PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plaCana v gotovini /-i rio i. Abb. postale I gruppo “ LCIltl '1U I1T Leto XX. St. 90 (5773) TRST, sreda 15. aprila 1964 Hruščov in Gomulka nadaljujeta razgovore Sovjetski protest zahodnonemški agenciji Bonska agencija se je opravičila pri sovjetski vladi zaradi novice o smrti Hruščova - Cyrankiewicz je ostro obsodil politiko kanclerja Erharda MOSKVA, 14. — Davi so se v Kremlju začeli sovjetsko-poljski razgovori. Sovjetsko delegacijo je vodil Hruščov, poljsko pa Gomulka. Po razgovorih je agencija Tass javila, da so razgovori potekali «v ozračju bratskega prijateljstva in prisrčnosti« in da sta obe strani «dosegli popolno soglasje o vseh Tass. Urednik in tajnik uredništva, ki sta oddala to novico in poznejše informacije, sta bila žrtev ((človeške pomote«. Agencija DPA je takoj odtegnila te novice, ko je ugotovila, da sporočilo, ki so ga dobili po teleprinterju, ni bila novica agencije Tass, temveč samo zahteva, naj se preveri zatrjevana informacija agencije Tass. Agencija DPA ponavlja svoje globoko obžalovanje zaradi dogodka. Nocoj je poljsko poslaništvo v Moskvi priredilo sprejem, katerega so se udeležili člani poljske delegacije in vsi glavni sovjetski voditelji. V zdravici, ki jo je izrekel Hruščov, je med drugim poudaril, da je poteklo devetnajst let od podpisa pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Sovjetsko zvezo in Poljsko. Ugotovil je, da je obračun teh let pozitiven, ker se je mnogo doseglo pri gospodarskem, kulturnem in političnem sodelovanju. Izjavil je dalje, da se strinja s tem, kar je včeraj poudaril Gomulka, t. j. da je treba še dalje razviti gospodarsko sodelovanje med obema državama, in je pripomnil, Turški uporniki na Cipru napadajo tudi vojake OZN Makarios nadaljuje razgovore v Atenah - Grški protest turški vladi obravnavanih argumentih«. Govorili so o političnih, gospodarskih in kulturnih odnosih med SZ in Poljsko in o nadaljnji o-krepitvi prijateljstva in sodelovanja. med obema državama, kakor tudi o sedanjem mednarodnem položaju. Agencija Tass je javila, da se je Hruščov na prošnjo' dopisnikov tujega tiska dal danes fotografirati v skupini članov kamboške vojaške delegacije in ob navzočnosti maršala Malinovskega. Nocoj je načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Zamjakin izjavil, da je razširjenje novice o smrti Hruščova bila Pravo izzivanje. Sporočil je, da je davi poklical k sebi dopisnika za-hndnonemške agencije, ki je kriv za razširjenje te novice, in da mu je sporočil oster protest. „ Zvedelo se je, da je zahodnonem-ska agencija poslala brzojavko z opravičili sovjetskemu zunanjemu ministrstvu, agenciji Tass in sovjetskemu poslaniku v Bonnu. 2e davi je dopisnik zahodnonemške a-gencije sporočil v sovjetskem zunanjem ministrstvu svoje obžalovanje zaradi incidenta. Ta dopisnik pa vztraja, da ni on kriv za incident, temveč da ga je zakrivil cen. tralni urad agencije v Bonnu zaradi ((neljubega nesporazuma«. Dejstvo pa je, da so ostali zahodni dopisniki v Moskvi na lastno pest ugotovili netočnost novice omenjene agencije, še preden jo je ta zanikala Koelski radio pa je novico sinoči oddajal. V Parizu so izšle posebne izdaje nekaterih časopisov, ki so javljali z 'ogromnimi naslovi smrt Hruščova. Nocoj je ravnateljstvo zahodnonemške agencije v Hamburgu sporočilo, da so ugotovili, da je neki urednik napačno tolmačil zahtevo zahodnonemške radiofonske mreže za preverjenje novice, o kateri se je zatrjevalo, da jo je objavila Konferenca o sankcijah proti Južni Afriki NIKOZIJA, 14. —> V Nikoziji je danes zelo napeto in prav tako na vsem področju blizu Nikozije zaradi ponovnih spopadov med ciprskimi varnostnimi silami in turškimi uporniki. Sile OZN na Cipru so včeraj poslale ultimat ciprskim Turkom, ki so utrjeni na nekate------------------ rih položajih kirenijskega gorskega grebena, z zahtevo, naj zapustijo položaje do štirih popoldne. Toda do tega časa se ciprski Turki niso umaknili. Pri vasi Templos v kirenijskem okraju so včeraj Turki streljali na sile OZN. Danes je. prišlo do novega spc-Pada ob tako imenovani «zeleni orti«, ki loči Grke od Turkov v Nikoziji. Turški uporniki so zače- li streljati na ciprske varnostne sile. Pri tem je bil mrtev en Grk, dva pa sta bila ranjena. Do manjših incidentov je prišlo tudi drugod. Indijski general Džani, ki poveljuje silam OZN, se je razgovarjal z nekaterimi predstavniki ciprske vlade in z voditelji ciprskih Turkov. Včeraj so Turki zahtevali od grških trgovcev na križišču glavne trgovske ulice v Nikoziji, naj zaprejo svoje trgovine. To je prav na meji med grškim in turškim tr- Hruščov pozdravlja Gomulko ob njegovem prihodu na moskovsko letališče Vnukovo ail«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiii,l„„lltll,llllll„lllllllllll,lll„ll„iiiiMiiiiiiiiiiii,mn,,,,, govslkim delom Nikozije. V Atenah je predsednik ciprske vlade Makarios nadaljeval razgovore z generalom Grivasom in z grškimi ministri. Baje skuša Makarios prepričati Grivasa, naj se vrne na Ciper in prevzame poveljstvo nad ciprskimi varnostnimi silami, Makarios je po daljšem razgovoru z Grivasom izjavil, da so govorili o »vlogi, ki jo bo Grivas imel pri obrambi Cipra«. Dodal pa je. da je to odvisno tudi od drugih stikov, ki jih bo general Grivas imel z uradnimi predstavnici grške vlade. Ma. kamios je izjavil, da se popolnoma strinja s politiko, ki jo je nakazal Papandreu. Pripomnil je, da ima vtis, da se tudi_ Grivas sedaj strinja s politiko grške vlade. Grška vlada je poslala danes oster protest turški vladi zaradi ukrepov, ki jih je ta sprejela proti Grkom, ki živijo v Carigradu, Prepis protesta so poslali vsem državam, s katerimi ima Grčija diplomatske odnose, in mednarodnim organizacijam. Nota pravi, da se bo grška vlada obrnila na Združene narode, če ne bo turška vlada prenehala z represalijami proti Grkom v Turčiji. da živimo v dobi, ko morajo vsi prispevati v borbi za mir. Zatem je Hruščov omenil pobude Poljske glede razorožitve, glede miroljubne rešitve nemškega vprašanja, za ustanovitev brezatomskih področij in za «zamrznjenje» oborožitve v srednji Evropi. Dodal je, da je po podpisu moskovske pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov prišlo do popustitve mednarodne napetosti, in tako stanje je treba še okrepiti. SZ in Poljska se o tem strinjata, prav tako kakor se strinjata o sredstvih, da se to doseže. V svojem govoru je Hruščov tudi izjavil, da so »imperialisti nedavno začeli upati v ošibitev socialističnega tabora zaradi dejavnosti kitajskih razbijačev.« Pripomnil je, da je to upanje prezgodnje, in pripomnil: «Tudi v preteklosti se je moralo mednarodno komunistično gibanje boriti proti malomeščanskim odklonom in za ohranitev čistosti marksistične-leninistične linije. Iz vsake bitke je mednarodni komunizem izšel okrepljen in bolj enoten in tako bo tudi v sedanji bitki.« Takoj ko je Hruščov končal govoriti, je kitajski poslanik zapustil dvorano. Predsednik poljske vlade Cyran-kiewicz je v svoji zdravici poudaril, da poljska in sovjetska partija enako gledata in presojata sedanji položaj mednarodnega komunističnega gibanja v odnosu do tistih, ki hočejo razbiti njegovo enotnost. Cyrankiewicz je dolgo govoril o mednarodnem položaju in o sovjet-sko-poljskih odnosih. Omenil je, da se bliža dvajseta obletnica osvoboditve Poljske in lublinskega manifesta, s katerim so se postavili temelji Ljudske republike Poljske. Prav tako se bliža devetnajsta obletnica pogodbe o prijateljstvu, pomoči in sodelovanju med Poljsko in SZ. Pripomnil je, da ta pogodba jamči meje Poljske in je element stabilizacije položaja v srednji Evropi. Dodal je, da je Hruščov mnogo prispeval za sklenitev te pogodbe. Govoril je zatem o moskovski pogodbi o delni prekinitvi jedrskih poskusov, obsodil je načrte za ustanovitev večstranske jedrske sile NATO, ki omogoča Zahodni Nemčiji, da dobi jedrsko orožje, in je nadaljeval: ((Kancler Ertiard ne govori o vojni, toda dejstvo, da se v Bonnu noče priznati obstoj Nemške demokratične republike in da nočejo priznati novih meja, ki so bile določene po drugi svetovni vojni, dokazuje, da se v Zahodni Nemčiji ni nič spremenilo. To je nevarno, ker je jasno, da bi se stanje v srcu Evrope moglo menjati samo s silo. Na koncu je Cyran-kiewicz omenil poljske predloge za ustanovitev brezatomskih področij in Gomulkov načrt o «zamrznje-nju« oborožitve v srednji Evropi. Ženeva ŽENEVA, 14. — Na današnji seji razorožitvene konference so nadaljevali razpravo, med katero so primerjali prvo fazo, kakor jo določa sovjetski načrt za splošno in popolno razorožitev, in kakor jo določa zahodni načrt. Sovjetski delegat Carapkin in romunski delegat sta zagovarjala sovjetski načrt in poudarjala, da je zahodni načrt neizvedljiv; italijanski, kanadski in britanski predstavnik pa so zagovarjali zahodni načrt. Debata ni prinesla nič novega. Po seji je voditelj sovjetske delegacije Carapkin izjavil: »Ne izključujemo možnosti sporazuma. Toda sporazum ni odvisen od nas in ni naša krivda, če ga ne moremo doseči. Ameriško stališče označuje skrajna trma in ta trma je zelo nevarna.# W ASHINGTON. 14. — Ameriška komisija za atomsko energijo, javlja, da so ameriški znanstveniki povzročili v nevadski puščavi šibko podzemeljsko jedrsko eksplozijo. Bomba je imela moč manj kakor 20.000 ton tritola. BERLIN, 14. — Centralni komi-te vzhodnonemške socialistično stranke je danes zavzel stališče proti irazihijaški politiki kitajskih voditeljev im poziva na okrepitev enotnosti im strnjenosti vseh komunističnih im delavskih strank. Resolucija centralnega komiteja omenjene stranke v celoti odobrava stališče, ki ga je zavzel Hruščov v sporu s Pekingom. LONDON, 14. — Danes se je začela v Londonu pod predsedstvom tunizijskega zunanjega ministra Sljma mednarodna konferenca. na kateri razpravljajo o gospodarskih sankcijah proti Južni Afriki. Delo konference bo trajalo štiri dni. Delegati bodo proučili gospodarske sankcije, njihove posledice za mednarodno trgovino, za gospodarstvo posameznih držav in še posebej za gospodarstvo Južne Afrike. Prav talno bodo proučili politično in pravno plat sankcij. V posameznih komisijah bodo pravniki in gospodarstveniki proučili različne plati Med osebnostmi, ki sestavljajo častni odbor, so alžiraki predsednik Ben Bela, tunizijski predsednik Burgiba, predsednik kenijske vlade Kenjata, indijski ministrski predsednik Nehru, predsednik Gane Nkrumah. V odboru podpornih članov so tudi nekatere italijanske osebnosti, med katerimi založnik Giulio Einaudi, florentinski župan Giorgio La Pi-ra, pisatelj Pier Paolo Pasolini in pesnik Salvatore Quasimodo. Tajnik Organizacije afriške e-notnosti je poslal konferenci sporočilo, da ta organizacija brezpogojno podpira gospodarske sankcije proti Južni Afriki. Tajnik organizacije predlaga uvedbo gospodarskih, diplomatskih, političnih in vojaških sankcij. Dalje poudarja potrebo, da se mobilizira svetovna javnost proti voditeljem Južne Afrike, ter poziva vse države, ki trgujejo z Južno Afriko, naj pr e kimaj o te}, vezi, ker prispevajo k vzdrževanju rasistične vlade. PO ZADNJEM POTRESU V JUGOSLAVIJI 5000 LJUDI BR£Z STANOVANJ Najhuje je prizadet slavonski okraj, kjer znaša škoda okrog 4 milijarde dinarjev POSLANCI IN SENATORJI SO SE POKLONILI SPOMINU NOVINARJA SCODRA Zgraditev mosta čez Mesinsko ožino je postala nujna in neodložljiva Jutri bo medministrski odbor proučil petletni nuirt 1965-69 - Resolucija večinske struje in nove levice KD - Veljavnost potnega lista bodo podaljšali na pet let RIM, 14. — V poslanski zbornici so se najprej poklonili spominu nedavno umrlega novinarja Regda Scodra, nato pa so bile na dnevnem redu interpelacije in vprašanja poslancev. Demokristjan Scalia je vprašal ministra za javna dela, prevoz in civilno letalstvo, kaj je z mostom, ki ga nameravajo zgraditi čez Messinsko ožino med Kalabrijo in Sicilijo, ker bo s skorajšnjo dograditvijo avtostra.de do Reggio Kalabrije in od Messine do Catanie postal promet med celino in Sicilijo povsem nemogoč, če ne bodo poskrbeli vzporedno za zgraditev Darilo KPI Hruščovu RIM, 14. — Italijanska komunistična stranka bo darovala Hruščovu za njegov 70. rojstni dan sliko Guttusa, ki predstavlja ((deklico, ki poje internacionalo«. Slika je bila že razstavljena v Moskvi. To je danes sporočil časnikarjem član vodstva KPI Alicata, ki je pripomnil, da so sliko že poslali Hruščovu skupno s čestitko, ki bo objavljena pozneje. Alicata je pripomnil, da ne bo v Moskvi ob proslavi 70-letnice Hruščova navzoč noben predstavnik KPI, ker da ni predviden noben sestanek voditeljev komunističnih strank ob tej priložnosti. mrhovino živine na visokih dreve-sih. Vlada Vzhodnega Pakistana je poslala na prizadeta področja naj. nujnejše potrebščine in zdravila z letali. Štirje mrtvi pri nesreči s helikopterjem FROSINONE, 14. — Štiri kilo-metre od Frosinona je treščil na tla vojaški helikopter, v katerem sta bila dva častnika in dva podčastnika karabinjerjev. Vsi štirje se zgubili •življenje. Helikopter se je dvignil z letališča v Frosi-none na vožbalni polet in je treščil na tla v bližini železniške Proge Rim-Frosiinome. Imenovali so posebno preiskovalno komisijo, da ugotovi vzroke nesreče. STRAHOVITE POSLEDICE CIKLONA V PAKISTANU SKORAJ TISOČ MRTVIH IN VELIKO RAZDEJANJE DAKA, 14. — Bojijo se, da je citron, ki je razdejal področje sto kvadratnih milj na področju Jeso-,.