvo! — Deputacija civilnih muzikov je bila te dni pri naučnem in vojnem ministru ter se pritožila, da vojaške godbe izpodrivajo civilne kapele iz zdravilišč in gledališč. Oba ministra sta obljubila deputaciji svojo pomoČ v njihovih teŽDjah. — Poštna vest. Poštni kontrolor Peter Vidmar v Gradcu je šel v pokoj. — Šolska vest. Nadu či tel j na Studencu gosp. Matevž P eter lin je dobil zaradi bolezni šestmesečni dopust. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v neieljo, popoldne (za lože: par) se ponovi Buch-binderjeva burka s petjem „0 n in njegova sestra", zvečer (nepar) pa se uprizori drugič v sezoni Gou-nodova opera „Faust" (zadma predstava v abonnometu za sedeže). — Slovensko gledališče. Tudi intendanci našega gledišča je očividuo prezgodaj Velika noč in zato hiti, da bi vsaj deloma dokončala svoj operni repertoire. Temu se imamo zahvaliti, da smo slišali včeraj zvečer že Četrto noviteto v tem mesecu, in t. j. Fausta, opero v petih dejanjih. Uglasbil jo je Charles Gounod. Na kako visok' stopnji glasbene izobrazbe mora stati celo naše operno osobje, da je kos taki nalogi! Z včerajšnjo opero si je naša intendanca zopet izdelala veliko pero v velikem vencu zasluge. — To opero si je izbral kot častni večer naš prijubljeni basist g Julij Betetto. Ker je vloga Mefista Šele draga večja vloga našega slavljenca, zato je tudi samjobsebi umevno, da g Betettu še maujka rutine tako v igri, kakor v petju. Ker pa ima od narave izreden materijal, zato mu ob tej priliki želimo, da najde v tujini, kamor bode gotovo prej ali slej odšel, dobrega učitelja pevca, kajti le od pevca se moremo učiti, kako se prav poje, diha, izgovarja itd. U<«peh in slava mu je zagotovljena. V temperamentu je Mefista še celo prav dobro pogodil samo maska je bila zelo pomanjkljiva; maujkato mu je one zvitosti in hudobnosti, katero se navadno Mrfi'tu daje. V znak priznanja mu je občinstvo podarilo velik venec s slovanskimi trakovi ter ga odlikovalo po vsakem dejanju z burnim aplavzom. Iu ostali solisti ? Gosp. Ourednik je pel brata Valentina naravnost divno; kako krasna je bila scena, ko umirajoči Valentin prekolne podlo Margareto, to se mora le slišati, popisati se ne da. Njemu sta Častno stala na strani naša dična primadona ga. Skalova, kot Margareta in gosp. Rezunov, kot Faust. Gič. Reissova in Prochazkova sta tudi svoji mali vlogi dobro izvršili, kar §e pa nikakor o g. Bukšeku trditi ne more. — Zbor ima sicer jako hvaležno, vendar težko vlogo; svojo nalogo je Častno rešil. — V celoti je bila tedaj vprisoritev prav lepa, za kar zaslužita posebno zahvalo g. kapelnik, ki je orkester prav spretno vodil, in g. režiser Renek. Gledišče je bilo nabito polno! P* K. — Mevo slovensko delniško poMotfO šo snuje pod firmo „Del-niska družba kranj skih parnih opekaren*. Inicijativo sa to so dali možje v Trnovem in II, Bistrici, ker se v bližini, namreč v Kosezah nahaja izvrsten materijal za proizva-* janje opeke in ker je razpečevanje te v smeri proti Reki iu proti Trstu kaj lahka stvar. Malo je manjkalo, da se niso zopet tujci polastili terena z izborno in neizcrpivo glino, koji ima naravnost vzorno lego za odkopavanje, pa tudi za promet, ker se da s tirom par metrov zvezati naravnost s progo Št. Peter-Reka. Domačini pa so si to pot pravočasno za^igurali ta avet, da se ga izkoristi za moderno parno opekarno ▼ Kosezah. Proračun, ki so ga o njej sestavili strokovnjaki, kaže, da bi tajgama opekarna, proizvajajoča najmanj 8 milijonov komadov zidne opeke na leto, stala 400 000 K in da bi po odbitih obratnih stroških in amortizacijah itd. donaŠala čistega gotovo 50000 K na leto. Sklenilo se je torej, da se naj ustanovi delniška družba z osnovno glavnico 400.000 K, ki naj zadostuje za prvi početek, namreč za parno opekarno v Kosezah, ki se pa kasneje lahko zviša ake delniška družba započne ali prevzame kako drugo opekarsko podjetje. Ustanovitev delniške družbe kranjskih opekaren je sedaj v najboljšem tiru. Akoravno je komaj mesec dni, da se je od govorjenja prešlo do sklepanja, že so podpisane tri četrtine delnio (300.000 K). Kako globoko je prepričanje o prosperiteti nove opekarne v Kosezah, kaže to, da so skoraj celo polovico glavnice podpisali in zaarali sami domačini in njih znanoi iz ilirsko bistriškega okraja. Utegne se pripetiti izjemen slučaj, da bo v kratkem ves akcijski kapital pokrit brez javne subskripcije. Pravila nove delniške družbe so že predložena vladi v odobrenje, in upati je, da se bo ustanovni občni zbor že lehko vršil majnika meseca. Glede na lepi uspeh dosedanje privatne subskripcije je ustanovni odbor že pričel, da bo opekarno mogoče še letos zgraditi, pripravljalna dela, planiranje itd. na kupljenem svetu. V ustanovnem odboru so gg Ant Dečman, družabnik firme Vidic A Coinp. v Ljubljani, dekan dr. Kržišnik v Trnovem, dr. D. Maj aro n v Ljubljani, Aleks. S pel ar, Ivan Urbančic ia Ivan Valenčic, vsi posestniki in trgovci v Trnovem. Do enega izmed teh se je obrniti, kdor želi kako pojasnilo zastran gub^kripcije, delnic, koiikor jih je še zadnji čas oddati. — Družinski večer „Narodne čitalnice v Ljubljani". Kakor smo že poročali, priredi tukajšnja ,Na-rodna Čitalnica" v ponedeljek, dne 18. t. m , v mali dvorani ^Narodnega doma" družinski večer. Program je sledeči: 1. Ćajkovskij: „Chantsans parol esu, trio za klavir, gosli in harmonij. 2. Verdi: „Trovatoreu. fantazija, duo za klavir in gosli. 3 a) Grieg: „Jaz te 1 j u b i m !a, b) Schuh-mann: „PosveČenjeu in c) dr. Goj-mir Krek: nTam zunaj je sneg", soiospevi za baritom s spremlje vanj ena klavirja. Poje dr. Gvidon Serneo iz Ceja 4. OfTenbach: „Barcarola iz Hoffinannovih pripovedk", trio za klavir, gosli in harmonij. 5. Rouvier „Louu, veseloigra v enem dejanju in 6. Ples. — Vse umetniške točke so v vrlih rokah, zato pričakuje Čitalnični odbor, ponavljajoč na tem mestu svoja običajua vabila, z vso gotovostjo prav obilne udeležbe. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Začetek ob polu 9. uri zvečer — Usposobljenostne preizkušnje za občne ljudske in meščanske Šole pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani se priČno v ponedeljek, dne 2 9. aprila 1907 ob osmih zjutraj na o. kr. učiteljišču. Prošnje za pripust k tem izkušnjam je po predpisanem službenem pota vložiti pravočasno, da bodo najkasneje do 2 0. aprila dostavljene ravnateljstvu izpraševalne komisije. — Ljubljanska skupina železniških uradnikov vabi svoje člane na izvanredno zborovanje, ki bo t torek, dne 19. t. m. v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel) točuo ob polu-šestih popoldne. Na dnevnem redu je razgovor o regulaciji plač s 1. julijem 1. 1. pri južni železnici. Tovariši s proge, pridite vsi, saj gre za vaše koristi. V slogi je moč! — Obrtno pomožno društvo v Ljubljani je imelo v četrtek 14. t. m. v društvenih prostorih svoj letošnji redni občni zbor. Predsednik gosp. Widmayer je pozdravil navzoče društvenike in otvoril zborovanje. V svojem govoru je poudarjal, da je društvo preteklo leto obhajalo 50 letnico svojega obstanka in razdelilo 1245 K v dobrodelne namene. Društveni knjigovodja g. Hofmannje poročal o denarnem stanju in prometu v letu 1906 Prometa je bilo 1.163.682 K 34 v, čisti dobiček pa znaša 3159 K 66 v oz. 4404 K 66 v, ako se vračunajo gori omenjeni izdatki v dobrodelne namene. Hranilne vloge so znašale 81. decembra 190$ 258 237 K 56 v. Revizijski odbor je je našel vse knjige in račune v reda, i Prilog* ..Slovenskemu Naroda" it 63, dne 16 marca 1907. zato se je poročilo knjigovodje odobril' is se izdala naČelstvu odveza. V jovo aačelstvo so bili nato izvoljeli sledeči gospodje: Ivan B o n a č, s jtfip K o š a k. Anton Putrich in lian Slobodni k. Člani nadzorstva 9, gg. Franc K a n d a r e, Anton 1 e u t g e b in Josip L o k a r. Čisti Jobicek se je razdelil sledeče: na vsak delež se vpiše 50 K v dobro, pen-zijshi zaklad dobi 600 K, rezevni fond 1159 K 66 v, 240 K se pa razdeli v dobrodelne namene. Ko sa je naČelstvu in knjigovodstvu izrekla zshvaaza vestno in uzorno delovanje, jt? bilo zborovanje konfauo. — Bolniška blagajna mojstrov V LJubljani naznanja svojim p. n. elanom, da se bode letni občni zbor vršil v nedeljo, 17. maroa 1907 ob 2. uri popoldoe v steklenem salonu kotela „Ilirije"* — Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožeta v LJubljani ima prihodnji torek, t. j., dne 19. svečana ob 4. uri popoldne v mali dvorani ^Mestnega doma" svoj redni občni zbor. K polnoštevilni udeležbi se vabijo le moški Člani s pripombo, da seboj prineso društveno knjižico, ki služi pri vstopu kot izkaznica — 300 rezervistov 17. polka bo poklicanih meseca junija k on ž-nim vajam, da delajo v vojno stot-nijo združeni naporne vaje ob italijanski meji. — V Šent Vidu nad LJubljano primanjkuje klerikalcem mož. Zato so volili v kr. šol. svet kaplana V. Z a b r e t a in ga tudi postavili za predsednika To je tisti kaplan, ki zbira v svoji fišterai rokodelske vajence in jih pusti šuntati, naj se nad-učitelju in vodju g. Žirovniku n e odkrivajo, ker je liberalec, demokrat, framason in boji ve Kaj še vse. Sicer je pa tudi priden sodelavec tistega „Domoljuba." ki se tako rad zaganja v spodobne ljudi Ljudje si posebno radi, dajo na glas brati zadnje „Domoljube" in trdijo, da se to ravno tako sliši, kakor bi bili pri kaplanovi — pridigi. Nesreča na železnici. Pri železniški nesreči, ki se je zgodda v torek v St Vidu nad Ljubljano, je bila težko ranjena hči poštarja šent-vidskega, gospoda Kol beta. Zlomljeno ima ramo. — Smrt pijanca. torrk zvečer je padel Izidor Žagar, velik Vjanec v Borovnici, znak na tla. T mrl je drugi dan. Žagar je bil zadnjih 5 dni neprestano pijan in je umrl vsled zastrupljenja po alkoholu. Novi gasilni društvi. V Vrbljenjah in Tomišlju v ljubljanski okolici sta se ustanovili prostovoljni gasilni društvi. Ljubezen med duhovsbimi SObrati. Pred par tedni smo prinesli vest o idiličnih razmerah v župnišču v Kolovratu pri Litiji, kjer sta si župnik in kaplan prišla tako navzkriž, da zdaj nikogar ni već tam. O ljubezni, ki jo je gojil kolovraški župnik Rudolf Gregoric d j svojega kaplana Andreja Zgage, se nam podrobneje poroča iz Kolovrata sledeče : Ker p v Mostah K *" . Lepa ovala ! Za obolelega g. Pavska: Gospod E K. v Lju ljan» K I • . Hv»a! — Ž vel! Za narodni sklad v Ljubljani: Goapod Dr. Audiej Kuhar, c. kr. notar v Trfbnjfm K 2«.* - , vsled poravnave Matije Sila z Antonom Šuštarjem. — Srčna hvala! Javna zahvala. Podpi-ano pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" isTcks s trm najtoplejšo zahvalo prebla-rodni poape Franji dr. Tavčarjevi za hiagohomo prevzetje pokrovitel Htta in z* časten obisk druž uskega večera dne V\ t m. Za iva-Ijuje se nada'je vsem preplacnikom in sicer gospe Franji dr. Tavčarjevi, gospoda dr. Trillerju, g. Gustavu Pircu, g. Leo Pogačniku, gosp. dr. Novaku, g. Ivanu Tavčarju, g. II i n k u Magistru, g. Matevžu Zadnikarju, gospodičnam, ki so prodajale šopke, g. Franu Čudnu in gospe Sečarkovi za prijazno predprodajo vstopnic in končno vsem, ki so pripomogli k sijajnemu uspehu tega večera V Ljubljani, 14. marca 1SK,7. Pevsko društvo , Ljubljanski Zvon". Umrli so v Ljubljani. V hiralnici: Dne 14. marca: Lovro Mencingpr, delavec, 87 let Artritis deform. — Fran Ž.bert, dninar, 64 let Jetika. Dne 15 marca: Apolonija Brolih, gostija, 83 let. OsUrelost. V dežel ni bolnic i: Dne 13 marca: Jnl Jana Jerman služkinja, 17 let. MeDingiris. — Martin Ar h, miz. vajenec, 14 let Pliačnica Borzna poročila. »Kreditna banka v LJubljani". r?/! srefima rents 1% avstr. kronska renta . . !•/, m state . • . rit ofr«ka kronske renta . §•/. „ slata . K po«oJMo «ei. Krenjsk« •V/, posolile mesta Spljet I«f m Zadar *»■!•U bos.-herc. ielesaiiko posojilo 1902 . . . t*,, deska eni. banka k. e. >• . ■ • * e. lasi. pisme gel. del. htpotečne banke . . y, pslt. kom. k. e. s fo* ec...... pisma Innermt. * hranilnice . . e Kast. piama ogr. d*l hranilnice . . . ,„ a. pu» ogr. hip. ban. , obi. ogr. lokalnih se-tezn*c d. dr ••i, prior. lok. Žele*. Trst- Porec..... *• . prior dolenjskih Sel. r , prior i«i iel kup. UtHt evesr. poe. «a SeL p. e. Sr«t*k< od 1. !6rj0',t . . . , od i 1864 .... m e«»ke ...... som krod. ! »misir* . . . «■ - • _ egrsice hip banke . m srbsko a tr& tOO— turike...... >ailHk& »ročbe . . . uedttne • ... iuonioške . ... 90-~ ;6 0 Ban 25 bd\ 2 276 27! — 564 - 560-- j 135 — ^37 — 11-96 11-40 19 13 i 9-16 2362 2? 60 «4 1» ** iS 117-82 1 8 02 96-86 Sf 55 2 63 *'54 il 4 «4 6'— . marca 1907 - . BI 60 kg K BO „ n 50 a m 60 „ m 50 „ . 60 . 7 64 7-87 66a 6a!6 6-40 7 71 Meteorolo$fčno poročilo. Vialoa uad morjem 06*2 Sredaji zračni tlalr- 736 0 mm. v ■~ l. ! OS s 1 Cas opazo vanja j Stanje barometra v iuta A« j 1 ^ ! . g. > ■ Vetrovi i) i- Nebo 15 9. ^v. 738 6 0 4 »1. svzh i jasno 16 7. aj. 739 9 —5 8 brezvetrno1 jasno * se. pop. •38 6 5 0 jbrezvetrno jasno Srednja včerajšnja temperatura: — 0*6° nor male: 8 5 Padavina ▼ mm 0.0. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob smrti preljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Franca Papa nadučitelja in posestnika izrekamo tem potom vsem, ki so nam stali s tolažilno besedo ob strani, kakor tudi vsem cenjenim udeležnikotn pogreba svojo najsrčnejšo zahvalo. V Škof ji Loki, 15. marea 1907. 93o Žalujoča rodbina. katera je kot zdravil ii vrelec že vec eto let na dobrem glasu v vseh boleznih dlhsl in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 54—3 Najboljša dijetetika in osvemalna pijača. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Ksstnerju in Petru Lssnlk-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. II. redni občni zbor 11 n re?: s trovane delniške sUvbne zadruge z omej zarezo v Tržiču se vrsi v poacdtijtk, dne 25. t. m. ob »• ema-m popoldne v gostilni »pri Slugi'. DNEVNI RED: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Odobrenje raćuoa za I. 1906. 4 Volitev naČeUtva in nadzorstva. 5 Predlogi društvenikov. Častni dom" v Cržiču, 15. anSca 1907. Načelstvo. 99 93< iss Carry odlikovana tetovirana lepotica. Od nedelje, 17. marca t. L naprel videti vsak dan v lokalu Pred škofijo št. 19 od 9—12 dopoldne in od 2—8 zvečer. 907 2 AUSTROe zrez nki parter, levo. 924--1 Poučuje se od 8. ure zjutraj do 9. nre zvečer. Lepa prilka! Na Bleda se pod ugodnimi pogoji daje v najem s 15. junijem Že dalj časa obstoječa mizarsta delavnica z opravo in orodjem za 4 delavce. Pojasnila daje lastnica Marijana Potočnik, Za gorice-Bled. 1 onem Tržiške posojilnice reg. zadruge z omej. zavezo v Tržiča se vrši v nedeljo, dne 24. I. in. ob fl4l. url dopoldat- v posoJUnlCnih prostorih. DNEVNI RED. 1. Poročilo naČeUtva. 2. Odobrenje računov za 1. 1906. 3. Razdelitev čUtega djbićka. 4. Odpn^titev upravnega sveta. 5. Volitev oprav, sveta in nadzorstva. 6. Nasveti. TržKka posojilnica o Tržiču, 15. suaca 1907. 932 Predsedstvo. Kolodvorska restavracija. ml i mm*, dne d. li. ~m vojaški 3(0WC£RJ na čast vsem Jože|om in Josipinam. Točilo se bo Reininghausovo marčno pivo, plzenjsko pivo prazdroj in od danes naprej, dokler bo kaj zaloge, vsak dan znamenito Salvatorsko pivo iz pivovarne Zacherl v Monako vem. Toči se tudi imenitno vino s Trške gore, iz prostije belo in rdeče (karmenet), dalje strassko iz kleti bratov Kleinoscheg in imeniten Schmitzberger iz Slov. Bistrice. Vstopnina 60 vin. K obilnemu obisku vljudno vabi Začetek ob 8. zvečer. JOSIP SCHREY. 7502 fj Thtelejev nzdebelllnl (nI i mm uspešna specialiteta proti dehe-* lo«ti, zajamčeno neftaodljiv. Zavitek f K 8-—. — Prodaja ga lekarna „pri A.««!«.« T Celovcu. 3326 26 se ceno lepa, nova. nadstropno zidana VILA s prostorom za vrt ali bret njega, pod zelo n^r' dnmi pogoji. Zida ae tudi labko še gospodarsko poslopje. Vprs-ša naj se v Streliskih nllcah st 29. e&o- e Zaradi obrtnih razmer se dve majahi, Še zelo novi hiši ki Fe dobro obrestujeta, prodasta prav po ugodnih p< gojib iz proste roke. Dve tretjini kupnine lahko ostane vknjiiene. 641--4 Pojasnila se dajejo v p^stilDi flprl Buru1 ¥ Spodnji ŠiSki št 2C5. Kathe voda za prsi. Senzacionalno sredatv* v Ho sego čarobiih prsi. Kathe VOda Za prsi se rabi nanjo zunanj**. Zajamčeno ne&kod- liio. Steklenice po 3, 5 in 8 kron po>tnine prosto. Dskntno pošilja po povzetju Kotne Menze! na DunajuXVIII Schulgasse 3, L nadstr. 11. 58J 5 4- Proti suhosti -I- je edino izvrstno krepifno ir. ja.»Mr.o sredetvc redilna moka Kathe zdravniško priporočena, z !zvrnttaui a. hom porabljiva, sa okroženje telescih oblik izredno preizkušena, v 6 tednih »5 funtov teže več, zajamčeno neškodljivo. Stroge pošteno, ri sleparsko, mre-' zaiivaln'b pieem Karton stane fl. t 10 po povzetju ali v f.ići. znamkah Kdor naroči 4 kartoue jih dobi poštnine prosto. Glavn^ razprcdaja'.sče 3 gospa Kashe Menzoi 7*8 Dunaj XVIII. Schrijgasse H, [ Stock. \ 1 Za stes lamico pripraven prostor ca dobrem mesta se daje v najem. Občinstva je mnogo in daleč na< koli ni nobene steklarske obrti, in se zatorej mora rentirati dobro. Voraša Dai *e v Disamici društva hišnih posestnikov v Gosposkih nlicah št. 20 zvečer od 6-7 ali v upravn. ^Slov. Nanda". 8-7 I Cchma «■« aar-ke fl« 196; Is gnjati Otild'llfJ gei0 priijabljene fld. 1 3o; d« najske 86 kr; bolj fine gld I 16 aa kilo. Ciniot •,a Pr»«» 1 s"*;»« eoetitL 11^; WllJOt piece bres kosti 95 kr; rabo steso 86 kr.; slanina *8 kr.; »lavina fina 50 kr. aa kilo. Fine kranlske klekOSO, vel. t na 20 kr. Sivrtvlra srinlev«* i»« i*> ute ilVJJVIV« poi^a „ postnim povzetjem od 6 kil naprej. 766—4 V©4l Spoli glava a 4o kr., praški iztrebljenj po trini ceni. Janko Ev. Sire v Kranju. Žepna ura z verižico 3 K Prekrasna žepna ura i Gloria srebrn, aist. Kjskopt* koltaiem na hidro s pozlačeno oklepno vrrižtco samo 3 K. H kosi s verižicami 8 kron — losilja p povzetju ali denar naprej tudi v p "i-mskiiija i prepisa ved tiaoee -aibvalnib pisem tajno s dO n v avstr. znamka* jospa A. KilPl tieriin S. W. 3* Triumpb-štedjlna ognjišči ?.a ROepodnrj miie I. t dr v i>tizna£ia. Prignana tad) fco: najboljša as a&r r... BDeifti issdeiee. Največja prihraiiit.-« •Tira. Speci]alite*a : Steo'lns ognjišča aa hcteie, gcslllne, restavracije, kavarn* :. dr. Ceniki ir. prcraCnn/ na raspo-s.^, Slavili Era-.a-^g frankro proti dopOR. ^aiSri. U35 48 m za štedilna ognjišča ,,Triuir0h,k <-i<*?«.t»*»Liarsi M; k 1 a u c A v LJubljani, Špitalski ii ulic« ttav. 5. a O8tan ki pod ceno I aTIf>o roo*a m perje in puh najboljše kakovoeti po nizki * ceni. 38-ji ČERNt.Graveur Anton Šare zaloga belega blaga in izdelovanje perila v LJubljani, Sv. Petro cesta 8. 8pre«Ia\) ravna obliut. uc lisei iiželodec, pripofola v n?,)večji isb^ri Alojzij Perschć v LJubljani ?red *&of*ieskoiT;. ■ uataoćno idočo, /h k .r ^»^ Jx: teta .ij^ijo jam^i, za sesss ^Id. 1*40 Po povz. razpošilja ! zaloga blaga S. Robane Krakov št 37. > neugaj joče denar nazaj. H34 Ainogo zahvaluih piseoi. I I Izdelovatelj vozov FRANC V1SJAN Uumiana, Rimska cesta št. H priporoča avojo bogaU; zalogo novih in Se rabljenih 131- 10 VO V. <% oji Opozarjamo va&^e^a varooega rodoljuba na edino hrvatako navarovamo zadrugo CRO&TIA' 9 pod 4> krojiteo«ttvom kr-!iev glavnega men;a ZAGREBA lsta> zavaruje na dtajerskem, Kranjskem In Koroškem vso premičnine, Živino In pridelke proti ognju po na) ni t Ji h oenah. 20u9 42 Vsa pojasnila daje. Podružnica „CR0ATIE" v Trstu. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih dtajerske iu Koroške. Za Kranjsko sprejema vsa zavarovanja in isce potnikov in posredovalcev pod ugod niroi pogoji. CR11 Z IEft,SQia!Sds|se v L ubijani Popolna oprema sa novorojenčke otroško perilo v zalogi za vsako starost priporoča mana trgovina a perilom C. J.HAMANN IJIHUI^A. Perilo lastnega Izdrlka. 1870 Vatauovi/ena 1870. Q^ v pokoja, Simon BoncelJ Is Lesee liče §i 4 primarne slu±b«>. Posojila! Predujmi! Krediti! Veliki in majhni zneski po ■aJBs*aaej&ih pogojih! Dolgoletna vračila, zaerne akresti, nič stroškov naprej, hitra regitev PeseSao «goda» za vse nradnike, čaHtnike, HtAiov-ke osebe itd. Na j vi« i zneski na dedAcit.e. uiitke, legate, depozite! Nafan'na vprašanja pod ^Sekretar" ud pošilja anončna ekspedicija m. Bake* Nachf. na Dunaju I/l. 725 3 in zelenjavo p D razpošilja po povzetju Josip Dolčic V TrstlJj Via della 'or^Btc ftiev. 7. Ttlef >n ftt 1465. 8lo—3 ?rtnarja kateri je vešč v vseh strokah vrtnarstva In SSdjarstva; neoženjen, ue črt-/, 40 let star, zmožen alovenskega in za silo tndi nerrške^a jezika, Rnrejme grajščieske os&rbnišlvc Križ pri Kamnika. P(»Dndbe s prepisi spriee^al je p(8lati dO 1. aprila t. h avli imenovanemu oskrbmatvti. Vse drago po dogovoru. 901—E "^vro3siš3s:a pisama Emil Kokstein Gradec, Stempfergasse 3 Pojasnila, nasvete, prošnje, vloge strokovnjaŠka mnenja i. t. d. v vseh vojaških zadevab. 248 h ov semenski „WillKcrnm" se dobi od K 0 daljo po 26 kroc prosto Ljubljana. Tr^\c\ liobe lu\ Žane cene M Lavrenčič 682 l Šiška pri Ljubljani. r. ^ šši*. afcatk tin DoNikanosnc^ m gotovega zaslužka dobe v tej deželi pri-.iui ljudje, ki se hočejo pečati i izdelovanjem žgaoja, ruma id likerie*. Ukoien in »aucsljiv strokovnjak taka izdelovalisča popolnoma uredi za delo in tadi preskrba koncesijo za izdelovaoje. Pi«ma na upravo. „Šiov. Naroda" pod ..strokovnjak 701—6 Že nad 30 let obstoječa, dobro idoče trgovina meSanega blaga s t afiko in žgaujetočem v večjem trgu zraven farne oerkve se odda z zalogo ali brez zaloge takoj v najem radi prenbilcga posla pri drugem podjetju. r04 -5 Vsa tozadevna vprašanja »prejema Janko Popovič, trgovec v Ceiknici pri Rakeku. Lovske šuški vseh sistemov, pnzuano izdelki prve vrste z največjim strelnim nčiukom, priporoča 127 10 Peter Wernig o. kr. dvorn dobavitelj orolja v Borovljah na Koroškem. Ceniki aastonj in poštnina proete. Agentov na prodajanje Šivalnih strojev, nr, slik itd. išče proti visoki proviziji J. Kil« mesen, Praga, Smichsv 294. &*» 6 VT Badolfovem poleg rotofca, opravljeno popolnoma za Špecerijsko trgovino, proda Ena Toporiš v Ribnici. 826 - 3 Pohištvo. Zois s 4 fotelji in druge reči so naprodaj na Opekarski cesti št 10, L nadstropje. Ogleda se lahko vsak dan. 856 3 Mesečno sobo- S brano pri boljši obitelji, v bližini Marijinega trga i£če soliden gospod. Ponudbe pod soliden" na nprav- nlŠtvo „Slov. Naroda". 8/9-2 zdrav in krepak, poštenih staršev, ki je dovršil vsaj eno realko, se sprejme takoj v trgovino špecerijskega blaga Štefan Lapajne, trgovec, gostilničar in posestnih v Spodnji Idriji, soj 2 Sprejme se takoj majhna gostilna kje na deželi. Ponudbe pod „gostilna" oa upravn. „Slov. Naroda*. 870—2 3(upi se najemninska ali zasebna hiša. Lega postranska stvar. Ponudbe pod takoj'J na upravn. rSlov. Naroda". 889 - 2 }(ttpi so Lega in izmera postranska stvar. Pisma pod „isče SC takoj" na upravoištvo „Slov. Naroda". 887—2 Kupi ae mlin sli pekarija Lega in cena postranska stvar. Pisma pod „brzo" na upravn. „Slov. Naroda". 891-2 poizvedb je podelila sis-i zveza ^CredltreFo] Pišite zaradi pristopa po prospekt St 19 na d uštvo „Creditreform" Gradec, Hsvdeg. lu. Dvorski trsfl. 3 pod „Narodno kavarno". Od 17. marca do 23. marca 1907: Športne veselice m leđa in snegu. Črno svilo (taffet) 88i_! v različnih kakovostih priporoča po ugodnih conah J. Grobelnik »rad škofija. Glavna posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo '■v LJTJBLTA1TI vabi svoje Člane, aadralnike na VIL redni občni zbor ki ae vrši dne 23. marca 1907 ob 2. popoldne v zadružni pisarni na Kongresnem trgu štev. 15. DNEVNI BED: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika o računskem zaključka sedmega spravnega leta 1900. 3. Poročilo račotiskih preglednikov. 4. Razdelitev Čistega dob.čka. 5. Slačajnosti. / Predsedstvo. Računski zaključek Prejemki. Olivne posojilnice, registrovane zadruge s neomejeno zavezo \ mm Vil. upravno leto iOOO. Denarni promet K 20.996.051-39. •jubljani IzdstkL Gotovina dne 1. Januarja 1900....... Račun zadružnih deležev: vplačani............... hranilnih vlog: vloženo..............- posojil ln eskompta: vrnjeno............... „ naloženega denarja: dvignjeno.............. reeskompta: prejeto ............... obresti: posojil in eskompta ... K 186 215 78 zamudnih........■ 435 17 naloženega denarja ..... 625 95 rezerv in penz. zaklada . , 3 071 40 „ upravnih stroškov: I 20208 34 i i 220 — : ! 2257038 66 I 3654222 47 I 2763372 36 1612876 87 8 9 povrnjeno..... doneskov rezervi: vplačano...... prehodnih zneskov: vrnjeno ozir. vplačano 190348 30 34 4915 155 29 15628'30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 kaftea zadružnih deležev: izplačano ....... „ hranilnih vlog: dvignjeno....... posojil in eskompta: izplačano....... , naloženega denarja: naloženo ........ reeskompta: vrnjeno........ „ obre>U: hranilnih vlog, izplačano reeskompta...... povrnjene upravnih stroškov: izplačano....... , prehodnih zneskov: izplačano....... , nagrad: izplačano....... , dividende: izplačano....... „ inventarja: dokupljeno....... . davkov: izplačano....... Gotovina dne 31. decembra 1906. K 20 39820 | 9 16.749.83 306.91 I * 110-1551399 96 4454369 98 I 2788502 32 1620225 80 37434 94 ' ! 18125 40 I I 17756 25 j H-1 97140 ! 60 30 361845 ! 21712 13 \ 810518985,93 I Dobiček. Račun dobička in izgube. Izguba. Račun obresti: posujil in eskompta ... K . v 1.1905za 1.1906 plač. m , za 1. 1906 zaostale , naloženega denarja ...» zamudne.........» reeskompta. za L 1907. plač. , upravnih stroškov: povrnjenih........K pedpiačanih za leto 1907 . a 186 215 78 6.283-28 20.782 59 6.-5 95 435 17 2.172 83 491534 56 67 1 Račun K 221487 61 obresti: hranilnih vlog, izplačane „ „ kapitaliz. . . pos in esk. predpl za 1.1907 . v 1. 1906 za 1905 plač. pos. . povrnjenih........m vi. 1905za L 1906plač.reesk. . reeskompta.......„ upravnih stroškov: v 1. 1905 za 1 1906 plačani K v 1. 1906 izplačani . . . . . inventarja: 107« odpis......... davkov: izplačano ......... dobička in izgube: čisti dobiček za L 1906. . . I 20 398 20 103-732*30 j 6 050 86 25.100-78 30691 ; 2 56 83 I 16.749 83 i 56 67 I 18.125 40 174945 71 18182 07 I 198 28 I 3618 45 24543 10 221487 61 Aktiva. Račun upravnega premoženja. Pasiva« Račun plagajne: stanje 31 decembra 1906 ....... posojil in eskompta: stanje dne 31 dec. 1905 . K 2,463 03097 prirastek v lefu 190u . . . 800.147-51 stanje dne 31. decembra 1906 ..... naloženega denarja: stanje dne 31 dec. 1905 . K 47 63308 prirastek v letu 1906 . . . 25 129 96 stanje dne 31. decembra 1906 ..... inventarja: stanje dne 31. dec 1905 . K 1.91347 prirastek v letu 1906 . . „_»9.30 ~K 1.982 77 ....... 1n učenka v modnem salonu Blize Hitzl-Huber, Francovo nabrežje Ste v. L 841—8 Sprejme so takoj 1 popolnoma zmožen železninske in špe-cer jske stroke pri J. Krasovlcu V Žalcu. 872-3 Orehe, suhe gobe, kuntno, oves ter sploh vse deželne pridelke kapule Anton Koleno v Celju. 647—7 lir. i ur skoraj nov, se vsled povečanj podjetja prav poceni proda. Ponudbe naj se pošljejo na upravn. „Slov. Naroda". 917—1 Izurjena prodajalka manufakturne stroke, vajena tudi Spe cer jske stroke, teli pre meniti službo. Kdo — pove upravništvo „Slov. Naroda \ 909-1 Iz proste roke se proda v Radovljici hiša štev. 35. Izve se pri lastnika. 868-3 na proda] lepo posestvo! Ii proste roke ae proda lepo posestvo ia sicer enonadstropna hiša n h Gla%netn trg«, kjer j- zraven tudi majhna delavnica, pripravna ca rokodelca ali tudi za kaksao drago obrt ali knpeijo; vse debro zidano traven spada tudi gospodarsko poslopje, klet, drvarnica, skedenj (pod) ia kozelc, vse v prav dobrem sta a m, dalje 4 njive, travnik in sadunosnik; todi je trte za pridelek a do 4 vedrov vina Več pove lastnik Joief Gradišnik v Loki pri Zidanem mostu na Spodnjem Štajerskem. &18 že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in siužeb G. PLUX Gosposke ulice it 6 896 ■aafrsn imfnoi hišno za več i pension v Opatijo, ved kuharic, privatnih hišen, bon, pestun?, natakaric, kavarn likih in točilnišklh blaga nićark itd. — Več v pisarni. Zunanjim dopisom jb priložiti znamko za odgovor 916 Fogačarjev trg. Razstavljeno od nedelje 17. m srca do vitote sobote 23. marca 1907 : Velezanimivi posnetki z Mm 51 842909 .6$Q ■ * ■ m * * m ■ ■ ■ * l O KAKA1 * > FRAN CHRlSTOPHov svetli lak za Je brez duha, se hitro suši in do V traja. Anton Sta cul In Anton Kano. Bl*d: Wdlfling. Kočevje: Bartelme. Kranj: Fr. Dolenz. Krško: Aumann in sin. Postojna: A. Ditrich. Radeče: Gschella. škofja Loka: M. Žigon. Trnovo: Brin še k. Trii6: Baitharek. Vipava: BratOVC. Vrhnika: Jeloviek. 898—1 XI Prve vrste firma kupi blizu Južne železnice bukov gozd. Ozira se samo na večji objekt z lepim lesom za poeekanje, pripravnim za Izdelovanje pragov. Ugoden Izvoz na železnico pogoj. Agenti visoko provizijo. Ponudbe pod ,,Buchenwald" Dunaj IX., Porzellangasse, poste restante. 923 te 10 dni! tattermanov drevored. £e 10 dni! Bogomila Kludskesi najveoja y3i osrednjo menažerija v zvezi s slonovim cirkusom je dospela in daje predstave le nekaj dni. IrTenazerlJo se osImId od polu 9. zjutraj In do 9. ure zveeer. Predstave se vrše oh nedeljah ob 11. uri dopoldne ter ob 3. in 5. uri popoldne in zvečer ob 8. uri. Ob delavnikih ob 5. uri pop. in ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: L sedež 1 K, galerija 50.v n. Vojaki in otroci do 10 let polovico. fivslr. - ameriška zaloga črevljev Ljubljana, Prešernove ulice štev. 50 zo gospode dame in otroke. 927—1 Naročila z dežele točno. i Vir zdravja so nealkoholne pijače, med katerimi so nedosezne z Maršnerjevimi šumečimi Hmonadniml bonbon (malinčev, citronin, jagodov, čresnfev in prvencev okus) napravljena šumeča limonada. Pristna samo s to varstveno znamko. Na leto se jih porabi več nego 40 milijonov kosov. Edini izdelovalec: Prva češka deln. družba tvornic za orient. sladkornine in čokolsdo v Kralj. Vinogradih, preje A. Msrsner. Glavno zastopstvo: Dana , VI, Thsobaldgasse 4 v blizini Naschmarkta. I 919-1 VIKTOR KORSIKA umetni in trgovski vrtnar v £jub.jani, Rimska cesta štev. 5* Izdelovanje Šopkov in vencev po najnovejši obliki in nizki ceni. Pristna In dobro kaljiva zelenjadna, poljska in cvetlična semena. Priporoča svojo bogato zalogo vrtnic, najlepših In naj-hvaletnejslh vrst, palme In rastline za sobe, kakor tudi razne cvetoče rastline za krasenje oken, grobov in vttov. 920-1 Vrtno nasade prirejam strokovnjaeko In ceno, kakor sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Hajfoćji zaloia iinlnlh li iijfiiiilb otroških vozičkov In asvsdne do najfinejše žime. M. Pakič v Ljubljani. Milili i stvnNss \r J. KEBER tttoulno z manufak:urnlm | In perllnlm blagom = v l^jitbljnui — na Starim trgu št. 9 priporoča vence in šopke za neveste ter nagrobne vence po Izredno nizkih cenah. Potrebščine za krojače in šivilje. G. CADEZ ▼ Ljubljani Mestni trg št. 14 stfei Urtačm manofaktums tnjtvtH priporoča 11 klobuke ftepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. K XX V* a trgovec s zlatnino In srebrnino na Mestnem trgu št. 13 filijalka: na JMestuem trgu it. 17 priporoča svojo veliko zalogo premišljal* Iti ar is prvih tovarn, bnclllk, MiriiMiilh, ealonitUln in ur na nltialo, Itrlljutito v, zlatnine in itrehrnlne. Nsmisns sprava Is kitajske*« srebra. Lastna delavnica sn popravila ln vsa nova dela. O torek, na praznik sv. Jožefa „Strauss-Leharjev večer" 926-i celotne vojaške godbe c. in kr. pešp. št. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha. Z»čt*tek ol> 8. zvečer. Vstopnin;* IIO kralc. VABILO glavni skupščini Društva za vzdržavanje Elizabetiiie otroške bolaice ki bo u soboto. 23. marca 1.1 ob treh pop. o mestni posoetouolnlcL DNEVNI RED 1. PremcDitev pravil. 2. Zdravniško poročilo ravoateljevo. 3. Upravno poročilo. 4. Vo'itev upravnega sveta. 5. Volitev novih društvenih članov. 6. Raznoterosti. 931 Upravni svet. F/,M. NETSCHEK c. kr. dvorni j£> dobivatelj ,Pri veliki tovarni' Re sijeva cesta 3 £JUB£Jflty Sv. petra cesta 37 priporoča svojo ravnokar došlo velikansko zalogo spomlodansRe konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. JCejnižjc cene. JU 906-2 pC5trcžbo 5clidna. w A. LUKI C, poslovodkinja. r^ O«a. kr. .vtrlj.lc. {t| SriUivn. f.l.inkav Izvod iz voznega roda. Veljaven sd Sna 1. aktobrs 1906. leta. Maotf la Lf ubijane Jui. seLi 7*#0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jessnic«, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žai., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H-ao preipo»dn«». Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i-OS popoldne Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 pop rt. d * o. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. Zel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. F«08 i veder Osebni vlak v smsri: Nove mesto, Kočevje. t so zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. M>*93 ponedl. Osebni vlak v smeri: Jesenic«, Gorica c kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Beljak, momoat, Monakovo. Dohod v LJubljane Jot. ieLi TOfl zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. s-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. ii 10 predpoldne. Osebni vlak la tasta« c. kr. drž. Žel., Trbiža, Celovca, Usne, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. i-32 popoldne Osebni vlak is Samae-Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4- so popoldne. Osebni vlak iz Seletala, Celovca, lnomosta, Monakovega, Seljane, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. ari. C 5- 35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Tas*** Novega mesta, Kočevja. S-4A zvečer. Osebni vlak iz Prage, Usca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. ssT HS4 ponoći. Osebni vlak iz Poctab^a. Trbiža, Trsta c. kr. d. ž.. Gorice c. ar. d. £ Otkod la LJubljana drl. kalnevari 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 9- OS popoldne. Mešani vlak v Kamnin. 7 IO zveder. Mešani vlak v Kamnik. hO 4S ponoći. Mešani vlak v Kamnik. (Sečno v oktobru in le ob nedeljah k« pfasnaVSfeO Sohod v Llnbljaao sri. keleSvesi a 40 zjutraj. Mešani vlak Is 10- 5S p edpoidno. Mešani vlak iz ••io zveoer. Mešani vlak is Kamnika. »56 ponoći. Mešani vlak iz Kamnika, (t v oktobru in 1« ob nedeljah la pi (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem eassu) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trste. Jury o razpisu Rok za vpoilljanjo receptov za mo-čnate Jedi Je podaljšan do 31. marca. Darila nleo samo razpisana, nego ae tudi Izplačajo. 2 S2 nastopni sospodje so prevzeli razsodniStvo za „Ceres* tekmovanje za darila« vredna K I5.000koo I Profesor AdOlI Hess, ravnatelj strokovne Šole gremije, dun. hotelirjev, F. Ke d ve S SV, kuhinjski načelnik jokey-kluba, Jean J. Povondra, osrednji predstojnik zveze avstrijskih kuharjev, Fran Stadler, kuhinjski načelnik svetlosti kneza Montenuovo, predstojnik živilnio J 'eresu in voditelj objavljevalnega urada deln. dr. Juri Sohicht. W6 LJUBLJANA Prešernove ulice 9. GRIČAR & HEJAĆ LJUBLJANA Prešernove ulice 9. vljudno naznanjata, da Je zaloga za spomladansko sszono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in še priporočala za prav obilen posel, zagotavljajoč ločno in solidno postrežbo* 916—1 I lica primerne službe v pisarni. Naslov pove iz prijaznosti upravn. 873 S .Slov. Karoda" 1 milijon triletnih lepih, močnih in nepresajenih katere so sra«tle ua Krasu, ima *na prodaj po 4 K 50 vin. tisoč 727—3 Josip Dekleva posestnik v Postojni št. 1)8. ? Pozor! Mi li na Sii. Petra cesti št. 47 se sprejemajo abonenti na kosilo in večerjo. Prostori za društva, klube, shode In veselice so vedno na razpolago. linojjTobrojDega obiska prosi 73*-4 J{* Tfošak« Kdor bi zemljišče ali kupčijo vsake vrste iakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice, hotele, gostilDice, kmetska posestva rad prodal hitro in diskretno ali rad najel n&oja posojilo, naj se le najprej zanpno obrne na prve vrste strokovno strogo reelno in največje podjetje Mednarodni kupčijski kurir (Internaz. Gesohafts-Courlr) v Gradca, Elisabefostrasse 6. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosedoih državah. Uradnik je takoj aa megtn in če je treba brezplačnega ebiska zaradi natančnejše do menitve ia ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo. 63—31 trgovina s papirnim in galanterijskim blagom J. TONI Ljubljana Sv. Petra cesta št. 31 priporoča 837—3 svojo zalogo pismenega« pisarniškega, ovijalnega In barvastega paoirja ter kuvert razne oblike in velikosti. Trgovske knjige in vse šolske potrebščine. Albumi za slike in razglednice ter poeziie. Denarnice, listnice in ročne torbice. UeliKo izbira velikonoč. in umet. razglednic. *********** Vendar enkrat! Dosegli smo, kar je gotovo najnižja stopnja. SL p>XOČLSLJSL "bo 0£ '/i —v/// fcn# 7/ » 'M 1 P I ■ Carovito blesteči TUDOR - demantv najlepši posnetek na svetu so tako po ceni, da jih treba smatrati kot prej za danes kron Pa le .M bas krono en kos (z opremo vred). Edina plija ii rasli TUDOR DIAMANTOV Jo pri firmi ANTON KRISPER v Ljubljani, Mestni trs It li Dobra l^aharica je izšla —n?«., je izšla t založništvo Lav. Scbwentnerja v Ljubljani Dobiva so samo vezana; cona:6 K, po posti 6 K 55 b, Obseza na 576 straneh več itcjto 1300 receptov sa pripravljanje najokusnejših jedi domaČe in tuje kuhe, ima S ti no kolor ir:iuih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo VBe: kuharica s svojega strokov-njafikega stališča, literarna kritika za adi Irpegi lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 69 12 Patent ternitov Atatschek UtrUI). rili Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu sli nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte. Glavno zastopstvo za južne dežele: 900 -1 Portlandcementne tvornice deln. dr. Dovje, Trst. Vprašanja na založnika T~»el*rl» Herm«, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska ia krovska dela iz različnega blaga. Lep lokal pripraven za vsako trgovino, a skladiščem, s tremi velikimi izložbenimi Okni oa najb<»l|*em ptostorn sredi mesta, ae da v najem. Vse nataučoeje pn lastnika Franca Dolenca, na Staram trgu itev. L v. Ljubljani. 563 —9 Zaradi opustitve trpine : prodajajo * moške in damske čevlje dokler bo kaj zaloge, izredno ceno. Najboljše in najsolidoejde blago samo lastni izdelek. Tndi se proda vsa prodajalniška oprava. Jernej Žitnik 568 9 ▼ Ljubljani, Kongresni trg. Graščinska upraua dr. Geyze barona Raucha o Ložnlcl ista Zap prodaja svoja 61 o 623 -4 (rizling, traminec, moele-dina, kraljevina) od I 1906 od 5 hI naprej po 44 k-on za hI a kolodvora Zaprosio. Graščinska upraua dr. Geyze barona Raucha o Lužnlcl prodaja svoj konjak p^Čenši od 5 / do 25 / po K 6-, od 25 / do 100 / po K 5 — is ZapreSiča. Nadalje prodaja 790-4 bostanjeua drevescu za nasaditev, visoka po 2—3 m in debela po 4—6 cm po 100 K za 100 komadov; visoka po 3—4 m in debela po 6 —Sem pa po 150 K za 100 kom. Oci let? i9ea is Bergejevo medicinsko kotranovo milo Id ga priporočajo odlični adramikl, ekoro t voehi irropakih Jri»v*h a odličnim napehom uporablja prol vsake vrste izpuščajem «laati proti kroničnim IMajem in paraa. Upoačajem, dalj« proti rdečici na noau, oioblmam, potonju uog, !u.km*m om glavi in t bradi. Rerperfrvv kotranovo tnalo ima t aebi 40 odstotkov Imim^o feotrafao in ao raalikuja b»-ftveno od t« ah dragih koutranovih mil, ki ao nohajajo v trgovini. Pri pottnih bolmnih rabita lako uapaono Bergerjevo kotranovo žveplano milo. Kot biamj« feotvataovo mUio aa odpravljanja Ta« nesnaga s polti, juroti opuščajem na polti in glavi pn otrocih, k*ko* fodi kot neuadknljivo koometidno milo mm mutiMitlo «** hofuanj* ma votUmtUn»Jo ratut afaaS Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, * katerem j« »6 odet. glicerina in ki je pnrfamovnno. Kot odlično aredatvo a« glavo ae rani dalja a lavratniaa l.pehom Bergerjevo beraksovo milo in aioer proti uKr«eui, oajoreuja, pretiti in*, ■uljem in ^ruirlm ■<>|*riJlU*ui kun«. Osns komada vssks vrste s navodilom o upora oi 70 v. Zohtevejt* po lekarnah in aademih tr-joTluah iakljnčno A«ry«w> kotranor« mila in paaito no polog otojooo varotveno ■nnonko in no po lopato ječi dnnin podpi« O. HHi 4t U». no Tooki etiketi Odlikovan o oootno diplomo na Dunaju IB&o la o alato aveti ulo un aveHtrml MMBSMoTv Fiorlnu l»UO Voo drag« modi«, tn higioa. mila anoake naoteU ▼ navodilu, ki a« pridana ▼aaJkaaau Naprodaj v vooh lokoruoh te oodovntt Na dsbslo: O. Hali S Comp., Dunaj, 1^ Blbaratraaaa S. V IJubljui aa dobiva v lokarnah: MIlan loeuaieai, M. Hs»raleaaalilaV-av»r9 .1. Slonjrr, O. riMoM, U. »I. TorsmBmaasisr in v vaah dragib laaarnah na SSi-i 4 » EI SVETOVNOSLAVNI 898-8 tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Neutrplj va v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesnf trgovini in v vsaki kavarni. Prva domaČa slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ma'u fiteviika teletom «o marčno pivo v sodcih m steklenicah Ustanovljena lata 1834. priporoča slavnemu občiustu in spoštovanim gostil m carjem h v oje 9^F~ izborno Mm ovgraška zalog Henrik Kenda v Ljub i J S, fl prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromniji cenah. črevlje MOET ® CHAN D ON 3E ŠAMPANJEC i DVORA ZZZZZ IN 5 ARISTOKRACIJE USTANOVU ENO -Y7^7y — Glavno zastopstvo : t 'A tutmo, .nupak poizkusiti morate utaro preizkušeno zdravilno i li|s1 omlečnaro po S^eckenpfe d Bergmanna a C o., Dr a± dane In Dećin na Labi prej Berjjrnannovo litijskumleenato tniio ^znamka 2 akrata.), da dobite belo polt brez peg in nežno kožo na obrazu. 2349 -58 Po 80 vin. ga prodajajo v LJubljani lekarnar J sAVR, drouK A. KANC-" VIKTOR SCHIFFJSR, prt OTON FETTICn-FRANKHEIM. Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime »Kathreiner ?« Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Hathreinerjeva kava. Zakaj le Hathreinerjeva Hneippova slad na kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj i okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreiner-jevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kalhivinorjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Knejppa kot varstveno znamko. Zaloga skoro v vs li lekarnicah! Herbabnvjev podfosforokisli apneno železnati sirup. Ze 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj Pristen samo 8 spodnjo varstveno znamko. {□) Berbabnviev Pred ponaredbdmi se svari. m Sarsaparilla sirup. že 32 let uveden in vrlo preizkušen. Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri Priporočljivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje Steklenica 1 K 70 h, po pcšti 40 h več za zavoj. 8U ± mtt£SS££L>-. Dr. Hollmanna lofeai*nica „zur Barmherzigkeit Zaloge pri gg. lekarnarjih w M^f sstai f sanmi Sam Movem na Dunaju, VII 1 Kaisersir. 73—75. ***** . F. P. VIDIC & Komp. Lj i ■ In tovarna ptstM, ponudijo vsako poljubno muožino patentiranih ' • f'-- - .....___s i A zarezanih strešni BS 1 't \ „Sistem HARZOLA" (StrnnsfDlzzlesel) Jlstem MARŽO LA" Sprejmejo se zastopniki. Barve: