VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2021 ............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2021 .............................................................................................................. 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v marcu 2021 ............................................................................. 34 Meteorološka postaja Spodnji Dolič ...................................................................................................... 40 AGROMETEOROLOGIJA 47 Agrometeorološke razmere v marcu 2021 ............................................................................................ 47 HIDROLOGIJA 52 Pretoki rek v marcu 2021....................................................................................................................... 52 Temperature rek in jezer v marcu 2021 ................................................................................................ 58 Dinamika in temperatura morja v marcu 2021 ...................................................................................... 61 Količine podzemne vode v marcu 2021 ................................................................................................ 67 ONESNAŽENOST ZRAKA 73 Onesnaženost zraka v marcu 2021 ....................................................................................................... 73 POTRESI 84 Potresi v Sloveniji v marcu 2021 ........................................................................................................... 84 Svetovni potresi v marcu 2021 .............................................................................................................. 86 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 87 FOTOGRAFIJA MESECA 93 Fotografija z naslovne strani: Toplo in sončno popoldne na obrobju Ljubljane; Koseze, 3. marec 2021 (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: Sunny and warm afternoon at the outskirts of Ljubljana; Koseze, 3 March 2021 (Photo: Tanja Cegnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2021 Climate in March 2021 Tanja Cegnar marec je prvi mesec meteorološke pomladi. Dolžina dneva se marca najhitreje daljša, moč sončnih žarkov pa hitro narašča. Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob mirnem in jasnem vremenu lahko velika. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 19812010. M Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2021 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, March 2021 Marec 2021 je bil v državnem povprečju 0,2 °C toplejši kot normalno, padlo je le 37 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo kar 151 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Agencija Republike Slovenije za okolje Čeprav je bil marca razpon med najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo velik, je bila povprečna mesečna temperatura zraka povsod blizu normale, velika večina odklonov je bila v intervalu ±0,5 °C. Marca se je najnižja izmerjena temperatura povsod spustila pod ledišče. Najbolj je mesec zaznamovalo nekajdnevno obdobje z mrzlimi jutri na prehodu iz druge v tretjo tretjino meseca, v katerem je bila večinoma najhladnejša noč z 20. na 21. marec, ko se je po nižinah marsikje ohladilo pod −6 °C, na Kredarici pa na skoraj −20 °C. Padavine so bile skromne, največ jih je bilo na Sinjem Vrhu in Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je padlo 74 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo manj kot 40 mm padavin. Na severovzhodu države je na nekaj merilnih mestih padlo manj kot 10 mm. Povsod so padavine znatno zaostajale za normalo. Štiri petine normale so padavine dosegle na Sinjem Vrhu, v Črni vasi in Gorenjcih pri Adlešičih. Na večini ozemlja padavine niso dosegle niti polovice normale. Zlasti v delu Notranjske, na severozahodu in zahodu ter v Pomurju je padlo le od 10 do 30 % normalnih padavin. Na državni ravni je bil marec tretji najbolj sončen vsaj od leta 1960. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za petino več kot normalno. Najmanjši presežek je bil v visokogorju. Za tretjino več sončnega vremena kot normalno je bilo v Ratečah in Murski Soboti. Največji presežek je bil v osrednjem delu države, kjer je bilo od 60 do 70 % več sončnega vremena kot normalno. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je debelina snežne odeje dosegla 380 cm. Mesec se je začel z nadpovprečno toplim vremenom (slika 1), sledilo je nekaj hladnih dni. V začetku druge tretjine meseca je bilo nadpovprečno toplo, nato pa se je začelo hladno obdobje, ki je ponekod vztrajalo tudi še v prvi polovici zadnje tretjine meseca. Mesec se je iztekel z nadpovprečno toplim vremenom. 17 14 Ljubljana Temperatura ( C) 11 8 5 2 -1 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 6,7 °C, kar je 0,2 °C nad normalo. Jutra so bila hladnejša kot normalno, popoldnevi pa toplejši. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil marec 2017 s povprečno temperaturo 10,2 °C, sledi marec 2012 z 10,1 °C, nato marec leta 2014 z 10,0 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0,5 °C, kar je 1,3 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 13,4 °C, kar je 2,0 °C nad normalo. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 2012 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,8 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo 4 Agencija Republike Slovenije za okolje zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 1 Kredarica Temperatura ( C) -2 -5 -8 -11 -14 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v marcu Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in March V visokogorju je bila povprečna temperatura v marcu 2021 le nekoliko pod normalo. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura zraka −6,8 °C, kar je 0,5 °C pod povprečjem obdobja 1981–2010. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z −2,6 °C, sledil mu je marec 2012 z −2,7 °C, marca 1977 je bilo povprečje −2,8 °C, sledi marec 2017 z −3,0 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 3 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. 30 25 Ljubljana Hladen Leden Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število hladnih in ledenih dni v marcu Figure 4. Number of days with minimum daily temperature and maximum daily temperature below 0 C in March Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici in v Ratečah, kjer je ta pogoj izpolnjevalo 30 dni. V Slovenj Gradcu je bilo 26 takih dni, v Kočevju 24, v Postojni in Celju 22, v Lescah 20, v Novem mestu in Črnomlju 19. Drugod je bilo takih dni manj. Na Letališču Portorož jih je bilo 8, v Biljah 15. V Ljubljani je bilo 16 hladnih dni. Od sredine minulega stoletja je bil v prestolnici le en hladen dan marca 2014. V marcih 1991, 1999, 2001, 2016, 2017 in 2019 so zabeležili po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, bilo jih je 26 (slika 4). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Odklon povprečne temperature zraka v marcu na državni ravni od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 5. March temperature anomaly at national level from the corresponding mean of the period 1981– 2010. Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani marca ni bilo takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvanajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. Slika 6. Zgodnja pomlad v dolini reke Kolpe pri Mirtovičih; 31. marec 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Early spring in the Kolpa valley; 31 March 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Marca se je najnižja izmerjena temperatura povsod spustila pod ledišče. V visokogorju in Ratečah je bilo najbolj mrzlo jutro 21. marca. V Ratečah se je ohladilo na −10,6 °C, na Kredarici pa na −19,7 °C. Na tej visokogorski postaji je bilo že večkrat bolj mraz, npr. marca 2020 je bilo −20,2 °C, bolj mraz je bilo tudi leta 2010 (−21,6 °C), najnižja temperatura v marcu pa je bila izmerjena leta 1971 (−28,1 °C). Na večini merilnih mest je bilo najbolj mraz 7. marca. V Ljubljani se je ohladilo na −4,5 °C, v Kočevju na −10,0 °C. Bolj kot najnižja temperatura v marcu 2021 je mesec zaznamovalo nekajdnevno obdobje z mrzlimi jutri na prehodu iz druge v tretjo tretjino meseca. Razen v najtoplejših legah Primorske se je med 18. in 22. marcem vsaj enkrat ohladilo pod ledišče, marsikje je bilo več dni zapored pod −3 °C. V notranjosti in gorah je bilo večinoma najhladneje 21. marca zjutraj, zlasti na Primorskem pa tudi v drugih dneh obravnavanega obdobja. Omenjeni jutranji mraz za drugo polovico marca ni izjemen, je pa nenavadno zaporedno število tako hladnih juter. V večjem delu notranjosti se je v noči iz 20. na 21. marec po nižinah večinoma ohladilo pod −6 °C. V Biljah v drugi in tretji tretjini marca skoraj vsako leto temperatura zraka dva metra nad tlemi vsaj enkrat pade pod ledišče, a redko pod −3 °C. Tokrat se je od 19. do 22. marca ohladilo na −3,6 °C do −4,2 °C. Nazadnje je bilo podobno hladno več dni zapored v letih 2010 in 1998. Leta 1998 je prav tako kot tokrat zelo toplemu obdobju ob koncu meteorološke zime sledila močna 6 Agencija Republike Slovenije za okolje ohladitev sredi marca in povzročila pozebo na Primorskem. Na Letališču Portorož je bilo najhladnejše jutro 19. marca (−2,6 °C), kar je najnižja izmerjena temperatura zraka sredi ali konec marca po letu 2013, vendar več od rekordnih −7,0 °C 12. marca 1987. Več o tej epizodi hladnega vremena si lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /hladno-vreme_18–22mar2021.pdf 2 Temperatura ( C) -2 -6 -10 -14 -18 Murska Sobota -22 -26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 Temperatura ( C) -2 -6 -10 -14 Ljubljana -18 -22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -10 Kredarica Temperatura ( C) -14 -18 -22 -26 -30 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 7. Najnižja izmerjena temperatura v marcu Figure 7. Absolute minimum air temperature in March Slika 8. Eden od znanilcev pomladi, prvi cvetovi rumenega drena (Cornus mas) v stenah Unške koliševke; 4. marec 2021. (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. One of the harbingers of spring, the first flowers of yellow dogwood (Cornus mas), 4 March 2021 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Najvišje se je temperatura povzpela predzadnji in zadnji dan marca. Povsod v nižini se je temperatura dvignila nad 20 °C, le na nekaj mestih pa je presegla 25 °C, na primer v Biljah (25,4 °C) in Ljubljani (25,1 °C). Na Kredarici se je ogrelo na 6,1 °C, v preteklosti so marca že nekajkrat izmerili višjo temperaturo, na primer v letih 1994 (8,1 °C), 1986 in 2006 (7,9 °C), 2004 (7,8 °C), 2020 (7,6 °C). 26 Murska Sobota Temperatura ( C) 24 22 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 26 Ljubljana Temperatura ( C) 24 22 20 18 16 14 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 10 Kredarica Temperatura ( C) 8 6 4 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 9. Najvišja izmerjena temperatura v marcu Figure 9. Absolute maximum air temperature in March Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka marca 2021 od povprečja 19812010 Figure 10. Mean air temperature anomaly, March 2021 8 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Kredarica 5 25 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 10 0 -5 Ljubljana 20 15 10 -10 5 -15 0 -5 -20 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Novo mesto 20 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Let. Maribor Murska Sobota 20 Temperatura ( C) 20 Temperatura ( C) 5 25 Celje 20 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 Portorož 25 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 3 15 10 Bilje 20 15 10 5 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, marec 2021 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), March 2021 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 10 Murska Sobota 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Ljubljana Temperatura ( C) 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 12 Portorož 10 8 6 4 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Novo mesto Temperatura ( C) 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) -2 Kredarica -4 -6 -8 -10 -12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 12. Mean air temperature in March Tokrat je bil odklon povprečne temperature na državni ravni zelo majhen, kljub temu je v daljšem obdobju jasno izražen pozitiven trend. V zadnjih petnajstih letih so negativni odkloni od normale redki. Čeprav je bil marca razpon med najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo velik, je bil mesec kot celota temperaturno povsem v mejah običajne spremenljivosti. Marca 2021 je bila povprečna temperatura 10 Agencija Republike Slovenije za okolje zraka povsod blizu normale, na veliki večini ozemlja je bil odklon v intervalu ±0,5 °C. Nekoliko večji pozitiven odklon je bil v Bohinjski Češnjici, na Lisci, Topolu pri Medvodah in v Sevnem. V Biljah je bil odklon −0,6 °C. Na prikazanih potekih povprečne temperature (slika 12) v marcu je najtoplejši marec 1994, na Obali marec 2001; najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. Slika 13. Porazdelitev padavin, marec 2021 Figure 13. Precipitation, March 2021 Slika 14. Višina padavin marca 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 19812010 Figure 14. Precipitation amount in March 2021 compared with 19812010 normals Višina padavin marca 2021 je prikazana na sliki 13. Padavine so bile skromne, zato ne čudi, da je porazdelitev odstopala od normalne podnebne porazdelitve padavin. Največ padavin so namerili na Sinjem Vrhu in Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je padlo 74 mm. 70 mm so padavine presegle tudi v Črni vasi in Predgradu. Na veliki večini ozemlja je padlo manj kot 40 mm padavin. Na severovzhodu države pa so na kar nekaj postajah namerili manj kot 10 mm. Povsod so padavine znatno zaostajale za normalo. Štiri petine normale so padavine dosegle na Sinjem Vrhu, v Črni vasi in Gorenjcih pri Adlešičih. Na večini ozemlja padavine niso dosegle niti polovice normale. Zlasti v delu Notranjske, na severozahodu in zahodu države ter v Pomurju je padlo le od 10 do 30 % normalnih padavin. Marec 2021 je na državni ravni že tretji zapored s padavinami pod normalo. Spremenljivost marčevskih padavin je velika in ni izrazitega dolgoročnega trenda, čeprav v zadnjih treh desetletjih prevladujejo negativni odkloni. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Kazalnik padavin v državnem povprečju v mesecu marcu glede na povprečje obdobja 19812010 Figure 15. March precipitation anomaly at national level compared with the 19812010 normal Marec je bil v Celju in na Obali najbolj namočen leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marec 2002 in 2012, na Kredarici, v Murski Soboti, Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki jih v preglednici 2 ni, a je tam padavin običajno veliko ali malo. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2021 Table 1. Monthly meteorological data, March 2021 Postaja Krvavec Brnik Zg. Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas na Bl. Sevno Luče Lendava Ptuj NV 1742 362 876 622 485 441 739 720 501 513 190 240 RR 57 28 27 25 23 25 47 31 34 35 15 26 LEGENDA: RR RP SD SS NV SSX RP 64 31 23 21 15 15 25 29 43 35 32 40 SD — 3 2 5 5 — 7 3 3 7 2 3 SS 31 0 10 4 0 — 1 6 4 0 0 0 SSX 70 0 14 3 0 — 3 15 3 0 0 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − nadmorska višina (m) − največja debelina snežne odeje (cm) RR RP SD SS NV SSX − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − number of days with snow cover − altitude (m) − maximum snow cover thicknes (cm) Padavine so bile marca skromne, zato je bilo malo tudi dni s padavinami vsaj 1 mm. Na Kredarici jih je bilo 8, drugod po državi od 1 do 7. Marca je v Ljubljani padlo 57 mm, kar je 65 % normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm, marca 2013 189 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, ko je bilo padavin manj kot en mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Lesce Godnje Bilje Krn Breginj Portorož Mačkovci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. Maribor Solčava Luče Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Laško Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Postojna Kozina Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Tržič Podljubelj Zg. Jezersko Črnivec Povprečje 1981–2010 Marca 2021 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm marca 2021 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 16. Monthly precipitation amount in March 2021 and the 1981–2010 normals Slika 17. V nižini je bilo sušno, v hribih sneg; Struška dolina s sten Sv. Ane (964 m), 10. marec 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. It was dry in the lowland, there was snow in the mountains; Struška valley, 10 March 2021 (Photo: Iztok Sinjur) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 150 Padavine (mm) 120 Murska Sobota 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Novo Mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 400 350 Kredarica Padavine (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 18. Padavine v marcu Figure 18. Precipitation in March Na sliki 18 so prikazane padavine v marcu od leta 1951 do 2021 za merilne postaje Ljubljana, Murska Sobota, Novo mesto, Kredarica in Portorož. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 300 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Portorož 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2006 2010 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2014 2018 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v marcu Figure 19. Bright sunshine duration in hours in March Na sliki 20 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2021 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za petino več kot normalno. Najmanjši presežek nad 15 Agencija Republike Slovenije za okolje normalo (20 %) je bil na Kredarici. Za tretjino več sončnega vremena kot normalno je bilo v Ratečah in Murski Soboti. Največji presežek je bil v osrednjem delu države, kjer je bilo od 60 do 70 % več sončnega vremena kot normalno. Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja marca 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine duration in March 2021 compared with 19812010 normals Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 257 ur. Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju, na Kredarici le 172 ur. Kljub veliki medletni spremenljivosti je na državni ravni opazen naraščajoč trend trajanja sončnega vremena. Tokratni marec je bil tretji najbolj sončen vsaj od leta 1961, od takrat imamo primerljiv niz podatkov o osončenosti na državni ravni. Marec 2021 je tudi tretji zaporedni nadpovprečno sončen marec. Slika 21. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja v državnem povprečju v marcu glede na povprečje obdobja 19812010 Figure 21. March sunshine duration anomaly at national level compared with the 19812010 normal V Ljubljani je sonce sijalo 231 ur, kar je 58 % nad normalo in tretja najvišja vrednost. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi mu marec 1953 (248 ur), na tretje mesto se je uvrstil marec 2021, z 214 urami sledi marec 2017, med bolj sončne spadajo še marci v letih 1981 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 22. Debela snežna odeja s puščavskim prahom obarvanimi plastmi snega na Komni; 6. marec 2021 (foto: Miha Pavšek) Figure 22. Thick snow cover with layers coloured by desert dust on Komna, 6. March 2021 (Photo: Miha Pavšek) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. O največ jasnih dnevih so poročali na Obali, bilo jih je 13, v Črnomlju so jih našteli 12, na Gorškem in Bizeljskem 11. Na Kredarici in v Novem mestu je bilo 9 jasnih dni. Najmanj jih je bilo na severovzhodu države, in sicer 7. V Ljubljani (slika 23) je bilo 9 takih dni, kar je šest dni več od dolgoletnega povprečja, ki zanaša dobre tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo v Ljubljani marca 1953, in sicer 14 dni, marca leta 1961 pa 13. Povprečna oblačnost je bila na Obali 3,2 desetine, drugod po državi je bilo več oblakov, v povprečju so prekrivali od 3,5 do 5,1 desetin neba. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Na Obali in na Bizeljskem so bili le trije taki dnevi. Drugod po državi so bili bolj pogosti, na Kredarici, Koroškem in Letališču ER Maribor jih je bilo 7, po nižinah pa večinoma od 4 do 6. V Ljubljani so bili štirje oblačni dnevi, marca 1964 je bilo 25 oblačnih dni, le en oblačen dan pa so zabeležili v marcih 1953 in 2012. 30 Ljubljana 25 Jasno Oblačno Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 23. Število jasnih in oblačnih dni v marcu Figure 23. Number of clear and cloudy days in March 17 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 30 10 24 8 18 6 12 4 2 8 18 6 12 4 6 2 6 0 0 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 0 1 3 5 7 24 20 10 20 10 16 8 16 8 12 6 12 6 8 4 8 4 4 2 4 2 0 0 12 Novo mesto 1 3 5 7 9 Padavine (mm) Osončenost (ura) Padavine (mm) 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 24 20 10 20 10 16 8 16 8 12 6 12 6 8 4 8 4 4 2 4 2 0 0 12 Let. Maribor 0 1 3 5 7 9 Padavine (mm) Osončenost (ura) Murska Sobota 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 24 30 10 20 10 24 8 16 8 18 6 12 6 12 4 8 4 6 2 4 2 0 0 12 Portorož 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) Bilje Osončenost (ura) Padavine (mm) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 Celje Padavine (mm) 9 Osončenost (ura) 3 Osončenost (ura) 1 Osončenost (ura) 24 0 12 Ljubljana Padavine (mm) Padavine (mm) 36 Osončenost (ura) Kredarica 30 12 Osončenost (ura) 36 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2021 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2021 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2021 Table 2. Monthly meteorological data, March 2021 Postaja Temperatura Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −6,8 1,2 6,9 4,5 3,7 6,7 6,3 6,2 6,0 5,1 5,5 3,7 5,5 4,4 7,7 TOD −0,5 −0,5 −0,6 0,1 −0,1 0,2 0,1 0,2 0,2 −0,2 0,2 −0,1 0,1 0,5 −0,3 TX −3,7 9,8 14,8 11,5 12,5 13,4 13,8 13,6 13,8 13,3 12,5 12,0 12,7 11,3 14,3 TM −9,3 −5,0 0,5 −1,8 −3,5 0,5 0,2 −0,2 −0,9 −1,6 −0,5 −3,1 −0,7 −1,5 2,2 TAX 6,1 21,5 25,4 23,6 23,6 25,1 24,1 24,0 24,6 24,4 23,6 24,0 23,9 22,6 23,2 DT 31 30 31 31 31 31 31 31 31 31 31 31 30 31 31 Sonce TAM DT −19,7 21 −10,6 21 −4,8 7 −7,5 8 −10,0 7 −4,5 7 −6,5 7 −5,6 7 −7,0 7 −7,4 7 −6,7 7 −8,1 7 −7,7 7 −7,6 7 −3,4 7 SM 30 30 15 22 24 16 17 19 19 22 18 26 17 20 8 SX 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 830 583 392 482 505 402 413 416 411 456 437 505 436 476 362 OBS 173 212 238 231 — 231 — 218 — 214 216 211 191 — 257 RO 120 133 144 154 — 158 — 156 — — 151 145 131 — 146 Oblačnost PO 4,9 — 3,7 4,0 4,8 4,2 3,5 4,5 4,0 — 5,0 5,1 4,8 — 3,2 SO 7 — 4 4 6 4 3 5 6 — 7 7 6 — 3 SJ 9 — 11 8 8 9 11 9 12 — 7 7 7 — 13 Padavine in pojavi RR 57 18 23 27 45 57 36 34 47 29 19 25 8 12 32 RP 46 22 29 26 44 65 49 45 53 41 33 36 17 13 52 SD 8 1 3 3 4 5 3 3 4 4 3 5 1 4 2 SN 0 0 1 1 0 2 0 2 0 1 0 0 0 0 0 SG 12 — — 1 2 1 0 — 0 — 1 — — — 0 SS 31 31 — 4 3 3 1 5 3 2 4 8 1 — 0 Tlak SSX 380 49 — 4 5 1 0 1 4 0 1 0 0 — 0 DT 15 1 — 15 6 15 19 6 6 19 20 9 18 — — P 747,3 919,4 1014,2 956,7 — 985,3 — 994,9 1002,6 991,9 989,3 — 998,8 960,1 1020,4 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 C (TSi 12 C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TS i  12 C 19 PP 2,3 4,3 6,2 5,2 5,4 6,0 5,8 5,7 6,3 5,7 5,7 5,3 5,8 4,9 6,8 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 25. Vetrne rože, marec 2021 20 Figure 25. Wind roses, March 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature, padavin in sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010 v marcu 2021 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, March 2021 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota Temperatura zraka I. II. III. M 0,2 −1,8 0,3 −0,1 1,1 −1,7 1,6 0,2 0,2 −0,8 1,0 0,2 −0,9 −1,1 0,0 −0,3 0,9 −1,6 1,1 0,1 −0,5 −1,4 0,7 −0,1 0,3 −1,2 1,2 0,1 −0,5 −1,0 0,7 0,2 0,7 −0,8 1,6 0,5 0,2 −1,0 1,4 0,2 0,8 −2,6 0,3 −0,5 0,4 −1,9 −0,3 −0,6 −0,2 −1,5 0,6 −0,2 −0,1 −1,4 0,9 −0,1 0,0 −0,7 0,8 0,1 I. 54 61 22 43 9 30 53 68 6 80 4 19 34 26 0 Padavine II. III. 69 3 222 6 120 2 231 0 120 1 172 3 139 1 164 7 44 6 107 1 100 2 — — 135 2 133 1 74 2 M 31 65 33 52 26 44 49 53 13 45 22 29 41 36 17 I. 225 216 178 175 200 — — — — 204 152 188 199 172 166 Sončno obsevanje II. III. M 100 206 166 102 175 161 108 171 151 105 165 146 99 174 153 — — — — — — — — — — — — 92 163 150 89 162 133 95 167 148 96 184 158 91 174 145 93 138 131 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina marca je bila temperaturno blizu normale, odkloni so bili večinoma v intervalu ±1 °C. Padavine so bile skromne, v Pomurju ni bilo padavin, le tu in tam po državi so padavine presegle polovico normale. Sončnega vremena je bilo v izobilju, saj je sonce sijalo od 150 do 225 % toliko časa kot normalno. Osrednja tretjina marca je bila hladnejša od normale. Povprečna temperatura je za normalo zaostajala za 0,7 do 2 °C, le v Zgornjesavski dolini je bil zaostanek za normalo večji. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, ponekod niso dosegle normale, večinoma pa so padavine presegle normalo, v Ljubljani in na Obali je padlo več kot dvakrat toliko padavin kot normalno. Osončenost je bila blizu normale, odkloni so bili v intervalu ±10 %. Razen na Goriškem je bila zadnja tretjina marca toplejša kot normalno. Pozitivni odkloni so bili do 1,6 °C. Omembe vrednih padavin v zadnji tretjini meseca ni bilo, sončnega vremena pa je bilo v izobilju. Sonce je sijalo od 160 do 210 % toliko časa kot normalno. Nevihte so marca še zelo redke. Ker samodejne meteorološke postaje neviht ne beležijo, imamo po uvedbi avtomatizacije o tem pojavu precej manj podatkov, kot smo jih imeli v preteklosti. V Ljubljani in Novem mestu so zabeležili dva dneva z nevihto ali grmenjem. Nekaj postaj je poročalo o enem takem dnevu. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Največja višina snega (cm) 700 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) 250 200 Rateče 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) 80 Ljubljana 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 26. Največja debelina snega v marcu Figure 26. Maximum snow cover depth in March Slika 27. Ob izraziti ohladitvi je snežilo tudi po nižinah; Grosuplje 14. marec 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. When temperature significantly dropped it was snowing also in lowlands; Grosuplje, 14 March 2021 (Photo: Iztok Sinjur) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila snežna odeja s 380 cm najdebelejša 15. marca. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm), na četrto mesto se s 550 cm uvršča marec 2018, sledi pa marec 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 30 Št. dni s snežno odejo 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 35 Rateče Št. dni s snežno odejo 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 28. Number of days with snow cover in March 500 Debelina snežne odeje (cm) Kredarica 400 Slika 29. Dnevna višina snežne odeje marca 2021 na Kredarici Figure 29. Daily snow cover depth in March 2021 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Na merilnih mestih, kjer deluje le samodejna merilna postaja, podatki o snežni odeji pogosto niso primerljivi s klasičnimi opazovanji snežne odeje. Razen po nižinah Primorske so o snežni odeji poročali povsod po državi. V Ratečah je snežna odeja prekrivala tla vse dni v mesecu, prvi dan je bila debela 49 cm. Drugod po nižinah je bila snežna odeja skromna, večinoma ni presegla 5 cm, vztrajala pa je le nekaj dni, večinoma manj kot 5. Na Kredarici so zabeležili 12 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Ponekod po nižinah so meglo opazili enkrat, le v Kočevju sta bila dva dneva z opaženim pojavom megle. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav 23 Agencija Republike Slovenije za okolje gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil marca 2021 le en dan z opaženo meglo. 300 100 Vogel Krvavec Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) 250 200 150 100 50 80 60 40 20 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 Debelina snežne odeje (cm) Rateče Debelina snežne odeje (cm) 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 60 40 20 20 Podpeca 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 30. Dnevna višina snežne odeje marca 2021 Figure 30. Daily snow cover depth in March 2021 6 Št. nevihtnih dni Ljubljana 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 31. Število dni z nevihto in/ali grmenjem v marcu Figure 31. Number of days with thunderstorm in March 20 Ljubljana Št. dni z meglo 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 32. Število dni z meglo v marcu Figure 32. Number of foggy days in March 24 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 33. Ugodne razmere za delo na polju; Ljubljansko barje, 26. marec 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 33. Favourable conditions for field work; Ljubljansko barje, 26 March 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 34 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Že drugi dan meseca je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka z 998,8 mb najvišje. Sledil je kratkotrajen upad na 982,3 mb 5. marca in ponoven dvig na 995,2 mb 6. dne. Sledilo je večinoma upadanje in 14. marca je bila z 973,2 mb dosežena najnižja vednost. Proti koncu meseca je bil zračni tlak ponovno visok, 29. dne je dosegel 997,0 mb. Na sliki 34 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V zraku je bilo najmanj vlage 6., 7. in 21. marca, ko je bilo dnevno povprečje 3,8 mb. Največ vodne pare je zrak vseboval 12. dne, ko je bilo dnevno povprečje 9,8 mb. Malo nad 8 mb je bil delni tlak vodne pare tudi zadnjih pet dni marca. 10 1000 Ljubljana 995 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) Ljubljana 990 985 980 975 970 8 6 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 34. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani, marec 2021 Figure 34. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in Ljubljana, March 2021 SUMMARY At the national level, March 2021 was 0.2 C warmer than normal, 37 % of the normal precipitation fell, and the sun shone 51 % more time than on average in the period 1981–2010. Although the range between the lowest and highest measured temperatures was large, the average monthly air temperature was close to normal everywhere, with the vast majority of anomalies ranging in the interval ± 0.5 C. The minimum daily temperature dropped below 0 C everywhere. The month was marked by a period of a few days with cold mornings at the transition from the second to the last third of the month. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Precipitation was modest, the most abundant was in Sinji Vrh and Črni Vrh above Idrija, where 74 mm fell. Less than 40 mm of rain fell in the vast majority of the country. In the northeast of the country, less than 10 mm fell at quite a few stations. Everywhere precipitation was less than normal. Four-fifths of the normal precipitation was registered on few stations. In most of the territory, precipitation was less than half of the normal. In particular, in the part of Notranjska, northwest and west of Slovenia, and in Pomurje, only 10 to 30 % of the normal precipitation fell. At the national level, March was the third sunniest at least since 1961. Sunny weather was everywhere at least one fifth above the normal. On the high mountains, they exceeded the normal by 20 %. The normal was exceeded by a third of normal in Rateče and Murska Sobota. The largest surplus was in the central part of the country, where they registered 60 to 70 % more sunny weather than normal. On Kredarica the maximum snow cover reached 380 cm. Slika 35. Debela snežna odeja, mrazišče Mrzla Komna (1592 m); 7. marec 2021 (foto: Miha Pavšek) Figure 35. Deep snow cover, Mrzla Komna (1592 m); 7 March 2021 (Photo: Miha Pavšek) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2021 Weather development in March 2021 Janez Markošek 1.–3. marec Pretežno jasno, sprva šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal razmeroma topel zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki je drugi dan popoldne ponehala. Drugod po Sloveniji je prvi dan pihal veter vzhodnih smeri. Postopno je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile zadnji dan od 13 do 18 °C. 4. marec Delno jasno s koprenasto oblačnostjo, ponekod na zahodu proti večeru pooblačitve, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo oslabelo, veter v višinah se je obračal na zahodno smer. Delno jasno je bilo z občasno povečano koprenasto oblačnostjo. Proti večeru se je v hribovitem svetu zahodne Slovenije oblačnost povečala. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18 °C. 5. marec Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, severovzhodnik, zvečer burja Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je od vzhoda segala do vzhodnih Alp. Nad zahodno in srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od severovzhoda začel pritekati hladnejši zrak (slike 1–3). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Zjutraj so bile krajevne padavine ponekod v severni in vzhodni Sloveniji, dopoldne je bilo suho, popoldne pa se je pas padavin od severa pomikal prek celotne Slovenije in Slovensko Istro dosegel šele zvečer. Ob koncu padavin se je meja sneženja ponekod spustila do nižin. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem zvečer burja. Pred hladno fronto so bile najvišje dnevne temperature še od 10 do 15 °C. 6. marec Delno jasno z zmerno oblačnostjo, vzhodnik, burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen zrak. Pretežno jasno je bilo, sredi dneva in popoldne ponekod v notranjosti zmerno oblačno. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7, na Primorskem do 10 °C. 7. marec Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi pritekal malo toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Zjutraj je bila temperatura povsod, razen ponekod na Primorskem, pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 6 do 11 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 8. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višjih plasteh ozračja je pritekal nekoliko hladnejši zrak, ozračje je postalo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj so bile krajevne plohe v severni Sloveniji, popoldne in zvečer pa v severni in vzhodni Sloveniji. Ponekod je pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature od 8 do 12 °C. 9. marec Sprva pretežno oblačno, nato delno jasno, šibka burja Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen zrak. Sprva je bilo pretežno oblačno, čez dan pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10, na Primorskem do 14 °C. 10. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne v notranjosti krajevne plohe V območju visokega zračnega tlaka se je prek Slovenije pomikala višinska dolina s hladnim zrakom. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so nastale kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11, na Primorskem do 14 °C. 11. marec Zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo in bližnjim Atlantikom se je poglobilo ciklonsko območje, ki se je širilo nad srednjo Evropo. Topla fronta se je pomikala prek Slovenije, hladna fronta se je prek zahodne Evrope bližala Alpam (slike 4–6). Veter v višinah se je obračal na zahodno smer. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zapihal je jugozahodni veter, ki se je proti večeru okrepil. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14 °C. 12. marec Oblačno s padavinami, pogostejše popoldne, zvečer in v delu noči, jugozahodnik, jugo Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Vremenska fronta se je popoldne in zvečer pomikala prek Slovenije. V višinah je z močnimi zahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme z občasnimi padavinami. Do večera je bilo na severozahodu suho vreme. Zvečer in v prvem delu noči so se padavine okrepile in zajele vso Slovenijo ter v drugem delu noči ponehale. Meja sneženja je bila čez dan med 1100 in 1500 m, zvečer in ponoči se je nekoliko spustila. Ves dan je pihal jugozahodni veter, ob morju jugo, ponoči pa je za krajši čas zapihal severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14 °C. 13. marec Sprva pretežno jasno in ponekod megleno, popoldne naraščajoča oblačnost, jugozahodnik Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje, naslednja hladna fronta se je od severozahoda bližala Alpam. V višinah je pihal močan zahodni veter. Sprva je bilo pretežno jasno, zjutraj in del dopoldneva je bila po nekaterih nižinah v notranjosti Slovenije megla ali nizka oblačnost. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Popoldne se je oblačnost povečala, delno jasno je ostalo v severni in severovzhodni Sloveniji ter ob morju. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 16 °C. 14. marec Oblačno s padavinami, meja sneženja do nižin, šibka do zmerna burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom in se z vremensko fronto pomikalo proti vzhodu. V višinah je pihal jugozahodni veter, v spodnjih plasteh ozračja pa je od severovzhoda pritekal hladnejši zrak (slike 7–9). Oblačno je bilo s padavinami, nastale so tudi posamezne nevihte. Hladilo se je, meja sneženja se je spustila do nižin. Največ snega, okoli 25 cm, je zapadlo ponekod na Notranjskem in Kočevskem. Padavine so do večera ponehale. Prehodno je zapihal severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Popoldanske temperature so bile le od 0 do 6 °C. 15. marec Sprva pretežno jasno in ponekod megleno, nato spremenljivo oblačno Ciklonsko območje se je pomaknilo nad vzhodni Balkan, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal prehodno bolj suh zrak. Zjutraj je bilo pretežno jasno z meglo ali nizko oblačnostjo po nekaterih nižinah. Sredi dneva in popoldne je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12 °C. 16.–19. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe, vetrovno in razmeroma hladno Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo pa ciklonsko območje. V višinah je prevladoval veter severnih smeri, nad nami se je zadrževal razmeroma hladen zrak (slike 10–12). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, predvsem sredi dneva in popoldne so nastale kratkotrajne krajevne plohe. Pihal je severni do vzhodni veter. Razmeroma hladno je bilo, 18. in 19. marca so bile najvišje dnevne temperature le od 4 do 8, na Primorskem do 12 °C. 20. marec Na Primorskem delno jasno, burja, drugod spremenljivo do pretežno oblačno s snežnimi plohami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah se je nad vzhodnimi Alpami in Panonsko nižino zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne snežne plohe. Pihal je severovzhodni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Goriškem in ob morju do 10 °C. 21.–22. marec Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, krajevne plohe, vetrovno, hladno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Pojavljale so se kratkotrajne krajevne plohe. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 2 do 8, na Primorskem do 11 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 23. marec Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, severni do severovzhodni veter Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen zrak (slike 13–15). Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Pihal je severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12, na Primorskem do 14 °C. 24.–26. marec Pretežno jasno, le občasno ponekod zmerno oblačno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal postopno toplejši in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, prvi dan je ponekod še pihal severni do severovzhodni veter, zadnji dan pa je zapihal jugozahodnik. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 16 do 20 °C. 27.–28. marec Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno manjše krajevne padavine Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severno pa ciklonsko območje. Nad osrednjo Evropo so pihali močni zahodni vetrovi, atlantski frontalni valovi so se hitro pomikali od zahoda proti vzhodu in nekoliko vplivali tudi na vreme pri nas (slike 16–18). Prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji so bile občasno rahle krajevne padavine. Drugi dan je bilo pretežno oblačno, občasno so bile ponekod rahle padavine, količina padavin je bila majhna. Proti večeru se je pričelo jasniti. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 7 do 13, na Primorskem do 15 °C. 29.–31. marec Pretežno jasno, le občasno ponekod zmerno oblačno, postopno topleje V območju visokega zračnega tlaka se je v višinah nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Nekaj več oblačnosti je bilo prvi dan zjutraj in drugi dan dopoldne v vzhodni Sloveniji. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. 3. 2021 ob Slika 2. Satelitska slika 5. 3. 2021 ob 13. uri 13. uri Figure 2. Satellite image on 5 March 2021 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 March 2021 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 3. 2021 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 March 2021 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 11. 3. 2021 Slika 5. Satelitska slika 11. 3. 2021 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 11 March 2021 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 11 March 2021 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 11. 3. 2021 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 11 March 2021 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 14. 3. 2021 Slika 8. Satelitska slika 14. 3. 2021 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 14 March 2021 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 March 2021 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 3. 2021 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 March 2021 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 18. 3. 2021 Slika 11. Satelitska slika 18. 3. 2021 ob 13. uri ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 18 March 2021 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 March 2021 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 3. 2021 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 March 2021 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 23. 3. 2021 Slika 14. Satelitska slika 23. 3. 2021 ob 13. uri ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 23 March 2021 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 March 2021 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 3. 2021 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 March 2021 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 28. 3. 2021 Slika 17. Satelitska slika 28. 3. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 March 2021 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 28 March 2021 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 3. 2021 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 28 March 2021 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MARCU 2021 Climate in the World and Europe in March 2021 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v marcu 2021 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo zadnje tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature marca 2021 od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for March 2021 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1991–2020, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to March 2021. The darker coloured bars denote the March values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Marca 2021 je bila (slika 1) temperatura po Evropi dokaj raznolika. Mesec kot celota je bil na severozahodu Evrope, zlasti na Norveškem in Švedskem, toplejši kot normalno. V jugovzhodni in skrajni vzhodni Evropi je bilo hladneje od normale, na jugozahodu celine pa je bila temperatura blizu normale. Za več kot 3 °C se je temperatura razlikovala od povprečja 1991–2020 severno od otočja Svalbard, kjer je bila temperatura nad normalo, in na skrajnem severovzhodu evropske Rusije, kjer je bilo hladneje od normale. Opazen pozitiven odklon od normale je bil v delih Azije, Severne Amerike in Antarktike. Odklon je bil izrazit v pasu, ki se je raztezal severovzhodno od Arabskega polotoka in Irana do Mongolije, severne Kitajske, skrajnega jugovzhoda Rusije in Japonske. Topleje kot normalno je bilo tudi v osrednjem in vzhodnem delu Kanade in ZDA ter na Grenlandiji in večjem delu vzhodne Antarktike. V večjem delu severne Sibirije in Zahodne Antarktike je bilo občutno hladneje kot normalno. Pod normalo je bila temperatura na Aljaski in v severni Kanadi, severozahodni Aziji in na območju od severozahoda do jugovzhoda Avstralije. Drugod na kopnem je bil odklon bližje normali in večinoma v mejah ± 2 °C. Temperatura zraka je bila pod normalo v večjem delu tropskega in subtropskega vzhodnega Tihega oceana, kjer je la niña še naprej slabela. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od povprečja obdobja 1991–2020, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to March 2021. The darker coloured bars denote the March values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Marca 2021 je bila povprečna svetovna temperatura nekoliko nad marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020, vendar manj kot v večini mesecev v zadnjih šestih letih. Na svetovni ravni je bil marec 2021:     0,19 °C toplejši od marčevskega povprečja v obdobju 1991–2020; več kot 0,4 °C hladnejši od marca 2016, ki je marec z največjim presežkom nad normalo; hladnejši od marcev v obdobju 2015–2020; hladnejši od marca 2010. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo (slika 2). V Evropi je povprečna temperatura marca 2021 odstopala od normale za 0,1 ºC. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020 v obdobju od aprila 2020 do marca 2021. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for April 2020 to March 2021 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to March 2021. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 36 Agencija Republike Slovenije za okolje V dvanajstmesečnem povprečju od aprila 2020 do marca 2021 je bila povprečna temperatura na svetovni ravni:   0,34 ºC nad normalo; 0,13 ºC pod povprečjem dvanajstmesečnih obdobij, ki sta se končali septembra 2016 in maja 2020 in sta najtoplejši dvanajstmesečni obdobji. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,82 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,16 ºC toplejše od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je leto 2016 s temperaturo 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje najtoplejše koledarsko leto je 2019; bilo je 0,40 °C toplejše od normale. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami. Povprečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 0,6 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Padavine Marca 2021 so bile padavine v večjem delu Evrope zmerno nižje od povprečja 1991–2020; največji negativni odkloni so bili na severozahodu Iberskega polotoka in nad alpskim lokom. Nadpovprečne so bile padavine na nekaj območjih na severu, najbolj sta izstopali Norveška in okolica Črnega morja. Morski led Slika 6. Levo: povprečni ledeni pokrov marca 2021. Oranžna črta označuje rob povprečnega marčevskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na marčevsko povprečje obdobja 1991– 2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for March 2021. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for March 2021 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Marca 2021 je bila povprečna površina arktičnega ledu 14,5 milijona km2, kar je 0,5 milijona km2 (ali 3 %) pod marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020. Marca morski led na Arktiki navadno doseže maksimum. Marčevska povprečna površina je osma najmanjša v razpoložljivem podatkovnem nizu. Najmanjše območje je morski led marca prekrival v letih 2015 (6 % pod normalo) in 2018 (5,5 % pod normalo). Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za marce od leta 1979 do 2021 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Marca je večina Arktičnega oceana prekrita z morskim ledom, zato so z izjemo sektorja severovzhodnega Atlantika največji odkloni navadno na obrobju. Najbolj opazni so negativni odkloni na območju od severovzhoda Kanade do severnega Barentsovega morja. Severovzhodno Barentsovo morje je bilo edino območje z nadpovprečno koncentracijo morskega ledu. Pod normalo je bila koncentracija morskega ledu zlasti v Beringovem morju. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za marce od leta 1979 do leta 2021 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov marca 2021, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v marčevskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for March 2021. The thick orange line denotes the climatological ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for March 2021 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Marca 2021 je povprečna površina antarktičnega morskega ledu dosegla 4,6 milijona km2, kar je 0,2 milijona km2 (ali 5 %) nad marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020. Po petih zaporednih marcih s podpovprečno površino morskega ledu je marca 2021 površina morskega ledu spet presegla normalo. Največji negativni odkloni so bili v letih od 2017 do 2019. Razmeroma majhen pozitivni odklon je posledica štirih velikih območij z izmenično nad in pod povprečno koncentracijo morskega ledu. Najbolj izraziti odkloni so bili okoli Zahodne Antarktike in Antarktičnega polotoka, z negativnim odklonom nad večino Weddllovega morja in velikim pozitivnim odklonom na območju od Bellingshausenovega do vzhodnega Rossovega morja. Ob obali vzhodne Antarktike je odklon večinoma pozitiven v sektorju Indijskega oceana in negativen v zahodnem sektorju Tihega oceana. 39 METEOROLOŠKA POSTAJA SPODNJI DOLIČ Meteorological station Spodnji Dolič Mateja Nadbath V Spodnjem Doliču je padavinska postaja državne mreže meteoroloških opazovalnic. To je v občini Vitanje edina tovrstna postaja. Postaja Spodnji Dolič je na nadmorski višini 775 m, dežemer oz. pluviometer in pluviograf sta postavljena ob samotni kmetiji, na travniku. V okolici postaje so stanovanjske hiše, gospodarski objekti, vrt, travniki in gozd (slike 1, 2 in 3). Postaja je na tem mestu od junija 2011. Pred tem je bila na dvorišču. Razdalja med enim in drugim opazovalnim mestom je približno 30 m. Slika 1. Geografska lega postaje Spodnji Dolič, ortofoto 2019 (vir: Atlas okolja1) Figure 1. The geographical location of station Spodnji Dolič; orthophoto 2019 (from Atlas okolja) Zadnje dneve avgusta 2003 smo v Spodnjem Doliču postavili padavinsko postajo. Z opazovanji je začel in jih še danes opravlja Roman Kričaj. Vsako jutro ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času) izmeri višino padavin in snežne odeje, ki sta zapadli v zadnjih 24ih urah, meteorološke pojave opazuje cel dan. Opazovanja in izmerke zapiše v padavinsko poročilo. Poleg tega opazovalec vsak dan ob 7. uri oskrbi še pluviograf - nastavi trak, navije uro in po potrebi doda črnilo. Pluviograf je mehanski instrument, ki izriše pluviogram s katerega odčitamo višino padavin za vsakih pet minut. Poročilo in pluviograme opazovalec po koncu meseca pošlje na Agencijo RS za okolje. Tu podatke pretipkamo v digitalno bazo, da so na voljo uporabnikom, poročilo in pluviograme pa shranimo v arhivu. Meteorološki podatki so javno dostopni v našem spletnem arhivu2. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Postaja Spodnji Dolič junija 2011 (levo) in marca 2021 (desno) (arhiv ARSO) Figure 2. Station Spodnji Dolič in June 2011 (left) and in March 2021 (right) (archive ARSO) Slika 3. Postaja Spodnji Dolič oktobra 2003 (arhiv ARSO) Figure 3. Station Spodnji Dolič in October 2003 (archive ARSO) 1800 1600 1200 1000 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 800 600 400 200 0 2004 padavine (mm) 1400 Slika 4. Letna višina padavin v obdobju 2004–2020 (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečna vrednost obdobja (zelena črta) na postaji Spodnji Dolič Figure 4. Annual precipitation in 2004–2020 (columns), five-year moving average (curve) in and mean value (green line) in Spodnji Dolič Za opis padavinskih razmer v Spodnjem Doliču smo uporabili izmerjene podatke s postaje v obdobju september 2003–marec 2021. Padavinske razmere so prikazane s povprečno vrednostjo obdobja 2004– 41 Agencija Republike Slovenije za okolje 2020. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazuje petletno drseče povprečje izrisano na grafih. V Spodnjem Doliču je v obdobju 2004–2020 letno povprečje padavin 1274 mm. Največ padavin smo v tem obdobju namerili leta 2014, 1726 mm, najmanj pa leta 2011, 959 mm (slika 4 in preglednica 1). V letu 2020 je padlo 1196 mm padavin, kar je 94 % primerjalnega povprečja. 600 2004–2020 2020 min max padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih v obdobju 2004–2020 in izmerjena leta 2020, zima 2020/21 ter najnižja (min) in najvišja (max) izmerjena vrednost na postaji Spodnji Dolič Figure 5. Mean seasonal precipitation in period 2004–2020 and measured in 2020, winter 2020/21, and minimum and maximum measured value in Spodnji Dolič Poletje dobi od letnih časov3 v Spodnjem Doliču največ padavin, povprečje je 401 mm. Najmanj padavin pade pozimi, v povprečju 225 mm (slika 5). Jesensko povprečje, 371 mm, je višje od pomladanskega, 278 mm. Od letnih časov smo v omenjenem obdobju najmanj padavin namerili pozimi 2016/17, 105 mm, največ pa jeseni 2012, 592 mm (preglednica 1). V letu 2020 so se v Spodnjem Doliču izmenjevali podpovprečno in nadpovprečno namočeni letni časi (slika 5). Leto se je začelo s suho pomladjo, namerili smo 215 mm padavin, kar je 77 % pomladanskega povprečja, uvrščena je na drugo mesto najbolj suhih pomladi obdobja 2004–2020 na postaji. Pred njo je le pomlad 2010, ko je padlo še 7 mm manj padavin. Sledilo je poletje s 443 mm padavin, to je 111 % poletnega povprečja. Jeseni je spet padlo manj padavin od povprečja, namerili smo 309 mm padavin, kar je 83 % pripadajočega primerjalnega povprečja. Pozimi 2020/21 je padlo 342 mm ali 152 % povprečja. To je tretja najbolj namočena zima na postaji, pred njo sta zimi 2008/09 in 2013/14, v slednji smo namerili 430 mm padavin, kar je največ doslej. September je v Spodnjem Doliču mesec z najvišjim povprečjem padavin v obdobju 2004–2020, s 157 mm, drugi višek padavin je junija in julija, s povprečjem 139 oz. 135 mm. Januar ima najnižje povprečje, 59 mm padavin (slika 6, levo). V obdobju september 2003–marec 2021 smo največ padavin v enem mesecu namerili septembra 2017, 326 mm. Najmanj padavin smo namerili novembra 2011 in decembra 2015, ko jih ni bilo niti za en mm (slika 6, desno in preglednica 1). Marca 2021 je v Spodnjem Doliču padlo 37 mm padavin (slike 6, levo, 7 in 8), kar je 48 % marčevskega povprečja, ki znaša 77 mm. Marec 2021 se uvršča na 4. mesto najmanj namočenih marcev v obdobju 2004–2021. V tem obdobju je bil najbolj suh marec 2012, namerili smo 16 mm, sledila sta mu marca v letih 2014, 27 mm, in 2010 s 34 mm padavin. Najbolj namočen je bil marec 2013, s 148 mm padavin. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje 180 350 2004–2020 2021 300 padavine (mm) padavine (mm) 150 120 90 60 250 200 150 100 30 50 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna višina padavin v obdobju 2004–2020 in izmerjena leta 2021 (levo) ter mesečna najvišja in najnižja izmerjena višina padavin v obdobju september 2003–marec 2021 v Spodnjem Doliču Figure 6. Mean monthly precipitation in period 2004–2020 and monthly precipitation in 2021 (left) and maximum and minimum monthly precipitation in September 2003–March 2021 in Spodnji Dolič 150 padavine (mm) 120 90 60 30 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 0 Slika 7. Marčna višina padavin v obdobju 2004–2021 (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečna vrednost obdobja 2004–2020 (zelena črta) v Spodnjem Doliču Figure 7. Precipitation in March in period 2004–2021 (columns), five-year moving average (curve) in and mean value 2004–2020 (green line) in Spodnji Dolič Marca 2021 je v večini države padlo manj padavin od polovice normale za omenjeni mesec, tako je bilo tudi v Spodnjem Doliču. Tridesetletno povprečje padavin za marec se v Sloveniji giblje med 40 mm, v Pomurju in na Obali, in 300 mm, v Julijskih Alpah. Marca 2021 so Pomurje, Koroška in zahodna polovica države, z izjemo Primorske, prejele med 15 in 35 % povprečnih marčevskih padavin. Najmanjši odklon padavin je bil na jugovzhodu države, med 50 in 65 % marčevskega povprečja. Tako smo na postajah državne mreže meteoroloških postaj najmanj padavin, le 5 mm, namerili v Kančevcih, pod 10 mm smo izmerili še v Murski Soboti, Mačkovcih, Martinju in Kobilju. Največ padavin je padlo na Črnem Vrhu nad Idrijo, 75 mm (slika 8), več kot 70 mm padavin smo zabeležili še v Črni vasi, Predgradu in na Sinjem Vrhu. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Kančevci Lendava Letališče E. R. Maribor Letališče Cerklje Bohinjska Češnjica Maribor Vrbanski plato Vojsko Polički Vrh Postojna Letališče J. P. Ljubljana Malkovec Grosuplje Babno Polje Nova vas (Bloke) Letališče Portorož Bizeljsko Spodnji Dolič Kočevje Topol pri Medvodah Dobliče Vogel Krvavec Ljubljana Bežigrad Kredarica Črni Vrh nad Idrijo 5 15 19 20 20 22 22 23 27 28 28 30 31 31 33 36 37 45 47 47 49 57 57 57 0 30 60 75 90 padavine (mm) Slika 8. Višina padavin marca 2021 na izbranih postajah in v Spodnjem Doliču Figure 8. Precipitation in March 2021 on chosen stations and in Spodnji Dolič 8 120 100 80 število dni padavine (mm) 6 60 40 4 2 20 0 0 J F M A M J J F M A M J J A S O N D J A S O N D Slika 9. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih (levo) in mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobju september 2003–marec 2021 v Spodnjem Doliču Figure 9. Maximum daily precipitation per month (left) and monthly number of days with precipitation 50 mm or more in September 2003–March 2021 in Spodnji Dolič Največ padavin v enem dnevu4 smo v Spodnjem Doliču namerili 19. septembra 2007 zjutraj, 105 mm (slika 9, levo). Glavnina padavin je padla dan prej, kot je razvidno iz podatkov s pluviograma (slika 10). Najmočneje je padalo med 14. in 15. uro 18. septembra, namerili smo 16,2 mm padavin; v eni sami uri je padlo toliko padavin, kot jih je v najsušnejšem marcu 2012 v celem mesecu. Po 4 mm ali 4 l/m2 je padlo v 5 minutah med 11. in 12. uro ter med 14. in 15. uro. Marčna najvišja dnevna višina padavin je 61 mm, izmerjena je bila 20. marca 2007. Marca 2021 je bila najvišja dnevna višina padavin izmerjena 15. dne v mesecu, 28 mm. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 urna max 5 min padavine (mm) 14 12 10 8 6 4 2 0 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ura 18 19 20 21 22 23 6 Slika 10. Urna in najvišja 5 minutna (max 5 min) višina padavin od 9. ure 18. septembra do 6. ure 19. septembra 2007 v Spodnjem Doliču Figure 10. Hourly (urna) and maximum five-minute precipitation from 9 AM September 18 until 6 AM September 19 2007 in Spodnji Dolič Višina padavin 50 mm ali več je bila na postaji izmerjena v 33 dneh, od 6422 dnevnih podatkov v obdobju september 2003–marec 2021. Od tega smo v enem dnevu izmerili več kot 100 mm, to je bilo že omenjenega 19. septembra 2007. Najpogostejše so dnevne padavine z višino vsaj 50 mm septembra, do sedaj 8 krat, junija in julija smo zabeležili po pet takšnih dni, februarja in decembra pa tako obilnih dnevnih padavin še ni bilo (slika 9, desno). V Spodnjem Doliču snežna odeja5 leži v povprečju 61 dni. Najdlje se je obdržala leta 2005, 96 dni, najmanj pa leta 2014, 33 dni. Leta 2020 je bilo 36 dni s snežno odejo, kar je druga najnižja vrednost na postaji (slika 11). Do sedaj na postaji še ni bilo leta brez snežne odeje. število dni / snežna odeja (cm) 100 80 60 40 20 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 0 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), dolgoletno povprečje (zelena črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 2004–2020 v Spodnjem Doliču Figure 11. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean long-term value (green line) and maximum depth of total snow cover (cm, columns) in 2004–2020 in Spodnji Dolič Najdebelejša snežna odeja na postaji je bila izmerjena 24. februarja 2013, 73 cm; leta 2011 pa v celem letu ni bila debelejša od 16 cm, leta 2020 je bila le 2 cm višja, kar je druga najnižja vrednost (slika 11). V obravnavanem obdobju je v Spodnjem Doliču sneg najprej zapadel leta 2011, 8. oktobra, odeja je bila debela 2 cm. Najkasnejši datum s snegom pa je 6. maj 2019, zapadlo ga je 4 cm. Marca je snežna odeja pogosta, od 18 marcev so trije minili brez nje; marec 2021 pa ni bil eden od njih, saj smo zabeležili 45 Agencija Republike Slovenije za okolje sedem dni s snežno odejo, 15. dne v mesecu je merila 16 cm. Najdebelejšo marčno snežno odejo smo izmerili 9. marca 2004, 52 cm. Od 18 božičnih juter, kolikor jih je minilo od kar je postaja v Spodnjem Doliču, jih je bilo pet s snegom. Najdebelejša snežna odeja je bila na božič leta 2007, 20 cm, leta 2003 je bila debela 12 cm, leta 2011, 7 cm, in po 4 cm debelo odejo smo izmerili v letih 2005 in 2006. Po letu 2011 ni bil noben božič več bel. Malo bolj pogosto je sneg na novega leta dan, do sedaj je bil sedemkrat, v letih 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2012 in 2015, najdebelejša odeja pa je bila leta 2006, 31 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Spodnji Dolič v obdobju september 2003–marec 2021 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly, and daily values of chosen meteorological parameters on station Spodnji Dolič in September 2003–March 2021 Meteorološka spremenljivka Meteorological parameter letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1726 2014 959 2011 439 2006 208 2010 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 585 2005 232 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 592 2012 194 2008 430 2013/14 105 2016/17 326 sept. 2017 0 nov. 2011, dec. 2015 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm)6 maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 105 19. sept. 2007 — — 73 24. feb.2013 16 2011 46 9. dec. 2017 — — 96 2005 33 2014 Viri in opombe 1. Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2019, orthophoto from 2019 2. ARSO arhiv meteoroloških podatkov: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 3. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 4. Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri in je 24-urna vsota padavin; pripisana je dnevu meritve. 5. Dan s snežno odejo je, ko snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. 6. Višina novozapadlega ali svežega snega je višina snežne odeje zapadle v zadnjih 24. urah, to je od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve. SUMMARY In Spodnji Dolič is a precipitation station. It is situated in the eastern part of Slovenia, on an elevation of 775 m. Station was established in September 2003. Since that time Roman Kričaj has been a meteorological observer on the station. 46 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MARCU 2021 Agrometeorological conditions in March 2021 Marko Puškarić arec je bil povprečno topel in zelo suh mesec. Povprečne mesečne temperature zraka so se v večjem delu države gibale med 4 in 7 °C, na Obali pa okoli 8 °C. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal 0,2 °C. Najvišje dnevne temperature so se ponekod po državi povzpele do 25 °C. Drugo dekado marca je zaznamovalo obdobje izrazite ohladitve, ko so bile ponekod v spodnji Vipavski dolini zabeležene temperature tudi pod −2 °C. Vsote efektivnih temperatur zraka nad temperaturnima pragoma 0 in 5 °C so bile pod dolgoletnim povprečjem, z izjemo Ljubljane, Novega mesta in Lesc, kjer so bile vrednosti nekoliko nad povprečjem (preglednica 4). M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, marec 2021 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2021 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin 2,1 1,7 1,9 1,5 1,3 2,1 1,7 1,4 1,5 1,5 1,7 1,6 1,8 1,5 1,7 1,5 2,7 2,1 1,9 1,5 1,2 1,6 1,6 1,5 1,9 I. dekada max.  2,7 21 2,3 17 3,4 19 2,3 15 1,5 14 2,7 21 2,1 17 2,0 14 1,7 15 1,7 15 2,0 17 2,1 16 3,2 18 1,9 15 2,5 17 1,7 15 3,6 27 2,5 21 2,4 19 2,1 15 1,4 12 2,0 16 2,0 16 1,8 15 2,5 19 II. dekada max. 1,7 2,3 1,5 2,2 1,7 2,2 1,6 2,0 1,4 2,1 1,8 2,3 1,6 2,0 1,4 1,8 1,5 1,8 1,7 2,7 1,7 2,3 1,4 2,0 1,5 2,0 1,7 2,2 1,6 2,1 1,3 1,7 2,0 2,7 2,2 2,9 1,6 2,1 1,6 2,2 1,1 1,7 1,3 1,9 1,5 1,8 1,4 2,3 1,4 2,1 pov. 47  17 15 17 16 14 18 16 14 15 17 18 14 15 17 16 13 20 23 16 16 11 13 15 15 14 III. dekada pov. max. 2,5 3,8 2,4 3,1 2,7 3,3 2,2 3,3 2,1 2,8 2,7 4,2 2,2 3,1 2,1 2,8 2,2 3,3 2,4 3,7 2,5 3,8 2,1 2,7 2,5 3,5 2,4 3,3 2,4 3,3 2,3 3,0 2,9 4,1 2,8 4,0 2,4 3,4 2,3 3,7 1,8 2,5 2,2 3,1 2,4 3,1 2,4 3,2 2,3 3,1  28 26 29 25 23 30 25 23 25 26 28 24 28 27 27 25 32 31 26 25 20 25 27 26 25 mesec (M) pov. max. 2,1 3,8 1,9 3,1 2,1 3,4 1,8 3,3 1,6 2,8 2,2 4,2 1,8 3,1 1,6 2,8 1,7 3,3 1,9 3,7 2,0 3,8 1,7 2,7 1,9 3,5 1,9 3,3 1,9 3,3 1,7 3,0 2,5 4,1 2,4 4,0 2,0 3,4 1,8 3,7 1,4 2,5 1,7 3,1 1,8 3,1 1,8 3,2 1,9 3,1  67 58 65 55 50 69 57 51 54 58 62 54 60 59 60 54 79 75 61 57 43 53 57 56 58 Agencija Republike Slovenije za okolje V marcu je bila količina padavin močno pod dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je v padlo v osrednji Sloveniji, pa še tam le 56 mm (Ljubljana). Najmanj padavin je bilo v Pomurju, kjer je v celem mesecu padlo le okoli 13 mm, kar je slaba tretjina glede na dolgoletno povprečje. Dnevna količina izhlapele vode je znašala med 1,4 in 2,1 mm, le ponekod na Primorskem do 2,5 mm. Skupna mesečna količina potencialno izhlapele vode se je gibala med 43 in 65 mm, na Primorskem do 79 mm. Izhlapevanje je bilo najbolj izrazito v zadnji dekadi marca (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za marec 2021 in za obdobje mirovanja (od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in March 2021 and for the dormation period (from October 1, 2020 to March 31, 2021) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2021 I. dekada II. dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec (1. 10. 2020–31. 3. 2021) −17,5 1,9 −28,0 −43,6 543,9 Ljubljana −0,4 23,8 −21,0 2,4 536,2 Novo mesto −2,7 1,2 −26,2 −27,8 332,4 Celje −10,1 6,6 −25,4 −28,9 309,1 Šmartno / Sl.Gradec −11,3 5,3 −25,1 −31,1 256,6 Maribor – let. −13,5 −0,8 −27,3 −41,5 196,1 Murska Sobota −14,0 −5,7 −26,1 −45,8 132,5 Portorož - let. −14,0 3,4 −30,9 −41,4 370,9 Bilje Meteorološka vodna bilanca je bila povsod po državi izrazito negativna, z izjemo osrednje Slovenije, kjer je bil zabeležen minimalni presežek zaradi padavin v drugi dekadi meseca. Vodna bilanca za obdobje mirovanja je povsod ostala pozitivna, vendar se je zaradi mesečnega primanjkljaja posledično nekoliko znižala (preglednica 2). Preglednica 3. Prezgoden začetek cvetenja češnje (levo) in breskve (desno) v marcu. Table 3. Premature flowering start of cherry (left) and peaches (right) in March. Povprečne vrednosti temperature tal so bile višje kot običajno. Povprečne temperature tal v globini 5 cm so se gibale med 5 in 7 °C, na Obalnem in Goriškem območju med 9 in 10 °C. Površinski sloj tal je v nekaterih predelih (Ljubljana, Maribor, Postojna) v posameznih dneh tudi zamrznil (preglednica 3). 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, marec 2021 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, March 2021 Postaja I. dekada Bilje Bovec - let. Celje Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana – let. Maribor - Vrbanski Plato Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 7,6 4,4 5,9 6,6 5,6 4,1 4,8 4,6 6,0 5,1 5,2 4,6 9,0 4,3 7,7 4,5 6,2 6,7 5,7 4,3 4,8 4,9 5,2 5,2 5,4 5,0 9,2 4,4 13,0 8,4 9,4 10,2 13,7 6,8 6,8 12,5 29,4 16,4 10,2 12,7 10,2 12,1 11,5 7,4 8,4 9,5 9,1 6,3 6,7 9,5 10,9 11,2 9,0 9,3 10,2 9,1 2,4 1,2 3,3 4,4 0,4 1,7 2,8 −0,4 −6,0 −1,4 1,5 0,9 7,6 −0,2 3,5 1,8 4,4 4,9 2,7 2,6 3,0 0,0 1,5 1,3 2,2 2,4 8,1 1,3 7,7 4,1 6,3 7,2 5,5 4,7 4,7 4,8 5,4 4,6 5,5 5,6 9,2 4,5 7,8 4,2 6,5 7,2 5,7 4,8 4,7 5,1 5,2 4,9 5,7 5,9 9,4 4,5 13,3 8,1 9,7 10,6 12,3 8,2 7,1 12,4 26,7 14,7 9,9 13,5 11,3 13,3 12,0 7,0 8,9 10,4 8,8 7,2 7,0 9,5 10,8 10,4 9,1 10,3 11,0 10,0 2,7 1,4 3,7 4,6 1,0 1,8 2,7 0,0 −5,0 −0,3 1,9 1,0 7,7 0,4 3,8 2,0 4,6 5,2 2,9 2,6 2,9 0,0 1,5 1,5 2,6 2,7 8,0 1,5 10,4 7,0 8,2 8,5 8,5 6,0 6,0 8,3 7,7 7,8 8,1 8,2 10,3 7,7 10,2 6,8 8,0 8,4 7,9 5,8 6,0 7,9 7,5 7,4 8,0 7,9 10,3 7,0 20,9 15,4 14,3 14,4 20,3 11,0 11,3 19,8 20,1 19,2 16,9 18,6 14,0 21,8 18,8 13,9 12,6 13,1 15,6 9,7 11,1 16,0 16,7 15,4 15,3 14,5 13,6 16,4 2,2 1,2 3,1 5,0 0,7 2,3 2,4 −0,3 −0,1 −1,3 1,4 1,1 7,7 0,5 3,3 1,8 4,1 5,2 2,4 2,9 2,6 0,0 1,0 0,9 2,2 2,5 8,1 1,4 8,6 5,2 6,8 7,4 6,6 5,0 5,2 6,0 6,4 5,9 6,3 6,2 9,5 5,6 8,0 5,0 6,0 7,0 6,0 5,0 5,0 6,0 6,0 5,0 6,0 6,0 9,0 5,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2021 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2021 Postaja Portorož-let. Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor – let. Murska Sobota I. II. 61 65 35 20 12 30 23 29 55 44 42 35 37 36 71 56 29 28 8 34 27 30 49 50 56 40 44 46 Tef > 0 °C III. 106 94 72 66 40 77 71 69 102 99 99 83 87 89 M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm 238 215 136 114 61 142 120 127 206 193 197 158 168 172 −21 −20 −5 −23 −15 11 −10 −17 6 2 −2 −15 −4 −5 15 19 2 2 0 2 1 2 12 7 8 7 5 4 23 14 5 7 1 3 3 4 10 14 16 9 8 10 51 39 26 19 7 27 24 20 49 47 46 34 37 38 89 73 32 28 8 33 28 26 72 68 69 50 50 52 −23 −19 −5 −10 −1 2 −5 −11 −2 −4 −9 −9 −8 −9 I. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 Tef > 10 °C III. M Vm 13 8 3 1 0 6 3 2 13 12 10 5 7 10 16 9 3 1 0 6 3 2 13 13 12 5 7 10 −2 −2 2 −2 0 5 1 0 3 1 −3 −2 0 2 Tef od 1. 1. 2020 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 606 521 355 305 98 279 225 261 443 422 473 367 357 357 220 168 96 81 8 61 35 47 146 145 173 113 94 94 28 16 7 4 0 6 3 2 15 16 29 9 8 11 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 50 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje Ob prehodu v drugo polovico meseca, ko je nastopilo obdobje izrazite ohladitve, so se ponekod na Primorskem pojavile škode zaradi pozebe na odprtih cvetovih zgodnjih koščičarjev, zlasti na marelicah, ki so cvetele vsaj 10 dni prej kot običajno. Nekatere zgodnje sorte marelic na Primorskem so namreč odprle svoje cvetove že v prvi dekadi marca. Kljub ohladitvi v drugi polovici meseca je fenološki razvoj rastlin še vedno prehiteval. Regrat je ponekod v osrednjem delu države zacvetel v zadnji dekadi marca, kar je 14 dni prej od dolgoletnega povprečja, le na Goriškem in Obali je regrat zacvetel nekoliko kasneje kot običajno. Ob koncu meseca marca so tudi v celinskem delu Slovenije zacvetele češnje in breskve, zacvetel in ponekod tudi olistal je tudi črni trn. Vse to so znanilci začetka prave pomladi. Na poljih so že posejali jara žita, saj je temperatura tal to omogočala. Vsa jara žita sejemo zgodaj oz. takoj, ko se tla dovolj ogrejejo in se brazde dovolj osušijo. Nobene nevarnosti ni, če po setvi zapade sneg ali pritisne mraz, saj nabreklo seme brez škode prenese temperature do – 8 °C. V Vipavski dolini in Slovenski Istri lahko jarine sejemo že v februarju, drugod pa v marcu. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY March was averagely warm and very dry month. The amount of monthly precipitation was lower than the long-term average, which was also reflected in the water balance. In the second decade of March there was a period of cooling, when low temperatures caused frost in the Primorska region. Soil temperatures in the country were slightly higher than usual. At the end of the month, cherries and peaches bloomed in some parts of the continental part of Slovenia. 51 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MARCU 2021 Discharges of Slovenian rivers in March 2021 Igor Strojan o obilni vodnatosti rek in kraških polj v januarju in februarju je bila vodnatost marca v celoti pol manjša kot običajno v tem času. V večjem delu države je po rekah preteklo 40 odstotkov dolgoletnega marčevskega povprečja. Tako majhna vodnatost je bila blizu najmanjšim vodnatostim v dolgoletnem obdobju. Bolj vodnate reke so bile Drava, Sava (predvsem v zgornjem toku) ter Mura in Soča (slika 1). Večji del marca se je vodnatost rek zmanjševala, le sredi meseca so se pretoki rek nekoliko povečali (slika 2). Reke so imele najmanjše pretoke v drugi polovici marca, v povprečju so bili 15 odstotkov manjši kot v primerjalnem obdobju. Mesečne visokovodne konice iz začetka in sredi meseca so bile majhne, velike le 40 odstotkov dolgoletnega povprečja (preglednica 1). Malo vodnatost manjših rek je predvsem proti koncu meseca večkrat omililo taljenje snega v goratem svetu. P Od rek z večjim hidroenergetskim potencialom je imela marca Drava v Dravogradu polovico večji pretok, Sava v Hrastniku in Soča v Solkanu pa okoli 40 odstotkov manjši pretok kot v primerjalnem obdobju 1981–2010 (slika 4). V začetku marca je bila večina kraških polj suha, le ojezerjenost Cerkniškega jezera je bila delna. Vodostaj se je cel marec zmanjševal (slika 5) in ob koncu meseca je presušilo tudi Cerkniško jezero (slika 6). GORNJA RADGONA 0,81 DRAVOGRAD 1,51 VIDEM RADOVLJICA 0,40 1,07 SUHA 0,36 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,79 0,64 VELIKO ŠIRJE 0,43 SOLKAN 0,62 PODROTEJA DOLENJE 0,34 RAKOVEC 0,24 MOSTE 0,40 59 PODBOČJE 0,32 ČATEŽ 0,54 0,30 CERKVENIKOV MLIN 0,38 METLIKA 0,42 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v marcu 2021 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the March 2021 mean discharges of Slovenian rivers compared to the March mean discharges of the long-term period 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v marcu 2021 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in March 2021 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki marca 2021 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in March 2021 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki marca 2021 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in March 2021 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Marec 2021 m3/s dan Qnp 83,2 25 156 21 3,9 30 15,5 30 2,0 31 17,1 17 42,8 29 78,6 29 118 27 5,6 30 16,5 31 19,9 12 14,2 31 22,4 21 2,8 11 2,2 25 2,3 11 Qs 98,9 240 5,6 21,4 3,3 31,8 57,3 107 158 8,0 22,0 37,6 25,3 46,5 4,2 3,4 3,3 Qvk 142 1 491 31 19,8 14 53,6 14 12,6 15 63,5 1 120 1 197 1 481,2 6 12,9 6 35,1 16 178 13 42,0 14 140 2 14,2 14 11,5 13 11,6 15 Marec 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 52,7 79,5 107 60,4 105 170 2,8 5,1 9,0 9,8 19,3 37,1 1,2 4,0 12,1 6,3 13,5 23,3 19,4 38,0 62,4 38,3 88,3 188 62,4 142 318 3,4 8,5 18,6 9,5 24,4 49,9 10,1 28,7 61,9 6,6 24,8 74,2 15,1 29,4 42,7 1,8 4,4 9,3 1,3 2,6 6,1 1,0 2,4 7,3 nQs sQs vQs 75,8 122 172 103 158 257 5,7 13,8 24,3 17,1 49,4 92,1 2,5 13,4 30,6 13,8 29,8 89,7 31,4 73,0 185 52,0 166 383 86,5 290 566 4,8 21,9 48,2 17,1 68,6 139 23,6 90,3 174 11,7 62,8 147 22,0 74,5 224 3,4 13,9 35,5 2,5 9,9 27,3 1,3 8,6 25,4 nQvk sQvk vQvk 118 286 611 186 292 454 20,9 76,5 149 40,6 245 812 9,1 55,9 131 33,3 111 309 73,6 309 971 145 467 1363 205 849 2042 13,7 110 314 38,1 188 324 46,2 406 967 52,5 160 277 68,8 461 1452 8,8 63,2 211 10,9 70,9 246 2,0 53,6 169 55 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni pretoki rek v marcu 2021, srednji mesečni pretoki rek v marcu leta 2021 (temno modre črte) in povprečni mesečni pretoki rek v marčevskem dolgoletnem obdobju 1981–2010 (svetlo modre črte) na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom (merilna mesta od zgoraj navzdol Drava Dravograd, Sava Hrastnik, Soča Solkan) Figure 4. Daily and average monthly flows of the rivers Drava, Sava and Soča (from top to bottom) in March 2021 and in the long term period 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Vodostaj Dolenjega jezera v Strženu marca 2021 Figure 5. Water level at Stržen Dolenje jezero in March 2021 Slika 6. Ojezerjenost Cerkniškega jezera ob začetku (slika levo) in koncu marca (slika desno) (vir VodaKje.Si) Figure 6. Water area at Cerkniško jezero at the beginning (picture left) and at the end of March (picture right) (source VodaKje.Si) SUMMARY After the abundant water content of rivers and karst fields in January and February, the water content in March was half as low as usual at that time. 57 TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2021 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2021 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila marca 2021 v povprečju 0,3 °C višja od srednje marčevske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,3 °C in Blejsko jezero 0,6 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. T Temperatura slovenskih rek se je do 21. marca malo spreminjala. Najnižjo mesečno temperaturo je večina rek dosegla prav 21. marca, nato pa so se reke do konca meseca opazno ogrele. Konec meseca so reke dosegle najvišje mesečne temperature. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem marcu 4,3 °C. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega in Blejskega jezera se je od začetka meseca ter do 23. marca le malo spreminjala. Po 23. marcu pa sta se jezeri precej segreli in konec meseca dosegli najvišjo srednjo dnevno temperaturo. Od začetka do konca meseca se je Bohinjsko jezero segrelo za 2,8 °C, Blejsko jezero pa za 3,7 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v marcu 2021 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average March 2021 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura – Gornja Radgona Velika – Krka Hodoš * Drava – Ptuj * Sava Bohinjka - Sveti Janez * Sava – Radovljica Sava – Šentjakob Sava – Jesenice na Dolenjskem * Kolpa – Metlika Ljubljanica – Moste Savinja – Laško Krka – Podbočje Soča – Log Čezsoški Vipava – Dolenje * Nadiža – Potoki * Reka – Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero Blejsko jezero MAREC 2021 7,1 6,2 6,4 5,7 6,6 7,8 10,3 8,9 8,2 7,9 9,4 7,0 9,0 6,5 6,8 5,5 6,4 * obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 58 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 6,8 6,5 6,5 5,6 5,8 7,1 9,2 9,3 7,9 6,6 9,1 6,3 9,0 7,1 6,7 4,2 5,8 0,3 −0,3 −0,1 0,1 0,8 0,7 1,1 −0,4 0,3 1,3 0,3 0,7 0,0 −0,6 0,1 1,3 0,6 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 8 6 4 2 8 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec V. Krka Hodoš Drava Ptuj Sava Radovljica 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec 8 6 4 2 Sava Jesenice na Dol. 8 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Krka Podbočje Soča Log Čezsoški 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Šentjakob 8 6 4 2 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 8 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v marcu 2021, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in March 2021 in C 59 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v marcu 2021, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in March 2021 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in March 2021 was 4.3 C. The average observed river’s temperature was 0.3 C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.3 C higher as a long-term average and the Bled Lake 0.6 C higher as a long-term average. 60 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MARCU 2021 Sea dynamics and temperature in March 2021 Igor Strojan arca najbolj izstopa toplo morje, ki se je že pričelo ogrevati in je bilo 2,5 °C toplejše kot v primerjalnem obdobju. Letos je bilo morje toplejše kot običajno že tudi januarja in februarja. Marca sta bili poleg srednje mesečne temperature 11,2 °C med najvišjimi v primerjalnem obdobju tudi najnižja 9,3 °C in najvišja mesečna temperatura 12,6 °C (preglednica 2). Plimovanje morja je bilo dobršen del meseca znižano, tako da je srednja mesečna višina podobna povprečju iz obdobja 1961–1990. Valovanje morja je, pogosteje kot je to običajno, prihajalo iz vseh smeri. Najvišje valove med 1,5 in 1,8 metra je povzročala burja. M Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP meteorološki postaji Portorož v marcu 2021 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in March 2021 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v marcu 2021 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in March 2021 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Prvi del marca in ob koncu meseca je bilo plimovanje morja ob povišanem zračnem tlaku in občasni burji znižano za okoli 20 cm (slika 3 in 4). Srednja mesečna višina morja v marcu, 205 cm, je tako le za en cm višja od dolgoletnega povprečja (preglednica 1). Morje marca ni poplavljalo. 14. marca je bila gladina morja z 288 cm najvišja, že naslednji dan pa z 130 cm najnižja v mesecu. Razlika med obema višinama je bila glede na dolgoletno primerjalno obdobje nadpovprečna. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v marcu 2021. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in March 2021 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v marcu 2021 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in March 2021 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v maju 2021. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2021 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in May 2021. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v marcu 2021 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels of March 2021 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Marec/March Marec/March 1961–1990 2021 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 205 288 130 157 192 230 114 116 204 281 133 148 221 322 152 170 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Zastopanost smeri, iz katerih je prihajalo valovanje morja, je bilo marca bolj celovito kot običajno (slika 7). Iz celotnega spektra smeri je prihajalo predvsem nižje valovanje, najvišje valovanje pa je kot običajno prihajalo iz severovzhoda in je nastajalo ob burji. Morje je najvišje valovalo 6. in 14. marca v času burje. Najvišji valovi so takrat presegali 1,5 metra višine (slika 6). Srednja višina valov je bila marca 0,25 metra. Slika 6. Valovanje morja v marcu 2021 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in March 2021. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Roža valovanja v marcu 2021. Valovi so prihajali večinoma iz smeri burje. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in March 2021. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Temperatura morja Marca se je morje pričelo ogrevati (slika 8). V začetku meseca je bilo morje najbolj hladno 9,3 °C in na koncu meseca najbolj toplo 14,6 °C. Srednja mesečna temperatura morja je bila 11,2 °C. Vse tri značilne temperature so bile višje od najvišjih značilnih temperatur v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v marcu 2021. Podatki so rezultat meritev na globini enega metra na merilni postaji v Kopru. Figure 6. Mean daily sea temperatures in March 2021 at Koper 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v marcu 2021 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in March 2021 (Tmin, Tsr, Tmax) and sea temperatures in 30-year period 1981–2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Marec/March Marec/March 1981–2010 2021 Min Sr Max C C C C Tmin Tsr Tmax 9,3 11,2 14,6 6,3 7,4 8,6 7,5 8,7 10,4 8,8 9,9 12,0 SUMMARY The mean sea level in March was 205 cm and only 1 cm higher as it is the long term average. The highest waves were between 1.5 and 1.8 meters high and were caused by bora. The mean monthly wave height was 0.25 meter. The sea was warmer as it is usual for March. The mean sea temperature 11.2 C was 2.5 C higher as it is the long term average. 66 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MARCU 2021 Groundwater quantity in March 2021 Urška Pavlič arca je bilo v medzrnskih vodonosnikih količinsko stanje podzemne vode razmeroma ugodno. Dolgoletne višine gladin podzemne vode niso bile dosežene le v osrednjem in južnem delu vodonosnika Dravskega polja, medtem ko so višje gladine od običajnih prevladovale v pretežnem delu Ljubljanske, Krške in Savinjske kotline ter na območju vodonosnikov Mirensko Vrtojbenskega polja (slika 6). Običajne gladine podzemne vode smo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem marca spremljali na pretežnem delu Murske kotline, Sorškega in Čateškega polja, Vipavske doline ter mestoma v Podravju. Kraški izviri so imeli zaradi izrazitega izpada marčevskih padavin na večini merilnih postaj nižje pretoke od povprečja ter znatno nižje od pretokov v prvih dveh mesecih leta (slika 3). Padavinski dogodki se v večini hidrogramov niso odrazili oziroma so bili količinsko zanemarljivi. M Slika 1. Izvir Bistrice nad Bohinjsko Bistrico 2. marca 2021 Figure 1. Bistrica spring uphill Bohinjska Bistrica settlement on 2 March 2021 Količina obnavljanja podzemne vode z infiltracijo padavin je bila marca majhna. Najmanj obnavljanja so z neposredno infiltracijo padavin prejeli medzrnski vodonosniki Pomurja in Vipavske doline ter kraški vodonosnik v prispevnem zaledju izvira Obrh v Vrhniki pri Ložu, kjer je padla le okrog ena četrtina običajnih marčevskih padavin. Največ padavin je v tem mesecu padlo na območju kraških vodonosnikov Kamniških Alp in medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske kotline, kjer so zabeležili nekaj manj kot dve tretjini običajnih vrednosti tega meseca. Pomanjkanje padavin je bilo značilno predvsem za drugo polovico marca, ko na večini merilnih območij nismo zabeležili padavinskih dogodkov. Največ padavin je padlo 5., 12. in 14. v mesecu, vendar tudi v teh dneh skupne dnevne količine niso presegale 20 l/m2. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Izvajanje vzorčenja za določitev izotopske sestave podzemne vode v Radovljici, marec 2021 Figure 2. Groundwater sampling performance for isotope composition of water, March 2021 Količinsko stanje podzemne vode v kraških vodonosnikih je bilo marca na večini merilnih postaj nižje od dolgoletnega povprečja (slika 3). Razlog je predvsem znatnem izpadu marčevskih padavin in hitri odzivnosti na primanjkljaj le-teh na območju kraških vodonosnikov. Mestoma (izviri Bilpe, Studene in Krupe) je bil v hidrogramih izvirov z neizrazitim dvigom izdatnosti zabeležen padavinski dogodek v sredini marca, ki pa količinsko ni zadoščal za bistveno izboljšanje vodnih razmer. Z izjemo izvira Studene v Globočicah pri Kostanjevici se omenjeni padavinski dogodek prav tako ni odrazil v spremembi vrednosti specifične električne prevodnosti vode (SEP). Vrednost SEP podzemne vode na območju večine kraških izvirov se je marca postopoma zviševala, ker je iz vodonosnikov iztekala predvsem starejša, bolj mineralizirana podzemna voda. Izjema je bi upadajoč trend SEP in temperature vode na območju izvira Kamniške Bistrice, kar kaže na iztok raztaljene snežnice iz vodonosnika. Temperatura vode na območju ostalih kraških izvirov je bila marca ustaljena oziroma se je postopoma zviševala (slika 3). V medzrnskih vodonosnikih je bilo količinsko stanje podzemne vode marca ugodno kljub temu, da so se gladine podzemne vode na večini merilnih postaj zniževale (sliki 5 in 6). Prevladovale so običajne in visoke gladine podzemne vode. Slednje so bile značilne za pretežno območje vodonosnikov Ljubljanske, Krške in Savinjske kotline ter za vodonosnik Mirensko Vrtojbenskega polja. Nižje gladine kot znaša dolgoletno mesečno povprečje smo spremljali le v osrednjem oziroma južnem delu Dravskega polja, kjer so se vrednosti gladin, podobno kot v mesecu februarju, gibale v območju med 90. in 75. percentilom dolgoletnega referenčnega obdobja (slika 6). V primerjavi z značilnimi marčevskimi gladinami podzemne vode dolgoletnega preteklega obdobja so bile marca 2021 vodne gladine na večini merilnih postaj nadpovprečno visoke (slika 4). V primerjavi z istim mesecem pred enim letom je bilo količinsko stanje v aluvialnih vodonosnikih letos nekoliko bolj ugodno kot pred enim letom. Pred enim letom so prevladovale običajne in nizke gladine podzemne vode, slednje so prevladovale na območju vodonosnikov Sorškega polja, doline Kamniške Bistrice, v spodnji Savinjski dolini in v delih vodonosnikov Pomurja. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Good groundwater quantitative status prevailed March in Slovenia. Alluvial aquifers had normal to high groundwater levels compared to long-term measurements. Groundwater levels lower than normal only prevailed in part of Dravsko polje aquifer. Dinaric karstic springs discharged below long term average due to lack of precipitation in March. Alpine karstic springs discharged water which originated from melted snow in highlands. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med januarjem in marcem 2021 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between January and March 2021 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne marčevske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih marčevskih gladin v obdobju 1981–2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average March groundwater level in relation from median of long term March groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letu 2020 in 2021 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in year 2020 and 2021 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količin podzemne vode v marcu 2021 v medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in March 2021 in alluvial aquifer 72 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MARCU 2021 Air pollution in March 2021 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila v marcu, z izjemo ozona, nižja kot februarja. Ravni delcev PM10 so se zaradi manjše potrebe po ogrevanju znižale in le še na nekaj merilnih mestih presegle mejno dnevno vrednost. Najvišja dnevna vrednost 72 µg/m3 je bila 3. marca izmerjena na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski, najvišja povprečna mesečna vrednost PM 10 34 µg/m3 pa na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca marca še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 16 preseganj, je zabeleženih na dveh prometnih merilnih mestih: Ljubljana Center in Celje Mariborska. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila na dveh merilnih mestih višja od predpisane mejne letne vrednosti, ki znaša 20 µg/m3. O Ravni ozona so zaradi daljšega dneva in več sončnega obsevanja povsod narasle in na petih merilnih mestih že presegle 8-urno ciljno vrednost: Sv. Mohor, Krvavec, Otlica, Zavodnje in Deskle. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v marcu nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišje ravni dušikovih oksidov so bile izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj,Občina Grosuplje, MO Slovenj Gradec Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje in MO Slovenj Gradec Delci PM10 in PM2,5 Zaradi ugodnih vremenskih razmer in manjše potrebe po ogrevanju, so se marca v primerjavi s februarjem ravni delcev PM10 znižale in le na določenih merilnih mestih še presegle mejno dnevno vrednost. Do preseganj je prišlo v prvi tretjini meseca, po dvakrat na prometnih merilnih mestih: Celje Mariborska, Murska Sobota Rakičan in Ljubljana Center ter po enkrat na merilnih mestih: Celje bolnica, Murska Sobota Rakičan, Škale, Grosuple in Gorenje Polje. Najvišja dnevna vrednost 72 µg/m3 je bila 3. marca izmerjena na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski, najvišja povprečna mesečna vrednost PM10 34 µg/m3 pa na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca marca še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 16 preseganj, je zabeleženih na dveh prometnih merilnih mestih: Ljubljana Center in Celje Mariborska. Pri prenovi Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka je pri meritvah delcev PM10 prišlo v marcu do dveh sprememb. 19. marca smo v Ljubljani referenčni merilnik prestavili iz merilnega mesta Biotehniška fakulteta na Vič, k Študenstkemu domu Ljubljana na Cesti v Mestni log. Merilno mesto je tipa mestno ozadje. V Celju smo 10. marca vzpostavili meritve delcev na Ljubljanski cesti. Merilno mesto je tipa promet in bo nadomestilo merilno mesto na Mariborski cesti, kjer zaradi administrativnih ovir ne bo mogoče več izvajati meritev. Nekaj časa bodo meritve delcev PM10 potekale na obeh prometnih merilnih mestih v Celju. V okviru projekta Sinica je prišlo do sprememb tudi pri meritvah delcev PM2.5, saj meritve sedaj izvajamo skoraj na vseh merilnih mestih, kjer potekajo avtomatske meritve. Rezultati vseh meritev so objavljeni v tabeli 1. Na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, Maribor Vrbanski plato, Nova Gorica Grčna, Iskrba in Celje bolnica so rezultati PM2.5 pridobljeni z referenčnim gravimetričnim vzorčevalnikom, na merilnih mestih Ljubljana Celovška, Zagorje, Murska Sobota Rakičan, Novo mesto, Ptuj in Deskle pa z avtomatskim merilnikom. Tako kot delci PM10 so bile tudi ravni PM2.5 v marcu nižje od februarskih. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila na dveh merilnih mestih višja od predpisane mejne letne vrednosti, ki znaša 20 µg/m3: Zagorje (23 µg/m3) in Murska Sobota Rakičan (21 µg/m3). V Murski Soboti Rakičan je bila 4. marca izmerjena najvišja dnevna vrednost, in sicer 55 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V marcu so se ravni ozona povišale in na nekaterihmerilnih mestih že presegle 8-urno ciljno vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3), največ sedemkrat na merilnem mestu Sv. Mohorj. Na tem merilnem mestu je bila izmerjena tudi najvišja urna (153 µg/m3) in 8-urna vrednost (146 µg/m3). Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center (119 µg/m3). Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v marcu na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 23 µg/m3 je bila izmerjena v Celju na AMP Gaji. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid V Sloveniji je bila v zadnjem desetletju onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom zelo nizka. Meritve izvajamo le še na enem merilnem mestu v Trbovljah, kjer so bile ravni ogljikovega monoksida tudi v marcu kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna vrednost benzena 1,5 µg/m3 je bila v marcu izmerjena na novem merilnem mestu v Desklah v Občini Kanal ob Soči (mejna letna vrednost je 5 µg/m3). Na ostalih treh merilnih mestih v Ljubljani Bežigrad, Maribor Center in Medvode so bile povprečne ravni benzena v marcu še nekoliko nižje. V Ljubljani Center zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v marcu 2021 Table 1. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in March 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ OMS Ljubljana EIS TEŠ Postaja/Station LJ Bežigrad LJ Celovška MB Vrbanski NG Grčna Iskrba CE bolnica Zagorje MS Rakičan Novo mesto Ptuj Deskle LJ Center Šoštanj Škale Pesje Podr. UB UT UB UB RB UB UT RB UB UB RB UT SI SB SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 99 100 99 100 16 18 13 17 7 19 23 21 19 18 14 17 16 13 11 27 32 26 37 12 38 43 55 38 36 38 30 30 40 28 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v marcu 2021 Table 2. Pollution level of PM10 in µg/m3 in March 2021 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK Mesec / Month Postaja/ Station LJ Bežigrad MB Titova CE bolnica MS Rakičan NG Grčna Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Vič *** DMKZ LJ Biotehniška*** Kranj Novo mesto Velenje LJ Celovška NG Vojkova CE Mariborska CE Ljubljanska**** MS Cankarjeva MB Vrbanski Deskle Ptuj OMS Ljubljana LJ Center Občina Medvode Medvode Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj MO Celje AMP Gaji* MO Maribor Tezno Občina Miklavž na Miklavž na Dravskem Dravskem polju polju MO Ptuj Spuhlja Občina Ruše Ruše Občina Grosuplje Grosuplje MO Slovenj Gradec Slovenj Gradec Morsko Salonit Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UB RB UT SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UB UT UT UT UT UT UB RI UB UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 100 100 100 100 100 100 100 94 100 100 39 58 100 100 100 100 100 100 71 100 100 100 100 99 100 100 99 100 70 100 Cp 22 24 28 22 20 22 24 21 19 8 25 23 21 22 19 18 23 23 31 21 26 17 16 24 34 20 20 20 20 21 22 Cmax 36 45 53 57 41 37 46 35 39 13 50 31 32 39 35 34 39 43 72 41 55 30 41 48 55 40 45 51 36 38 39 >MV 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 4 8 9 10 5 5 10 3 6 0 2 0** 4** 3 1 3 7 9 16 0** 15 2 4 6 16 7 2 3 2 3 8 TB 100 24 37 0 10 SB RB UB UB RB RB 100 100 100 100 100 100 28 17 31 20 16 22 49 30 52 35 40 51 0 0 1 0 0 1 8 1 13 0 4 7 * Informativni podatek zaradi težav z merilnikom. ** Informativni podatek, ker meritve ne potekajo od začetka leta. *** V Ljubljani smo meritve 19. 3. 2021 prestavili iz merilnega mesta Biotehniška na Vič. **** V Celju na Ljubljanski so se meritve začele 10. 3. 2021. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v marcu 2021 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in March 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad CE bolnica MS Rakičan NG Grčna Trbovlje Zagorje Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Deskle Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 93 96 96 96 96 96 94 96 96 96 96 96 100 98 97 95 95 51 46 52 49 48 41 70 85 89 56 57 52 83 55 89 81 49 124 116 114 127 115 104 129 129 134 121 120 135 126 126 153 123 116 UB UB RB UT SB UT UB RB RB RB UB RI RI UB RB RB UB 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 119 104 106 117 112 102 112 125 132 116 115 124 124 116 146 117 110 0 0 0 0 0 0 0 2 3 0 0 1 2 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 0 0 1 2 0 7 0 0 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v marcu 2021 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in March 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova CE bolnica MS Rakičan NG Grčna Trbovlje Zagorje Koper Deskle LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno NO2 Podr UB UT UT UB RB UB SB UT UB RI UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 95 96 96 96 96 96 95 96 95 96 100 100 100 94 100 95 95 27 37 31 26 11 27 22 24 18 11 39 11 5 8 6 21 27 107 105 110 87 51 103 70 76 89 49 119 41 17 23 24 65 112 77 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 39 70 60 44 17 45 36 43 22 14 88 15 6 11 6 32 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v marcu 2021 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in March 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica Trbovlje DMKZ Zagorje Deskle OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB SB UT RI UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 96 96 96 96 100 99 100 100 100 100 100 100 98 100 99 4 3 3 1 3 2 2 3 1 2 1 2 4 9 1 11 6 5 7 8 10 8 7 4 6 2 3 7 14 23 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 4 4 2 4 4 4 5 2 3 2 2 5 11 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v marcu 2021 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in March 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ Trbovlje Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV SB 96 0,8 1,4 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v marcu 2021 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in March 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Ljubljana Maribor Deskle LJ Center* Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen UB UT RI UT SB 88 68 93 — 95 1,1 1,4 1,5 — 1,4 1,8 2,0 0,6 — 7,4 0,4 0,6 0,3 — 1,2 0,9 1,7 1,0 — 0,1 0,3 0,6 0,6 — 0,2 * Merilnik v okvari 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v marcu 2021 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2021 Figure 1. Mean PM10 pollution level in March 2021 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2021 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v marcu 2021 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in March 2021 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v marcu 2021 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in March 2021 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v marcu 2021 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2021 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in March 2021 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2021 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v marcu 2021 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in March 2021 with the number of 1-hr limit value exceedences 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v marcu 2021 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in March 2021 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in March, except ozone, was lower than in previous months. The limit daily concentration of PM10 was exceeded at eight monitoring sites, most, two times, at the traffic spots of Celje Mariborska, Ljubljana Center and Murska Sobota Cankarjeva. In the first three months the yearly allowed number of exceedences has not been exceeded at any monitoring sites. PM2,5 pollution level in Zagorje and Murska Sobota Rakičan exceeded annual limit value in March. Ozone in March was higher than in previous months, so that the 8-hour target value was exceeded at five stations, but not yet the 1-hour information threshold. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. SO2 concentrations were also low. 83 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2021 Earthquakes in Slovenia in March 2021 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2021 zapisali 107 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 19 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 5 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro; da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno uro. Od 28. marca 2021 mu je, zaradi prehoda na srednjeevropski poletni čas, treba prišteti 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je marca 2021 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2021 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, March 2021 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2021 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, March 2021 Leto Mesec Dan Žariščni čas (UTC) Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje širina dolžina ura minuta N E km 2021 3 1 16 53 45,61 15,60 7 2021 3 2 3 12 46,42 16,94 16 2021 3 2 3 13 46,42 16,96 16 1,6 2021 3 2 4 46 46,48 16,97 22 1,9 2021 3 2 18 19 45,58 15,24 10 2021 3 3 8 1 46,49 16,95 20 1,9 2021 3 3 9 26 45,47 15,31 8 1,1 2021 3 3 13 35 46,49 14,64 9 1,1 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 6 7 12 13 13 14 17 18 19 20 21 22 27 13 18 20 0 4 20 3 6 2 9 0 0 11 17 15 19 36 51 0 30 24 4 46 26 27 30 51 27 26 32 37 49 46,28 45,67 45,53 45,42 45,55 45,59 46,12 45,92 46,46 45,48 46,11 45,98 45,67 45,76 45,63 45,42 13,60 14,40 15,25 16,21 15,23 16,12 14,87 14,83 15,17 14,40 14,81 15,15 14,18 15,15 14,51 15,08 9 15 5 0 0 21 7 10 13 9 5 14 8 16 13 13 1,1 1,0 1,4 2,1 1,0 2,2 0,8 1,3 0,9 1,1 0,7 0,9 1,2 0,7 1,1 2,1 2021 3 29 17 10 46,36 13,44 16 EMS-98 MLV 1,3 čutili* čutili III–IV III–IV III IV III čutili čutili III–IV čutili III–IV* 2,1 0,5 1,1 Draganić, Hrvaška Nagykanizsa (Velika Kaniža), Madžarska Nagykanizsa (Velika Kaniža), Madžarska Nagykanizsa (Velika Kaniža), Madžarska Pavičiči Nagykanizsa (Velika Kaniža), Madžarska Zilje Eisenkappel-Vellach (Železna Kapla-Bela), Avstrija Magozd Snežnik Pribinci Gora, Hrvaška Tribuče Gornji Vukojevac, Hrvaška Laze pri Vačah Bojanji Vrh Dovže Klana, Hrvaška Mala sela Zgornje Mladetiče Velika Pristava Birčna vas Babno Polje Gorenci, Hrvaška Plužna, meja Slovenija Italija Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Marca 2021 so prebivalci Slovenije čutili 12 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici ter 5 bolj oddaljenih. Najmočnejši, z nadžariščem v Sloveniji, se je zgodil 4. marca ob 20.00 po UTC (21.00 po lokalnem času) v bližini Črnomlja. Njegova lokalna magnituda je bila 1,4, preliminarno ocenjena največja intenziteta pa III–IV EMS-98. Opazovalci v bližini nadžarišča so omenjali predvsem bobneč zvok, ki mu je sledilo rahlo tresenje tal. Tla se, po močnem potresu konec decembra 2020, še vedno niso umirila na območju Petrinje, Hrvaška. Te potrese, zaradi večje oddaljenosti nadžarišča do najbližjega slovenskega kraja (> 50 km), že štejemo za oddaljene oz. regionalne potrese. Marca 2021 so posamezni prebivalci v Sloveniji čutili 3 potrese tega niza, in sicer 3. 3. ob 4.37 po UTC, 7. 3. ob 19.54 po UTC in 8. 3. ob 12.44 po UTC. Prvi je imel magnitudo 4,2, drugi 3,1, tretji pa 3,6 (vir: Hrvaška seizmološka služba). Preliminarno ocenjena največja intenziteta v Sloveniji prvega je IV EMS-98, drugih dveh pa III EMS-98. Posamezni prebivalci Slovenije so čutili še potres, ki se je zgodil 27. 3. pod Jadranskim morjem, v bližini hrvaškega otoka Palagruža (M = 4,1; vir: Hrvaška seizmološka služba), in potres 30. 3. v bližini Neunkirchna, Avstrija (M = 4,6; vir: ZAMG, Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik). Preliminarno ocenjena največja intenziteta obeh potresov v Sloveniji je III EMS-98. 85 SVETOVNI POTRESI V MARCU 2021 World earthquakes in March 2021 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2021 Table 1. The world strongest earthquakes, March 2021 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 3. 3. 10.16 39,76 N 22,18 E 6,3 8 4. 3. 13.27 37,55 S 179,36 E 7,3 10 4. 3. 17.41 29,68 S 177,84 W 7,4 43 4. 3. 18.38 39,79 N 22,12 E 5,8 10 4. 3 19.28 29,72 S 177,28 W 8,1 29 4. 3. 23.13 28,50 S 176,66 W 6,5 24 12. 3. 12.57 39,88 N 22,09 E 5,6 10 16. 3. 18.38 54,74 N 163,18 E 6,6 13 18. 3. 20 .3. 23. 3. 0.04 9.09 21.14 36,92 N 38.46 N 41,82 N 5,20 E 141,63 E 81,16 E 6,0 7,0 5,3 8 43 10 27. 3. 13.47 42,44 N 16,07 E 5,5 10 Št. žrtev 3 Območje Tirnavos, Grčija pod morskim dnom, območje Nove Zelandije pod morskim dnom, območje otokov Kermadec Potamia, Grčija pod morskim dnom, območje otokov Kermadec pod morskim dnom, območje otokov Kermadec Elassona, Grčija pod morskim dnom, območje Kamčatke, Rusija pod Sredozemskim morjem, ob obali Ažirije pod morskim dnom, območje Japonske Aksu, Sinkiang, Kitajska pod Jadranskim morjem, v bližini Palagruže, Hrvaška Vir: USGS – U. S. Geological Survey V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2021. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2021 Figure 1. The world strongest earthquakes, March 2021 86 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V marcu 2021 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V Izoli manjkajo podatki za 31. 3. 2021. Največ cvetnega prahu smo namerili v Izoli, 9.259 zrn, Lendavi, 6.624 zrn, v Mariboru je bilo naštetih 5.618 zrn in najmanj v Ljubljani, 4.100 zrn. Zabeležili smo cvetni prah 27 različnih skupin rastlin. Delež breze je v Lendavi znašal 21 %, na ostalih postajah od 0 do 4 %. Cipresovke so bile najpogostejši cvetni prah na Obali, kjer je bil njihov delež 87 %, na ostalih postajah od 18 % do 35 %. Gabra je bilo od 3 % do 14 %. Poleg teh rodov je bilo zabeleženih še od 2 % do 11 % jelše, 3 % do 16 % topola, 0,3 % do 16 % javorja. Delež vrb je znašal 1 % do 5 %. Hladno vreme je zadrževalo cvetenje breze in gabra, začetek pojavljanja cvetnega prahu je v primerjavi z lanskim letom kasnil za 10 oziroma 12 dni. 2000 Izola Lendava Ljubljana Maribor 1600 Število zrn/m³ 1200 800 400 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu marca 2021 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2021 Marec se je začel s sončnim vremenom, sprva je na Primorskem pihala šibka burja. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom posameznih vrst rastlin je bila dokaj nizka. Leska je bila v izteku sezone, jelša je na celini še vedno sproščala večje količine cvetnega prahu. Opazili smo še zrna trepetlik, vrb, bresta ter v Primorju večje količine cipresovk in tisovk. Večino cvetnega prahu je prispevala vednozelena cipresa, na celinskih postajah tisa. Obremenitve so bile na posamezne dneve zelo visoke, 2. marca čez 1000 zrn/m3 zraka, z najvišjimi dvournimi obremenitvami, ki so trajale od polnoči do jutra, kar je znak, da je cvetni prah prineslo z večjih razdalj. 4. marca je še bilo večinoma sončno, pihal je jugozahodni veter. Naslednjega dne se je oblačnost povečala, občasno so bile padavine, severovzhodni veter je prinesel ohladitev, na Primorskem je zvečer zapihala burja. Večinoma sončno in hladno je bilo 6. marca, še je pihal vzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja, kjer je bila obremenitev s cipresovkami 5. in 6. marca visoka preko noči in dopoldneva. Sledil je sončen dan, obremenitev se je na vseh merilnih postajah znižala, v Ljubljani že dan prej. Brest je zaključil sezono pojavljanja cvetnega prahu, posamezna zrna so bila v zraku do konca meseca. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 87 Agencija Republike Slovenije za okolje 1500 Izola Lendava Ljubljana Maribor 1200 Cipresovke/tisovke Število zrn/m³ 900 600 300 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2021 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2021 150 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 120 Jelša 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2021 Figure 3. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2021 300 250 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 200 Topol 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2021 Figure 4. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2021 8. in 9. marca je bilo nekaj sonca in nekaj oblakov, na Primorskem je pihala šibka burja. Tu se je že povečala obremenitev predvsem s cipresovkami, trajala je do 15. marca. Deloma sončno je bilo tudi 10. marca, ponekod so bile popoldne kratkotrajne plohe. Naslednji dan je pihal jugozahodnik, oblačnost se je povečala. 12. marca je na Obali pihal jugo, drugod jugozahodnik, bilo je oblačno z občasnim dežjem. 13. marec je bil sprva sončen, po nižinah v notranjosti ponekod meglen, zapihal je jugozahodnik in popoldne se je oblačnost povečala. Obremenitve s cvetnim prahom so bile večinoma nizke, zaključila se je sezona cvetnega prahu leske. 14. marca je bilo oblačno s padavinami, meja sneženja se je v notranjosti spustila do nižin. Šele naslednji dan, ko je bilo sprva sončno in ponekod v notranjosti megleno in se je popoldne oblačnost povečala, se je obremenitev s cvetnim prahom dodatno znižala. V dneh od 16. do 19. marca je bilo nekaj sonca in nekaj oblakov, popoldne je bilo nekaj ploh, ob severnem 88 Agencija Republike Slovenije za okolje do vzhodnem vetru je bilo hladno. 20. marca je bilo na Obali sončno z burjo, drugod ob severovzhodnem vetru spremenljivo oblačno. Sledila sta dva vetrovna in hladna dneva, bilo je deloma sončno in deloma oblačno. 23. marec je bil deloma sončen z občasno povečano oblačnostjo, pihal je severni do severovzhodni veter. V tem obdobju je bilo v zraku malo cvetnega prahu, jelša je zaključila glavno sezono, njen cvetni prah pa se je v zraku pojavljal do konca meseca. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Lendavi, Ljubljani in Mariboru, marec 2021 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Lendava, Ljubljana and Maribor in %, March 2021 Izola Lendava Ljubljana Maribor jelša leska 1,3 10,3 7,9 10,9 1,0 1,9 3,7 3,7 cipres./ tisovke topol vrba jesen javor 2,8 17,1 16,1 13,9 0,7 2,9 2,9 5,0 1,1 8,2 8,5 7,2 0,3 4,4 16,3 4,2 87,1 18,3 32,1 34,5 bor 1,2 0,1 0,2 0,1 breza 0,1 20,7 3,3 3,7 beli/črni gaber 2,7 12,7 4,9 13,9 brest 0,8 2,3 2,1 1,7 V dneh od 24. do 26. marca je bilo sončno, zadnji dan je zapihal jugozahodni veter. Zabeležili smo prva zrna cvetnega prahu gabra, obremenitev je v naslednji dneh postopoma naraščala, najvišja je bila zadnjega v mesecu. Obremenitve s cipresovkami in tisovkami na celini so bile povišane, največ cvetnega prahu je prispevala tisa, povečevala se je tudi obremenitev z vrbo in jesenom, razen v Izoli kjer smo zabeležili le posamezna jesenova zrna. Zacveteli so topoli, trepetlike, ki jih uvrščamo tudi v rod topolov pa so odcvetale. Na severovzhodu Slovenije je bilo 27. marca sončno, drugod večinoma oblačno, izmerili smo nekoliko večje obremenitve, ki so se že naslednji dan znižale. V Lendavi so največ cvetnega prahu prispevale cipresovke in tisovke z najvišjimi obremenitvami v nočnih urah. V tem obdobju je cvetni prah sproščal amerikanski javor in opazili smo prva zrna breze. 28. marca je bilo povsod večinoma oblačno z občasnim rahlim dežjem. Zadnje tri dni meseca je bilo večinoma sončno in postopno topleje. Zaključilo se je vmesno obdobje od visokih zimskih obremenitev do toplega obdobja, ko sta zacvetela breza in gaber. Zadnje dni marca so bile obremenitve visoke, v Lendavi smo zabeležili obremenitev z brezo, ki je presegla 1000 zrn na m3 zraka. 50 Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m³ Leska 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2021 Figure 5. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2021 Preglednica 2. Mesečni seštevek za marec v letih 2012 do 2021 Table 2. Monthly counts for March in the years from 2012 to 2021 Ljubljana Maribor Izola 2021 4.100 5.618 9.259 2020 5.507 7.404 — 2019 10.637 7.230 22.504 2018 5.727 6.368 3.876 2017 13.526 12.222 17.416 89 2016 9.748 6.331 12.283 2015 5.333 7.593 7.593 2014 9.292 — 6.603 2013 7.032 6.191 6.758 2012 20.464 18.237 14.524 Agencija Republike Slovenije za okolje 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 150 Javor 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2021 Figure 6. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2021 Slika 7. Moška socvetja amerikanskega javorja in zrni cvetnega prahu (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 7. Male clusters of Box elder (Acer negundo) and pollen grains (foto: Andreja Kofol Seliger) 1200 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 900 Breza 600 300 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2021 Figure 8. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2021 Mestne zelene površine prispevajo pomemben delež h kakovost življenja prebivalcev, omilijo posledice onesnaženja, ekstremne vremenske razmere in neposredno učinkujejo na zdravje z zmanjševanjem stresa. Poleg koristi pa moramo upoštevati tudi negativne dejavnike. Eden od neželeni učinkov je sproščanje alergenega cvetnega prahu med cvetenjem. V mestih več dejavnikov povečuje alergenost bioaerosola: nizka biotska raznovrstnost in sajenje dreves ene vrste na majhnih površinah, pogost vnos 90 Agencija Republike Slovenije za okolje eksotičnih vrst, sajenje samo moških dreves pri vrstah, kjer je spol ločen, ker so plodovi nezaželeni, ali sajenje vrst, katerih cvetni prah vsebuje sorodne alergene. Gre za neupoštevanje merila alergenosti pri izbiri urbanega rastlinskega materiala. Amerikanski javor (lat. Acer negundo) je v Sloveniji pogosto sajen v urbanem okolju, kot invazivna tujerodna vrsta se širi ob vodotokih, predvsem z uspešnim vegetativnim razmnoževanjem. Zanimivi in dekorativni so drobni, dolgopecljati moški cvetovi združeni v viseča socvetja. Alergenost cvetnega prahu je dokazana. Je pomemben alergen v Severni Ameriki od koder vrsta izhaja. V marcu, ko zacveti, se obremenitev zraka z javorjevim cvetnim prahom na merilnih postajah opazno poveča. 160 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 120 Jesen 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2021 Figure 9. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2021 60 50 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 40 Vrba 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2021 Figure 10. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2021 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 30 Brest 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2021 Figure 11. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2021 91 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 Število zrn/m³ Beli/črni gaber 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/gabrovca marca 2021 Figure 12. Average daily concentration of Hornbeam/hop hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, March 2021 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v maju 2021 Glavna sezona cvetnega prahu večine vetrocvetnih dreves z visokimi obremenitvami zraka se je iztekla v aprilu. V prvi polovici maja bodo v zraku še manjše količine cvetnega prahu hrasta, gabra, malega jesena, vrb, oreha, cipresovk, javorja, ponekod zakasnelih platan in bukve. Cveteli bodo iglavci, v zraku bodo večje količine cvetnega prahu smreke in bora, posedla zrna bodo obarvala površine v rumeno, morebitne luže bodo imele rumene obrobe. V Primorju in v toplejših predelih zahodne Slovenije se bo nadaljevala sezona trav, v nižinah celinskega dela Slovenije pričakujemo zelo nizko obremenitev zraka v prvem tednu maja. Trave v naseljih, ob cestah in pločnikih lahko zacvetijo nekoliko prej. Predvidoma sredi maja se bo začelo obdobje visokih obremenitev, ki bo trajalo do konca meseca. Poleg trav bodo na travnikih cvetele kislice in trpotec, v živih mejah kalina (liguster) in bezeg, v vinogradih bodo cvetele trte. V toplih zahodnih predelih Slovenije bo poleg naštetih vrst v zraku tudi cvetni prah krišine in v drugi polovici meseca oljke. SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in Pomurje in Lendava, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and in Izola on the Slovenian Coast. In addition, the outlook for May is included. 92 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Anže Medved Resje ob poti med zaselkoma Brezen (občina Vitanje) in Brdce nad Dobrno, 24. marec 2021