®> y Pakistanu, povzročil smrt oko-:* Hsoč ljudi. Veter je pihal s hi-trostjo 250 kilometrov na uro. Sa-mo v eni vasi je zgubilo življenje «00 prebivalcev od skupnih 400. s s jbitih je bilo tudi na tisoče glav ‘tvlne. Ciklon je uničil obsežna r‘žna polja in podrl neštevilna drevesa. Predstavnik vlade je izjavil, na področjih, ki so bila najhu-J8 prizadeta, ni nobenega znaka življenja več. Reševalne skupine si s težavo Vtirajo pot na prizadeto področje. Sila ciklona je bila takšna, da Je dvigal v zrak ljudi in živali. Reševalne skupine so našle trupla in CAPE KENNEDY, 14. — V oporišču Cape Kennedy je nastala danes eksplozija, pri čemer je bilo devet oseb ranjenih, od katerih ena hudo. Eksplozija je nastala, ko so tehniki varili tretjo stopnjo rakete »Delta« s satelitom, ki je bil namenjen za znanstveno o-pazovanje Sonca. Izstrelitev je v programu za 21. aprila. NASA je javila, da je eksplozija nastala, ker se je vnelo trdo gorivo v raketi. PROCES PROTI USTAŠEM Obtoženci trdijo da so jih prevarali REKA, 14. — Na procesu proti emigrantom, ki so lani z diverzantsko terorističnimi nalogami prišli ilegalno v Jugoslavijo, sta bila danes dopoldne zaslišana Krešimir Perkovič in Mika Fumič. Perkovič je izjavil, da so jih s prevaro potegnili v ustaško organizacijo, trdeč da je to socialna ustanova, ki jim bo pomagala, da gredo v Zahodno Nemčijo, kjer bodo končali šolo in dobili dobro službo. Fumič je povedal, kako v Avstraliji ustaški funkcionarji sprejemajo emigrante. Vodijo jih najprej v ((Hrvaški dom«, kjer jim dajo začasno brezplačno hrano in jim pomagajo, da se zaposlijo s pogojem, da se vpišejo v organizacijo. V »Hrvaškem domu« v Melbournu, je dejal Fumič, so stene okrašene s slikami Paveliča in Stepinca in ustaškim grbom. Tu so proslave Paveličevega rojstnega dne, obletnice ustanovitve «Nezavisne države Hrvaške«. Ustaški funkcionarji organizirajo taborenja, na katerih govore proti režimu v Jugoslaviji. Na enem teh taborenj so njihovim vojaškim vajam prisostvovale celo skupine vojakov in oficirjev avstralske armade. Po izjavah obeh obtožencev se je skupina, ko je prišla v Zahodno Nemčijo, svobodno gibala in se v neposredni bližini mesta Slibenlln-gena vadila v streljanju. Oba sta izjavila, da se je skupina, ko je ilegalno prešla jugoslovansko mejo, na poti od Kozine do Reke prepričala, da je vse, kar so jim govorili v Avstraliji in Zahodni Nemčiji o Jugoslaviji laž. Videli so, da so jih prevarali. Odločila sta se pobegniti v Francijo in prekiniti vsak stik s »hrvaškim revolucionarnim gibanjem«. Njuno namero pa jim je 1-preprečila aretacija. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Točnih podatkov o materialni škodi včerajšnjega katastrofalnega potresa, katerega središče je bilo na področju Slavonski Brod - Derventa - Planina Vučjak, še ni. Medtem ko se poročila o številu telesno poškodovanih in ranjenih, ki so bila objavljena raznih jugoslovanskih časopisih, ujemajo, se poročila o porušenih in poškodovanih hišah razlikujejo. Po poročilu «Borbe» je bilo na vsem področju porušenih in poškodovanih okrog 300 hiš. Po najnovejši izjavi predsednika občine Slavonski Brod Stjepana Rajkoviča je bilo samo na področju slavonskega o-kraja porušenih 185 hiš, _ onesposobljenih za stanovanje 714 hiš, laže poškodovanih 1049 hiš. Materialna škoda na tem področju se ceni na okrog 4 milijarde dinarjev. Od tega zneska odpade 1,1 milijarde na škodo, prizadeto industrijskim podjetjem, posebno tovarni vagonov «Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu, ki je utrpela okrog 900 milijonov dinarjev škode. Po izjavi Rajkoviča, ki ga objavlja «Politika», je po potresu ostalo 5000 ljudi brez stanovanja. Prizadetemu prebivalstvu je vojaštvo dalo na razpolago 800 šotorov. Istočasno je republiški svet Hrvaške dal občinam Slavonski Brod in Djakovo na razpolago 200 milijonov dinarjev za nujno odstranjevanje posledic potresa. Vsa poročila soglašajo, da so največjo škodo utrpele vasi na obronkih Dilj gore. V vaseh Podvinje, Vranovci, Kindrovo, Brat. sko selo, Slobodna vlast, Levanjska varoš in Majarin e 80 odst. kmečkih hiš teže poškodovanih. V mnogih vaseh v okolici Slavonskega Broda so laže poškodovana šolska poslopja, tako da je šolski pouk začasno prekinjen. Stanje ranjenih oseb se izboljšuje. B. B. tega mosta. Državni podtajnik Romita mu je odgovoril, da se ministrstvo za javna dela in sicilska deželna uprava že dlje časa živo zanimata za cestno in železniško povezavo med Kalabrijo in Sicilijo, kjer je razdalja najmanjša: 3200 metrov med rtičem Pezzo in Ganzirri; precejšnje tehnične težkoče bo treba premostiti spričo okoliščine, da je morje v tej ožini precej globoko (od 100 do 120 metrov) in da mora most dopuščati prehod tudi največjim ladjam. Ko_ je odgovoril na ustrezno vprašanje poslanca Combija (K-PI), je podtajnik za zunanje zadeve Lupiš potrdil, da zunanje ministrstvo pripravlja nov zakonski osnutek glede potnih listov, ki bo odpravil razne še obstoječe omejitve, hkrati pa bo podaljšal veljavnost potnega lista od seda-njih treh, na pet let. Na podlagi tega novega zakonskega ukrepa bo izdajanje potnih listov povsem v skladu s 16. členom u-stave. Lupiš je hkrati pripomnil, da je potni list veljaven za več kot 100 držav in ga izdajajo tudi za države, ki omejujejo potovanje svojih državljanov v Italijo. Tudi v senatu so se poklonili spo- minu novinarja Regda Scodra, nato pa so začeli splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev posebne preiskovalne komisije za zaščito in valorizacijo zgodovinskih, arheoloških in umetniških vrednot ter pejsaža, ki ga je poslanska zbornica že odobrila. Poslanec Luzzatto in vsi člani vodstva parlamentarne skupine PSIUP so predložili danes zakonski predlog o izvolitvi deželnih svetov z neposrednimi splošnimi volitvami; osnutek predlaga tudi proporcionalni sistem z uporabo ostankov v deželnem merilu. Za neposredne splošne volitve se zavzema tudi nova levica KD v svoji kongresni resoluciji. Znano je, da so se stranke vladne večine sporazumele, da bodo prve deželne svete izvolili pokrajinski svetovalci, ni pa izključeno, da drugih deželnih svetov ne bi izvolili z neposrednimi splošnimi volitvami. Komunistični poslanci so obravnavali vprašanje dežel-nil zakonov, ki jih je vlada že predložila parlamentu in jih kritizirali, češ da je vlada spremenila, pri tem pa poslabšala zakon iz leta 1953 o ustanovitvi in poslovanju deželnih svetov; pri tem so poudarili potrebo, da se utrdijo določeni odnosi med deželami in Instrumenti načrtovanja, niso pa postavili vpraša- iiiiiiiiitiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnmitiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimmimiHiiiiimii Telefonske tarife se bodo zvišale Nm tarifa začne veljati s 1. maje® nja o neposrednih splošnih volitvah za izvolitev prvih deželnih svetov. V četrtek se bo sestal medministrski odbor za obnovo, ki bo proučil kriterije in poteze osnutka petletnega načrta 1965-69; s tem v zvezj se poudarja, da so precejšnjega pomena najbolj pereča vprašanja koordinacije gospodarske politike, zlasti glede državnih izdatkov, finansiranja naložb in lokacije produktivnih dejavnosti. Danes se je sestala organizacijska komisija PSI na kateri je Venturini poročal o organizacij-sketj) stanju stranke, in zatrdil, da je odcgp PSIUP imel za stranko nepomembne posledic*, zlasti kar zadeva njeno članstvo, ki je v pretežni večini ostalo, zvesto politični liniji pSI. Delo komisije se bo nadaljevalo jutri. Danes so objavili. resolucijo večinske struje KD «impegno demo-cr.atico« in resolucijo nove levice, ki vključuje bazo, sindikaliste, ACLI in predstavnike mladinske organizacije KD. Resolucija večinske struje, ki razen morotejcev in dorotejcev, združuje tudi pristaše Pelle, Andreottija in Sulla, vsebuje že znane teze «moro-do-rotejcev«, ki sicer poudarjajo nujnost politike sodelovanja s socialisti in podpore sedanji vladi za uresničenje njenega programa, vendar pa so povsem nekritične glede dosedanje politične linije KD, tudi ko se je bila že odločila na neapeljskem kongresu za sodelovanje s socialisti, medtem ko resoluciji nove levice in fan-fanijevcev ne prikrivata nedoslednost; te linije, ki je spravila posredno v težkoče tudi PSI, vplivala na poslabšanje gospodarskega stanja dežele in omogočila volilni uspeh KPI. Resolucija nove levice, ko daje svoje tolmačenje politike levega centra, pripominja, da je tj-eba preprečiti zmerno tolmačenje te politike in storiti kar je potrebno, da bi se zavezništvo med večinskimi strankami ne reduciralo na sporazum glede oblasti, ampak da postane orodje za demokratično preobrazbo italijanske družbe in države. RIM, 14. — Medministrski odbor za cene, ki se je sestal danes v ministrstvu za industrijo, je sklenil zvišati telefonske tarife. Uradno sporočilo, ki so ga pozneje objavili, pravi, da so tarife še vedno tiste, kakršne jih je ministrski odbor za cene odobril avgusta 1959, medtem ko sporazum med telefonskimi družbami in ministrstvom za pošte in telegraf predvideva revizijo vsaki dve leti. Dalje pravi sporočilo, da telefonske družbe zaradi pomanjkanja te revizije, in zaradi znatnega zvišanja stroškov ne morejo izvesti potrebnih investicijskih načrtov za razširitev naprav. Ker je potrebno uresničiti načrt modernizacije in razvoja, ki naj o-mogoči predvsem južnemu delu države in otokom uporabo telefonske mreže, je medministrski odbor za cene sprejel predlog osrednjega odbora za cene in določil novo tarifo, ki omejuje zvišanje samo na mestno službo in ki bo stopila v veljavo ob 24. uri 30. aprila. V sporočilu je dalje rečeno, da bo to zvišanje omogočilo izvedbo načrtov za modernizacijo in razvoj, toda določeno je bilo tako, da bo v korist manjšim koristnikom (dupleks). Kar se tiče medmestne službe, se tarifa ne zviša, toda so nekoliko spremenili tarifo, ki bo ugodnejša za koristnike, kolikor se tiče uporabe ponoči in ob praznikih. Razen tega je bilo sklenjeno, da se od L januarja 1965 uvede za medmestno službo tarifa, ki se bo računala na podlagi razdalje v zračni črti in poleg tega se bo pove- čalo trajanje konvencionalne enote razgovora v okviru teleselekeije. V krogih medministrskega odbora za cene izjavljajo, da se predvideva, da se raztegne na Bologno, Trst in Benetke tarifa na števec, ki je bolj ekonomična kakor tarifa «a forfait«. Nadškof dr. J. Pogačnik pri I. Mačku in V. Avblju LJUBLJANA, 14. — Novi ljubljanski nadškof dr. Josip Pogačnik se je danes predstavil predsedniku skupščine Slovenije Ivanu Mačku in predsedniku republiškega izvršnega sveta Viktorju Avblju. Ob tej priložnosti sta Maček in Avbelj čestitala dr. Pogačniku za imenovanje za nadškofa in se z njim del; časa razgovarjala. Na sprejemu je bil tu. di predsednik republiške verske komisije Boris Kocjančič. SEATO Pafoličev v Londonu LONDON, 14. — Danes je prispel v London sovjetski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Pa-toličev, ki se bo pogajal o novi angleško-so-vjetski trgovinski pogodbi. Sedanja petletna trgovinska pogodba poteče konec junija. Patoličev bo ostal v Londonu deset, dni. Ob prihodu v London je izjavil; »Lahko vam rečem, da je Hruščov živ in zdrav. Sedaj še pripravljamo, da proslavimo njegovo 70-letnieo.» V Londonu se bo Patoličev se-stal s Homom, z zunanjim mini. strom Butlerjem, z ministrom za zunanjo trgovino Heathom in z drugimi angleškimi voditelji. Sedanja trgovinska pogodba do-loča medsebojno izmenjavo v vrednosti štirih milijonov šterlin-gov (sedem -milijard Ur). Patoli-čev je tudi izjavil, da sovjetska vlada upa, da se bo trgovina z Veliko Britanijo povečala m je poudaril, da se je ta trgovina v preteklih petih letih povečala za 50 odstotkov. Patoličev bo obiskal tudi Škotsko, severnovzhodno Anglijo in Birmingham. MANILA, 14. — Danes je bil drugi dan dela sveta ministrov SEATO. Podtajnik SEATO , je izjavil, da nf razen francoskega predstavnika noben drug podprl ideje o nevtralizaciji, katerekoli države v jugovzhodni Aziji. Dodal je, da je poročilo vojaških svetovalcev SEATO ((spodbudno« in da je vojaški program te organizacije dober. Ju žn ov i etn amsk i zunanji minister, '*i je že nekaj dni v Manili, je izjavil, da bi rad govoril na konferenci SEATO, da pa do sedaj ni bil povabljen. Izjavil je tudi,, da ni nobenega točnega načrta o nevtralizaciji Južnega Viet. nama in da bi morali še pred pripravo takega načrta rešiti nekatera važna vprašanja, predvsem pa bi moral ,tudi Severni Vietnam sprejeti in spoštovati nevtralizacijo. PEKING, 14. — Voditelj japonske liberalne stranke Macumura je prišel v nedeljo v Peking skupno z gospodarsko in trgovsko delegacijo. Včeraj je delegacijo sprejel Cuenlaj. Pozneje se je delegacija udeležila večerje, ki jo je priredil predsednik kitajskega odbora za afriško azijsko solidarnost. Zatrjuje se, da ima Macumura podobno nalogo, kakršno je imel preteklo jesen v Pekingu bivši predsednik francoske vlade Edgard Faure. Tokrat je včeraj prišla tragična novica o smrti okrog tisoč ljudi iz Pakistana. To strašno tragedijo je povzročil ciklon, ki je dvigal otroke in jih odnašal in ki je razdejal področje okrog sto kvadratnih milj. Samo v eni vasi je zgubilo življenje 300 prebivalcev. Ubitih je bilo tudi nad tisoč glav živine; uničena so obsežna rižna polja. V Moskvi so se včeraj začeli sovjetsko-poljski razgovori, sinoči pa sta predsednika obeh vlad, Hruščov in Cyrankiewicz v svojih zdravicah poudarila, da se strinjata glede vseh obravnavanih argumentov. Hruščov je poudaril zlasti znane poljske pobude glede razorožitve; nemškega vprašanja, brezatomskih področij in zmrznjenja oborožitve v srednji Evropi. Oba sta omenila tudi devetnajstletnico podpisa medsebojne pogodbe o prijateljstvu, Cy-renkiewicz pa je posebej izjavil, da se po Adenauerjevem odhodu ni nič spremenilo v Zahodni Nemčiji, ki noče priznati novih poljskih meja, za katere je jasno, da se lahko menjajo samo s silo. Glede neokusne novice o smrti Hruščova se je že včeraj zjutraj dopisnik bonske agencije opravičil, načelnik tiskovnega urada v Moskvi pa je označil novico za izzivanje ter v tem smislu tudi protestiral; zahodnonemška agencija se je opravičila sovjetskemu zunanjemu ministrstvu in agenciji Tass Vest je bila tako »senzacionalna«, da so na primer v Parizu izšle celo posebne izdaje nekaterih časopisov. Od štirih mednarodnih konferenc — dveh v Ženevi, ene v Londonu in ene v Manili — na prvih dveh ni bilo nič novega. V Londonu, kjer se je začela včeraj konferenca o gospodarskih sankcijah proti Južni Afriki, proučujejo posledice teh sankcij ter njihovo po-* litično-pravno plat. Med osebnostmi, ki sestavljajo častni odbor konference so: Ben Bela, Burgiba, Kenjata, Nehru in Nkrumah, v odboru podpornih članov pa so tudi La Pira, Giulio Einaudi ter književnika Pasolini in Quasimo-do. — V Manili je Francija s svojim predlogom o nevtralizaciji v jugovzhodni Aziji ostala osamljena. Na Cipru so se tudi včeraj nadaljevali spopadi in Turki so streljali celo na varnostne sile OZN; med spopadi je bil mrtev en Grk, dva pa ranjena. Makarios je v Atenah izjavil, da se glede Cipra popolnoma strinja s politiko go ške vlade, ki je včeraj poslala oster protest turški vladi zaradi njenih ukrepov proti carigrajskim Grkom. Po daljšem presledku so v ZDA povzročili še eno podzemeljsko -jedrsko eksplozijo, PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najviš)a temperatura 17.8, naj nižja 13, ob 19. uri 13.2; vlage 71 odst., zračni tlak 1017.2., veter 13 km vzhodnik severovzhodnik, nebo 9 desetin poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13.4, 0.1 mm dežja. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 15. aprila Helena Sonce vzide ob 5.20 im zatone ob 18.51. Dolžina dneva 13.31. Dur a vzide ob 7.20 in zatone, ob 22.43 Jutri, ČETRTEK, 16. aprila Boža V ZNAK SOLIDARNOSTI Z DELAVCI PRI SV. ROKU Jutri enotna stavka vseh kovinarskih delavcev Odbor za obrambo miljskega gospodarstva zahteva pozitivne ukrepe v obeh ladjedelnitah Jutri opoldne bodo vsi kovinarji na Tržaškem zapustili delo v znak solidarnosti z delavci v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah. Stav. kalo bo okrog 13.000 delavcev, ki bodo s tem ponovno poudarili, da se ne smejo krčiti delovna mesta, kar je sedai splošna težnja zlasti gospodarske desnice. Ce bi sedaj delavci mirno pristali na ukinitev mizarskega oddelka, potem bi mu kaj kmalu sledila še ladjedelnica Šv Roke Solidarnost z delavci’ te ladjedelnice in ladjedelnice Felszegy je izrazil tudi mestni odbor za obrambo miljskega gospodarstva. Odbor je tudi ugotovil, da začasna rešitev spora v ladjedelnici Felszegy ne rešuje celotnega položaja, saj je delovni urnik delavcev znatno skrčen Kar se tiče ladjedelnice Sv. Roka, je od-bor ugotovil, da niso pristojne oblasti kljub mnogim intervencijam dale še nobenega jasnega odgovora glede njegove prihodnosti. Po izčrpni proučitvi negativnega vpliva, ki ga ima vse to na miljisko gospodarstvo, je odbor sklenil, da bo poslal za pospeše-no rešitev vprašanja ladjedelnice ^v'. Roka brzojavke ministru državnih udeležb ter predsednikoma IR1 m Fincantieri. Poleg tega je sklenil, da si pridrži pravico do nadaljnje akcije, če se ne bi pogajanja za rešitev vseh vprašanj v ladjedelnici Felszegy zadovoljivo zaključila. Če ne bo v kratkem v obeh podjetjih pozi-tivnih Ukrepov, bodo imenovali komisijo predstavnikov odbora, ki pojde v Rim, da obrazloži na pristojnem mestu zahteve delavcev in potrebe miljske občine. Volilna zborovanja in dejavnost strank volilna di številna vprašanja svetovalcev, ki so se nanašala na najrazličnejše probleme. Socialdemokrat prof. Dulci je vprašal pristojnega odbornika, kako se razvija trgovina z ribami na debelo v glavni ribarnici, potem ko je občinski svet sprejel sklep, ki določa, da se morajo vse ribe, ki prihajajo na tržaški trg iz katerega koli kraja (tudi iz inozemstva), prodati na tržnici na debelo v glavni' ribarnici. Pri-lomnil je, da so nekatere osebe zrazile dvom glede učinkovitosti tega sklepa in da so celo krožile alarmantne vesti, češ da bo sedaj jrihajalo v Trst manj rib, kar naj >i seveda povzročilo podražitev. Odbornik dr. Venier je s številkami dokazal, da so bile vse te go-norvr « j . . i vorice neosnovane in da je prišlo PSDI sporoča, da je začel včeraj I prav v preteklih tednih na trža- MiliiiiMiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii|||||||||l|||t||,||||l||||||imHI|t||||||ii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||N SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU ZANIMIV IN KORISTEN PRIKAZ SARTRA IN DRAME 4JMAZANE R0KE» Sodelovali so vodilni predstavniki našega SG, ki bo to dramo uprizorilo v soboto in v nedeljo v Avditoriju Danes bodo naslednja zborovanja: PSIUP: ob 11. uri na Trgu Peru-gino F. Franco in v Istrski ulici G. Goddi; ob 18. Trg Gioberti Pincher-le in Trg Garibaldi Goddi. PSI: 10.30 na Ponterossu, 12.10 pred ladjedelnico Felszegy v Miljah, 20. v Lonjerju pred gostilno Čok in na trgu na Padričah. * * * Včeraj je Imel PSI zborovanje pri Sv. Jakobu, kjer. sta govorila Gerli in Hreščak, ter pri Sv. Alojziju, kjer je govoril T. Balzano. * « • ^ vrsto sestankov, na katerih obravnavajo posebna vprašanja v deželnem obsegu. Prvi sestanek je bil posvečen zadružništvu in so se udeležili zadružniški voditelji iz Trsta, Vidma in Kamije. Prof. Dulci, predsednik Delavskih zadrug, je govoril o važnosti skupnih nakupov, kar pomaga zbijati cene. V razpravo so posegli Cesare, Pierandrei, Piša in drugi, V prihodnjih dneh bodo imeli nove sestanke, posvečene gledališču, šolstvu in urbanistiki. NENADNA TRAGIČNA NESREČA V SREDIŠČNI ULICI PALESTRINA Dva delavca mrtva in eden hudo ran/en pod ruševinami stavbe, ki jo podirajo Pod delavci se je udrl pod v višini 8 m - Strmoglavili so v globino, nanje okrog 6 ton materiala - Eden od mrtvih je brat lastnika podjetja, ki Proslava odporniškega gibanja Osrednja proslava odporniškega gibanja bo 25. aprila v rižarni in bo na njej prisoten tudi minister Ferrari Agradi. Ob tej priložnosti bo tržaška občina položila venec na ploščo, posvečeno žrtvam odporni-< Pročelje poslopja, v katerega notranjosti se je zgodila tragedija VPRAŠANJA SVETOVALCEV V OBČINSKEM SVETU Vec rib in nižje cene na ribji tržnici na debelo 0 letošnjem proraiunu bodo razpravljali po deželnih volitvah Na torkovi seji tržaškega občin-1 ški trg mnogo več rib kot v istem skega sveta so bila predložena tu-1 času lani; hkrati pa so se cene po omenjenem ukrepu znižale Debatni večer o Jeanu Paulu Sartru in njegovem delu «Umazane roke«, ki je bil sinoči v Slovenskem klubu, je bil sijajna pri. prava na sobotno premiero Slovenskega gledališča v Avditoriju. Vodilni predstavniki našega gledališča so namreč na njem prikazali izbranemu in kot vedno številnemu občinstvu ((torkovih večerov* Slovenskega kluba, Sartra kot dramatika in filozofa ter ga % obeh teh dveh plati tudi ponazorili s predvajanjem dveh odlomkov iz drame uUmazane roke». Režiser SG Adrijan Rustja je najprej v bežnem prerezu podal nekaj glavnih podatkov o Sartrovem življenju in njegovem pisateljskem in dramaturškem opusu, nato pa je umetniški vodja SG prof. Josip Tavčar podal sicer kratek in nujno zgoščen, a vendarle dovolj pregleden in razumljiv prerez Sartrove eksistencialistične filozofije, pri čemer te je tudi zadržal pri nastanku in razvoju eksistencializma sploh. Odlomka iz Sartrove drame «U-inazane roke», t katero bo SG nastopilo v soboto in v nedeljo v Avditoriju, so podali najprej Iva Zupančičeva (Jes.tica) in Silvij Kobal (Hugo) nato pa Rado Nakrst (Hoederer) in zopet Silvij Kobal. Za zaključek je povzel besedo le režiser drame Jože Babič, ki je prečital Sartrovo izjavo v zvezi t tem delom in polemiko, ki se je razvila ob njem ter to polemiko tudi uokviril v čas, ki jo je sprožil in ki je privedel do tega, da je Sartre sam prepovedal izvajanje te drame vse do zadnjih let. V samem uvodu sinočnjega večera pa se je režiser Jože Babič spomnil tudi letošnjega tretjepa svetovnega gledališkega dneva ter prečital poslanico sira Lau-rencea Oliviera in Jeana Louisa Barraulta. S tem je — kot je pripomnil Jože Babič — tudi našer gledališče počastilo tretji »svetovni gledališki dan«, kar so storila že vsa pomembna gledališča na »vetu. Pobuda vodstva SG za ta večer je vredna vse pohvale in ne bi bilo napačno, če bi se uveljavila rudi za bodoče pred vsemi tistimi premierskimi uprizoritvami, ki iz enega ali drugega razloga potrebujejo določeno razlago. * Etiopski gospodarstveniki v Trstu Včeraj je prispela v Trst skupina šestih gospodarskih strokovnjakov iz Etiopije, ki jo vodi visoki uradnik ministrstva za industrijo Gabre Michael Paulus. Etiopski predstavniki so si na vabilo ministrstva za zunanje zadeve ogle- dali milanski velesejem ln so se na povratku na vabilo tržaške trgovinske zbornice ustavili v Trstu. Danes dopoldne si bodo ogledali pivovarno Dreher, nato pa turistične zanimivosti. Ob 17. uri se bodo sestali na trgovinski zbornici s predstavniki tržaških in videmskih industrijcev, da bodo proučili možnosti uvoza industrijske opreme. Seja tržaškega občinskega odbora Na sinočnji seji občinskega odbora so sklenili, da bo občinska uprava letos uradno počastila spo-min obešenih talcev v Ulici Ghega ter ppložila vence na vseh krajih, kjer so nacifašisti umorili talce ln antifašiste. Vse te uradne prireditve spadajo v okvir proslav ob 20-let-nici odporniškega gibanja. Kot smo že pisali, bo tržaška občina priredila dve uradni svečanosti tudi na dan 25. aprila. Nadalje so odborniki odobrili 16.000.000 lir dodatnega nakazila za razdeljevanje tople hrane v občinskih otroških vrtcih, ter sklenili popraviti stari vhod na pokopališče pri Sv. Ani, ki je bil dolgo let zaprt. Delavec padel z odra Sinoči so na pljučno kirurški oddelek bolnišnice nujno sprejeli 50-letnega delavca Vincenza Ellera iz Milj, Sv. Barbara 4 zaradi udarcev po levi strani prsi, levi lopatici in ran na zatilju. Ellera, ki je usluž-ben v Tržaškem arzenalu, je v bolnišnico spremljal 41-lelnt delovni tovariš Pietro Barbi iz Milj, Ul. Fugnan 4, ki je povedal, da ->e je Ellero ponesrečil malo prej, ko je, na tri metre visokem odru, na ogrodju neke ladje v popravilu v doku štev. 3, vstavljal veliko pločevino. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel z odra ter si povzročil omenjene poškodbe. Ellera so odpeljali z avtom RK. Z vespo trčila v avto Vespista, ki sta se sinoči okrog 20. ure vozila navzdol po Drevoredu Sanzlo sta na vogalu Ul. Donatello trčila v nasproti vozeči avto, ki Je tedaj obračal na levo ter se prevrnila. Oba ponesrečenca, 32-let-nega Itala Perissona z Lonjerske ceste 171/1 ln 34-letnega Luigija De Michela s Trga Sv. Jakoba 6, ki je vozil vespo, so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ju, oba s prognozo okrevanja v 8 dneh, pridržali na opazovalnem oddelku. Pe-risson se Je ranil po levem stegnu, De Michele pa po levem kolenu. Avto, v katerega sta trčila, je vozil 34-letni Mario Novacco iz Ulice Andrea Antico H. bren v okviru večjega načrta za javno razsvetljavo, v vrednosti del 72.000.000 lir. Sožalje Nove DZ družinam žrtev na delu Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL v Trstu izraža hudo prizadetim svojcem smrtno ponesre-nih delavcev svoje najgloblje sožalje Pri tem opozarja javno mnenje in oblasti na številne nesreče zlasti v gradbeni stroki, kar dokazuje pomanjkanje zaščitnih naprav ter po-manjkllivo dejavnost tistih, ki bi morali nadzirati varnost zaposlenih delavcev. Dva delavca mrtva in eden hudo ranjen je tragični obračun nenadne in pretresljive nesreče, ki se je dogodila včeraj zjutraj v trinadstropni stavbi v Ul. Palestrina 3/a na vogalu Ul. sv. Frančiška, ki jo podirajo in kjer se je pod nogami nesrečnih žrtev udrl pod in jih po padcu približno osem metrov zasulo kamenje, tramovje in razbita opeka. 34-letni Silvio Gobbo iz Vidma, Ul. Gervasutta 37, ki je stanoval v Trstu v Ul. Piccardi 6, ter 27-letni Albino Vidonis iz Križa 549, sta bila na mestu mrtva zaradi prebitja lobanje, notranjih poškodb in zadušitve, tretji delavec 29-letni Giuseppe Vigini z Opčin 1127 je padel nekaj metrov stran od prvih dveh in se je samo hudo ranil. Nesreča se je zgodila bliskovito. Ob 9.40 so številni mimoidoči zaslišali v bivši garaži «Vittoria.> velik trušč in takoj zatem zagledali ogromen oblak prahu, ki se je valil na ulico iz napol odprtih vrat v Ul. Palestrina. Iz bližnjih trgovin in javnih lokalov, kjer so ljudje zaslutili strahotno nesrečo, so takoj telefonirali RK in gasilcem. Nekaj minut potem, so že prihiteli gasilci pod vodstvom inž. Casablanche ter rešilni avto RK. Gasilci so takoj začeli kopati in so prvega potegnili izpod ruševin Gobba, takoj nato Vi-donisa in šele potem Viginija, ki so ga takoj položili na nosila in z rešil-ni m avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognoza okrevanja v enem mesecu sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi ran. po zatilju, desnem sencu, levem stegnu ih nogi ter verjetnega zloma leve roke, Viginija so zdravniki nujno operirali. Medtem ko so gasilci kopali ruševine in z dolgim kavljem podirali majajoče se opeke, je na cesto pritekel lastnik podjetja, za rušenje stavb 42-letni Angelo Gobbo iz Drevoreda D’Annunzio 67, brat tragično umrlega Silvia, ki je kričal ter se ves vrgel se je na tovornik gasilcev ,ln glasno jokal ter klical brata, Angelo je bil prisoten, ko se je dogodila strašna nesreča. Stopal je po nekem stopnišču v trenutku, ko so trije delavci v oblaku prahu in ruševin zgrmeli v garažo. Tedaj so v Ul. Palestrina prihiteli karabinjerji sodnega oddelka, ki jih je vodil kaoetan Pazzagiin in agenti s komisariata na Trgu l)al-mazia, Tl so’ vpijočega fthgela po- --- m ne povišale. Vse to dokazuje, je dejal odbornik, da je bil omenjeni sklep občinske uprave- pozitiven. Svetovalec Tonel (KPI) je v vprašanju,, ki ga je naslovil na župana, dejal, da se mu zdi, da je bil eden od pogojev sporazuma o levem centru v občinski upravi ta, da bo proračun za leto 1904 predložen občinskemu svetu najkasneje do 31. decembra 1963. leta. Nato svetovalec vprašuje župana, kako je s sestavo letošnjega proračuna zakaj še ni bil predložen in kdaj ga nameravajo predložiti v razpravo. Odgovoril mu je odbornik za proračun dr. Rocco, ki je najprej na široko govoril o triletnem gospo- darskem načrtu, ki ga pripravlja občinski odbor; nato je dejal, da občinsko računovodstvo ni moglo tehnično pripraviti letošnjega proračuna, ker je lanski proračun nadzorna oblast odobrila šele decembra meseca. Sedaj se proračun pripravlja, je dejal odbornik, in bo predložen v razpravo občinskemu svetu takoj ob začetku prihodnjega zasedanja po deželnih volitvah. Socialistični svetovalec odv. Seni-gaglia je vprašal odbornika za občinska industrijska podjetja, kako je z gradnjo naprav za predelavo smeti v gnojilo. Odbornik je izjavil, da je sedaj to vprašanje odvisno samo še od nadzorne oblasti, ki še ni odobrila predloženih načrtov. Odv. Senigaglia je ostro obsodil to zavlačevanje in dejal, da je ravnanje pokrajinskega upravnega odbora nedopustno. Na seji so nekateri odborniki odgovorili na vprašanja, ki so jih svetovalci svoj čas postavili. Odbornik dr. Verza je odgovoril socialističnemu Svetovalcu Hreščaku glede javne razsvetljave, namestitve še ene prhe v javni kopalnici in glede pometača v Križu. Odbornik je zagotovil, da smeti iz stanovanj redno odnašajo, medtem ko pa še ni rešeno vprašanje čiščenja vaških ulic zaradi pomanjkanja osebja. To vprašanje bo rešeno v okviru namestitve 100 novih uslužbencev pri podjetju za mestno čistočo. Glede namestitve še ene prhe pa je odbornik zagotovil, da to vprašanje proučujejo in da ga bodo gotovo rešili. Kar ge tiče javne razsvetljave je dr. Verza izjavil, da je bil načrt za namestitev svetilk že odo- Udrtina skozi katero sta Nesrečna delavca strmoglavila v globino IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Razgibana aretacija Tomasellija v opisu policijskih agentov Štiri zahteve zagovornikov, ki jih je zastopnik zasebne stranke zavrnil - Javni tožilec bo spregovoril jutri spremili v gostilno v Ul. sv. Frančiška 17, kjer so ga skušali potolažiti ter mu ponudili okrepčila. Angelo in Silvio Gobbo sta bila lastnika gradbenega podjetja, ki je pred nekaj tedni dobilo v zakup dela za rušenje stavbe. Palačo so že pred meseci izpraznili in v zadnjih tednih so vsak dan ob 7.30 delavci — bilo jih je osem — prihajali na delo. 2e so porušili več desetin kvadratnih metrov poda in zmetali ruševine v garažo, od koder so jih potem odvažali. Kot vsak dan so prišli tudi včeraj na delo, toda medtem ko so drugi delavci rušili stene v neki sobi, so Gobbo, Vidonis in Vigini začeli z rušenjem Brat ponesrečenega Gobba joče v obupu - - poda nekega stransicčga prostora. Tramo.vj.e.,A(, podu je bilo trhli) m ■pod šilo udšrcev se' je nenadoma a ki ie nhimnn »drlo pod njihovimi nogami, da so od šoka *«rmel» 8 metrov globoko .ian> Pa se J6 usulo približno. 20 kvadratnih metrov stropa, ali nekaj nad-6 top ruševin. ’ . Karabinjerjj so že vodjli preiskavo o vzrokih nesreče, Jcg je prišel y garažo, ki je postala grob -dveh nesrečnikov tudi inž. Nassivera',iz tehnj£n,e£a urada, okrog TV.-ure pa Tfl»' rlisa je pregledal sodni zdravnik dr,-Nicolini, javni tožilec dri Vi-salli pa je:šzdal dovoljenje za prenos v. mrt vašnico. Okrog -i 1.30 so ju f ?»,rg°nom odpeljali, medlem ko je kapetan Pazzaglia nadaljeval s pra:skayo in. je šele okrog 13. ure dal žaprgti vrata, prazne garaže. „ Brata. Gobbo sta bila znana v mestu ker sta s svojimi uslužbenci pomagala odstranjevati ruševine podrte hiše v Ul. deila Tesa,. Pri njunem podjetju so bili uslužbeni poleg Vidbnisa in Viginija še Antonio Pecchiari, Giovanni Bernes, Divro Musrzza in Silvano Blasovich, ki so vsi prisostvovali včerajšnji strahoviti nesreči. Na včerajšnji obravnavi pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar Gui-da, obramba Amodeo, Annoscia, Kostoris in Filograna, zastopnik zasebne stranke Antonini) proti trem mladeničem, ki so vdrli v tobakar-no blizu prefekture, so porotniki zaslišali preostale priče. Gre izključno za policijske agente, ki so na en ali na drug način sodelovali pri odkrivanju krivcev skoraj neverjetnega roparskega podviga v središču mesta. Najprej so zaslišali agenta Del Monaca ln Coceanija, ki sta v trenutku napada bila na svojem stražarskem mestu pred prefekturo ln ki sta med prvimi pritekla v toba-karno. Sledilo je zasliševanje ma-rešala letečega oddelka Renata Bla-sine, ki je v svoji izjavi opisal potek uvodne preiskave na kraju roparskega dejanja. Med drugim Je omenil, da je našel v tobakarni zapestno uro, ki jo je Izgubil obtoženec Tomaselli, se pravi mladenič, ki je fizično napadel Filogranovo. Zdi se, da se je žrtev branila tako energično, da je s silo iztrgala napadalcu uro z zapestja. Bolj zanimiva so bila naslednja pričevanja treh policijskih agentov, ki so 18. avgusta aretirali na Opčinah Tomasellija ln mladoletnega Sergia G. Kot smo že poročali, Je Tomaselli nekaj dni po ropu ukra-del neki drug avto, kateremu Je •odstranil evidenčne tablice ter jih pritrdil na Alfo Romeo TI, ki je do tedaj imela evidenčno tablico iz Bergama. Ta zvijača pa se v bistvu ni obnesla. Policijske oblasti so namreč vedele, da Je bil roparski avto določene znamke ter prepleskan z določeno barvo. Zato so ukazali vsem policijskim organom na ozemlju, naj skrbno pazijo na vse avtomobile znamke Alfa Romeo. Roparsko vozilo so Izsledili 18. avgusta okoli 11. ure na Opčinah. Neka policijska patrulja je srečala agenta železniške policije Maria Lu-minatija, ki se Je peljal s svojim osebnim avtom. Zahtevali so, da sodeluje z njimi in pravtako so pozvali na sodelovanje tudi policista Giuseppe Čampa, ki je bil v družbi z nekaterimi drugimi agenti. Policisti so obkolili »glulio* in takoj nato se Je Luminatl približal šoferju Pokazal mu je policijsko izkaznico ter zahteval, naj mu vozač pokaže prometno knjižico. Ta (šlo Je za Tomasellija) mu Je Izročil prometno knjižico, ki se je glasila na ime Francesca Sciacce iz Bergama (evidenčna tablica na avtu pa Je bila tržaška). Agent Je seveda takoj razumel, da je šlo za ukrade- no vozilo. V tistem trenutku pa je mladenič že vključil prvo prestavo ter se skušal odpeljati. Luminati ga je zgrabil za vrat ter izključil prestavo. Trenutek pozneje je izpustil mladeniča in ta je ponovno vključil prestavo, to pot ritensko ter se hotel ponovno odpeljati. Tudi ta manever se mu ni posrečil, ker je agent Čampa medtem potegnil s sedeža na drugi strani Sergia G. Takoj Je izročil mladeniča agentu Pezzottiju in nato izključil prestavo ter potegnil ročno zavoro. Razen Sergia G., ki je baje sunil Pez-zottija v trebuh, se ostala dva potnika nista upirala. Po zaslišanju prič (načelnika letečega oddelka dr. Cappa niso zaslišali) je sodišče začelo obravnavati zahteve, ki so jih postavili zagovorniki že v začetku obravnave. V bistvu gre za štiri zahteve: 1. da se zavrne zahteva zasebne stranke, da nastopa kot taka na obravnavi; 2. da se vključijo v sodne akte zdravniška spričevala, ki zadevajo obtoženca Tomasellija; 3. da se poskrbi za psihiatrskl pregled obtoženca Fabbra; 4. da se zasliši mati istega obtoženca. Zastopnik zasebne stranke odv. Antonini je v bistvu odklonil vse te zahteve. Javni toMlec pa bo povedal svoje mnenje na Jutrišnji obravnavi. Križarjenja v maju Od 19. aprila do 2. maja in od 3. do 16. maja dve križar jenji v GRČIJO in TURČIJO (CARIGRAD). Kabina I. razreda — vse vključeno — 130.000 lir. Od 17. maja do 30. maja kri žarjenje v GRČIJO, TUNIS, TRIPOLIS, MALTO in SICILI JO. Kabina I. razreda — vse vključeno — 140.000 lir. Od 17. maja vsako nedeljo TEDENSKO KRIŽARJENJE ob dalmatinski obali z MOTORNO JAHTO. Cene od 88.000 lir dalje. Od 31. maja do 3. Junija križarjenje IZ TRSTA V DUBROVNIK in nazaj. Cene od 10 000 lir dalje. Informacije in rezervacije pri potovalnem in turističnem uradu AURORA, Trst, Ul. CI-ceronc 4, tel. 29-243. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 14. aprila 1964 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Pa je 14 oseb. UMRLI SO: 20-letni Donato Grassi, 39-letni Arbeno Ferigo, 64-ietna Alessandra Pirelli vd. Tanter, 76- SLIKE bivajočih v Inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. «Eureka» . Casella 5013 ROMA FOTOGRAFI E di residentl 8,1-1’estero a Vostra disposizione per matrimonio. «Eureka» — Casella 5013 - ROMA letna Giovanna GiraJdi, 67-letni Be-nedetto Gerbez, 61-letna Maria Ra-dig por Lazzara, 64-letni Raniero Seni, 86-1 etn i Alberto Segre, 74-letn.i Pietro Liuzzl, 82-letna Maria Bres-sam por. Forohiassin, 64-letni Fran-cčsco Bezovnilek, 33rletn 1 Carl0 Pon-gracir, 79-Ietna Giuseppina Iarabeck, Michele Gregorl, star 5 dni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13. — 19. IV.) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benutsl, Ul. Cavana 11; Picclola, Ul. Orlani 2; Vernarl, Trg Valmaura 1»; D’Am-brosl, Ul. Zorutll 19; Croce Verde. Ul. Settelontane 39; Ravailnt, Trg l.lberta g; Tesla d'oro, Ul. Mazzini 43 NOČNA SLUŽBA LEKARN (13. — 19. IV.) D'Ambrosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Sellefontane 39; Ravaslnl, Trg ulherta 6; Testa duru, Ul Maz zini 43. pa je zgrmelo podira stavbo Vidonis je bil doma iz Pirana in je nekaj časa stanoval v begunskem taborišču na Padričah, potem pa se je z ženo in otrokom preselil v Križ v neko hišico na štev. 549, vigini je samski in po rodu iz Buj. Vest o strašni nesreči je bliskovito odjeknila v mestu, saj se je dogodila v eni najbolj centralnih ulic. Velika množica se je zbrala Ul. Palestrina in potrebna je bila pomoč mestnih stražnikov, da so zadrževali radovedneže ter usmerjali promet v Ul. Coroneo. Včerajšnja nesreča je najhujša po oni, ki se je lansko leto dogodila v Ul. deila Tesa, kjer se je zaradi eksplozije porušila hiša. IZŽREBANA SLIKA 13. aprila so v občinski umetnostni galeriji izžrebali listek 6514, katerega imetnik dobi tempero slikarja prof. E. Zenarija. Oglasi naj se v sobi št. 124 tržaškega županstva. Slovensko gledališče v Trstu V soboto 18. t.m. ob 21. uri premiera v nedeljo 19. t.m. ob 17. uri repriza V AVDITORIJU V TRSTU Jean Paul Sartre UMAZANE ROKE Drama v sedmih slikah Prevod: Vida Sturmova Scena: Niko Matul Scenska glasba: Pavle Merku Režiser: Jože Babič Odmor po 3. in 5. sliki Na vabilo Slovenske kulturno gospodarske zveze bo v četrtek predaval predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije okraja Koper dr. Svetozar Polič o temi: «Položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji» Predavanje bo v prostorih Slovenskega kluba v Ul. Geppa 9 v četrtek 16. aprila ob 20.30. Vljudno vabljeni! Gledališča VERDI Nadaljuje se predaja vstopile za tretji koncert spomladanske s.m-, fonionie sezone, ki bo v petek dne 17. aprila pod vodstvom dirigenta Paola Straussa in s sodelovanjem pianista Maria Dellija Pontija. Na programu bodo skladbe Berlicza, Bartoka in Dvoržaka. Od 25. do 28. t.m. bo v Trstu v okviru opernega programa nastopila Opera iz Pekinga Na številne zahteve se je rezervacija' razpoložljivih' prostorov za vse štiri predstave zc začela. Kino < NaziOnale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra» Technicolor, Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 16.00 «Avventura al motet* Eva Bartok, Gl no Cervi. Prepovedano mladimi. Excelsior 16.00 «11 silenzrio* Bergmanov film. Prepovedano mladimi. Fenice 16.00 «Compagnia di codardi* GJenn Ford, Stella Stevens. Grattacielo 16.00 «Amore in 4 dimen-sioni* Prepovedano mladimi. bupercinema 16.00 «1 piaceri proibi-ti» Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «1 tabu* Technicolor. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «11 segno del coyote» Technicolor. Fernando Casanova. Aurora 15.00 18.00 21.30 «T1 cardina- . le*. Cristallo 16.30 «Giorni caldi a Palm Springs* Technicolor. Troy Dona-hue. Capito! 15.00 «Sedotta e abbandona-ta» Stefama Saudrelli. Garibaldi 16.00 «Notti nude* Tecihnl-color. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «La valanga dei tanks* Tom Kelly. In>per0 16.30 «Dove vai sono guai*. Moderno Danes počitek. Jutri »Irma la dolce*. Astra 16.30 «Cavalca vaquero». Astoria 16.30 «1 mostri delle roccie atomiiche*. Vittorio Veneto 16.30 «Alta infedel-ta» Ugo Tognazzi, Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «G11 avamposti deila gloria* V. Fremeh Ideale 16.00 «Londra a mezzanotte* Technicolor. Jane Mansfield. Prepovedano mladimi. Skedenj 16.00 «Ponte verso 11 sole* James Sigheta. Razna obvestila PLANINSKO PREDAVANJE SPDT V petek, 17. t. m. ob 20.30 priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9, planinsko predavanje. Predaval bo prof. Mirko Kambič o lepoti alpskih rek s številnimi barvnimi diapozitivi in glasbeno spremljavo. SPDT priredi v soboto in nedelj? 25. tn 26. t.m. Izlet k Plitvičkim jezerom skozi Reko in Karlovec ter s povratkom skozi Zagreb in Ljubljano. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 v dnevnih urah. Darovi in prispevki Juste na Učitelj Janko Gerdol je iz svoje reje daroval Slovenskemu dijaškemu domu v Trstu večje število piščancev. predvaja danes, 15. t. m., z začetkom ob 18. uri film: METRO-GOLOWYN-MAVER PraMnta TERRY-THOMAS F»IC SW< omsciMO % evisn Holtfe (Zločin v Green hotelu) KINO (R0SANDRA. B0LJUNEC predvaja danes, dne 15. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film: «Eichman il sicario del diavolo» (Eicham, hudi čev morilec) KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, dne 15. t.m. z začetkom ob 19.30 url barvni film: 41. PARAniso nFi riinMn, (Prepovedana Japonska) ■ Prepovedan mladini pod 14. letom IZJAVE SEDMIH UGLEDNIH ČLANOV 0 liossijevem poročilu komisije devetnajstih V našem dnevniku smo pred dnevi objavili članek o poročilu poslanca Paola Rossija, predsednika komisije devetnajstih, katere naloga je bila proučiti stanje in položaj na Južnem Tirolskem, oziroma pogoje, ki v njih živi nemška narodna manjšina. V naslednjem prinašamo izjave, kot so jih ob priliki podpisa omenjenega poročila podali posamezni člani komisije bodisi v zvezi s Poročilom samim, kakor tudi glede različnih aspektov južnotirol-skega vprašanja, kot se je doslej razvijalo in prikazovalo, in pa mnenj v pogledu oblik njegove rešitve, ki jih zastopajo posamezni člani komisije. Objavljamo v celoti kar je ob lej priliki dejal dr. Magnago, e-den od voditeljev nemške manjšine, v imenu južnotirolskih predstavnikov. Dr. Magnago: Podpisani člani komisije jemljejo na znanje zaključne sklepe komisije devet, najstih ter izrecno poudarjajo, kar je bil senator dr. Karl Tinzl že na prvi seji komisije z dne 13. septembra 1961 odločno pojasnil, ko je med drugim rekel: «Spričo značaja vprašanja, ki e ia obstoj nemške in ladinske narodne skupnosti, predstavljajoče manjšino na državnem ozemlju, še prav posebne življenjske važnosti, kakor tudi ob upoštevanju dejstva, da komisija ni bila sestavljena na paritetični osnovi, bi moralo biti jasno, da spričo vsega tega zaključni sklepi komi-slje, ki bi bili sprejeti brez naše privolitve, za nas ne bodo obvezni.# Upamo zaradi tega, da bo nasprotna stran našla zadovoljivo rešitev za vse naše zahteve, H se z njimi večina v komisiji ni strinjala, zahteve, ki predstavljajo za nas nujnost in dolžnost. V poročilu je pod naslovom «U-Poraba nemščine v sodnem postopku# obravnavano vprašanje sestave notarskih aktov (notarskih listin) v nemškem jeziku. Jasno moramo povedati, da tu Uporabljeni način izražanja ne ustreza namenu, ki ga imamo Pred očmi, in bi zatorej po našem mnenju njegova vsebina morala biti naslednja: «Razen tega bi morale določene smernice, kar zadeva sestavo notarskih aktov v nemškem jeziku, temeljiti na osnovnem načelu, po katerem ei ti morali biti zapisani samo v nemškem jeziku. Ostaja pa ob-yeznost uporabe obeh jezikov Pri vpisu v zemljiške knjige in v uradnih razglasih.« Razen tega bi želeli, kar zajeva od strani komisije predloženo priporočilo v zvezi z glasbenim konservatorijem v Bocnu •glej med «raznim,», toč. 8), natančno poudariti, da so bili ti Predlogi postavljeni zaradi tega, Ja bi bili čimprej uresničeni, ker je bila pokrajinska zakono-Jajna in upravna oblast v smislu žl. 12, točka 2, doslej neučinkovita, v kolikor so manjkale določbe glede izvajanja. A po našem mnenju ti predlogi zgoraj omenjene Pokrajinske oblasti ne morejo zmanjšati, oziroma ošibeti. Komisija je vprašanja, kot trenutno obstajajo, proučila, čeprav ‘ega ni mogla storiti z vseh vi-Jikov in v vseh podrobnostih. Vendar obstaja določen trajen razvoj političnih skupnosti ter instrumentov, kot tudi onih gospodarstva in socialnega življenja, k' Jih ni moč nikomur prikriti in kateri nujno vsakodnevno postavljajo nova vprašanja ter nove zahteve, ne da bi jih mogli Predhodno predvideti in spoznat'. V človeškem življenju in v človeških odnosih ne obstaja nič končnoveljavnega. A ta nepretrgani, razvoj, ki premaguje okostenelost paragrafov, prinaša nove zahteve, osvetljuje nove plati in vprašanja, ki se jim je treba z novim duhom in razumevanjem prilagoditi in jih v tem duhu tudi reševati Priznati je treba, da se je dete komisije razvijalo v dobrem vzdušju medsebojnega sodelovanja, kar je omogočilo skladno Postavljanje predlogov glede različnih vprašani. S tem je bilo 'udi dano napotilo kar zadeva napredovanje trenutnega položaja 'n resnično izvajanje pariškega sporazuma, katerega namen je ■ščititi tako nacionalne posebno-s“ kot tudi kulturni in gospodar, ski razvoj prebivalstva nemške-*>a in ladinskega jezika v bo-censki pokrajini. Popolna uveljn-Vitev tega sporazuma predstav-tudi neobhodno potrebno Podlago za uspešnejše in boljše medsebojno sodelovanje prebivalstva, živečega v tej pokrajini. Smatramo za potrebno, da bi °d komisije izdelane kakor tudi od nas predlagane rešitve, ki bodo — kot upamo — sprejete, našle potrditev v novem ustavnem zakonu. Podpisani člani komisije so tudi aktivno sodelovali pri izdelavi jamstev v prid jezikovnih skupin, ki skupaj žive v bocenski pokrajini, da bi jim tako zagotovili popolno in stvarno enakopravnost. Ti od komisije v ta namen izdelani predlogi predstavljajo nekaj novega in lahko, *e bodo uresničeni, dejansko prispevajo k izboljšanju položaja, obenem pa predstavljajo tudi podlago dobrega in plodnega sodelovanja. V tem duhu in s tem namenom podpisujemo to poročilo, ki skupno s protokoli predstavlja o-pravljeno delo in dosežene -l-spehe.# Svoje mnenje je podal tudi sen. Falumbo (PLI). Poleg drugega je izjavil, da je bil sporazum De Gasperi-Gruber z dne 5. septembra 1946 v polnosti izpolnjen. In tudi če priznamo — je rekel — da bi izvajanje statuta lahko bilo hitrejše, je pa potrebno, vsaj deloma, odgovornost za to pripisati tudi odgovornim elementom nemške jezikovne skupine. S tem pa ni izključeno — je nadaljeval da bi na osnovi soglasno sprejetih sklepov komisije in s prenosom določenih pristojnosti dežele na pokrajino avtonomija lete ne mogla biti razširjena, ne da bi pri tem bila okrnjena e-notnost deželnih struktur. Posl. Piccoli (RD) je v imenu trentinskih predstavnikov izjavil, da se predvsem zahvaljuje predsedniku Rossiju za opravljeno delo, in izrazil zadovoljstvo, da so se našle ustrezne nove oblike pravnega in upravnega ravnovesja, potrebnega za nadaljnji obstoj dežele Trentino-Suedtirol in njeno potrditev. Posl. Luoiiredi (PCD) je v svojem izvajanju poudaril, da sklepi poročila daleč presegajo dolžnosti, ki jih je Italija bila prevzela s sporazumom Gruber- De Gasperi. Njegova skupina, je na-dalje omenil, tudi zavrača nekatere točke, ki jih je večina komisije bila nameravala predlagati, kot npr. v zvezi s popolno izločitvijo italijanskega jezika v določenih sodnih postopkih, nadalje v,zvezi,,z vprašanjem omejitve premestitev državnih nameščencev nemške jezikovne skupine izven Docenske pokrajine, revizijo opcij, prenosom na bocen-sko pokrajino določenih pristojnosti s področja radia in televizije, v zvezi z izključitvijo možnosti preklica državljanstva itd. Poleg tega je poslanec Lucifredi še izjavil, da so on in njegova skupina, kar zadeva predloge podkomisije, ki se je ukvarjala a vprašanji strukture deželne in pokrajinske avtonomije, proti u-menjenim predlogom. Posl. A, Berloffa (PCD) je izrazil svoje zadovoljstvo nad delovnim uspehom, ki ga je bila komisija dosegla kljub politično težavni in na osnovi polemik kot tudi terorja otežkočeni situaciji, pri čemer je našla skupno izhodiščno točko, na osnovi katere je bilo moč zagotoviti vzdušje zmanjšane napetosti in povečanega zaupanja. Prav tako se je o poročilu v splošnem ugodno izrazil profesor Giuseppe Tramarollo, posebno v zvezi s sejo od 24. januarja, na kateri so oila obravnavana vprašanja šole in kulture. Poudaril je, da je obveznost medsebojnega lo jalnega sodelovanja na vseh pod-ročjih javnega, upravnega, političnega in kulturnega življenja pokrajine po njegovem mnenju bistvenega pomena ne samo sožitja, marveč tudi aktivnega sodelovanja med različnimi jezikovnimi skupinami. Posl. R. Ballardini (PSI) se je v svoji izjavi uvodoma najprej zahvalil poslancu Rossiju za plodno m koristno vodenje ko. misije, s čimer je v veliki meri prispeval za dosego oigamčne .n končnoveljavne rešitve vprašanja, S takšno temeljito obravnavo južnotirolskega vprašanja -je dejal — smo spoznali stvarni, dejstva in pa ravnanje Italijan skih državnih organov, ki je najpogosteje bilo prežeto z nekakšno politično zvijačnostjo, spričo katerega sta se med južnotirol-skim prebivalstvom porajala nezaupanje n sumničenje. Obenem je opozoril, da je bilo po dveh in pol letih delo sicer zaključeno, da pa - tem vse nevšečnosti in nasprotja še niso bila prema-gana. Da bi se to moglo doseči, je še rekei, bo na obeh straneh potrebno še dokaj dobre volje, napora in političnega razuma. Ing. arh. Niko Matul, ki je bil večkrat gost tržaškega Slovenskega gledališča,, je pripravil sceno tudi za Sartrove porna, pa se je zdravstveno stanje vendarle izboljšalo. (LINK) V Zahodni Nemčiji se je v povojnih letih razpasla navada, rekli bi-mamja'odlikovanj. Kdorkoli bi se le malo Uveljavil, teži za tem, da mu država to uveljavitev potrdi z ustrezno kolajno. Z druge strani pa so oblasti glede tega zelo velikodušne, tako da je Zahodna Nemčija tista dežela, kjer se podeli pajvcč odlikovanj. V enem primeru pa so se vendarle tako zaleteli, da je predsednik republike moral šestnajst dni po odlikovanju ((priznanje# odvzeti. Zadeva se je razvijala takole;, . ,h Pred nedavnim — 14. marca letos — je predsednik nemške republike odlikoval 7tMetnega dr. Heinricha Buetefischa iz F.s-sena z Velikim križem za zasluge. Ko pa je bila vest v tem objavljena, so se oglasili k besedi trije državljani, ki so proti tepiu protestirali. Neki ((anonimni tožilec iz Južne Nemčije# je po telefdnU poklical predsedstvo republike in zahteval, preiskavo o odlikovancu. K besedi sta ise oglasila še zahodnoberlins^i ((svobodni Dublicist# Reinhard Streč; ker, 33-letni avtor knjige proti bivšemu bonskemu državnemu sekretarju Globkeiu, ter prof. dr. Juergen Kuczyinski, ki je nastopil tudi na procesu jiroti esesov-cem v Frankfurtu. Najbol) učinkovito je bilo ((zanimanje*. ki ga je za to odlikovanje odnosno za tega odlikovanca pokazal publicist Streckir. Ta je deset dni po odlikovanju predložil sodnim oblastem v Duesseldorfu in Bonnu dokumente o preteklosti odlikovanca, naslednjega dne pa dal na razjjo-lago zahodnoberlinskim časOnis-nim agencijam snov, ki močno bremeni odlikovanca. Ze. dve uri pozneje j? iz predsedstva repu-blike bilo sporočeno, da je predsednik Luebke sklenil odlikovanje umakniti. Kdo pa je ta odlikovanec, ki mu je bilo toliko do odlikovanja in ki ga je moral vrniti? Hein-tich Buetefisch je že nosil viteški križec, ki so mu ga podelili v dobi Hitlerja. K temu zelo visokemu nacističnemu odlikovanju *i je mfd , vojno pripel šg križec za vojne zasluge. Ker Hitler ni tako poceni delil odlikovanj, pomeni, da si ju je Buetefisch zaslužil. In kako tudi! Čeprav ni bil nikoli vojak, je prilezel do visokega vojaškega čina in postal esesovski Sturmbann-fuehrer. Toda to je bilo bolj stransko priznanje. Prejšnji dve odlikovanji sj je zaslužil s svojo «vnemo», zaradi katere je prišel celo pred nuerenberško sodišče in bil obsojen zaradi ({izkoriščanja dela jetnikov iz koncentra-čilskih tabprišč«. Kot vidimo, odlikovanec ni bil neznan. Njegovo ime se je omenjalo tudi na velikem procesu v Nuerenbergu ter na zadnjem procesu v Frankfurtu proti eses-ovcem iz taborišča Auschwitz. In kljub temu so mu dali novo odlikovanje, morda računajoč s tem, da ljudje hitro pozabilo. Da pa nemška javnost vendar le ne bi pozabila vsega, je publicist Strecker prikazal »odlikovanja vredno« preteklost Heinricha Buetefischa. Prve stike z nacisti je Buetefisch imel že leta 1932, ko se je srečal s samim Hitleriem Ni mu pa šlo le za osebne stike z nacisti pač pa je kot funkcionar koncerna I O. Farben Industrie vzpostavil stike med podjetjem in nacionalsocialistično stranko. Bilo je to »nekega prekrasnega poletnega dne# 1932, kot je zapisal sam Hitler. V Muenchpu je bil Buetefisch sprejet kot predstavnik konce'-, na v Hitlerjevem začasnem glav. nem štabu. Hitler je, kot se te pozneje sponvnjal Buetefisch. «iasno in prepričljivo« opasal svoje gospodarske c!l'e in poudarial pomen t.G. Farben Industrie. Ko st« se ločile. i» cenienemo gostu Hitler rekel; *Mi gremo po ist' cesti.# In Buetefisch )e zares korakal po isti cesti, kot ves naci- zem. Kot šef tovarne Leuna, podružnice I.G. Farben Industrie in proizvajalec bencina, se je uvrstil med «šoferje regima«, torej med one, ki so na vseh ravneh pomagal' nacizmu Zaradi tega je postal tudi občinski svetnik v industrliskem mestecu Leunu. Kako je bil zvest «novemu redu«, potrjuje tudi ocena glavnega varnostnega urada Reicha, k er je bilo za Buetefischa zapisano, da je «dober nacist«. Kot »dober nacist« je bU Buetefisch tudi eden tistih redk'h nacističnih ljudi, katerim "jCJbil dovolien dostoo tudi do državnih tajnosti, n.pr. tudi do državne tajnosti, ki se ga je bolj neposredno tikala. Ta izredna tajnost, ki se je sme'a izročati med zaupnimi ljudmi «le z ro’-e v roko«, sicer pa ie morala biti hranjena «v oklepri blagami«, je predvidevala gradn:o tovarne za proizvodnjo umetnega v-avču-ka blizu taborišča Auschw'tz. Ob tem podjetju je bilo treba zgraditi še pogon za hidriranje. To bi ne bilo nič posebnega, če bi že sam načrt ne predvideval uporabe delovnih sil v tem podjetju — iz bližnjega koncentracijskega taborišča,- Skupno s svojim še boli angažiranim kolegom Ottom Ambrosom je dr. Buetefiseher vodil priprave za podjetje. V tem času ie prišlo tudi do pogajanj med «I.G. Farben#, ki jo je zastopal on, in drugo stranko, taborišče odnosno delovno silo, pa ie ((zastopal» Himmlerjev pomočnik general Karl Wolff, ki mu bodo v bližnji bodočnosti sodili kot vojnemu zločincu. Med niima je bil sklenjen sporazum, ki je v osnovi predvideval kooperacijo: podjetje pri Auschwitzu, ki bo izdelovalo umetni kavčuk, bo pri gradnji podjetja in tudi pozneje izkoriščalo delovno silo iz bližnjega taborišča. Ko so bili osnovni sklepi sprejeti, je podrobnosti uredil dr. Wa!ter Duerrfeld. Uprava koncentracijskega taborišča je pristala, da bo najprej dajala po tisoč, pozneje pa po tri tisoč jetnikov in da bo od podjeria dobivala po 3 marke za vsakega nestrokovnega delavca, po 4 marke pa za kvalificiranega delavca. Pri tem ie sicer prišlo do majhnega spora, ker da so bile zahteve taborišča prevelike, toda uprava taborišča v Ausch-vltzu je za protiuslugo pristala na to, da more koncern odpustiti vsakega delavca, ki hi bil preveč izčrpan, taborišče pa ga bo zamenialo z. novim, svežim delavcem. In tako ie uprava taborišča, torei blagama es-esovcev dobila od T.G Farben Industrie tudi do pol miPjona mark na mesec. Ugotovi;eno ie, da ie podiet e I.G. Farben izplačalo za to delovno silo esesov-cem 20 milijonov mark. Fedan:i «za renuhliko zaslužni mož« dr. Buetefisch Te dvakrat na leto r>h:sval tovarno in sicer oddelke, v katerih so delali jetniki. ((Pregledal sem vse, kar me ie zanimalo,« je pomete zabeležil. Zdi se, da mu je delovna sila iz taborišča «ustrezala«, toda prav zaradi tega ie po vojni, skupno z 22 funkcionarji I.G. Farben Industrie, prišel na zatožno klop v Nuerenbergu Deset obtožencev ie bilo tedai o-proščenih, ostali so bili obsojeni na več let, Buetefisch na 6, Ambros in Duerrefeld pa na 8 let zanora. K temu bomo dodali. da je koncern I.G. Farben Industrie dobavljal taborišču plin, s katerim so morili jetnike v plinskih celicah. Ce bi se ne oglasili k besedi oni trije pošteni zahodnonemški državljani, ki «niso pozabili«, bi se Buetefisch, ki ga je Hitler odlikoval z dvema visokima odlikovanjema, sedaj ponašal še z novim odlikovanjem, ki mu ga je dala «nova», »demokratična« Nemčija. 1963, za najboljšo režijo, za najboljšo izvirno glasbeno spremljavo ter ža najboljšo predelavo po romanu. Le filmski kolos sKeo-patra# je dobil enako število O-scarjev, vendar pa so ti Oscarit manj vredni, ker so bolj «tehničnega značaja». Tokrat sta bila odlikovana z Oscarjem tudi dva umetnika iz «stare garde*. 62 let stari Meltvgn Douglas, ki je začel svojo filmsko kariero že v do bi Grete Garbo, je dobil tokrat Oscarja kot najboljši igralec stranske vloge v filmu ((Divji Hud*. Na svečanosti ga ni bilo, ker je trenutno v Španiji pri snemanju nekega drugega filma. Prav tako je Os carja za najboljšo stransko vlogo dobila že stara znanka s filmskega platna Margaret Rtitheford, ki so ji dali to priznanje za njeno vloga v filmu ((Mednarodni hotel«. Tudi Ruthefordove ni bilo v Santa Monaci, ker je trenutno na Angleškem, od koder je tudi doma. Čeprav se je pričakovalo in na. javljalo, da bo italijanska žete P v Santa Monici letos zelo bogata, je priznanje, ki ga je dobil Federico Fellini vsekakor vsestransko pomembno, da ne rečemo tudi zasluženo. Federico Fellini je dobil priznanje za svoj film «8 in pol*, ki je bil ocenjen kot najboljši film v tujem jeziku, nadalje je bil ta film odlikovan z Oscarjem zaradi svo'ih najboljših kostumov v črno belem. Italijanska filmska umetnost je s tem priznanjem dobila že tretjega Oscarja za najboljši film u tujem jeziku in že tretjič gre za film, ki ga je izdelal Federico Fellini. Leta 1956 je bil nagrajen s tem priznanjem Fellinijev film «Cesta», («La strada*), leto pozneje pa prav tako njegov film «Cabirijine noči« («Le notti (H Cabiria*). Priznanje, ki ga je dobil Fellini, se vključuje v vrsto priznanj, ki jih je Fellini dobil za ta svoj film. Kot je znano, ie film «8 m pol* dobil prvo nagrado na tretjem mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi, nadalje nagrado ameriških ražiser. jev. dalje sedem srebrnih trakov, ki mu jih je dodelil državni sindikat kinematografskih novinar, jev, ter še nagrado kritikov Neu> Yorka za najboljši film v letu 1963. S tem je Federico Fellini do-živci že svoj tretji »najtnšji u- speti«, kar je vsekakor nekaj, posebnega. pa čeprav se s to umetnostjo ukvarja že dvajset let, od svojega 23. letu, ko je pripravi! scenarij za film aDokument Z-3». Pred tem je Fellini sodeloval pri nekem humorističnem tedni-fcu, nakar do 1944. teta sodeloval, pa čeprav obrobno, pri novem filmskem gibanju, pri katerem so sodelovali Visconti, De Sica >u Blase Iti.. Po letu 1944 pa se ;e Fellini lotil intenzivnega filmskega dela z Robertom Rossellinijem, katerega smatra še vedno za svojega učitelja. Tedaj so nastali film.- «Rim odprto mesto* «Pa-sa» in «Cudež». Po vrsti filmov v sodelovanju z Germijem, Lat-tuado, in drugimi velikimi ime ni se je Fellini povzpel med najboljše filmske ljudi v Italiji s svojimi filmi «La strada*, sil Bf-done«, «Notti dt Cabiria* in s svojim velikim, toda toliko hvaljenim in hkrati kritiziranim filmom »Sladko življenje«, za katerega je dobi! največ priznanj. Ob koncu bomo dodali, da j* Italija odnesla še eno priznanje v Santa Monici in sicer Oscarja za najboljše kostume v barvah, ki je bil dodeljen filmu »Kleopatra«. To priznanje so prejeli Italijan Vittorio Nino Novarese, Irene Shaaraff ter Renie. umammmmm SREDA, 15. APRILA 1964 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11 -3Q Šopek slovenskih; X1.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Brali smo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije; 17.00 Man-dolinski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladateli Richard Wag-ner; 19.00 Zbor »Montasio«; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 -Zabavali vas bodo; 20-00 Šport; 20.30 Revija pevcev: 21.00 Simf. koncert; v odmoru Kniižne novosti, nato Obisk v Harlemu. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Drage popevke; 13.40 Pac-chiori in njegov orkester; 14.00 Figarova sva»va — III. dej. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.13 Glasba za dobro jutro, 8 00 Prenos RL; Opoldanski koktail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Operne arije; 13.40 Plošče: 14.00 Melodije in ritmi; 14,30 Za 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Dowellov Koncert štev bavna glasba vzhodnih dežel; 13.30 Romanske in slovanske 2; 13.25 Lahka: glasba: 14.55 Vre- skladbe; 14.05 Sola: 14.35 Sloven-me na ital. morjih; 15.80 Film- ski pevci; 15.15 Zabavna glasba; ske in 4ed*Bške novosti; 18.00 15,40 Zborovske skladbe; 16.00 Program za najmlajše; 17.25 17.25 Vsak dan za vas; 17.05 S sodob-Balet v francoski operi; 18.00 nega 'koncertnega odra; 17.35 Iz Mali koncert; 18.40 Neapeljska fonoteke radia Koper; IB.00 Ak-antologija: 19.05 Kmetijska od- tualnosti; 18.10 Mojstri orkestr-daja; 19.15 O morju in pomor- ske igre; 18.45 Ljudski parla- . m 1K \7 Oo. ščakih; 20.30 Šport; 21.15 V. Ca-ioli; «Stiri mlade nune«; 22.40 Ples. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Do-menico Modugno; 9.00 Ital. pentagram: 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija: 17.35 Mala enciklopedija: 17.45 Jugoslovanska lahka glas-ha; 20.35 Filmske novosti: 21.45 Glasba v večeru; 22.10 Jazz. III. program 18.30 Gledališki pregled; 18.45 Geminianiiev Concerto grosso; 19.00 Knjižne novosti; 19.20 Dr- , ______ ^ žave in civilizacije;' 19.30 Kon- oddih in razvedrilo; 15.30 Iz zna- cert: 20.30 Revija; 20.40 De Falla menitih oper; 16.15 Nastopam pevci; 16 30 Otroški kotiček; 17.00 Orkester Sid Pamin; 17-40 Zborovsko petje; 18,00 Prenos RL; 19.00 Kvintet Shearing; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Anthony; 22 fo Komorna glasba. Nacionalni program 6 30 Vreme na ital moriih: 8.80 Jutranji pozdrav: 9.20 Popevke; 10.00 Operna antologija; in Delius: 21.30 Schoenbergove skladbe; 22.15 O Goetheju; 22.45 Glasba danes. Slovenita 8.05 Jutranij divertimento; 8.53 Pravljice in zgodbe; 9.25 Jug. zabavna glasba: 10,15 Čilska narodna glasba: 10.45 Človek in zdravie; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12,25 Za- ment: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Med deli L. M. Škerjanca: 20.25 Gšacomo Puccini; 22.10 Igramo za ples; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od popevke do popevke. Ital. televizija 8.30 Sola: 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV razprave; 20.00 Registriran športni dogodek, nato Dnevnik; 21.00 Almanah; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Eduardo De Filippo: «Mia famiglia«; 23.15 Športne vesti. Jug. televizijo 17.00 Ruščina; 17.30 Angleščina; 18.00 Poročila; 18.05 Andersen: «Mala morska deklica« — slikanica: 18.20 Slike sveta — filmski žurnal; 18.40 Odlomki iz britanske enciklopedije; 19.00 TV obzornik; 19.20 S kamero po svetu; 19.50 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja 20.45 Večer pri Bojanu A-damiču; 21.45 Kulturna tribuna: 22.15 Helenina vrnitev — film; 22.40 Poročila. PRIMORSKI DNEVNIK 15. aprila 1964 O ZAMENJAVI ZEMLJIŠČ V OBMEJNEM PASU Izvedenec iz Rima je ugotovil da je ponudeno zemljišče vredno več Prefekt je predlagal sestavo mešane komisije za pravično ureditev in poravnavo eventualnih sporov V dvorani trgovinske zbornice v Gorici je včeraj dopoldne ob 10. uri vodstvo pokrajinske federacije kmečke organizacije «Coltivatori diretti* organiziralo sestanek dvolastnikov z goriškim prefektom dr. Princivallejem. Dejansko bi moral biti to razgovor s tistimi dvolastniki, ki so v pogajanjih s pristojnimi oblastmi na jugoslovanski strani glede zamenjave, odkupa ■li najema nekaterih zemljišč, ki pridejo v poštev za arondacijo in preobrazbo posesti, ki je v teku okoli Šempetra in Nove Gorice. Takih zemljiških lastnikov je po izjavi samega prefekta 53. Na zborovanje pa so jih pripeljali mnogo več, da bi napravilo večji učinek kar ni brez pomena zlasti sedaj, ko imo v klimi predvolilne kampanje. Poleg prefekta so bili za predsedniško mizo še predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli, goriškl župan dr. Gallarotti, načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Vianello ter predsednik pokrajinske federacije «Col-tivatori diretti* Ballaben. Prefekt dr. Princivalle je najprej pregledal nekatere listine in dokumente, ki so v zvezi s to zadevo ter ugotovil, da sta v teku dve zadevi. Pri prvi je že leta 1962 41 dvolastnikov dobilo predpisano obvestilo in ponudbo. Od teh se jih je dober del sporazumel za zamenjavo svojih zemljišč ali za drugačno transakcijo in prefekt je u-gotovil, da v takih primerih nima kaj posredovati. V drugi zadevi gre za 23 dvolastnikov. ki naj bi zamenjali svojo zemljo pri Mirnu za druga zemljišča. Prefekt je s tem v zvezi povedal, da gre za kakih 16 in pol ha zemljišča, za katero so Jugoslovani ponudili v zameno 25 ha zemljišča na drugem mestu vendar tam v bližini. Pristavil je še, da je neki izvedenec kmetijskega ministrska iz Rima, na osnovi zemljiških zapiskov in podatkov, ki jih je dobil tudi od italijanskega konzula v Kopru, kateri je bil na terenu, ugotovil, da je zemljišče, katero je bilo ponudeno v zamenjavo, celo nekaj več vredno kot pa ono, ki naj bi ga odstopili dvolastniki. Prisotni kmetje so ugovarjali, da ne more biti tako. Razvila se je debata, pri kateri se je oglasil tudi dr. Formentini ter omenil svojih 12 oralov zemlje VERDI. 15., 18.15 in 21.30: «11 Car-dinale«, T. Tryon ln Romy Schnei. der. Kinemaskopski film v barvah. CORSO. 16.30: «Pipo, Pluto ln Pe-prino — allegri masnadieri* — Walt Disneyeva slikanica. Sledi dokumentarni film «11 cavallo vo-lante*. VITTORIA. 17.15: «L’uomo che vi-de il suo cadavere«, M. Craig in J. Arnall. Francoski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «La spada del deserto«, G. Grahame in C. Ro-mero. Ameriški film v barvah. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 17,1 stopinje ob 10. uri, najnižjo 8,6 stopinje ob 5.30, povprečne dnevne vlage je bilo 83., odstotkov, od ponedeljka do tojka ob 17. uri je padlo 17 milimetrov dežja. na spornem ozemlju na meji in dejal da namerava v tej zadevi vložiti tožbo. Prefekt je med debato pojasnil, da ima vsaka država na svojem ozemlju pravico s svojimi zakoni urejati posest in da v tem primeru veljajo isti zakoni za domače kot za tuje državljane. Ko so mu kmetje predložili, naj bi rimska vlada poskrbela zanje tudi kakšno odškodnino, ker imajo zaradi nenaravne državne meje škodo, je obljubil, da se bo zavzel, naj bi vso zadevo globalno proučila po-: sebna mešana italijansko-jugoslo-vanska komisija in skušala doseči pravično rešitev na osnovi direktnih pogajanj. Ce bi bili pri tem vseeno na škodi dvolastniki s te strani meje, pa naj bi se obrnili na Rim za posebno podporo ali doplačilo razlike, kakor so prejeli podporo odnosno odškodnino begunci, ki so pustili svoje premoženje na ozemlju, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji. Obenem je priporočil, naj vsi tisti, ki so pri tem direktno prizadeti prijavijo in dokumentirajo svojo zadevo, da jo bodo predložili pristojnim oblastem v rešitev. Na tej podlagi sprejema sedaj urad «Colti vatori diretti» v Gorici prijave, ki pa morajo biti točne in dokumentirane, da bodo lahko iz zbranih podatkov napravili potrebne zaključke. V GORIŠKI CIVILNI BOLNIŠNICI Tri ponesrečence sprejeli na zdravljenje Mladenič si je pri padcu pri letališču zlomil levo ramo Na državni cesti pri goriškem letališču je včeraj dopoldne padel z motocikla 20-letni Angelo Marcelli s Tržaške ceste 46. Zlomil si je levo ramo. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Ob 15.45 je doma zdrsnilo 13-letnemu Davidu Marussiju iz Ul. Pola 33. Zlomil si je levo piščal. V bolnišnici se bo zdravil 20 dni. Na delu v podjetju Silver Caffe je stroj stisnil sredinec leve roke 15-letni Silviji Cravos iz Tržaške ulice. Stisk je bil tako hud, da ji je poleg kože odneslo tudi noht. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in jo poslali domov Ob 19. uri so pridržali na zdravljenju 70-letnega Ermenegilda Ca-stellana iz Fare. Padel je z lestve in si zlomil levo nogo. V bolnišnici se bo zdravil 20 dni. ■milili m mi iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii ima itiiiiiiiiiiiiiiitiiti n um miniti m,im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiini,|||,||,|||,11(1,1,111,||,|||||n||„|,mulil,„|,11,111,,lt,111111,11,m IZPRED GORIŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA Obsojena tihotapec cigaret in tat šivalnih strojev Tihotapca so zalotili s tovorom okoli 100 kg cigaret - Kradel je šivalne stroje ter gospodarju izročal ponarejene menice Finančni stražniki so lansko jesen sumili, da deluje v bližini trži-ške obale skupina tihotapcev, zato sq okrepili svojo pozornost ter skrbno spremljali premike vseh čolnov na tistem delu morja. Meseca oktobra je patrulja na motornem čolnu ustavila kakšno miljo od izliva Timave čoln, ki je bil usmerjen proti obali. Pri temeljiti preiskavi so našli 10 škatel cigaret (98 kilogramov), ki jih je Bruno Palcich z Opčin dobil od »neznane osebe«, ki jo je peljal s čolnom Pietra Rovera, od katerega ga je dobil na posodo. Po zaslišanju so oba prijavili sodišču. Med včerajšnjo razpravo na goriškem sodišču so ugotovili, da je Rove-re posodil čoln svojemu znancu, kar ga je razbremenilo odgovornosti. Državni pravdnik je zahteval, naj se Rovero oprosti zaradi pomanjkanja dokazov, Palcich pa obsodi na 4 mesece zapora in plačilo 3,8 milijona lir globe zaradi tipotapstva ter 202.000 lir zaradi ne-plačnega prometnega davka. Branilec Luzzato je predlagal, naj se Rovere popolnoma oprosti, Palcich pa obsodi na minimalno kazen. Sodišče je upoštevajo predlog državnega pravdnika kar zadeva Rovero, izreklo pa je strožjo kazen Palci-chu, ki ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in plačilo 3,9 milijona globe zaradi tihotapstva in plačilo 205.000 lir zaradi neplačanega prometnega davka. Okrožno sodišče je nadalje proučilo primer tatvine šivalnih strojev pri podjetju »Termotecnica«, last Marina (Manija. Izvršila sta jo 39-letni Bruno Lo Pietra iz Milana in 20-letna Ada Terpin iz Ul. Ascoli. Po obtožnici naj bi Lo Pietro ponarejal menice ter pisavo. Lo Pietro je zagotavljal lastniku trgovine, da je prodal šivalne stroje, medtem ko je menice, ki jih je dajal lastniku trgovine, sam podpisoval z izmišljenimi imeni. Za enega izmed primerov tatvine se je omenjalo tudi ime Terpinove, a se je med včerajšnjo razpravo ugotovilo, da mladenka ni bila soudeležena pri tatvini, ker je Lo Pietra mogel nesti stroj iz trgovine tudi brez njene vednosti. Tako državni pravdnik kakor branilec Versegnas-si sta vztrajala na stališču, da se proti mladenki ne postopa, ker spada njeno dejanje pod amnestijo. Za Lo Pietra pa je bil državni pravdnik strožji: predlagal je, naj ga obsodijo na dve leti in štiri mesece zapora ter 120.000 lir globe. Zahteval je tudi preklic pogojnosti zaradi poprejšnje podobne kazni ki je zadevala ponarejanje menic. Odvetnik Versegnassi je predlagal, naj se sedanji prekrški imajo za nadaljevanje prekrška, zaradi katerega je bil Lo Pietra že obsojen, in ker kazen ne bi smela preseči zapora enega leta, naj bo v celoti oproščena. Za ostale prekrške naj se aplicira amnestija. Sodišče je upoštevalo branil-čev predlog ter obsodilo obdolženca na eno leto zapora pogojno. Za ostale prekrške so se poslužili zakona o amnestiji, ki je veljala tudi za Terpinovo. V začetku razprave je odvetnik Versegnassi prebral sodnikom članek, da je imel Lo Pietra z ženo v bližini Vicenze hudo prometno nesrečo, zaradi katere ni mogel priti na proces, ki naj se zato preloži. Sodniki so ugotovili da se je resno poškodovala samo žena, medtem ko je Lo Pietra ostal nepoškodovan. Zato so proti njemu sodno postopali, vendar v njegovi odsotnosti. Delo pri «visokih statvah* je poskusnega značaja CISL sporoča, da so bila včeraj na sedežu Zveze industrijcev pogajanja o zahtevi sindikalnih organizacij, da-se prouči enostranska odločitev ravnateljstva tekstilne tovarne v Ronkah, ki je dodelilo v upravljanje po 12 «visokih» statev na osebo. Sindikalisti zatrjujejo, da delavke ne morejo vzdržati tako naglega ritma in predlagajo naj ima vsaka delavka samo po osem takšnih statev. Predstavniki ravnateljstva so predlagali, naj bi šlo za poizkus, ki bi se zaključil 31. maja letos in da bi zagotovili delavkam plačevanje povprečnega akorda od 1. apri- la dalje za stalno prisotnost dveh pomočnikov za vsako izmeno. Sindikalisti bodo vprašali tekstilne delavke, kaj sodijo o tem predlogu, ter bodo danes popoldne povedali svoj odgovor. Zanimivo planinsko predavanje v Gorici Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse člane in prijatelje na zanimivo predavanje, ki ga bo imel v soboto 18. t.m. ob 20.30 znani predavatelj prof. Kambič iz Ljubljane v prostorih kluba «Si-mon Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13. Predavanje z naslovom «Lepote alpskih rek* je opremljeno s številnimi barvnimi diapozltl-in z glasbeno spremljavo. Vsi tisti, ki Jim je še v spominu njegovo predavanje o kanionih v Ameriki in o lepotah reke Krke, bodo gotovo tudi tokrat prišli poslušat Kambiča in pogledat njegove lepe posnetke. Predavanje Danila Dolcija o vprašanjih Sicilije Danes ob 18. uri bo v mali dvorani društva Ginnastica Goriziana predaval o preprekah za gospodarski razvoj Sicilije sociolog Danilo Dolci. Predavanje prireja Krožek za svobodo kulture. Avto vlomilcev v Tržiču so našli v Rimu Iz Rima je prišla vest, da so tam našli avto Fiat 23005 z evidenčno tablico iz Benetk, ki je prejšnji teden služil vlomilcem, kateri so oropali trgovino s krznom Constanti-no Grillo v Tržiču. Isti avto je bil ukraden v Trstu dne 9. aprila zvečer. Kot znano so tatovi odnesli iz trgovine v Tržiču za 8 do 9 milijonov lir blaga, ki so ga sredi noči naglo naložili na avto ter se odpeljali, čeprav sta dva policaja streljala za njimi. Zdi se, da so bili vlomilci trije. Ni znano, če so z avtom prijeli tudi katerega od te trojice. Turistični prospekt Gorice Pokrajinska ustanova za turizem in goriška občina sta izdali turistični prospekt za Gorico. Na zunanji strani so slike najznačilnejših krajev Gorice in bližnje okolice, na notranji strani pa tloris mesta Gorice in lokacija našega mesta v deželi. Na prvi strani prospekta je Neptunov vodnjak na Travniku, na zadnji pa oslovska kostnica. Iz besedila, ki spremlja slikovni del, izvemo za zgodovinski razvoj mesta ter nekatere njegove zanimivosti kot so stolnica, zgrajena v 14. stoletju, Grad z zanimivim pohištvom iz 16. stoletja, cerkvica sv. Duha na Gradu iz 13. stoletja itd. Navedena so bojišča iz prve svetovne vojne ter spomeniki padlim. Na koncu je kratek opis značilnih jedi ter vin naših krajev. Slike so tiskane v barvah, besedilo pa objavljeno samo v štirih jezikih: italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini-slovenščine ni med njimi. Predsednik pokrajine odpotoval v Rim Včeraj popoldne je imel pokrajinski upravni odbor svojo običajno tedensko sejo, na kateri so odborniki proučili razne ukrepe u-pravnega značaja. V večernih urah pa je predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli odpotoval v Rim, kjer namerava posredovati pri pristojnih ministrstvih in drugih uradih za izdajo nekaterih u-krepov v korist Gorice in drugih občin na Goriškem. POLFINALNA TEKMA Zfl POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Danes v Dortmundu Borussia-Inter Predvidevanja v korist domačinov DORTMUND, 14. — Jutri bo moral milanski Inter prestati v pol. finalu turnirja za pokal evropskih prvakov težak izpit. Njegov tekmec Borussia je enajstorica, ki se je do danes in še posebno v tem turnirju izkazala in spravila na kolena tudi nasprotnike vrste Dukle iz Prage s 4:0 in 5:0. Trener nemškega moštva Hermann Eppenhoff je prepričan, da bodo njegovi igral- ci tudi v jutrišnji, zelo važni tekmi, dobesedno «eksplodirali». žal se ne bo mogel poslužiti nekaterih stebrov moštva, ki bodo morali zaradi poškodb ostati ob strani. Vseeno je mnenja, da bo njegovim igralcem uspelo spraviti na kolena izkušene italijanske profesionalce. Napadalec Konietzka pa je izjavil, da se ne boji Interja in da ima nemška enajstorica lepo priložnost za zmago. Naravno je, da bo v povratnem dvoboju obratno. Herrera, ki si je ogledal zadnje prvenstvene tekme Borussie, je mnenja, da nemško moštvo ni tako močno kot ga opisujejo. Seveda ni pozabil, da je trener Borussie pustil številne igralce prvega moštva ob robu igrišča prav v pričakovanju jutrišpje tekme. Trener italijanske enajstorice trenutno , nima nobenih skrbi, ker ima na razpolago vse najboljše igralce. Ima Jairja kot Mazzojo in kar je glavno 'tudi Szymaniaka, katerega lahko uporabi tako v napadu kot v o-brambi. Znano je, da Szymaniak rade volje pomaga branilcem pri njihovem delu, a ko nanese priložnost se bliskovito spusti v napad, s čimer vnese v nasprotne vrste pravcato zmedo. Za tekmo vlada izredno zanimanje, saj so vsi razpoložljivi prostori že davno oddani. V Dortmund je prispelo že ogromno število domačih in tujih novinarjev, kar dokazuje, da tudi v ostalih državah ob- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 MlIlllllMIlllllllIlHIIIIIMUiiMllllltllllll ZA ŽENSKO SVETOVNO PKVENSTV0 V KOŠARKI ------------------------------------------------------------p--- Prve reprezentance že prispele v Limo Tudi Jugosiovuuke med udeleženkumi LIMA, 14. •— Danes so prispele v Limo prve ženske reprezentance, ki bodo nastopile na IV. svetovnem košarkarskem prvenstvu. Med prvimi so prispele košarkarice Južne Koreje, ki spadajo med najboljše na svetu. Korejke bodo prvič nastopile na turnirju za svetovni naslov. Da spada reprezentanca Južne Koreje med favorite za bolj ša mesta dokazuje dejstvo, da ni od 1958. leta izgubila nobene tekme. V številnih prilikah 50 korejske košarkarice premagale tudi kitajske in japonske nasprotnice. V Limo so prispele tudi reprezentance Francije, Češkoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije. Posebno Francozinj se je treba bati in izvedenci predvidevajo, da bo edinim predstavnicam zahodne Evrope na letošnjem svetovnem prvenstvu, prav gotovo pripadlo, kot že na prejšnjem v Čilu, tretje mesto. Tudi Čehinje se bodo potegovale za bronasto kolajno, medtem ko se bosta morali reprezentanci Jugoslavije in Bolgarije verjetno zadovoljiti s slabšo uvrstitvijo. Vsi predvidevajo, da bo borba za naslov potekala med ženskima peterkama Sovjetske zveze in ZDA. staja zanimanje za jutrišnji dvoboj. Glede postav še ni nič znanega. Inter bi moral nastopiti kakor sledi: Sarti, Burgnich, Facchetti, Ta-gnin, Guarneri, Picchi, Jair, Suarez, Milam, Mazzola in Corso. Verjetna postava Borussie pa je naslednja: Tilkowski, Sturm, Redder, Kur-rat, Geissler, Bracht, Wosab, Schmidt, Brungs, Konietzka, Em-merich. PRVENSTVO A LIGE Bologna 2 Spal 1 BOLOGNA, 14. — V današnji zaostali tekmi 8. povratnega kola prvenstva A liige med Bologno in Spalom, je zmaga pripadla boljšim domačinom z 2:1 (0:0). U- speh je bil bolj jasen kot je razviden iz rezultata. Čeprav sta padla samo dva gola, so domačini prevladovali ves čas igre. Bolonj-čani so si večkrat zapravili ugodne priložnosti, večkrat pa so se gostje s srečo rešili pred nevarnimi napadi Nielsena in Haller-ja. Brvi gol je dosegel v 26* prvega polčasa Nieilsen, drugega pa V 28’ drugega dela igre Perani, v 43’ pa je Muccini dosegel častmi gol za Spal. Kotov je bilo 10:6 v korist Bologne. Gledalcev; 25.000. S to zmago je Bologna povečala število točlk na 41 in je v lestvici 1 točko za Milanom in 2 za Interjem. ilHnHiiHHltliHiimmiHimiHiHHmHiiiiniimnHniHiiimmimiiiiHiHHiiiHiiHiHiHiiinlllHiuilulIlIlillll« V NEDELJO V KANALU S 3:1 poražena odbojkarska šestorka goričkega Doma Prejšnji teden je športno društvo Kanal povabilo odbojkarje športnega združenja Dom iz Gorice na prijateljsko srečanje. Domovci so z velikim veseljem sprejeli vabilo, kateremu so se v nedeljo tudi odzvali. Goričani so se zavedali, da imajo onkraj mreže zelo močne igralce Vseeno so sklenili jim nuditi čim več odpora. Kljub temu pa so se vrnili domov s porazom. Ne glede na to, je bila igra zelo napeta, kar je. razvidno iz končnega izida. Goričani so dali vse iz sebe, žal pa jim je pri tolčenih žogah primanjkovalo odločnosti, kar je negativno vplivalo na potek igre. V prvem se tu so igralci goriškega Doma začeli z ostrim napadom, ki jim je pri-pomočel, da so prišli za nekaj točk v vodstvo. Tekmeci iz Kanala so ostro odgovorili, dokler se jim ni posrečilo stanje izenačiti. Od tedaj pa do konca seta sta se šestorki neprestano zasledovali, dokler ni Kanalu uspelo zaključiti niza v svojo korist. V drugem setu se je Dom z večjo vnemo lotil Igre: Tolkači so tokrat prisebno izrabili položaj in obstreljevali nasprotnike, ki so morali že po sedmih točkah kloniti. Za Kanalčane je bila to hladna pr- NOGOMET CASERTA, 14. — Danes so prispeli v C ase rte skoraj vsi nogometaši iz katerih bodo sestavili za nedeljsko tekmo proti Franciji drugo-ligaško reprezentanco Italije. Jutri bodo imeli igralci trening tekmo s Casertano. Z nedeljskega boksarskega matcha, ko je Mazzinghi v tretji rundi premagal s tehničnim k. o. Moralesa ha, na katero so v naslednjih dveh setih odgovorili z odlično igro in so neprestano napadali Domovce, ki so se sicer trdovratno branili in obenem so, kadar je nanesla prilika, prešli z močnimi udarci Cotiča v napad. Kljub tej obrambi niso KanalCani popustili vse, dokler si niso osvojili zmage. Za domovce poraz v tekmi s Ka-nalčani ni nečasten. Služil jim bo predvsem kot spodbuda za izpopolnitev sistema. Brez dvoma bodo Goričani nastopili še z večjo odločnostjo, ko jim bodo nedeljski gostitelji vrnili obisk. Izid prijateljske tekme v odbojki je bil naslednji: KANAL . ŠZ DOM 3:1 (14:16, 7:15, 15:13). F. L. ZA ITALIJANSKI POKAL MILAN, 14. — Jutri bosta dve tekmi III. kola turnirja za italijanski nogometni pokal 1963-64. V Cagliariju bo ob 15. uri srečanje domačinov s Fiorentino. Ser dit bo Angonese, stranska sodnika pa bosta Brambilla in Muzio. Ob 15.30 pa se bo v Foggi začela tekma med Foggio in Romo Polita-ho bo glavni, Bodo in Montevec-chi pa stran,.skal sodnika. POKAL RAPPAN Slovnaft 1 Modena 0 MODENA, 14. — Slovnaft iz Bratislave si je zagotovil zmago tudi v povratni četrtfinalni tekmi za pokal Rappan. Danes so Cehi premagali z golom Schererja v 32’ drugega polčasa Modeno z 1:0 (0:0). Kotov je bilo 3:2 v korist Modene. Pred 5.000 gledalci je sodil Francoz Schwinte. TENIS * v CATANIA, 14. — Nocoj se je zaključil mednarodni teniški turnir v Catanii. V zadinji tekmi je avstralski par Hevvitt-Stolle premagal v doublu dvojico, ki sta jo sestavljala Avstralec Mulligan ln brazilski igralec Mandarino s 6:2, 9:7. Se prej pa sta se v sirnglu spoprijela za prvo mesto Avstralca Stolic im Hewitt. Zmaga je pripadla prvemu, ki je Hewitta premagal s 6:3, 7:5, 2:6, 8:6. JOŽA H OR V A T: f kdo mi ga bo držal? Pop? O, to bi bila lepa slika: Kapara kolje prašiča, pop pa kleči na prašiču, v eni drži svetilko, z Irugo pa prašiča za nogo! Pa vendar pop res ni tako neumen, da bi mi pomagal. In lakaj bi klal prašiča? Nisem mesar! Strel v glavo in gospod mu daj večni mir...! Pri vseh hudičih, če ustrelim prašiča, to ie bo prav slavno dejanje. Slišite, Kapara je ustrelil prašiča! Nocoj sem v Zagorju zajel mornarje, a o tem vsi molčijo, popoldne sem uničil tank, še za mar ni nikomur, če pa se izve, fa,sem ustrelil popovega prašiča, bo halo! — Kapara, porečejo, se hvali, da ima najboljšo puško v brigadi, a kaj strelja I njo? Prašiče!? Se v intendanco me bodo premestili, češ pojil v komoro, tam ti je mesto. Pleniš fižol in klobase, streljaš prašiče... Lepo! Na dvorišču ju j« naskočila noč. Pripravljala se je nevihta in veter je že preskakoval ograje in grabil sadno drevje za trat. Ob prvem koraku bi bil vihar kmalu ugasil svetilko, a jo je duhoven spretno obvaroval in rešil plamenček. Na srečo je bil svinjak v zavetju takoj za hišo. Duhoven vzdigne zaso-yo, odpre vrata in štirje prašiči radovedno pomolijo rilce, najbrž mislijo, da bodo še enkrat dobili večerjo. Zaupno krulijo in škrtajo z zobmi. Utegnili so imeti po osemdeset kil, ne več. — Dobri so! — ugotovi Kapara, snema puško in spusti naboj v ležaj. Vseeno mu je bilo, katerega prašiča bo ustrelil, zato velikodušno predlaga: — Bdberiite sami...! — Jaz naj izberem? — žalostno vpraša duhoven. — Ce nočete, bom ižbraa jaz. No, ubil bom tistega prvega. — Katerega? — se vznemiri duhoven. — Glejte, tega tu... na desni — se odloči Kapara in prisloni puško k ramenu, a duhoven zgrabi za cev in jo pritisne k tlom. — Ne tega! Ne, za živo glavo, ne! Pikica moja... draga moja Pikica, skoraj bi bila ob glavo... kmalu bi te bil ta četnik... Očitno je bilo, da se mu je zareklo, da se je zmedel, da ni pazil, da ni mislil, kaj govori. Tudi po tem se je videlo, ker se je takoj ugriznil v ustnico, požrl nadaljnje besede in obmolknil. Toda žalitev je priletela, bila je izrečena, umika ni. Molčal je. — Prekličite besedo in razložite svinjam, da nisem četnik. Duhoven je še zmeraj molčal in je čohal za ušesi svojo Pikico, ki je tiho krulila, kakor da je vajena takega božanja. — Ne slišite, kaj pravim?! — se razjezi Kapara. Razložite tej svoji Pikici, da nisem noben četnik pač pa partizan, vojak narodnoosvobodilne vojska. Ce tega ne storite, bom postrelil vse, kar Je živega na dvorišču! — Vzdignil Je puško in se pripravljal, da to grožnjo izvrši, pa ga duhoven zopet zadrži in ves obupan vzdihne proti nebu: — Sveti Jezus, majka božja bistrička, aii ga slišiš! Pikica draga, mala moja Pikica, moram polizati besedo, moram... To ni četnik, ne... to je partizan, da to je partizan... a jaz tebe vendar ne pustim ustreliti, ne boj se, draga moja Pikica, kar lezi in počivaj...! Kapara se zopet razjezi: — Kako dolgo bom še poslušal te vaše pridige prašičem? Mudi se mi. Ustrelil bom tistega črnega na levi...! — Kaj?!? — se zgrozi duhoven — samca mi boš ustrelil, edinega samca? — Prav, naj samec živi! — še enkrat popusti Kapara. — Ustrelil bom tisto šekasto, tam na levi... — šekico mi boš ustrelil? šekioo?! Potem pa raje ustreli mene! To je plemenica, edina po materi, in njo bi mi ustrelil? Pa si človek, si partizan? Ti da si vojak narodne vojske, pa bi mi ustrelil edino žival za pleme? A taki gospodarji boste, ko pridete do oblasti! To je vaša politika! Uničiti kar je najboljšega, za kilogram mesa zaklati vola?! — Dovolj...! Dovolj...! Kaj tako tarnate, kakor da sem vam zažgal cerkev. Zakaj niste takoj rekli, naj ustrelim četrtega pa mir besedi. Umaknite se...! — Ne! — krikne duhoven in stopi pred Kaparo, da bi s svojim telesom zavaroval žrtev. — Ne! Ne pustim! Rekel si, da ne boš ustrelil najdebelejšega. Obljubil si! Le priznaj! Vsega mu je bilo že dovolj: — Res sem tepec! 2e več kot pol ure se tu pogajam s temle grdim skopuhom, ki joče in stoče, kakor da sem mu ustrelil ministranta in me zadržuje, ko se oni notri v kuhinji gostijo in smejejo na moj račun. Vse mi bodo požrli, vse! Uf...! Kapara razkačen odstopi korak od svinjaka, pritisne puško k obrazu in vikne: — Umakni se! — Ne, vojak, ne...! — Obupno je tarnal, a ko je videl, kako se Je Kapara razjezil, se je vendar umaknil. — Vzdigni luč, da bolje vidim! Napravil je to in v solzah zaprosil: — Povej mi vsaj, katero boš... Katero? Strel poči. Pikica zacvili, se zvrne, zavali se na stran in umiri. Morda zaradi strela ali zaradi razburjenja, od strahu, od česa neki, pade duhovnu luč iz rok, se razbije in ugasne. Po nebu grmenje in prve kaplje padejo. Pobliska se in v tem hipnem preblisku Kapara vidi, kako si Je duhoven z rokami zakril obraz in joče. Kaj moreš, človek, skomigne Kapara z rameni, vojna je vojna...! Izvrže patrono in puško obesi na ramo, potem pa gre v kuhinjo, kamor ga je vabil nepremagljiv vonj... Kaj se je zgodilo po vsem tem, kdo bi pričakoval takšne večerjo! Najprej je prva desetnija p. jedla klobase, pečene * čebulo tiste božje! — jih lepo zalivala z vinom, potem P» je po odločbi štaba bataljona prišla druga desetnija, tako da se je ves vod Valeka Goloba znašel pod gostoljubno streho prečastitega župnika. Martin in Brico sta sesekljala stegno in nekaj malega rebrc rajnke Pikice, potem pa je Kapara s soljo, mastjo, z nekaj malega moke, čebule, krompirja,.popra, paprike, lavorovih listov in kdo ve s čim še pripravil paprikaš in ko bi bilo malo pravice, bi ga kazalo zaradi njegovih lastnosti, okusa, bogastva duha, zunanje lepote vpisati v anale borbene poti 32. divizije. 2e davno pred vojno se je Kapara dodobra izuril v kuharskih poslih. Leta in leta je živel v gozdu in se potikal vsepovsod po tej naši lepi domovini pa se je privadil in naučil mnogočemu, kar mu je zdaj, v teh volčjih razmerah partizanske vojne, zelo prav prišlo. Pripravil je torej svinjski paprikaš, nasitil borce in iskreno obžaloval, da še Amerikanca ni med njimi, da bi tudi njega povabil in nasitil. Padalec...! Bo Kapara res dobil odlikovanje ameriškega kongresa? Ta paprikaš bi res zaslužil odlikovanje! Okoli Kapare so borci požrešno jedli, škrtali z zobmi, cmokali, mlaskali, mleli kosti in hrustance; spotoma so se krepili z vinom, popili so že deset litrov rizlinga in še ga pijejo, tako jim gre v slast. Naposled so si napolnili mehove, se najedli in napili ln zdaj dremajo; oči so jim postale težke zaradi zaspanosti in jih obračajo, zraven pripravljajo ležišča, ko zunaj razsaja veter in lije dež. Kako je lepo ob takem vremenu biti pod streho, se najesti in napiti, pretegniti si trudne noge, deti pod glavo torbico, pokriti se z vojaškim plaščem in zaspati z blaženim občutkom, da bo brigada to pasjo noč prebila v vasi. Vso noč bodo siti in zadovoljni v miru ležali in se krepili s spanjem. Kakšen užitek, kakšna sreča! (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI (Lil. TELEFON 934HW ln 94-638 - PoStni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 811vlo PeUloo I II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna H00 lir - Vnaprej: četrV letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat U-637« — Za SFRJ: ADIT DZS Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pr! Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, rinančno • upravni 250, osmrtnice 150 Ur — MaU oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaška ln gorlške pokrajina naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri sSocietk Pubbllcitk Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst