GOS PODARST VO
LETO XVIII. ŠTEV. 476 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 6. MARCA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 ■ TEL. 38-933
Ključ je v rokah sindikatov
Potrebno je gospodarsko ■ socialno premirje
Naj novejši ukrepi vlade levega centra za pobijanje inflacijskih teženj bodo v veliki meri prizadeli ne samo določene sektorje italijanskega gospodarstva, ki bodo čutili razne omejitve in tudi nove davke, kakor davek pri nakupu avtomobilov, temveč bodo tudi vplivali na celoten razvoj in tako vsaj deloma pripomogli k pobijanju inflacije. Toda nihče si ne domišlja, odgovorni vladni krogi gotovo še najmanj, da so že s temi ukrepi zapeljali voz italijanskega gospodarstva na varno pot. Jasno je, da ne bodo ti ukrepi imeli posebnega učinka, ako vlada ne uspe zajeziti vala nenehnih novih zahtev po zvišanju plač in s tem pripraviti podlago za ustalitev cen, ki je pač osnovni pogoj za pobijanje inflacije; saj ni dvoma, da ima povišanje plač, ki mu ne ustreza hkrati zvišanje proizvodnosti In s tem povečanje proizvodnje, za posledico nov skok cen, kateremu mora slediti zahteva po novem zvišanju plač.
PRIZADETO JE ZLASTI
DELAVSTVO
Naj novejši pozivi odgovornih ministrov pa tudi samega ministrskega predsednika Mora sindikalnim organizacijam pa tudi združenjem delodajalcev kažejo, da se vlada dobro zaveda, da je danes ključ za rešitev iz sedanje stiske v rokah sindikatov, ki morajo pravilno oceniti položaj in pravilno izbirati. Pred-
sednik Moro je v svojem dramatičnem govoru po televiziji — sami italijanski listi govorijo o dramatičnosti — pozval vse državljane, naj se sprijaznijo s potrebnimi žrtvami, ker je trenutek res »delikaten« in ker preživlja italijansko gospodarstvo «krizo rasti». Z zadovoljstvom je ugotovil, da so tudi socialisti prevzeli odgovornost za oblast ter se je tako osnova vladne večine razširila. Ne gre samo za golo razširjenje večine v parlamentu, temveč za razširjenje osnove med ljudstvom in zlasti med delavstvom, na katerega računa tudi vlada levega centra. Prav okolnost, da so v vladi tudi socialisti, naj bi pomirjevalno vplivala tudi na delavske sindikate, ki naj bi svoje zahteve omejili na res najbolj. nujne in socialno utemeljene. Minister za upravno preosno-vo Preti, ki pripada k socialnodemokratski stranki, je na kongresu sindikalne organizacije UIL — ta je nekoliko oddaljena od mnogo bolj vplivne CGIL, v kateri so organizirani socialistični in komunistični delavci — opozoril delavce na nevarnosti, ki jih utegne prinesti bodoči razvoj, rekoč: «Ako bi v letu 1964 kupna moč denarja oslabela v isti meri kakor v letih 1962 in 1963 — za okoli 15 odstotkov v dveh letih — bo treba izvršiti uradno razvrednotenje. Ako ne bomo 'uspeli zavreti inflacijskega razvoja, bodo delavci prvi, ki bodo od tega imeli veliko škodo, ker njihove za-
hteve ne morejo nikdar slediti ritmu razvrednotenja«. Preti je še dodal, da si morajo vlada in sindikati prizadevati, da bi obranili kupno moč lire in s tem zagotovili stalnost gospodarskemu razvoju. Demokratični sindikati naj bi tudi preprečili, da bi prevladale tiste sindikalne organizacije, ki rade zaidejo pod vpliv demagoštva in političnega računa.
CGIL POSTAVLJA POGOJE
V podobnem smislu nastopajo tudi drugi politiki vladnih strank, tako npr. tudi novi glav-
Leipzig ne zgublja na privlačni moči
V nedeljo so v Leipzigu slovesno odprli mednarodni velesejem, ki na svojem mednarodnem pomenu, kakor poroča «Le Monde«, prav nič ne zgublja in to kot shajališče komunističnega in kapitalističnega sveta ter gospodarsko nedovolj razvitih dežel. Izmed komunističnih držav niso neposredno zastopane Kitajska, Albanija in Koreja, ki pa bodo na sejem odposlale svoje uradne delegacije. Jugoslovansko odposlanstvo vodi podpredsednik zveznega gospodarskega zbora Miloš Minič, katerega je ob prihodu v Leipzig pozdravil podpredsednik vlade Schurer. Jugoslovanska delegacija si bo ogledala tudi nekatere rudnike.
Na sejmu razstavlja 8500 raz-
Negativen vpliv protikonjunkturnih ukrepov na zunanjo trgovino
Pred zmanjšanjem nemškega izvoza v Italijo
Zahodno nemški tisk kaže precej zaskrbljenosti glede nadaljnjega gibanja izvoza v države Evropske gospodarske skupnosti, zlasti v Italijo, Francijo in Nizozemsko. V teh treh državah se je začutil precejšen inflacijski pritisk, ki je izval protiukrepe za pobijanje inflacije. Protiinflacijski ukrepi na Francoskem in Nizozemskem so blažje narave in preračunani na daljši rok, medtem ko se je Italija odločila za radikalnejše ukrepe. Ti u-tegnejo v veliki meri škodovati nadaljnjemu razvoju zahodno-nemškega izvoza, ki se je lani močno dvignil.
Nemci so na italijanski trg izvozili zlasti mnogo avtomobilov; pa tudi francoske tovarne so izkoristile za izvoz tedanjo ugodno konjunkturo v Italiji. Zanimivo je, da je izvoz italijanskih avtomobilov lani upadel za 4 odstotke, medtem ko se je avtomobilska proizvodnja dvignila za 25 odstotkov. To pomeni, da je italijanski trg prevzel mnogo novih vozil, ki so prišla iz italijanskih tovarn. Takšno naraščanje domače potrošnje je omogočala prodaja na obroke, ki so jo zdaj zadeli novi proti-konjunkturni ukrepi italijanske vlade; seveda bo omejevanje prodaje na obroke zadelo tudi u-voz avtomobilov iz tujine.
Zahodnonemški tisk ne goji upanja, da bi komisija Evropskega skupnega trga posredovala pri italijanski vladi, naj omili nekatere protiinflacijske ukrepe, ki bodo zadeli uvoz iz držav EGS, ker so sami finančni strokovnjaki Evropske gospodarske skupnosti nujno svetovali italijanski vladi, naj prične pobijati inflacijske pojave z ustreznimi ukrepi. Med zadnjim zasedanjem finančnikov EGS v Rimu je to priporočil i-talijanski vladi zlasti podpredsednik komisije EGS Marjolin-Nekateri listi so mnenja, da se je aahodnonemška avtomobilska industrija preveč usmerila na izvoz v države Evropske gospodarske skupnosti namesto, da bi posvetila večjo pozornost drugim trgom.
Prav zaradi protikonjunktur-nih ukrepov v sosednih državah, je zahodnonemški tisk mnenja, naj industrijci ne računajo več s takšnim izvoznim «boo-mom«, kakor so ga doživeli lani, ko se je izvoz v države EGS dvignil za 3,9 milijarde nem-
BEG KAPITALA
IN PRIMANJKLJAJ
V	PLAČILNI BILANCI
V	tretjem tromesečju preteklega leta je primanjkljaj italijanske trgovinske bilance dosegel 410 milijard lir. Ta razvoj se pozneje ni zboljšal, če prištejemo temu primanjkljaju še beg tujega kapitala, je za Ita-“JO v letu 1963 nastal v plačilni bilanci primanjkljaj 1,24 milijarde dolarjev. Za kritje se je Italija zatekla k svojim rezervam, precej kapitala pa je priteklo v Italijo zaradi dogovora med skupino Montecatini in Shellom glede sodelovanja; družba Montecatini je namreč prodala dve tovarni skupini Shell.
ških mark. Celotno se je izvoz povečal za 5,3 milijarde mark.
Iz statističnih podatkov za-hodnonemške zunanje trgovine, vidimo, da je Francija postala v prejšnjem letu najboljši odjemalec za Zahodno Nemčijo. To mesto je prvotno imela Nizozemska. V primerjavi z letom 1962 se je tudi znatno povečala trgovinska izmenjava Zahodne Nemčije z ostalimi članicami Evropske gospodarske skupnosti, medtem ko se je nekoliko poslabšala z Združenimi državami Amerike. Izvoz v Italijo se je povečal za 1,3 milijarde mark. Objavljamo podatke o trgovini z 10 državami, ki predstavlja 70 odstotkov trgovinske izmenjave Zahodne Nemčije s tujino v letu 1963 (v milijonih nemških mark) :
	IZVOZ		Primer j. z 1.1962
1.	Francija	6505	+ 1008
2.	Nizozemska	5894	+ 815
3.	Italija	5345	+ 1282
4.	Švica	4742	+ 406
5.	ZDA	4231	+ 295
6.	Belgija-Luks.	4220	+ 540
7.	švedska	2954	+ 241
8.	Avstrija	2916	+ 174
9.	V. Britanija	2654	+ 204
10-	Danska UVOZ	1764	— 42
1.	ZDA	9147	+ 1006
2.	V. Britanija	5844	+ 209
3.	Francija	5678	+ 238
4.	Nizozemska	5595	+ 558
5.	Belgija-Luks.	3627	+ 547
6.	Italija	3559	—	56
7.	Švica	3466	+ 135
8.	Švedska	1995	—
9.	Avstrija	1370	— 6
10.	Danska	1233	—	3 b.
ni tajnik Jtrščansko-demokratske! stavljalcev, in sicer 5400 iz ..	~ ’	' Vzhodne Nemčije, 700 iz Zahod-
ne Nemčije, ostali pa so iz dru-
stranke Rumor in tajnik socialistične stranke Tanassi.
Preti je očitno mislil na CGIL, ko je govoril o sindikalnih organizacijah, «ki rade podležejo demagoštvu in političnim računom«. Kakor je vodstvo CGIL sporočilo vladi, je ta najmočnejša sindikalna organizacija, v kateri prevladujejo komunisti, pripravljena na žrtve in sodelovanje, toda pod določenimi pogoji: 1. vlada mora takoj ustaviti dviganje cen; 2. uvesti mora nadzorstvo nad hišnimi najemninami; 3. vlada se mora takoj pričeti pogajati z vodstvom sindikata.
2E FANFANI
JE POSKUSIL
Že Fanfani je za časa svoje vlade skušal navezati stike s to najmočnejšo sindikalno organizacijo, vendar ni njegov poskus uspel. Nekateri politiki iz njegovih vrst so bili proti takšnim pogajanjem, češ da bi se tako politična moč prenesla iz parlamenta na sindikate. Danes občuti vlada ponovno to potrebo po stikih s sindikalnimi organizacijami. Do teh naj bi prišlo že prihodnji teden, in sicer bo vlada najprej poskusila srečo s sindikati, ki niso tako močno usmerjeni na levo kakor CGIL, pozneje pa naj bi prišlo do skupnega sestanka med predstavniki vlade in vseh sindikalnih organizacij. Prav tako ima vlada namen navezati razgovore s predstavniki združenj delodajalcev. Na zadnjem kongresu o-srednjega združenja italijanskih industrij cev (Confindustria), je bila izrečena sicer precej ostra kritika proti najnovejšim ukrepom za pobijanje inflacije, toda industrij ci so si kljub temu pustili odprta vrata za pogajanja z vlado.
Protikonjunkturni ukrepi in italijanski uvoz
Minister za zunanjo trgovino Mattarelila je med svojim obiskom v Bonnu v razgovorih z ministrom za gospodarstvo Schmueckerjem in ministrom za kmetijstvo Schwarzom načel tudi vprašanje povečanja izvoza italijanskih kmetijskih pridelkov, kakor vina in drugih živil, v Zahodno Nemčijo. To vprašanje se toliko bolj zapleta, ker so naj novejši italijanski protikonjunkturni ukrepi prizadeli tudi zahodnonemški izvoz.
Ni dvoma, da bodo italijanski protikonjunkturni ukrepi priza-li tudi uvoz iz drugih držav. Kaže pa, da ne bo prizadet uvoz živil v Italijo, ker je vlada v svoji pbširni in podrobni obrazložitvi ukrepov proti inflaciji izrecno- naglasila, da ne namerava omejevati uvoza živil, ker hoče tako pritiskati na cene na italijanskem trgu in preprečiti njihov skok.
gih držav, iz Z. Nemčije je mnogo manjših podjetij. Zelo močno je zastopana Francija, ki razstavlja na površini 5000 kv. metrov. Francozi bi radi bolj razvili trgovino z Vzhodno Nemči.jp, ki doseže povprečno 62 milijonov francoskih frankov na leto, to je komaj polovica vrednosti trgovinske izmenjave med Veliko Britanijo in Vzhodno Nemčijo. Sejem je odprl podpredsednik vlade Erich Apel s svojim govorom v obnovljeni operi.
Velika Britanija je letos zavzela isto površino kot lani, ko je razstavljalo 170 angleških podjetij, vendar razstavlja na istem prostoru manj angleških tvrdk. Dopisnik «Sunday Timesa« poroča, da se mnoga podjetja usmerjajo na mednarodne sejme v drugih vzhodnih državah, kakor na češkoslovaškem in Poljskem in tako opuščajo sejem v Leipzigu. Predstavniki angleških jeklarn so prepričani, da bodo letos v Leipzigu zaključili vsaj toliko kupčij kakor lani, morda tudi več. Izvoz angleškega jekla se je od leta 1960 podvojil, računajo, da bo letos dosegel 3 milijone funtov šterlingov in da se bo izmenjava med Anglijo in Vzhodno Nemčijo splošno povečala za eno tretjino; tako bo angleški izvoz z Vzhodno Nemčijo dosegel 10 milijonov šterlingov.
Dopisnik pristavlja, da se mnogo velikih zahodnonemških podjetij ne udeležuje več sejma v Leipzigu ter da njihovi agenti skušajo vplivati v tem smislu tudi na predstavnike angleških podjetij. Zahodno, nemška podjetja kritizirajo Veliko Britanijo, češ da je skleni, la sporazum, kd predvideva trgovinsko izmenjavo z Vzhodno Nemčijo v vrednosti 20 milijonov funtov, v resnici pa sama Zahodna Nemčija živahno trguje z Vzhodno Nemčijo; njeni predstavniki naglašaio, da gre pravzaprav za izmenjavo v sami Nemčiji. Predstavniki zahodnonemških podjetij tudi trdijo, da uvaža Vzhodna Nemčija toliko opreme za kemično industrijo iz Velike Britanije, da bi jo lahko izvažala naprej v Sovjetsko zvezo. Vzhodnonemška industrija je prejela naročila za izdelavo opreme za 230 kemičnih podjetij, v veliki meri za Sovjetsko zvezo. Dopisnik «Sundav Timesa« zaključuje z ugotovitviio, da so bili letos nredstavniki zahodne industrije presenečeni nad kakovostjo in velikim izborom blaga, s katerim nastopa vzhodnonemška industriia; prvič se je dogodilo, aa so njeni izdelki dosegli raven proizvodov zahodnih podjetij.
TRAJEKT CIVITAVECCHIA-HAJFA. Začenši s 30. aprilom bo med Civitavecchio in Hajfo Pričel obratovati trajekt «Bilu», ki naj bi turistom olajšal potovanje v Izrael. Trajekt bo lahko sprejel 120 avtomobilov in 528 potnikov.
Czpjrtfl * fW Obtrrwr • (IWon) 1964
,%£ru-.
Poleg Francozov si tudi An- \ pad. Predsednik Johnson je na , Južnem Vietnamu. Vsekakor so gleži radi privoščijo Američa- j tiskovni konferenci zanikal to	g™™««™ ^
ne. Takole je «Observerjev» karikaturist skušal osmešiti naj novejšo namero ameriških vojaških krogov, da bi v Južnem Vietnamu Američani s pomočjo domače vojske prešli v protinapad in državljanjsko vojno prenesli v Severni Vietnam. (V Južnem Vietnamu je 16.000 a-meriških «izvedencev», ki vodijo domačo vojsko.) Spričo te vesti so iz Sovjetske zveze dali Američanom razumeti, da bodo Rusi posegli vmes in podprli vojsko Severnega Vietnama, ako bi Američani res prešli v na-
vest, pač pa je «napadalce» opozoril da igrajo nevarno igro; hkrati je odklonil predlog (francoski) za nevtralizacijo Južnega Vietnama. Napoved, da namerava Amerika prenesti borbo v Severni Vietnam, je gotovo v zvezi z napovedanim potovanjem ameriškega ministra za narodno obrambo McNamare v Južni Vietnam. Minister odpotuje na Daljni vzhod že prihodnji teden. Po informacijah angleškega tiska iz Amerike zagovarja tudi zunanji minister Dean Rusk krepkejši nastop v
Američani proti francoskim «in trigam» v Južnem Vietnamu. Predsednik Johnson meni, da je sedanji razvoj pokazal, da so se zmotili tisti ameriški politiki, kakor podtajnik Harriman in Roger Hilsman, pomočnik tajnika za Daljni vzhod, ki so zagovarjali odstranitev predsednika Diema. Američanom se zdi položaj na Sredozemskem morju zaradi ciprske krize nevarnejši kakor v Vietnamu. Ta naj bi bil tako napet, da bi lahko izval takšno krizo, do ka kršne je prišlo zaradi sovjetskih raket na Kubi oktobra 1962.
Volilni zagon laburistov
II. Wilson napoveduje nacionalizacijo jeklarske industrije in prevoznih podjetij
Med angleško javnostjo vlada že pravo volilno razpoloženje, čeprav še niso bile razpisane volitve v parlament. Listi menijo, da na to še čaka ministrski predsednik Alec Douglas Home, ker hoče, da bi se prej (9. aprila) izvršile volitve londonskega občinskega sveta.
Laburisti so se pod dinamičnim vodstvom Harolda Wilso-na, kakor poročajo «Relazioni In-ternazionali«, pravzaprav že vrgli v volilno agitacijo. Wilson je že v svojem govoru v mestu Svvansea postavil svoj volilni program, ki zaaeva predvsem angleško gospodarstvo; glede zunanje politike ni med konservativci in laburisti bistvene razlike. Splošno vlada prepričanje, da se bo volilna bitka odigrala ob vprašanju gospodarskega razvoja Velike Britanije in njenih gospodarskih stikov s tujino.
Wilson je "obsodil gospodarski sistem konservativcev ter naglasil, da je mogoče razviti angleško gospodarstvo samo po načelih, ki jih zagovarjajo laburisti. Po njegovem mnenju treba postaviti dva programa za gospodarski razvoj, enega na kratek rok, drugega na daljši. Rešitev na krajši rok je povezana z gibanjem plačilne bilance in s strahom pred inflacijo, rčši-tev na daljši rok pa z reorganizacijo in načrtovanjem. Po njegovem mnenju je treba najprej povišati obrestno mero — medtem je ta bila že povišana —■ da bi pospešili dotok kapitala in tako zavarovali rezerve. Po tej poti se bo dala uravnovesiti plačilna bilanca. V primeru, da tega ne bo mogoče doseči v nekaj mesecih, potem bo treba seči po denarnih rezervah in angleških kreditih pri mednarodnem denarnem skladu. Wilson meni, da je treba preosnovati sedanji angleški industrijski u-stroj. Angleška industrija je postala preveč ranljiva, ker se ni pravočasno modernizirala z novimi avtomatičnimi postopki ter ni dovolj upoštevala dosežkov
znanstvenega raziskovanja. To nalogo naj prevzame novo ministrstvo za tehnologijo. Treba bo nacionalizirati industrijo ter ji dati bolj znanstveno podlago. V ta namen je Wilson obljubil tudi davčne olajšave.
Vodja angleških laburistov je naglasil, da je razvoj industrijske proizvodnje odvisen od vprašanja izvoza. Govornik je napovedal vrsto olajšav in razne pomoči majhnim izvoznikom, u-stanovitev posebnega trgovinskega sveta (Commonwealth Trade Council) ter davčne oprostitve za industrijo—ki mnogo izvaža. Da bi se izognili pretiranemu u-vozu iz tujine, je treba čim več proizvajati doma. Zato bo ustanovljeno posebno ministrstvo za proizvodnjo, ki ga bo vodil minister za načrtovanje. To naj
sticije kapitala.
Harold Wilson je napovedal ponovno nacionalizacijo jeklarske industrije in prevoznih podjetij. Nacionalizacija proizvodnje jekla je potrebna, ker se gospodarstvo dežele naslanja prav na to kovino, ki ne sme biti predmet križajočih se interesov. Potrebna je tudi nacionalizacija prevoznega sistema.
Wilson se je glede drugih gospodarskih vprašanj pokazal zelo prožnega — to so ugotovili tudi konservativni listi kakor Times, Financial Times in Eco-nomist, ki sicer niso naklonjeni laburizmu, in drugi. On je nasproten, da bi z zakonom omejili dividende. Po njegovem mnenju naj imajo podjetni industrijski obrati prednost pred drugimi. Treba bo težiti za tem,
zagotovi reden razvoj industri- da se zvišajo plače, toda vzpo-je, a hkrati naj bi nadziral tudi j redno je treba dvigniti tudi pro-potek izvoza in uvoza ter inve-1 izvodnost.
Industrializacija jugoslovanskega Jadrana
Morje pospešuje gradnjo industrije
Ozemlje vzdolž jugoslovanske-1 mislili na prednosti, ki jih nudi ga Jadrana je ostalo tudi ob ve- lociranje na pomorski uvoz su-liki povojni industrializaciji dr-1 rovin vezane industrije v pri-
žave slabo industrializirano. Večinoma obratujejo še stari o-brati, katere so le modernizirali in razširili. Pri tem se je najbolj razvilo ladjedelstvo, zlasti v Splitu, na Reki in v Pulju-Med nove večje obrate moremo šteti le Jugovinil v Splitu, Tovarno aluminija v Šibeniku in ribjo predelovalno industrijo Mirna v Rovinju. Ostalih je le nekaj srednjih in malih.
Vzrok za to je treba iskati v tem, da je ozemlje revno na industrijskih surovinah. V glavnem je dovolj le boksita in cementnega laporja. Edini premogovniki so v Istri, električna e-nergija pa nastaja šele z novimi hidrocentralami.
Zanimivo pa je, da v Jugoslaviji vse do zadnjega časa niso
XII.
Ni lahko popisati vtisov iz vzhodnega Berlina. In tudi sam sem bil prepričan, da so bili Si opisi, ki sem jih kdaj prej bral pristranski.
še danes kaže Vzhodna Nemčija, in to celo nje prestolnica, razen malenkostnih izjem lice Jugoslavije iz prvih povojnih let. šele naslednje jutro sem odkril med tolikimi ruševinami nanovo zgrajeno mestno četrt: Stalinalee in Marks Engels Platz. Moderna cesta ob kateri stojijo srednjevisoka poslopja, podobna starim rilskim nebotičnikom. Ni čudno, da je tudi motorizacija malo razvita. Mali «Trabant» in nekoliko večji «Warburg» avtomobil predstavljata vzhodnonemško motoristično proizvodnjo. Vojaštvo in predstavniki oblasti se prevažajo z avtomobili sovjetskega in češkoslovaškega izdelka.
Rafko Dolhar: <<:]\a evropski sever!»
KULTURNI SPOMENIKI Slavna Marienkirche je morda najznamenitejši kulturni spomenik. Morda ne toliko zaradi svoje zunanjosti, ali svojih fresk, ki predstavljajo «Totentanz», ples mrličev, kakršen nam je na ogled v Hrastovljah pri Kopru. Marienkirche je zaslovela, ker je tam pridigal veliko let poglavar protestantske cerkve na Vzhodu, Dibelius.
POLOVIČARSTVO NI MOŽNO
Civilno oblečeni gospodje gotovo nimajo videza visokih cer-
kvenih dostojanstvenikov, toda v tem so protestanti mnogo preprostejši. Zato pa so glede verskih načel gotovo veliko bolj radikalni kot mi. Morda je v tem odraz germanske miselnosti, gotovo pa izvor velikih težav, ki jih imata v medsebojnih odnosih protestantska cerkev in komunistični režim v Vzhodni Nemčiji. Tu namreč ni možno polovičarstvo, ker zahteva cerkev po eni strani javno in zavestno priznanje k religiji, država pa po svoji strani javno priznanje k ateizmu.
Ni čudno, da so odnosi med cerkvijo in državo skrajno napeti, ker pod takimi pogoji ni mogoče najti kompromisov-Kljub temu trdijo cerkveni dostojanstveniki, da vsaj ena tretjina odraščajoče mladine prostovoljno obiskuje verski pouk. Marksistični nauk menda le z veliko težavo prodira v pretežno kmečko prebivalstvo.
OD DRESDENA
DO PRAGE
Dresden je moj zadnji cilj v Vzhodni Nemčiji. Tu bi lahko mahnil na Zahod. Rajši pa si po nekoliko bolj valovitem svetu utiram pot proti češki meji. Morda le zaradi spremembe v pokrajini, kajti vinske gorice in
valovite travnike kmalu zame-njejo gozdovi, mi mora nemške nižine malo odleže. Pozno popoldne prestopim nemško-češko mejo. Z obmejnimi organi se po prvih poskusih, bogve zakaj, v hrvaščini, kaj kmalu dobro sporazumem v slovenščini. Sprašujejo me, kje da sem se učil češčine.
Spet imam pred seboj trideset ur potovanja po nepoznani deželi in razumljiva nestrpnost me žene proti Pragi, živahna valovitost pokrajine, razmeroma dobre ceste, še obrazi, ki jih vidim skozi okno avtomobila, se mi zdijo bolj nasmejani. In že kratek sprehod po češki prestolnici mi potrdijo, prvi vtis, da obiskujem živahnejšo, modernejšo, da, drznil bi si trditi, zahodne j šo državo. Prometne u-lice, polne restavracije, razsvetljene izložbe, glasne gruče razmeroma dobro oblečenih ljudi končno preženejo predsodek Vzhoda, ki se ga v Vzhodni Nemčiji, kljub najboljši volji nisem mogel iznebiti.
En dan in ena noč gotovo nista dovolj za ogled mesta, kakršno je Praga in zaklel sem se, da se ob prvi priliki vrnem na daljši obisk, tudi ker me je slabo vreme oviralo pri fotografi-
lo številne izletniške skupine predvsem iz Avstrije in Nemčije. Turistične usluge so kar dobro organizirane, čeprav kljub najboljši volji ne najdeš poleti hotelske sobe, če je nisi rezerviral.
V hitrem sprehodu sem komaj zaslutil skrite umetniške zaklade starega mesta in romantični čar neštetih mostov čez Vltavo. Trume turistov ob enajstih pričakujejo, da se sproži kolesje znamenite ure v mestnem stolpu. Že zaradi razgleda na mesto se je vredno potruditi na grič, kjer stoji stari grad, čeprav bi bilo za ogled vseh njegovih arheoloških in u-metniških zanimivosti potrebno več časa, kot ga imam na voljo. Toda preden odpotujem iz Prage, si moram vendar za spomin kupiti vsaj kos znamenite keramike, v posebnem oddelku petnadstropne veleblagovnice.
Morda le zato, ker je sobota, a vtis imam, da velikansko število ljudi tu nakupuje vse mogoče. Tudi restavracije, posebno samopostrežne restavracije, privabijo tako množico ljudi, da se skoznjo komaj potrudiš do dobro obloženih izložb najrazličnejših kulinaričnih specialitet. Vtis imam, da smo tujci o-
ranju. Že na svojem bežnem o- škodovani pri zamenjavi valute,
gledu mesta sem naletel na ze-1 ker so cene še za naše pojme
razmeroma visoke. Tako preživljam svoj zadnji dan dopusta.
V DESETIH URAH
OD ČEŠKOSLOVAŠKE'
DO ITALIJANSKE MEJE
Popoldne hitim v koloni avtomobilov, ki tudi Prago zapuščajo ob vveekendu,. proti avstrijski meji. Sicer slaba, a vendar asfaltirana cesta me spremlja med valovitimi travniki in prostranimi gozdovi v mrak. Še imam pred očmi velikanski podstavek odstranjenega Stalinovega kipa na griču onkraj Vltave, ki mi daje slutiti nov razvoj. In ko zapuščam pod večer prijazno deželo upam da svoje prihodnje potovanje na češko ne bo tako slučajno kot prvo.
Luči žarometov sedaj prebadajo temo. Linz, industrijsko mesto ob Donavi, me posebno ne zanima, zato hitim naprej. Ob nočnih urah dobim črno kavo in bencin le še pri velikih črpalkah, kjer se ustavljajo šoferji težkih tovornjakov. Turistične namere so za mano. Čez zakotne prelaze končno pridem na dobro cesto Dunaj—Trst.
Bruck, Celovec, Beljak, skoraj neverjetno se mi zdi, da je mogoče v desetih urah avtomobilske vožnje priti od češke do italijanske meje, pa še skozi «železno zaveso«. Kako čudne pojme pač imamo o tujih deželah, njih meja in razdaljah, da o ljudeh sploh ne govorimo!
(KONEC)
staniških mestih. Surovine se predelujejo brez dragega transporta v zaledje, kamor pridejo šele končni ali polizdelki, medtem ko gre izvozu namenjena proizvodnja spet neposredno skozi domače pristanišče v tuji svet. Pobuda za izgradnjo take industrije je prišla zdaj iz Hr vatske, kateri pripada do malih izjem vsa jugoslovanska morska obala.
Hrvaška pobuda je vzbudila zanimanje tudi v Sloveniji, kjer ugotavljajo, da ima posebno Koper izredno ugodne pogoje za razvoj take industrije, ker je
v	neposrednem zaledju pristanišča na voljo veliko za industrijske objekte primernega prostora. Tam je že tako načelno projektirana industrijska cona, ki naj zajame bivši škocjanski zaliv, ki ga bo treba z gradnjo železnice in nadaljnjim razvojem pristanišča do konca zasuti. Ena takih industrij je že projektirana, to je obrat za umetna tekstilna vlakna tovarne Ipias. Zgrajena bo v novi go-
vi	gospodarski sedemletki.
R. G.
TRGOVINSKA IZMENJAVA
JUGOSLAVIJA — EGS
V preteklem letu je znatno napredovala trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in državami Evropske gospodarske skupnosti. Jugoslavija je izvozila v države šestorice blago za 268 milijonov dolarjev, to je za 80 milijonov ali 42,9 odsto več kakor v prejšnjem letu. Iz držav Evropskega skupnega tržišča je uvozila blaga za 33,3 milijona dolarjev ali 13,2 odsto več kot v 1. 1962.
ČEŠKOSLOVAŠKI TRANZIT
PO STARIH TARIFAH
Po zaključitvi pogajanj s češkoslovaškim podjetjem Cecho-fracht glede češkoslovaškega blagovnega tranzita čez naše pristanišče, ki naj bi dosegel najmanj 400.000 ton letno, so se sestali v Trstu predstavniki italijanskih, češkoslovaških, jugoslovanskih in avstrijskih železnic. Čehi so zahtevali znižanje tarif za prevoz čez Jugoslavijo in Avstrijo, toda predstavniki teh dveh so poudarili, da ne morejo znižati tarif, ker uživajo češkoslovaška podjetja že določene tarifne ugodnosti; na drugi strani pa podobne olajšave niso bile priznane tudi ostalim državam.
Oblast
je težko breme
Videl sem predsednika Se-gnija, ko se je prožno spuščal po stopnicah velikega letala, ki je pravkar pristalo na letališču Orly pri Parizu. Tudi po televiziji je bilo videti — videl si lahko hlape sape, ki so jo prisotni izdihovali — da je moral biti mrzel zimski dan, kakršnih ima Pariz prav mnogo. Se-gni je bil gologlav — tako zahteva še vedno diplomatska e-tiketa — de Gaulle pa z generalsko čepico na glavi. Segni se je od časa do časa prejel za grlo in malce zakašljal, kakor bi hotel de Gaullu povedati, da je prehlajen. In potem sem tudi videl, kako je Segni, vedno seveda gologlav, obšel častno stražo in kako je njegova koščena postava kljubovala mrzlemu vetru, ko je godba igrala obe himni. Tako je bilo povsod po Parizu, pred 'palačo zunanjega ministrstva in drugod. Segni je vztrajal, čeprav je morda nekaj dni poprej prebolel lažjo gripo, ki ga kaj rada obiskuje.
Ni res, mi je tedaj šinilo v glavo, da je oblast prijetna ali celo sladka, kakor mislijo premnogi, ki so njej podrejeni, ali so zgubili bitko zanjo ali še hrepenijo po njej- Bivši ministrski predsednik Eden je nekoč sicer dejal, da ga navdaja občutek velikega zadoščenja, ko se zave svoje politične moči, da lahko ob krmilu države rešuje zapletena državna vprašanja in kroji usodo narodom. Morda je s takšnim občutkom tudi legel spat prav tisti večer, ko ga je služabnik zbudil sredi noči in mu izročil sovjetsko noto, da bo Sovjetska zveza odposlala v Egipt «pro-stovoljce», ako Anglija ne prekine takoj napada na Egipčane. Niti zdanilo se še ni, ko je ministrski svet sklenil umik 'iz Egipta; to je bila zadnja seja, ki ji je Eden predsedoval pred svojim odstopom in dokončnim umikom iz politike.
Oblast očitno ni sladka. Zavidanja vredna ni bila, pa je še manj danes, v časih političnih udarov, socialnih napetosti, kakršnih zgodovina malo pozna, in gospodarskih kriz, skratka, v časih nenehnega vrenja doma in po svetu. Ste videli in slišali morda ministrskega predsednika Mora, ki je v soboto, prav ko so se drugi državljani pripravljali na večerno zabavo po gledališčih in javnih lokalih, po televiziji z zatajeno ganjenostjo rotil Italijane, naj se v tem «delikatnem» trenutku marsičemu odpovejo in sprejmejo potrebne žrtve, da bo država lahko prestala to «krizo rasti»? Ostal je sicer miren in le tu pa tam z lahno gesto pospremil svoje besede, toda napravil je vtis človeka, ki čuti na ramenih pretežko breme odgovornosti.
Oblast ni sladka. Mislim, da je ne greni toliko niti zavest, da se lahko vsak hip konča recimo z odstopom ali celo s smrtjo — Kennedg se v grobu še niti ni spočil od trdega dela za svojo državo in spravo med narodi, ko so že počili streli proti 80-letnemu Ineniju — kolikor strah pred neuspehom, a hkrati prepričanje, da je tako težko, res težko utreti novo pot, po kateri bi lahko osrečili državljana kot človeka. Težko mora biti za državnika spoznanje, da državljana ne moreš potegniti iz njegove človeške kože, ne s toplo besedo, ne z ječo ter ga končno dvigniti s tal, na katera je priklenjen od rojstva.
Da je breme državnika res težko, se lahko sami prepričate. Oglejte si dobro, recimo, lice in poteze novega ministrskega predsednika te ali druge države, ko svoje mesto nastopi in ga, po dveh ali treh letih zopet odloži. -Oglejte ga na televiziji, zanimajte se za njegovo zdravje, če je lahko prišlo v javnost kaj o njem, dokler je bil na oblasti, pa boste videli, za koliko let se je v resnici postaral.
Eisenhomer mora vse to dobro vedeti iz lastne izkušnje in prav zato svari Johnsona, ki dela menda po 17 ur na dan, naj bolj pazi na svoje zdravje. Navado ima, da se vtakne v vsako stvar, kjer sumi, da nekaj ni v redu, ter se vrh tega še rad razburja, namesto, da bi delo prepustil svojim sodelavcem. Neprestano mora nekaj vrtati, razpravljati, telefonirati, poslušati poročila, podpisovati, dajati navodila, odločati, sprejemati stranke, določati smer vsakdanji notranji in zunanji politiki... Pa ga je že prej, -kakor Eisenhovoerja, udaril srčni napad.
Če je res tako, in če je oblast bila potrebna in bo potrebna, dokler bo človek čutil potrebo po redu in varnosti, kaj torej? Dragi bralci, le pomirite se, saj niste v nevarnosti, da bi prav vas val razdraženih volivcev pognal na ■najvišje kline državljanske lestvice. Vselej bo dovolj drugih kandidatov, takšnih, ki se vzpenjajo na oblast zaradi oblasti, kakor umetniki zaradi umetnosti, pa tudi takšnih, ki se hočejo res žrtvovati za človeško blaginjo.	—lb —
/nin
»lil
IM«
V»1H
IZ RAZGOVORA Z RADIKALNIM JUŽNIM TIROLCEM. Italijanski listi so obširno ponatisnili iz hamburškega tednika »Spiegel« razgovor, ki sta ga i-mela časnikarja P. Neuhauser in J. Becher z enim izmed voditeljev južnotirolskih atentatorjev Luisom Amplatzom v tirolskih gozdovih. Amplatzu sodijo zdaj na milanskem procesu v odsotnosti; na njegovo glavo so- razpisale italijanske oblasti nagrado 8 milijonov lir. Amplatz je bil pravi specialist za izvrševanje atentatov na električne podpornike. Listi pripominjajo, da prihaja včasih po skrivnih stezah na Južno Tirolsko. Nemškim časnikarjem je izjavil, da zahtevajo južni Tirolci priključitev k Avstriji. Leta 1960 je nemški inštitut iz Allensbacha izvedel poizvedovanje na Južnem Tirolskem: 82 odstotkov po vprašanih se je izreklo za priključitev k Avstriji. Edino tako se lahko reši južnotirolsko vprašanje, ker se z Italijani ne da pogajati, je dejal Amplatz.
BEN BELA V BEOGRADU. Za četrtek je bil napovedan prihod predsednika Demokratične ljudske republike Alžirije Ahmeda Ben Bela na beograjsko letališče. Sprejel ga bo predsednik republike Josip Broz Tito. Obisku pripisujejo v diplomatskih krogih velik pomen glede na tesno sodelovanje med obema državama in na njihove enake poglede na nekatera važna vprašanja sodobnega sveta. Gre za dve državi, ki ne pripadata nobenemu političnemu bloku ter se hkrati zavzemata za politiko miroljubnega sožitja- Alžirska vlada je pozdravila pobudo za sklicanje nove konference nevezanih držav. Predsednik Ben Bela si bo ogledal najpomembnejše industrijske obrate v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Hrvat-ski. Na dnevnem redu razgovorov so razna mednarodna vprašanja.
POVRATEK HABSBURŽANOV IN VLADNA KRIZA. Podpredsednik avstrijske vlade in vodja avstrijskih socialistov Bruno Pittermann je v svojem govoru po radiu zahteval, naj se obe koalicijski stranki, socialistična in ljudska (katoliška), sporazumeta o položaju Otona Habsburškega, še preden se sestavi nova koalicijska vlada. Glavni tajnik ljudske stranke Hermann \Vithalm pa je drugačnega mnenja. Najprej naj bi namreč sestavili koalicijsko vlado, potem bi se šele pogajali o pravnem položaju Otona Habsburškega.
BOMBE TUDI MED MIRNIMI ŠVICARJI. Veni izmed zadnjih številk smo že poročali o gibanju med francoskim prebivalstvom kantona Berti, da bi se severni francoski predel Jura odcepil od Berna in ustanovil lasten kanton. Vlada bernskega kantona se upira temu gibanju in noče priznati francoskemu predelu niti avtonomije v okviru bernskega kantona-Pristaši »Osvobodilne fronte« sc se začeli oglašati z atentati. Tako je v soboto popoldne blizu postaje Bruegg na železniški progi Lyss—Bienne eskplodira-la bomba. Pozneje je nekdo telefoniral nekemu listu v Neu-chatelu, da so atentat izvršili njegovi prijatelji, pristaši »O svobodilne fronte«, da bi tako protestirali proti aretaciji štirih oseb, ki so bile osumljene podobnih dejanj.
PRINCESA IRENA NE BO KRALJICA. Španska javnost se protivi, da bi Karel Hugo Bor-bonski-Parma, ki se je zaročil z nizozemsko princeso Ireno, kdaj postal španski kralj. Le list »Arriba« zagovarja novega kandidata za španski prestol. Konservativni »ABC« je proti Karlu Borbonskemu in trdi, da ta sploh ni španski državljan, saj je bil rojen v Parizu. Novega kandidata zavrača tudi Francova falanga, češ da je preveč liberalen.
VEROIZPOVEDI IN POLITIKA NA HOLANDSKEM. V zvezi z zaroko holandske princese Irene s Karlom Borbonskim objavljajo listi podatke o razmerju med protestanti in katoličani na Nizozemskem. Protestantov je okoli 60 odstotkov, katoličanov pa 40 odstotkov. Pri parlamentarnih volitvah 1. 1959 je katoliška stranka (Katholie-ke Valkspartij) izvojevala 49 poslanskih mest, laburisti 48, liberalci 19, kalvinisti 14 in komunisti 3 mesta. Sedanji koalicijski vladi predseduje katoličan Marijnen. Na Nizozemskem je 30 katoliških dnevnikov in 200 drugih listov.
KULTURNO SODELOVANJE MED ZSSR IN KITAJSKO. V Moskvi so te dni podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Sporazum zadeva umetnost, znanost, kulturne probleme splošno, pouk na visokih šolah, javno zdravstvo in šport. Sporazum je s sovjetske strani podpisal Igor Medvedev, podpredsednik državnega komiteja za jcultume zveze z inozemstvom, in kitajski poslanik Pan Cui-li. — V Peking je prispela romunska delegacija, ki jo_ je povabila kitajska komunistična stranka. Delegacijo vodi Jon Gheorghe Maurer, član centralnega komiteja romunske stranke. Odhodu delegacije iz Romunije je med tujimi poslaniki pri-
MEDNARODNA TRGOVINA
Pred 79. dunajskim velesejmom
Na Dunaju računajo, da se bo letošnjega spomladanskega vele sejma (od 15. do 22. marca) udeležilo še večje število obiskovalcev kakor prejšnja leta. Obiskovalce pričakujejo iz 65 do 70 držav, veliko gostov pričakujejo posebno iz sosednih držav. U-prava velesejma je priredila preteklo soboto v Celovcu informativno tiskovno konferenco, ki sta jo vodila svetnika Strauss in Porge. Računajo, da se bo iz držav Evropske gospodarske skupnosti udeležilo sejma 1452 razstavljavcev, iz držav EFTA 482, 37 iz vzhodnih evropskih držav in 4 iz severnih držav, število avstrijskih udeležencev bo doseglo 2917.
V zvezi s kmetijskimi razstavami bo letos zlasti zanimiva in privlačna posebna razstava pod geslom «Kalto lepše stanovati na kmetih«. Razstavljeni bodo številni kmetijski stroji, katerih uporabo bodo pokazali tudi praktično.
Dva velesejma v Beogradu
Vodstvo beograjskega sejmi šča sporoča, da bo v Beogradu cd 24. maja do 2. junija prihodnjega leta VIII. mednarodni sejem tehnike, od 10. do 18. oktobra pa V. mednarodni sejem oblačil »Moda v svetu«. Na razstavi tehnike bodo prikazali posamezne faze postopka za izdelovanje strojev in za pretvarjanje kovin, dalje proizvode električne, elektronske, kemične in nuklearne industrije s posebnim poudarkom na avtomatizaciji pri merilnih napravah, in pritikline ter opremo za stavbno industrijo. Na sejmu oblačil bodo izpostavili naj novejše modne izsledke.
VEČ MASLA
ZA VELIKO BRITANIJO
Angleška vlada namerava v letu, ki se začne 1. aprila, omogočiti večji uvoz masla, in sicer naj bi se uvoz povečal za 30-000 ton v primeri z uvozom v letu 1963-64 (410-000 ton). Iz Nove Zelandije naj bi prišlo 163 tisoč ton masla, delež avstralskega izvoza v Anglijo se je dvignil od 65.100 na 66.700 ton; več ne bi mogla Avstralija izvoziti niti v novem letu. Danci bodo izvozili na Angleško £4 odstotka več, vendar se bojijo, da bodo cene zaradi povečanega u-voza padle.
ZMANJŠAN UVOZ V ZDA"
Uvoz v Združene ameriške države se je meseca januarja zmanjšal za 3 odstotke v primerjavi z decembrom; sukal se je na osnovi 1,429,9 milijona dolarjev v sezonskem merilu (decembra 1.480 milijonov).
1111 TjfV/sMII lili
Turistična bilanca na Koprskem
Lanska turistična sezona na Koprkem je bila zopet znatno ugodnejša kakor prejšnje. Ni se povečalo samo število gostov in nočitev v obmorskih središčih, marveč tudi v zaledju, Postojni,
Sežani in Ilirski Bistrici. Vseh gostov je bilo 187-137, 97-425 domači!; in 89.685 tujih. Vsi skupaj so dali 848-793 nočitev, domači 451.256, tuji 397.537. Med tujimi turisti je bilo največ Avstrijcev, 25.072 in so dali 139.229 nočitev. Sledili so Zahodni Nemci 23-918 in 112.210 nočitev, Italijani 14.032 in 31-547 nočitev, Francozi 4.448 in 9.492 nočitev, Švedi 4.482 in 36-408 nočitev, Švicarji 3-465 in 18.111 nočitev, Nizozemci 3.183 in 9-246 nočitev, Britanci 2.786 in 7.565 nočitev, Poljaki 1.524 in 17.196 nočitev itd. Devizni pritok je znašal 4.713.040,291 dinarjev, od tega v malem obmejnem prometu 1 milijarda 735.839.062 dinarjev, z 20-odstotnim popustom prodano blago 38-614-841 dinarjev. Nasproti letu 1962 je znašal pritok deviz 87,5 odstotka več. Do nove sezone bo zgrajenih več novih turistično-gostinskih objektov, med temi 600 hotelskih postelj, 1.300 zaprtih restavracijskih in 1-100 odprtih sedežev, kar bo povečalo nočitve za o-koli 100.000. Največja objekta bosta hotela v Portorožu in Luciji. Portoroški bo kategorije A s telefoni, televizorji itd. v sobah.
R. G.
ŽIČNICA NA VOGEL. Zaradi manjših tehničnih' ovir, ki jih ni bilo mogoče premagati takoj po dograditvi nove žičnice iz Bohinja (od »Zlatoroga«) na Vogel, je žičnica to zimo obratovala samo za prevoz materiala, torej ne še za prevoz ljudi. Podobna zamuda je nastala tudi pri žičnici na Veliko planino (v bližini Kamnika).
Z LETALI «ADRIA - AVIO« V AMERIKO. Jugoagent (Jugoslovanska pomorska agencija), ki ima podružnico tudi v Ljubljani (Titova, 10), organizira letos prvič iz Jugoslavije izlete v Združene ameriške države. Vozila bodo letala »DC-6 B», ki bodo imela tehnični pristanek in se bodo dvignila z beograjskega letališča (Surčin) ter imela tehnične pristanke v Shannonu na Irskem in v Ganderju (New Foundland). Vožnja bo trajala 18 ur, stala pa bo 328.000 dinarjev v obe smeri. Izletniki bodo ostali v Ameriki 1 mesec. Organizirali bodo šest izletov, in sicer bo odhod iz Beograda 13. ali 17. aprila, naslednji 11. mapa, 8. junija, 6. julija, 3. avgusta in 31. avgusta.
M ■ -
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je zasidrana v Piranu zaradi popravil. Ladja »Bohinj« je priplula 27. februarja v Buenos Aires. »Bovec« je zapustila 26. februarja Rio de Janeiro, namenjena v Santos, Montevideo in Buenos Aires, kjer bo pristala 10. marca. »Dubrovnik« zapusti te dni Dakar, namenjena proti sredozemskim pristaniščem. »Zelen-gora« plove ob zahodnoafriški obali, 10. marca prispe v Temo. »Kraljeviča« je odpotovala 1. marca iz Splita proti zahodno-afriškim lukam, 7. marca se bo zasidrala v Kazablanki.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Dinara« 1. aprila;
Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Kosovo« 22. marca;
Proga Jadransko morje —
Daljni vzhod: »Velebit« 15-marca;
Proga Jadransko morje —
Perzijski zaliv: »Vojvodina« 1./10. aprila;
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Zadar« 14. marca, »Frano Supilo« 7. marca.
Prihodi v Trst
»Pobjeda« (Severna Evropa) 17. marca; »Pula« (Severna Evropa) 27. marca; »Novi Vino-dolski« (ZDA) 20. marca; »Srbija« (ZDA) 27. marca.
TRAJEKT ZA JADROLINIJO-Pred dnevi so v ladjedelnici Tita v Kraljeviči izročili reški plovni družbi Jadroliniji trajekt »Voz« (dolžina 33 m, širina 11,20, motor 450 konjskih sil, hitrost 8,5 milje, nosilnost 22 avtomobilov). Gre za prvo tovrstno plovilo, ki so ga zgradili v kaki jugoslovanski ladjedelnici. Trajekt bo vozil v Kvarnerskem zalivu na progi črešnjeva (na kopnem)—Voz (na otoku Krku). Prvič bo zaplul v začetku aprila.
KAJ JE S POMOLOM VII? Gradnjo pomola VII v našem pristanišču so spet odložili. Prva dražba za izročitev del je bila
Položaj dinarja ob goriški meji trdnejši
sostvoval tudi sovjetski poslanik v Bukarešti.
ZADNJE URE GRŠKEGA KRALJA. Po Atenah se je razširila vest, da je grški kralj Pavel umrl že v četrtek ob 23-30, vendar so pozneje vest zanikali. Iz Londona sta prispela dva slovita zdravnika, ki sta izvršila o-peracijo v črevesju. Pokazalo se je, da kralj boluje za rakom in da je njegova bolezen neozdravljiva. še pred operacijo je kralj odstopil oblast svojemu 23-let-nemu sinu Konstantinu.
ZA ENAKOPRAVNOST PROTESTANTOV NA ŠPANSKEM. V zvezi s povabilom predsednika zahodnonemškega državnega zbora dr. Gerstenmaierja na špansko je zahodnonemški list »Deutsche Zeitung« (Koeln) načel vprašanje položaja protestantov na Španskem glede na to, da je dr. Gerstenmaier sam protestant. Na španskem živi o-koli 30.000 protestantov, ki spričo položaja katoliške cerkve kot državne cerkve ne uživajo popolne enakopravnosti kot španski državljani, španska vlada pripravlja že od početka zasedanja vatikanskega koncila poseben statut za pravno ureditev položaja protestantov. O tem je španski zunanji minister Fernando Maria Castiello obvestil že lansko jesen ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska in francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla, ki sta oba protestanta. Z Vatikanom je Španija sklenila poseben dogovor leta 1941, leta 1953 pa konkordat. V Vatikanu so mnenja, naj bi španska vlada odpravila vse diskriminacije na-spsoti protestantom, a v španski cerkvi ni v tem pogledu po polnega soglasja. Saragoški nadškof Morillo Gonzales je v tem pogledu na strani Vatikana, medtem ko je kardinal Benia-min Arriba y Castro nepopustljiv nasproti protestantom.
Kakor zmerom se je letos jugoslovanski dinar ustalil na pomladanskih ’ krepkejših položajih, letos že kar nekaj tednov prej. Jugoslovanski kupci iz obmejnega pasu so z veseljem pozdravili februarsko nihanje dinarja med 70—75 lir za 100 dinarjev. Za bančne izvedene pa ni to nobena posebna novost a-li iznenadenje, ko pa so jim znani visoki jugoslovanski saldi zadnjih dveh let v splošni in obmejni blagovni izmenjavi med obema državama. Zadnje čase pa je. nastopil izrecno v Sloveniji, mnogo bolj kakor pa v drugih jugoslovanskih republikah, še drugi faktor, o katerem so poročali z naj višjih uradnih mest, da so se cene potrošnega blaga, zlasti pa prehrambenih artiklov, približale in ponekod dosegle cene italijanskih in avstrijskih tržišč, ki prihajajo v poštev pri slovenskem obmejnem prometu. Zato marsikdaj in marsikje izpada blago, ki se ga je prej splačalo prodajati v maloobmejnem osebnem prometu, a zdaj ne več tako. Posebno tistim imetnikom obmejnih prepustnic, ki niso kmetijski proizvajalci, se res ne splača kupovati neznatne dovoljene jim količine mesa ali masla, ko
pa so na italijanski strani vsaj enake z boljšo izbiro. Vrste jugoslovanskih kupcev med ne-kmetovalci so se zmanjšale, ker nimajo kaj ponuditi, in ker so v Italiji po dvigu cen pri industrijskem blagu v preteklem letu, izgubili možnost kupovati te drage italijanske obleke, srajce, klobuke in drugo podobno blago. Kaj hitro pa so se tudi pojavile posledice velikih modernih blagovnic, zlasti konfekcijskega blaga v Novi Gorici. Moški in ženski plašči, obleke, čevlji in drugi artikli oblačilne stroke so dosegljivi kupcem iz jugoslovanskega obmejnega pasu in bližnjega primorskega zaledja po mnogo ugodnejših cenah prav zaradi neustreznega u-metno prikrojenega tečaja dinarja v Gorici. Tudi podatki o jugoslovanskem turizmu, ki se na obeh straneh pojavljajo v listih, potrjujejo, da bo dotok tujih turistov v Jugoslavijo, in tudi preko Italije, dosegel nove rekorde v povojnem jugoslovanskem turizmu. Vsi ti in drugi činitelji nujno narekujejo ne samo čvrst položaj dinarja, temveč njegov nujen dvig do skrajne meje uradnega tečaja.
namreč razveljavljena, druga pa ni uspela, ker ni bilo ponudnikov glede na to, da je bil proračun za izvršitev del prenizek. Tolažimo se z dejstvom, da so zdaj povsem obnovili pomol II. Morsko dno so izčistili do globine 9 metrov, pomol pa so razširili za 10 metrov in na njem namestili štiri 6-tonske žerjave, ki bodo omogočili brzo raztovarjanje zlasti hlodov z ladij in natovarjanje na železniške vagone. Na pomolu so namreč štirje pari železniških tračnic.
SKLADIŠČE ROMUNSKEGA LESA V TRŽIČU. Na področju Portorosega so pred kratkim začeli z namestitvijo velikega skladišča, v katerega se bo stekal romunski les, namenjen italijanskim uvoznikom. Gre za žagan les. Les bodo dovažali po morju, delno pa tudi po kopnem. V naslednjih mesecih pričakujejo 2000 železniških vagonov, natovorjenih s približno 60 tonami lesa.
SOVJETSKA LADJA V PRISTANIŠČU. Pred dnevi se je zasidrala v tržaškem pristanišču sovjetska netrolejska ladja »G. Garibaldi« (30.000 ton nosilnosti). Tu ostane delj časa zaradi popravil. Zgrajena je bila leta 1961 v genovski ladjedelnici Ansaldo za neko italijansko plovno dražbo, ta pa jo je kasneje prodala sovjetski družbi Sudimport v Moskvi.
SOVJETSKA NAROČILA JUGOSLOVANSKIM LADJEDELNICAM. V reški ladjedelnici »Tretji maj« so postavili gredelj prvi izmed treh petrolejskih ladij z nosilnostjo 21.000 ton vsaka, ki jih bodo zgradili za Sovjetsko zvezo. Dolge bodo 186 metrov ter opremljene z motorji Diesel (12.000 konjskih sil) -in bodo plule s hitrostjo 17 milj na uro. Stale bodo kakih 35 milijard dinarjev. Osem cistern enakega tipa bodo prav tako za Sovjete zgradili v Splitu, Pulju pa deset trgovinskih ladij z nosilnostjo 12.000 ton vsaka. V Pulju bodo zgradili tudi motorje vsem 25 ladjam.
ŠVICARSKA LADJA POTONILA. Zaradi goste megle sta švicarska ladja »Carona« (2351 brt) in nemška ladja «Byblos» (3241 brt) zadeli ob ladjo »Evangelista« (7231 brt). »Carona se je potopila, 34 mož posadke so rešili. »Carona« je pripadala švicarski plovni družbi Schvveize-rische Reederei AG, ki ima sedež v Bazlu. »Carona« je bila ena izmed naj starejših švicarskih ladij; danes plove pod švicarsko zastavo po,, morju 32 ladij.
ZVIŠANJE PREVOZNIN
Rotterdamske plovne družbe, ki vzdržujejo redne zveze med Neapljem, Katanijo, Messino, Palermom, Barijem, Benetkami in Trstom nameravajo zvišati s 1. aprilom prevoznine do Antwer-pena in Hamburga Range. Prevoznine, ki se določajo glede na težo blaga, se bodo dvignile za 2,50 ameriškega dolarja pri toni, tiste pa, ki jih določajo glede na obsežnost blaga, bodo narasle za 1 ameriški dolar pri kubičnem metru. Tako poroča brodarska agencija Huding en Veder.
ITALIJANI ZAUŽIJEJO PREMALO RIB. V Italiji porabimo povprečno 317.000 ton rib na leto, kar pomeni nekako 6 kg rib na osebo. V vsej državi je približno 48.000 večjih in manjših čolnov za ribolov, ki jih uporabljajo na Sredozemskem morju in 50 enot, katere služijo za ribolov na oceanih. Italija uvozi 40.000 ton rib vsako leto.
Velika škoda
zaradi pomanjkanja energije
18 milijard za železarno Ravne Tovarno glinice in aluminija mehanskimi proizvodi) so od-
Zakaj ni navdušenja za naftovode
Pokvarili bi eno izmed najbolj slikovitih obal
V	našem listu smo že mnogo pisali o načrtih za izgradnjo dveh naftovodov, ki bi bila speljana s področja med Trstom in Tržičem čez Furlanijo do Kamije; tu bi se eden odcepil proti Trbižu in dalje do Dunaja, drugi pa do Miinchena na Bavarskem. Kot. znano, bi prvega financirala italijanska petrolejska ustanova ENI s sodelovanjem avstrijske državne petrolejske družbe, za drugega pa, angleški, ameriški in nemški koncerni. Nastalo je vprašanje, kje naj imata naftovoda izhodišče, na žaveljskem področju, na obrežju med Devinom in štivanom ali pa v neposredni bližini tržiškega pristanišča. Glede na to, da ne bodo speljali naftovoda Trst-Dunaj čez Slovenijo, kar bi se že glede na skrajšano razdaljo še najbolj izplačalo, ampak čez Furlanijo, ter bo ta naftovod tekel v veliki krivulji, bi dolžino nekoliko skrajšali, ko bi mu postavili izhodišče v Tržiču. Za to rešitev se najbolj potegujejo tudi tržiške oblasti same.
V	zadnjem času pa so se tehniki in drugi izvedenci, ki imajo nalogo pregledati in natančno proučiti geološki sestav Krasa in izbrati najprimernejši kraj, opredelili za obrežje med Devinom in štivanom. Nekako pred kamnolomom pri ribiškem naselju bi zgradili kilometer
daleč od obale velik pomol v cementu, ob katerem bi pristajale petrolejske ladje in tam raztovarjale nafto, ki bi jo dovajali na kopno s posebnimi črpalkami in jo potem pošiljali po naftovodu na sever.
Odposlanstvo strokovnjakov je v spremstvu predsednika Centra za gospodarski razvoj Trsta C. Padove obiskalo župana devinsko-mabrežinske občine in ga povprašalo, kaj meni o načrtu in ali pristane na to, da se izhodiščna točka naftovoda zgradi na njegovem področju. Zupan Škrk in ostali občinski možje niso pokazali nikakš-nega navdušenja za načrt, a niso niti tedaj, niti pozneje zavzeli povsem odklonilnega stališča. Danes še ni mogoče presoditi, v kolikšni meri bi speljava naftovodov čez devinsko-nabrežin-sko občino koristila tržaškemu gospodarstvu in kaj bi prinesla državi sami, pa tudi raznim krajevnim kreditnim zavodom in ladjedelnicam (v katerih bi se izvrševala morebitna popravila cistern); vendar pa je že zdaj jasno, da ne bi naftovod n abrežinsko-devinski občini prinesel nobenega dobička;. Nasprotno, prebivalstvo na obalnem področju med Nabrežino in štivanom se v veliki meri preživlja z dohodki od turizma; tu nastajajo nepretrgoma novi hoteli in stanovanjska poslop-
ja in sedaj imajo v načrtu številna dela za poživitev turistične dejavnosti, tako v Črnici, in Sicer za milijardo lir. Letoviščarji prihajajo semkaj zato, da uživajo svež morski zrak pomešan s hribovskim. Zgraditev raznih naprav za naftovod bi brezdvomno hudo škodovala razvoju turizma. Ob zadevnem pomolu bi letno pristalo do 1000 petrolejskih ladij, kar pomeni 3 na dan; gre za dovoz dkoli 40 milijonov ton petroleja letno, ki bi se ob izkrcavanju stekal tudi v morje in ga polagoma okužil. Po mnenju župana bi to pomenilo uničenje turističnega gospodarstva.
Zanimivo^ je, da se proti naftovodoma še niso jasno izrekli tudi lastniki hotelov in gostinskih obratov, ki bi bili pri tem še najbolj oškodovani. Obrnili smo se na znanega hotelirja v Sesljanu, toda na naša vprašanja je odgovarjal z velikim preudarkom in nejasno. On »smatra«, da bi speljava naftovodov med Devinom in štivanom »morebiti lahko« oškodovala poslovanje njegovega obrata, ni pa tega posebno poudaril, župan Škrk je predlagal, naj se naftovoda izpeljeta z žaveljskega področja, kjer bi naftni odpadki še najmanj motili, a člani odposlanstva so odvrnili, da bi bili v tem primeru izdatki za 5 milijard višji.
Naj še dodamo, da se naši ljudje ne navdušujejo za spelja-vo naftovodov, ker vedo, da bi, kakor navadno, pri nameščanju v službe okoli naftovoda imeli prednost drugi, nikakor ne domače prebivalstvo.
v Kidričevem si je nedavno o-gledal tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič. Tovarno so obnovili in jo povsem modernizirali, tako da lahko pridobi na leto 90-000 ton glinice in 42.000 ton aluminija, a število zaposlenih (1700) je kljub povečani zmogljivosti lahko o-stalo neizpremenjeno. Po ogledu tovarne so se njeni predstavniki v prisotnosti predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Viktorja Avblja razgovarjali s predsednikom Stamboličem o škodi, ki jo je tovarni povzročilo pomanjkanje električne e-nergije med to zimo. (Zaradi suše, to je zaradi pomanjkanja padavin niso imele hidrocentrale na voljo dovolj vode). Zaradi pomanjkanja električnega toka so morali povsem ustaviti proizvodnjo aluminija v stari elektrolizi. Elektrolitskih peči niso mogli ogrevati. Štirinajst peči od skupnih 160 je prenehalo delovati. Preden bodo lahko začele s proizvodnjo, jih bo treba petindvajset dni ogrevati; samo čiščenje ugašenih peči bo stalo okoli 600 milijonov dinarjev.
Stambolič in drugi gostje so si ogledali tudi železarno na Ravnah, kateri dograjujejo nove obrate. V okviru sedemletnega načrta za razvoj črne metalurgije bo proizvodnja v Jugoslaviji dosegla 4,8 milijona ton jekla. Na Ravnah bodo dotlej investirali skupno 18,3 milijarde dinarjev in s tem povečali proizvodnjo na 200.000 ton jekla; vrednost bruto proizvoda bodo od letošnjih 18 milijard dvignili na 30 milijard dinarjev. Tudi železarna na Ravnah je čutila letos pomanjkanje električne e-nergije, deloma tudi premoga. Električno energijo uvažajo zdaj iz Avstrije, pozneje pa jo bo Slovenija zopet vračala.
JUGOSLOVANSKA
PODJETJA ZGRADILA
TOVARNO V MALIJU
Poglavar države Mali Modibo Keita je v prisotnosti jugoslovanskega poslanika in jugoslovanske delegacije pretekli teden spustil v obrat novo tovarno za predelavo povrtnine v Bagindi blizu Eamaka. Tovarno so zgradila jugoslovanska podjetja, organizirana v poslovnem združenju »INGRA«. Keita se je zahvalil Jugoslaviji za pomoč, pa tudi bolgarskim agronomom, ki so se delj časa mudili v deželi, da bi dajali praktične nasvete za gojenje povrtnine.
■ - -. ni ionu '
Trgovine se ne množijo
več tako naglo
Ministtstvo za industrijo in trgovino je izvršilo zanimivo poizvedovanje o trgovinah na drobno in debelo v vsej državi v minulem januarju. Tedaj je znašala številčna razlika med novo-prijavljenimi trgovinami in takimi, ki to iz katerega koli razloga prenehale poslovati, 127 v prodaji na debelo (39 trgovin z jestvinami in 88 z drugim blagom) in 1.735 v prodaji na drobno (464 z jestvinami, 164 z jestvinami in drugim ter 1-125 z ne-živilskim blagom), število trgovin se je tako dvignilo za 158 trgovinskih obratov. V primeri z lanskim decembrom je v januarju število novih trgovin na debelo naraslo v znatno manjši meri kakor v prejšnjih mesecih, in sicer samo za 0,15 odstotka (v decembru 0,25 odstotka) ; število trgovin na drobno je napredovalo za 0,24 odstotka (v decembru 0,23) in število javnih lokalov za 0,09 odstotka (v decembru 0,06).
V prodaji na drobno je nastalo v januarju največ trgovin s trajajočimi potrošnimi dobrinami, zlasti z mehanskimi proizvodi (napredek 0,49 odstotka). Največ trgovin na -drobno (predvsem s tkaninami, oblačili in
prli v Južni Italiji.
Ob koncu januarja so našteli v vsej državi 85.563 trgovin na debelo, 714-517 na drobno (420 tisoč 917 z jestvinami in drugim in 293-600 z neživilskim blagom) in 173.189 javnih lokalov. Na vsakih 123 prebivalcev imamo v Italiji trgovino z jestvinami in drugim, na vsakih 176 pa trgovino z neživilskim blagom. Največ trgovin z jestvinami in drugim je v Severni Italiji — ena na vsakih 120 prebivalcev, manj pa jih je v Južni — ena na vsakih 124 prebivalcev, in v Srednji — ena na vsakih 126 prebivalcev. Največ trgovin z neživilskim blagom pa je v Srednji Italiji — ena na vsakih 160 prebivalcev in v Severni — ena na vsakih 164 prebivalcev, znatno manj pa v Južni Italiji in na otokih — ena na vsakih 205 prebivalcev.
Ob koncu minulega leta je poslovalo v vsej Italiji 354 vele-tržnic z jestvinami (127.636 kvadratnih metrov), in sicer v Severni Italiji 221 (77.136 kvadratnih metrov prodajne površine ali 60,4 odstotka vse prodajne površine v državi), v Srednji 71 (32.425 kv. metrov ali 25,4 odstotka) in v Južni Italiji 62 (18 tisoč 75 kv. metrov ali 14,2 odstotka).
Vseh večjih trgovinskih obratov, ki zajemajo po več kot 300 kvadratnih metrov prodajne površine in jih zato lahko imenujemo kar veleblagovnice, je 171 (101.142 kvadratnih metrov), kar pomeni, da imamo eno veleblagovnico na vsakih 302.000 prebivalcev (ali 2 kvadratna metra prodajne površine na vsakih tisoč). Občine z več kot 500.000 prebivalci (takih občin je v Italiji 6) razpolagajo vsaka z eno veleblagovnico; od 26 občin, v katerih živi do 500.000 prebivalcev, jih razpolaga z veleblagovnico 21; od 62 občin do 100 000 prebivalcev jih razpolaga z njo 22, od 7-941 občin do 50 tisoč prebivalcev pa samo 15.
KAKO JE V TRSTU
V Trstu je poslovalo ob koncu lanskega decembra 1.482 trgovin na debelo (odprli so 2, medtem ko so 3 prenehale poslovati) in 4 749 trgovin na drobno (odprli so jih 15, prenehalo jih je poslovati 11). Razen tega smo imeli 1.599 javnih lokalov (odprli so 2 in 2 sta prenehala poslovati), vštevši hotele m obrate s turistično dejavnostjo.
DF/V4/?
Burgher & C.
Soc. a r-1.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZI
Sedež: TRST, Via Milano 4 Telefon 61.573 Filiala: Milan, Via Filzi 27 Telefon 654-438
DIREKTNI PREVOZI S TOVORNJAKI IZ IN V JUGOSLAVIJO
VALUTE (od banke Dolar amer. Dolar kanad. Funt šterling Marka nemška Frank švic. Frank belg. Florin nizozem. Lira ital.
Krona Šved. Krona norv. Krona danska Eskudo portug. šiling avstr. . Pezeta Špan. Pezo arg. Kruzejro braz. Drahma gr. Dinar jug.
V PARIZU do banke)
4,8960
4,5225
13,69
1,2330
1,13275
0,09745
1,3585
0,78725
0,9445
0,6830
0,7075
0,1705
0,1896
0,0813
0,0310
0,00375
0,1615
0,0050
Znamenja časa
IZ WIESBADENA V ZAHODNI NEMČIJI je nenadoma izginil sedemletni deček Tirno Tinell. Starši so našli v poštnem predalu na glavni postaji v Frankfurtu čevelj otroka ter pismo, v katerem ugrabitelji zahtevajo 15.000 mark. Ključ predala je bil staršem poslan po pošti. Starše je pozneje nekdo dvakrat opozoril po telefonu, naj denar izročijo na določenem mestu.
AMERIŠKI LIST »MIAMI HERALD« poroča, da je letalo, ki ga je vodil Kubanec, sledilo letalu, s katerim se je vozil predsednik Lyndon Johnson na volilni shod v Florido, očitno z namenom, da bi izvršilo atentat na * Johnsona. Na tiskovni konferenci so vprašali Johnsona, ali je to res. Ta ni odgovoril povsem odločno, pač pa je pripomnil, da so v resnici bili dani razlogi za to, da se je poostrila varnostna služba.
PRETEKLO SOBOTO SO RADIJSKE POSTAJE na avstrijskih letališčih nenadoma zgubile zvezo z angleškim letalom »Britannia«, v katerem se je poleg posadke vozilo 75 angleških izletnikov iz Londona proti Innsbrucku. V bližini Innsbrucka je letalo treščilo ob skalovje. Življenje je zgubilo 83 ljudi, med njimi šest otrok. Nesreče je bila kriva megla. Razbitine so odkrili ameriški piloti.
* * *
V nedeljo je zadelo ob goro Genua ameriško letalo »Constellation«, ko je letelo iz San Jose’ v Kaliforniji proti klimatični postaji ob jezeru Tahoe v Nevadi. Ob življenje je prišlo 85 ljudi (81 potnikov in 4 člani posadke).
»ŠOLO MORILCEV« so leta 1940 odprli Hitlerjevi »strokovnjaki«, ko je Martin Bor-mann izdal ukaz, da je treba izšolati posebne straže v koncentracijskih taboriščih in morilce. Bile so štiri takšne šole, kakor je odkril Simon VViesenthal, ki že osem let proučuje razne listine iz hitlerjevskih časov kot vodja židovskega dokumentarnega središča na Dunaju. Po navodilih Martina Bormanna je ena izmed vaj obstajala tudi v tem, da so morali kandidati po več dni prebiti ob zidovju krematorijev (peči), v katerih so sežigali Jude in druge politične osumljence, da bi se privadili duhu po sežganih mrličih in tako utrdili. Wiesen-thal je zadevno dokumentacijo izročil avstrijskemu ministru za pravosodje; ta vsebuje tudi imena 14 »profesorjev« v šolah morilcev.
POVEČAN PROST ODKUP OLIVNEGA OLJA
Uradni list sporoča, da je bila z ministrskim odlokom od 18. januarja povečana na 550.000 stotov (prej 500.000) količina olivnega olja pridelka 1963-1964 za prost odkup (v smislu min. odloka od 31. okt. 1963). Višina izdatkov za podelitev denarnih prispevkov je bila določena na 1.375 milijonov lir (prej 1.250 milijonov).
'fVansatrlrfa
S. P. A.
IM PO RT - EX PORT
TRST UL CAcerone 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Sealo Lep; na mi
Vse vrste lesa - eksole . furnirje
poliestere-dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
TRANS-TRIESTE
TR1ESTE - TRST, V. Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880
Soc. a r. L
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZ VAZ A; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
ESE®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. a. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 ♦ VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 10 telefon St, 38-101, 38-045 brzojavni naslovu BANKRED
ft. 8RAND0LIN
Trst
Via S. Maurizio, 2
Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
Vodne pipe Opreme za kopatnlte
Na političnem obzorju
ZA ITALIJANSKO
MANJŠINO NA KOPRSKEM
450 MILIJONOV
Letos bo potrošenih za italijansko narodno manjšino na Koprskem iz javnih sredstev 350 milijonov dinarjev za gradnjo novega poslopja za gimnazijo in osemletko v Kopru.
Gimnazijo obiskuje 17 dijakov, osemletko pa 127 učencev. Kulturna društva na Koprskem dobe za svoje delovanje 67 milijonov dinarjev, povprečno 20 tisoč dinarjev za vsakega pripadnika italijanske manjšine. Če prištejemo k temu še ostale stroške za šolstvo, plače itd., dobimo znesek okoli 450 milijonov dinarjev.
R. G.
40-LETNICA USTANOVITVE «UNITA’». V Rimu so na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo okoli 2500 ljudi, pristašev komunistične stranke in drugih voditeljev delavskih organizacij, proslavili 40-letnico, odkar je bil Ustanovljen dnevnik »Unita«, glasilo Komunistične partije I-talije. Pozdrave sta poslala tudi ravnatelj socialističnega «Avan-tija» R. Lombardi in glavni u-rednik glasila Socialistične partije proletarske enotnosti «Mon-do Nuovo« Tullio Vecchietti. Med tujimi gosti je bil tudi ravnatelj glasila Zveze komunistov Jugoslavije «Komunista» Bogdan Osolnik. V Trstu je bil ob tej priložnosti sestanek razna-šalcev komunističnega tiska, ki so se ga udeležili tudi nekateri uredniki lista iz Milana. Ob tej priložnosti se je začelo podpisovanje prispevkov za volilno a-gitacijo, ki naj bi dosegli 5 milijonov lir.
IZID OBČINSKIH VOLITEV NA KOROŠKEM. Podrobnih podatkov o izidu nedeljskih občinskih volitev na Koroškem še ni. Agence France Presse poroča, da so pristaši ljudske stranke in liberalci nekoliko napredovali; socialisti so zgubili 1,3 odsto glasov in 59 občinskih svetovalcev v primerjavi s prejšnjimi volitvami 2. marca 1958. Kljub temu sc ohranili socialisti večino v velikem številu občinskih svetov.
rj] Sadje in zelenjava r-i LJ mr tržaškem trgu
Tržaški trg je zelo živahen, cene zelenjavi so še vedno u-godne. Zaradi lepega vremena 80 vrtnarji iz tržaške okolice že začeli prinašati na trg domačo Povrtnino, kot je radič, špinača in solata. Navajamo cene za kg blaga v prodaji na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 25—35 (68), karčofi 30—42 (50) lir kos, kapus 50—60 (100), cvetača 30-90 (68-140), zelje 20-70 (48—120), cikorija 10—45 (48 do 90), čebula 20-45 (48—100), solata 40—100 (80—200), krompir 18—45 (48—80), paradižniki 80— 440 (160—600), rdeč radič 170— 350	(340—600), zelje 150—200
(300—380), zelena 80—120 (140 do 180), špinača 60—100) (120 do 200); pomaranče 40—150 (88 do 280), limone 45—100 (90 do 180), mandarine 70—160 (140 do 280), jabolka 20—130 (48—220), bruške 35—150 (68—280) lir za kilogram.
Nekaj pojasnil davčnim zavezancem
Dohodke treba prijaviti najkasneje do 31. marca
Letos razpošilja davčna uprava telesnim osebam tiskovine za prijavo dohodkov brez o-brazcev z razpredelnicami: C/l za dohodke od industrijske, trgovinske ali obrtne dejavnosti ali od kmetijskih zemljišč v zakupu, nadalje D, za dohodke od svobodnih poklicev ali umetniške dejavnosti in F, za dohodninskemu davku kategorije C/2 in dopolnitvenemu davku na zaslužke nameščencev zavezane dohodke, od katerih odteguje davek delodajalec. Prizadeti zavezanci naj zahtevajo zadevne obrazce pri davkarijah, ki jih brezplačno delijo, ali pa jih lahko sami kupijo v tobakar-nah.
Davčni zavezanci naj skrbno prečitajo na davčni prijavnici natiskana opozorila, naj točno izpolnijo ustrezne razpredelnice in naj priložijo izpolnjene o-brazce svoji prijavi dohodkov, če bi v posameznih primerih nastali dvomi, se lahko obrnejo na urade za poizvedbe pri finančni intendanci v Trstu, ozi-
roma pri posameznih uradih za neposredne davke. Prijave dohodkov morajo podpisati lastnoročno tisti, ki jih uživajo, o-ziroma njihovi zakoniti ali v ta namen pooblaščeni zastopniki, sicer ne veljajo.
NISO DOLŽNI
PRIJAVITI DOHODKOV
ZARADI ODMERE DAVKOV:
Vsi, ki imajo dohodke samo od zemljišč ne glede na to, ali jih obdelujejo ali ne, ako njihovi skupni letni dohodki, po dopuščenih odbitkih ne presežejo 720 tisoč lir; v ta namen naj pomnožijo v katastru navedeni dohodek od zemljišča, in sicer tisti, ki ga pripisujejo le lastninski pravici («reddito dominicale«) s 30, a katastalni dohodek od obdelovanja zemlje («reddito agrario«) z 42. (V katastru je namreč vpisana še predvojna vrednost teh dohodkov).
Tisti, ki imajo le hiše z letnim dohodkom izpod 2.000 lir.
NA ZADNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA so odobrili izdatek 35 milijonov lir sa gradnjo javne pralnice in javne kopalnice v Bazovici. Občina bo zaprosila za državni prispevek. Odobrili so tudi izdatek 10 milijonov lir za popravila šolskih poslopij v okolici Trsta.
NAMESTNIK ŠOLSKEGA SKRBNIKA. Pred kratkim je bil šolski skrbnik za Trst dr. Bruno Vignieri premeščen. Pokrajinski šolski urad bo začasno vodil namestnik skrbništva dr. Adolfo Martuscelli.
TURŠKI KONZULAT DOKONČNO ZAPRT. V soboto, 29. februarja, je prenehal poslovati turški konzulat v našem mestu. Turški konzul je opravil običajne poslovilne obiske pri predstavnikih krajevnih oblasti. Pred kratkim so tudi Grki zaprli svoj konzulat.
NOVA TOVARNA V TRSTU. Skupina tržaških operaterjev, organizirana v družbi «Alder SP.A.» bo zgradila na področju industrijskega pristanišča tovarno «formaldeida». Gre za kemično snov, ki se uporablja pri izdelavi plastičnih mas in v zdravilski industriji. Proizvodi tovarne so namenjeni izključno tujini. Stroški za gradnjo in o-premo bodo znašali kakih 260 milijonov lir. Tovarna bo pričela poslovati v začetku prihodnjega leta.
DIPLOMIRALI SO: Marinka Križnič z Opčin za doktorja vsega zdravstva na medicinski fakulteti v Padovi; Elio Fornazarič iz Trsta za doktorja ekonomije na gospodarski fakulteti v Trstu; Milko čebulec z Opčin za doktorja kemije na znanstveni fakulteti v Trstu; Marija Ščuka za doktorja zdravilstva na farmacevtski fakulteti v Trstu; Ivan Milič za doktorja biologije na znanstveni fakulteti v Padovi; Dušan Per-tot za inženirja na elektrotehniški fakulteti v Ljubljani; Ugo Delfar iz Trsta za doktorja eko-
nomije na gospodarski fakulteti v Trstu.
PRENOVLJEN GORIŠKI OBČINSKI ODBOR. Novi goriški župan dr. Gallarati je določil občinskim odbornikom nove službene obveznosti. Podžupanu Lupieriju je poveril skrb za javna dela, odbornikom Martella-niju za javne storitve, De Simone ju finance, dr. Scaranu zdravstvo, Agatiju osebje, šport in turizem, Lodiju šolstvo, namestniku Moiseju pa davke in mestne straže.
NAŠE SOŽALJE
UMRLI SO: v Trstu 80-letna Marija Gregorič; 52-letna Antonija Zanni, ki je zaradi neozdravljive bolezni skočila z okna svojega stanovanja na ulico; 50-letna Paola Ferluga, ki je prav tako zaradi bolezni napravila samomor, skočila je v namakalni bazen v vrtu in utonila; 77-letni Peter Sancin; 61-letni Mihael Gustinčič ; 76-letni Ivan Malak, u-pokojenec, zaradi hudih poškodb, zadobljenih pri padcu; 27-letni Luigi Fragiacomo, električar, ki ga je med delom ubil električni tok. V Bazovici Ciril Grgič. Na Repentabru 49-letni Ferdinand Škabar in Lucija Pu-rič. V Borgnanu pri Krminu 77-letni kmetovalec Dominik Pla-niščič zaradi hudih opeklin. V Sovodnjah 80-Ietni Karel Devetak zaradi bolezni. V Gorici 64-letna Marija Vodopivec, kuharica pri župniku Zalatelu, zaradi hude bolezni.
ZGUBLJENE DELOVNE URE V novembru minulega leta je bilo v vsej Italiji izgubljenih čaradi stavkovnih gibanj 5 milijonov 787.000 delovnih ur proti 4.503.000 v oktobru in 6 milijonom 631.000 v novembru 1. 1962. V enajstih mesecih lani je bilo izgubljenih vsega kar 81 milijonov delovnih ur proti 171 milijonom 113.000 v razdobju ja-nuar-november prejšnjega leta.
, Kdor ima samo dohodninskemu davku z vpisom v davčno polo zavezane dohodke kvečjemu 240.000 lir letno.
Nameščenci, katerim je delodajalec dolžan odtegovati od plače in namesto njih plačevati davke, če razen plače nimajo drugih dohodkov in njihov letni zaslužek ne prekorači 720.000 lir.
V	prijavi morajo biti zapo-padeni tudi dohodki zakonca in otrok v družinski skupnosti, a-ko prijavitelj dohodkov z njihovim premoženjem svobodno razpolaga ali ga upravlja, ne da bi moral polagati račune, na primer dohodke svojih mladoletnih otrok.
KOMU LAHKO
IZROČIŠ PRIJAVO
Prijavo je treba vložiti pri uradu za neposredne davke ali pri občinskem uradu, ki sta pristojna za davčni domicil prijavitelja. Ako vložiš prijavo dohodkov pri kakem drugem uradu, bodo upoštevali kot dan prijave tisti datum, ko je prijavo prejel pristojni urad.
Prijavo dohodkov lahko pošljemo davčnemu uradu tudi po pošti v priporočenem pismu. Tedaj mora pošta žigosati z datiranim poštnim žigom tudi samo prijavo in ne le omot. Datum poštnega pečata velja kot dan prijave.
Davčni domicil ima domačin v občini svojega stalnega bivališča (kjer je vpisan pri prijavnem uradu), če pa ima italijanski državljan svoje stalno bivališče v inozemstvu, je njegov davčni domicil v občini njegovega zadnjega stalnega bivališča v domovini; če tega ni, njegov rojstni kraj.
Tuji državljani imajo svoj davčni domicil tudi v občini, kjer imajo svoje stalno bivališče, in če tega nimajo v Italiji, v občini, kjer bivajo vsaj leto dni. Ako manjkajo ti podatki, se določi davčni domicil v občini, v kateri so izvirali dohodki, če pa so dohodki nastali v raznih občinah, tam, kjer je izviral največji. Če tudi tega ni mogoče dognati, potem je davčni domicil v občini, v kateri se uživajo dohodki.
V	raznih primerih lahko določi finančna intendanca ali finančno ministrstvo davčni domicil na zahtevo stranke ah po uradni dolžnosti.
(Dalje prihodnjič)
Omejitev prodaje na obroke
Med ukrepi, ki jih je sprejela vlada za pobijanje inflacije, je tudi omejitev pri nakupu nekaterih industrijskih proizvodov na obroke. Omejitev zadeva vsa motorna vozila namenjena zasebni rabi in prevozu oseb, tako avtomobile in avtobuse kakor tudi motorna kolesa; dalje radijske sprejemnike, televizorje, gramofone, magnetofone in podobno ter fotografske aparate in daljnoglede, če presega prodajna cena 50.000 lir, in še
Socialni '	—
sr UTO.INKI
STAVKA GRADBINCEV IN pleskarjev. Jutri se začne 72-uma stavka delavcev gradbene stroke (tudi pleskarjev), ki hočejo protestirati proti razbitju pogajanj za sklenitev pokrajinske dopolnilne pogodbe, ki jo predvideva vsedržavna pogodba za gradbeno stroko. Dopolnilne pogodbe so sklenili že v 30 italijanskih pokrajinah. Gradbinci zahtevajo med drugim 9-odstot-no proizvodno nagrado, 8-urni delovni umik in prost popoldan ob sobotah, zvišanje delodajalskega denarnega prispevka za gradbeniško šolo in zvišanje paritetnega prispevka za bolniško blagajno. Delodajalci pa jim ponujajo samo 2-odstotno proizvodno nagrado, 7-urni delovni urnik od novembra do februarja (ob sobotah 5 ur dela) in 9-urni delavnik v ostalih mesecih (ob sobotah 4 ure). Gradbeni delavci so že stavkali v ponedeljek.
STAVKA AVTOBUSNEGA O-SEBJA. V ponedeljek, torek, sredo in četrtek so spet stavkali uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij, ker nočejo delodajalci pristati na skrajšanje delovnega umika.
.hiteuramžbtefe
Najsevernejši drobec našega narodnega telesa
Dr. Slavko Fras, urednik ljubljanskega «Dela», ki je na podlagi svojega proučevanja iz neposrednih stikov z ljudstvom napisal daljšo reportažo o po-rabskih Slovencih — deloma smo jo povzeli tudi v »Gospo-darstvu« — je v torek predaval o življenju tega najmanjšega našega narodnostnega drobca v tujini v Slovenskem klubu v Trstu. Porabski Slovenci (okoli 5000 duš) živijo ob Rabi v trikotu med Jugoslavijo, Madžarsko in Avstrijo, v sedmih naseljih, ki so še danes ohranila domače slovensko lice. Zemlja je tam nerodovitna, le v zadnjem času so pričeli gojiti maline, ki dajejo ljudem precej dober zaslužek. Po večini so morali Slovenci do sedaj odhajati v druge kraje na sezonsko delo, v zadnjih letih pa se je precej razvila* industrija v Monoštra, ki privablja na delo čedalje več slovenskega delovnega ljudstva.
Cepljenje proti otroški paralizi obvezno
V zadnjih letih so mnogo govorili o boju proti otroški paralizi in v ta namen so uvedli v nekaterih državah obvezno cepljenje proti poliomielitisu s Salkovim cepivom, ki je takoj pokazalo svoje sadove. Število otrok, ki je zbolelo za to hudo boleznijo, se je namreč kmalu zmanjšalo, v Italiji so tudi cepili s Salkovim cepivom, vendar ne množično in povsem neobvezno. Zdelo se je, da oblasti ne zaupajo temu cepivu. Verjetno so v zadnjih letih državni zavodi za zdravstvo pridno proučevali lastnosti in dosežke Sal-kovega cepiva, istočasno pa so proučevali drugo cepivo proti o-troški paralizi, in sicer Sabino-vo. No, po vsej Italiji se je 1. marca pričelo obvezno cepljenje otrok in mladeničev do dvajsetega leta s Sabinovim cepivom.
A kakšne so lastnosti Salkove-ga cepiva in kaj nam prinaša boljšega novo, Sabinovo cepivo? predvsem moramo poudariti, da je povzročitelj otroške paralize tako imenovani «virus poliomie-litis>, ki ima velikost milijoninke milimetra in ga opazujejo v mikrobiologiji samo z najmodernejšimi elektronskimi mikroskopi. Ta virus obstoji v treh variantah, ki imajo rahlo drugačne kemične in biološke lastnosti, a so vse tri sposobne povzročiti bolezen.
Kako se borimo proti temu virusu? Kot pri vsakem cepljenju, je treba tudi tu najprej proučiti kemično lastnost virusa, ki nam služi kot antigen. Antigeni so snovi, navadno proteinskega izvora, ki povzročijo, če jih vbrizgnemo v krvni obtok
cepljenje tudi proti ostalima dvema vrstama. Zato se bo u-spešno cepljenje izvedlo v treh obrokih. Za naslednje obroke bodo oblasti že pravočasno obvestile ljudi. Prvo cepljenje pa se je začelo s 1. marcem tega leta.
Cepljenje je obvezno za otroke do petega leta starosti, priporočljivo pa je, da se tudi mladina do dvajsetega leta starosti podvrže temu cepljenju, ki je sad dolgega proučevanja zdravnikov, biologov in dragih znanstvenikov vsega sveta.
Cepljenje se vrši v mestu v občinskem oddelku za higieno, Ulica Duca d’Aosta 1, dalje v VI. občinski ambulanti, Ulica Puccini 48, v VIII. obč. ambulanti, Ul. Gelsomini 1 (Rojan), otroški bolnišnici «Burlo Ga-rofolo«, Istrska ulica 65-1, v prostorih ustanove ONMI (posvetovalnice v Ul. Veronese 14, v Ul. Caboto 2, v Ul. Geppa 21 in v Ul. Puccini 46), na Jadranski pomorski bolniški blagajni, Ulica Coroneo 21 in v prostorih ustanove ENPAS, Ul. Roma 28 (samo za svoje zavarovance). V o-stalih občina Tržaškega ozemlja se vrši cepljenje v občinskih in dragih ambulantah.
SREČKO ŠIMONETA
vsakovrstna plovila (razen ri-1 živalskega organizma, ustvari-
biških čolnov) za osebno rabo, če presega prodajna cena 100 tisoč lir. Kupec mora pri nabavi omenjenih proizvodov takoj plačati 30 odstotkov prodajne cene, ostalo pa največ v 12 obrokih.
Široko zasnovano delo za pogozdovanje Krasa v našem zaledju
Sama površina Tržaškega o-zemlja je tako majhna, da je povsem razumljivo veliko zanimanje Tržačanov za vse, kar se dogaja v neposrednem zaledju, In to ne glede na gospodarsko Povezavo z njim. Ker so obde-lane površine zemlje, pa tudi si-?er površine pokrite z zelenjem lh gozdom zelo majhne ter jih še vedno krčijo razne prometne naprave in novi industrijski obrati, so Tržačani čedalje bolj zaskrbljeni, kako bo vsa ta golota neugodno vplivala na samo podnebje. Prav zato jih tudi zanima, kako je z našim Krasom, ki obdaja Trst, ne samo ha tej strani, temveč tudi na °ni strani meje.
Na razstavi «Gozd na krasu slovenskega primorja«, ki jo je 0rganiziral gozdni muzej Bistra Pri Vrhniki s sodelovanjem Zavoda za pogozdovanje Krasa v Sežani, smo poleg zanimivih podatkov in panojev o pogozdovanju našega Krasa v preteklosti, opazili tudi gozdno-me-horacijski načrt, ki zajema Brda, obronke Banjščice in Trnovske planote, obronke Nanosa, Vipavsko dolino, Kras, Senožeče hribe, Gornjo Pivko, Spod-hjo Pivko, Slovensko kraško severno Istro, Šavrinska Brda, Brkine, Reško dolino in obronke Snežnika. Ne gre samo za pogoz-ditev povsem golih predelov, temveč zadeva načrt predvsem ®b°ljšave gozdnih zemljišč, ki so Poraščena z degradiranimi, go-Podarsko skoraj popolnoma pa-
vmmi gozdovi in njim podob-r"mi formacijami. Geološko se Sffoeli, jih obravnava načrt . ijo v flišne (laporske), ki zadajo Goriška Brda, Vipavsko dolino, šavrinska Brda in Brki-he z reško dolino, in na apnenčaste obronke Banjščice in Trnovske planote, obronke Nanosa, Kras, Senožeške hribe, Slovensko kraško severno Istro, Zgornjo Pivko, Spodnjo Pivko ln obronke Snežnika.
Na gospodarsko protektivnih gozdnih rastiščih v apnenčastih
predelih je okoli 31.000 hektarov, a v flišnih predelih okoli
30.000	hektarov degradiranih, torej gospodarsko nedonosnih gozdov. Ko bi izvedli zboljšave, ki jih predlaga načrt, bi na gospodarsko produktivnih rastiščih v apnenčastih predelih (na
31.000	hektarih) v bodoče lahko pridobivali okoli 130.000 kubičnih metrov lesa (danes samo 31 tisoč) na leto ter ustvarili okoli 9 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge (danes samo 1,9 milijona) ; v flišnih predelih bi letna proizvodnja na 30-000 hektarih dosegla 353-000 kub. metrov lesa (danes 46000); lesno zalogo pa bi lahko- dvignili na 18 milijonov 260.000 kub. metrov (danes 2,5 milijona kub. metrov).
Že na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da bi neposredno tržaško zaledje dobilo povsem novo podobo, ko bi se ta načrt izvedel, kakor se je močno spremenila podoba nekaterih krajev — to nam lepo kažejo tudi razstavljene slike — ko je bilo izvedeno vsaj delno pogozdovanje. V zadnjem času so pogozdili tudi južno stran Trste-Ija. Razne razstavljene publikacije, pa tudi drugi eksponati odkrivajo obiskovalcu, da je tudi za oblasti v davni preteklosti, kakor na primer rimski, pozneje beneški in francoski, predstavljala ohranitev gozdov poseben problem. Pogozdovanja so se sistematično lotili šele pred dobrimi sto leti pod Avstrijo in ga pozneje nadaljevali pod jugoslovansko upravo. Na razstavi je tudi podoba J. Ressla, izumitelja ladijskega vijaka, o katerem je znano, da ima velike zasluge za pogozdovanje kraške-ga sveta.
Razstava je seveda zelo poučna, zlasti za mlajši rod, le škoda da je stisnjena v tako majhen prostor. Iz Sežane jo bodo prenesli v Koper, verjetno v muzej, kjer bo odprta do 16. marca.
L. B.
Kraške jame in kraški jamarji
V Postojnski jami so zarezali v živo
Prihodnje leto bo v Postojni svetovni kongres speleologov, to je znanstvenikov, ki proučujejo naravne jame, brezna in podobno. Brez dvoma bo kongres mnogo pripomogel k temu, da se bo sloves Postojnske jame še bolj razširil po svetu, poleg glasu o nje sami pa tudi o dragih znamenitostih kraškega sveta, ki jih je toliko, da jih speleologi ne bodo mogli vseh obiskati.
Za ta kongres se že dalj časa pripravljajo in Inštitut za raziskovanje Krasa v Postojni, ki je sestavni del Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razreda za prirodoslovne in me-diinske vede, ima zato .mnogo dela.
Kot vemo, urejajo sedaj Postojnsko jamo, v katero grade dvotirno električno progo, da bodo lahko vsem domačim in zlasti tujim turistom, katerih število stalno raste, pokazali vsaj bežno vse lepote te jame. Gradnja železnice sovpada v čas, ko bo kongres in bo proga do takrat v glavnem dograjena, čeprav vsi s to gradnjo niso zadovoljni. Nasprotno, v zadnjem času slišimo glasovi proti tej gradnji, češ da z njo kvarijo lepote, ki jih je narava ustvarjala tisočletja in ki jih ne bo mogoče nikoli več popraviti. Tako se sedaj bijeta dve stališči: eno, ki je za ohranitev narave take, kot je, drugo pa, ki zagovarja trgovsko stran vsega, češ da je treba omogočiti, da bi si čim hitreje in čim več ljudi ogledalo podzemski svet in bi tako pustili v Postojni čim več denarja.
Trenutno so uspeli drugi in kot lahko čitamo, je prvi del načrta z dvotirno progo že izvršen, pri dragem pa se je u-stavilo. Kaže, da je za naprej zmagala skupina, ki zagovarja ohranitev neokrnjene narave, ki lahko nudi človeku več kot izumetničen in do skrajnosti že-
je edinstveno in ki ga ni mogoče kakorkoli in kjerkoli s še tolikimi denarji popraviti, če ga enkrat pokvariš.
V Postojnski jami so tako zarezali v živo, čeprav so pri tem skušali, da bi bilo to čim manj boleče. Menimo, da novi poseg v naravo v Postojnski jami ne more biti dober pečat pred kongresom takega pomena, kot bo prihodnje leto v Postojni.
Postojnska jama bo ostala in njen glas bo šel v svet morda še bolj kot do sedaj, saj se bo lahko razvajeni turist usedel doma v svoj avto, v Postojni presedel na vlak, ki ga bo potegnil z naglico pod zemljo in ga spet odlomil pred njegovo vozilo, če se ne bo ustavil v restavraciji, kjer danes lahko za drag denar dobiš, kar si želiš. Promet bo tako rastel, devize bodo pritekale in letne statistike bodo kazale krivuljo uspehov, ki z leta v leto leze navzgor.
Ostal pa bo del tistih, ki jim ni do tega in ki bi radi uživali naravo takšno, kot je, neizumet-ničeno in nenačeto. Takih je mnogo med domačini, ki se postopoma usmerjajo dragam in iščejo tudi v podzemskem svetu kotičke, kjer lahko v miru uživajo nepokvarjeno naravo. Da je temu tako nam kažejo podatki, po katerih obisk domačih turistov v Postojni pada, tujih pa narašča. Vzroki za to so še drugi, ker so često npr. tudi cene v krajih, ki so namenjeni tujcem, prikrojene bolj tujim žepom kot domačim. Poleg tega so domači turisti v glavnem videli Postojno zunaj in znotraj in se zato raje zgube v mirnejše kotičke. Take so še škocjanske in drage jame.
«JADROLINIJA» V LETU 1963. Jadranska linijska plovba (Reka) je v letu 1963 prepeljala 8,5 milijona potnikov in 170000
_________ ________________ __ ton tovora. Prislužila je 1.326 mi-
konomiziran svet. To velja tem I lijonov deviz, to je okoli 250 mi-
bolj za postojnsko podzemlje, ki i lijonov več kakor prejšnje leto.
tev protitelesa ali anticorpov v krvi iste živali, ki se spojijo z antigeni in jih nevtralizirajo, ta ko da ne morejo več delovati kot povzročitelji bolezni.
A kako odtrgati od virusa an-tigenske snovi, ki so nam potrebne pri cepljenju? To bi bilo zelo težko zaradi submikroskop-ske (izredno majhne) velikosti samega virusa. Zato so znanstveniki proučevali razne možnosti in prišli do zaključka, da bi se dal vbrizgniti celoten virus, ki pa naj bi zgubil lastnosti patološkega povzročitelja in istočasno ohranil neokrnjeno an-tigensko lastnost. Pri tem je prišlo do dveh variant. Salk je predlagal, da bi vbrizgnili pri cepljenju mrtve viruse. Pri tem smo gotovi, da virus ne more več delovati kot povzročitelj bolezni. Ta način cepljenja se je tudi precej razširil z vidnejšim uspehom.
CEPLJENJE
Z ŽIVIM VIRUSOM
Sabin pa je dognal, da bi bilo bolje vbrizgniti živi virus, ki pa naj bi mu odvzeli lastnosti bolezenskega povzročitelja, ne da bi mu na kakršen koli način odvzeli lastnosti antigena. Na tak način bi bil virus bolj aktiven pri ustvarjanju protitelesa. Nevarno pa bi bilo, da se virus genetično povrne k prvotni obliki in pridobi spet lastnosti patološkega činitelja. Zato se ni Sabinovo cepivo takoj razširilo. Treba se je bilo namreč prepričati, da je živi virus zares nesposoben povzročiti bolezen. No, danes smo o tem po tolikih proučevanjih prepričani in italijanske oblasti so se odločile, da začno obvezno cepljenje z živim virusom, Sabinovim cepivom.
CEPLJENJE
V TREH OBROKIH
Salkovo cepivo so vbrizgnili z injekcijo naravnost v krvni obtok. Sabinovo cepivo pa se lahko jemlje tudi skozi usta, torej po prebavnem sistemu. Pri nas bodo dajali cepivo otrokom v ambulantah in na sedežu občinskih zdravstvenih uradov, in sicer v obliki sladkorčkov, ki jih mora otrok dati v usta pred zdravnikom. Na sladkorčke so v laboratoriji pocedili po dve kapljici Sabinovega cepiva, kar jg dovolj za uspešno cepljenje Proti eni varianti poliomielitič-nega virusa. Ker pa poznamo, kot sem zgoraj povedal, tri variante tega virusa, je potrebno
Več blaga
po železnici čez Gorico
Ob kraju letošnje izredno dolge zime je bilo opaziti določene precejšnje premike v obliki in načinu prevažanja blaga med obema državama na goriškem sektorju. Kot je znano so do sedaj prevladovali tovornjaki ki je njih tonaža rastla iz leta v leto, tako da je včasih nastal problem, kako ravnati, da bi se blago ne ustavljalo in kopičilo, ker so bile določene formalne ovire glede izdajanja dovolilnic. Letošnjo zimo pa je kar opaziti, da gre precejšen del tovora, zlasti drv po železnici, po tistem železniškem priključku, ki veže jugoslovansko severno železniško postajo v Gorici italijansko južno železniško postajo. Seveda imajo težki tovornjaki pri Rdeči hiši še zmerom važno vlogo, toda tudi železniški tovorni promet se čedalje bolj uveljavlja.
Zanimivo je opazovati, da gre določeno blago na dolge proge, kakor npr. koruza iz Srbije za italijansko predelovalno industrijo s tovornjaki do tovarniških dvorišč, pa čeravno so bile v letošnji zimi ledene in razrite ceste Slavonije, Srema, Banata in ožje Srbije vse prej kot primerne za prevažanje tisočev ton koruze.
Industrializacija in boljša prometna povezava okolice z madžarskim Monoštrom, pravzaprav negativno vplivata na Slovence, ker pospešujeta potujčevanje. Do sedaj so Slovenci živeli v popolnoma slovenskih vaseh, kjer sploh ni bilo Madžarov. Pravih osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom nimajo, temveč prevladuje pri pouku madžarščina. Predavatelj je v uvodu kratko orisal tudi položaj dragih dveh južnoslovanskih manjšin na Madžarskem, Hrvatov, ki jih je okoli 100.000 in Srbov (okoli 10.000). Celotno cenijo število južnih Slovanov na Madžarskem na okoli 120.000. Nemcev je na Madžarskem 350.000, Romunov 25.000, ciganov pa 250.000; tem pa oblasti ne priznavajo položaja manjšine. Južni Slovani so organizirani v Demokratični zvezi južnoslovanskih narodov in izdajajo časopis »Narodne novine«. Porabski Slovenci nimajo ni-kakšnega tiska, pač pa se v zadnjem času v Porabju vzgaja rod mladih slovenskih izobražencev.
Baritonist Rudžak po televiziji
Pred kratkim je jugoslovanska televizija (studio Zagreb) oddajala polurni koncert znanega hrvatskega baritonista Vladimirja Rudžaka, ki je že delj časa angažiran na newyorški Operi Metropolitan. Poleg Zdenke Kunčeve, dramskega soprana, je Rudžak že dragi Jugoslovan, ki je bil angažiran v tej Operi. Rudžakov koncert po jugoslovanski televiziji je obsegal šest španskih pesmi, tri narodne hrvatske in tri duhovne-spi-ritual pesmi. Rudžaka se Tržačani še dobro spominjajo iz časov, ko je nestopil nekajkrat tudi v Trstu.
Meško kot pisatelj in človek
Slovenski klub je prejšnji četrtek priredil v Gregorčičevi dvorani v Trstu Meškov večer. Predavala je prof. Valerija Gla-vičeva, za njo pa so nastopili člani Slovenskega gledališča z Meškovim krajšim delom ((Ciganček«. Predavateljica je s to-
plo besedo podala veren lik Kšaverja Meška kot pisatelja, duhovnika in velikega rodoljuba, ki se je ves žrtvoval za le-pošlovje, za dušno-pastirsko delo pa tudi za obrambo enega izmed narodnostno najbolj ogroženih predelov Slovenije — Štajerske. Predavateljica je mimogrede orisala tudi politično socialno okolje, v katerem se ja Meško udejstvoval. Občinstvo, ki je res «do zadnjega kotička« napolnilo dvorano, ji je sledilo pozorno. Prav tako napeto so poslušalci sledili koncertni izvedbi dramatiziranega Meškovega dela «Ciganček». V ospredje je stopila zlasti Iva Zupančičeva iz Ljubljane, kot gost Slovenskega gledališča v Trstu; poleg nje so nastopili še Leli Nakrsto-va, Silva Raztresenova, Miranda Caharija, Zlata Rodoškova, Stane Raztresen, Jožko Lukeš in Silvij Kobal. S klavirjem je spremljal pianist dr. Go j mir Demšar, na gosli pa je igral violinist Oskar Kjuder.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 8. marca ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk» v SV. KRIŽU
Arsen Diklič NA ZELENI REKI ČOLN
Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever * v
..GOSPODARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine
v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
IN NUDI
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka ■ Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo • Japonsko -ZDA - Zahodna afriška obala sredozemske luke)
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, prireditve, smučišča v okolici, drsanje na jezeru, zimski športi
S Prometne zveze ugodne •
Grand Hotel Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj C. V zimski sezoni daje hotel 50% popusta. Na razpolago ima sanke, smuči in drsalke za zimski šport. Informacije in rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije ___
DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM FIERA INTERNAZIONALE Dl VIENNA
15. - 22. MARCA 1964
TEKSTIL IN MODA: Salon krzna — Luksuzni predmeti — Izdelki umetnostne obrti — Igrače — Razstava športnih potrebščin — Modne revije • Posebne razstave: »Tako se stanuje v Evropi« in »Vse za otroka« • RAZSTAVA POHIŠTVA na sejmišču, severozahodna dvorana • KOLEKTIVNE RAZSTAVE ZAVODOV ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA SPODNJE AVSTRIJE IN TIROLSKE • TEHNIKA, INDUSTRIJA, OBRT: Stroji — Naprave — Orodje — Umetne tkanine — Razstava koles in pritiklin — Tehnika v gospodinjstvu • KMETIJSTVO: Posebna razstava »Lepše življenje na kmetiji« — Razstava kmetijskih strojev s praktičnim prikazovanjem — Semena — Razstava plemenske živine — živila in nasladila — Pokušnja vin • Obiščite na sejmišču novo jubilejno razstavno dvorano, ki meri 14-000 kv. m • Obe razstavišči — sejemska palača in razstavišče — sta odprti vsak dan od 9. do 18. ure, pokušnja vin in živilski sejem pa do 20. ure • Popusti na železnicah in avtobusih za tuje obiskovalce sejma. Velesejemske izkaznice so na razpolago pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (razen na Tirolskem in Predarlskem) in pri vseh s posebno opozorilno tablo označenih prodajalnah (potovalnih uradih itd.)
FIERA DEL TESSILE E DELLA MODA • MOSTRA DEL MOBILE • TECNICA • INDUSTRIA • ARTIGIANATO • AGRICOLTURA • MOSTRE SPECCIALI • La rassegna šara aperta ogni giorno dalle ore 9 alle 18 — La degustazione dei vini ed altri generi alimentari si pro-trarrš fino alle 20 • Sconto concesso dalle ferrovie ed autolinee!
Stran '4
GOSPODARSTVO
Petek, 6. marca 1964
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski zelenjavni trg je dobro založen in posebno zelenjave je dosti na razpolago. Bodisi zelenjavi kot sadju so cene ugodne. Kupčije s pšenico so slabe, čeprav, kot menijo prekupčevalci, bi morale biti v tem letnem času ugodne. Tudi cene pšenici so popustile. Boljše so kupčije s koruzo in moko. Kljub malenkostni razpoložljivosti z maslom so cene slabe in težijo navzdol. Kupčije s sirom so čvrste. Trg z govejo živino je precej živahen, tako se dobro prodaja goveja živina za rejo, junci in klavna živina, medtem ko so kupčije nekoliko slabše s teleti in prašiči. Vinski trg je miren, kupčije niso preveč živahne in tudi cene so zmerne. Cene olju so padle zaradi slabega povpraševanja. To velja za semensko kot tudi oljčno olje.
KAVA
TRST — Navajamo cene za kg ocarinjene kave: Brazilska kava: Pemambuco 3 17/19 1340, Santos Fancy 18 1480, Viktorija 18/19 1390; Srednjeameriška kava:	Ekvador extra superior
1340, Haiti naravna XXX 1380, Kostarika 1500; Arabska in afriška kava: Gimma 1280, Moka Hodeidak št. 1 1320; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1200, AP special 1220, Rob EK/1 3-5 odsto 1180, Rob EK/1 special 1200, Rob EK/1 10-12 odsto 1190; Slonokoščena obala 1210 lir za kilogram.
LES
TRST — Navajamo cene za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo, neocarinjen: Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III 29.000,
0-	IV 28.000, III 27.000, IV 21.000,
les krajših mer od 2 do 350 17-19500, tramovi «po običaju Trst» 14-500-15.500; Macesnov les:	I-II 38.500-40.500, I-II-III
28-29-500, III 20.000; Borov les:
1-	II 31-33-000, I-II-III 25-26-000, III 18-20.000 lir kub. meter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN —- Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka različnih vrst 20-50 lir za kg, re-nette 50-60, delicious 70-180, Imperator 40-50, morgenduft 50-80, hruške 90-140, rumene pomaranče 86-100, taroki 140-200, rdeče pomaranče 80-110, mandarine ex-tra 100-130; suh česen (neto) 50-200, pesa 30-60, rdeča pesa 70-130, karčofi 50-90 (lir kos), zelje 30-50, cvetača 60-100, repa 20-80, sveža čebula 70-100, dišeča zelišča (neto) 200-300, solata 30-140, cikorija 50-90, rdeč radič 115-200, solata trokadero 30-130, paradižniki 220-350, peteršilj 60-160, zelena 20-75, špinača 30-120, krompir 20-27 lir za kilogram.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA
FLORENCA — Goveja živina za rejo in vprego: Teleta do 1 leta stara 150-200.000 lir glava, teleta od 1 do 2 leti stara 210.000 do 240.000, junci 2 do 3 leta stari 445-495.000 lir par, junice 2 do 3 leta stare 480-525.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 515.000 do 555.000 lir par, voli 4 do 5 let stari 545-595-000 lir par, 5 do 9 let stari 445-495.000 lir par, krave 3 do 4 leta stare 545-595-000 lir par, krave 4 do 5 let stare 525-575.000 lir par, 5 do 8 let stare 425-475.000 lir par; goveja klavna živina: Neodstavljena teleta 640-660 lir za kg žive teže, junci 435-455, voli 330-360, krave 250-320, debeli prašiči 360-380, suhi prašiči lahki 440-460, suhi prašiči težki 410-450, sivi prašiči neodstavljeni 600-650, beli 600 do 650, jagnjeta in koze 590-630, debele ovce 200-240, suhe ovce 120-140 lir za kilogram.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN — Zaklani piščanci z glavo I. 490-540, II. 400-450, žive kokoši I. 370-400, zaklane kokoši 500-600, žive domače kokoši 630-700, zaklane domače kokoši 900-1050, uvožene zmrznjene kokoši 500-550, žive pegatke 900-910, zaklane pegatke I. 1000 do 1150, II. 850-950, uvožene zmrznjene pegatke 650-700, zaklani golobi 1500-1600, uvožene zmrznjene pure 550-650, uvoženi zmrznjeni purani 550-650, žive domače gosi 600-610, zaklane domače gosi 730-800, uvožene zmrznjene
gosi 380-400, zaklani domači zajci s kožo 670-700, brez kože 700 do 800, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 650-750, brez glave 630 do 650 lir za kilogram. Sveža domača jajca I. 20,50-22 lir za jajce, II. 19,50-20,50 lir za jajce.
KRMA
GENOVA — Seno majskega reza 2000-2200, II. reza 1700 do 1800, slama 950-1050, v balah 1300-1400, krmne pogače iz kokosa 5100-5200, iz koruze 4900 do 5000, lanene 7200-7250, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6100 do 6200, iz kokosa 4500-4600, iz tropin 4150-4200, iz koruze 4150 do 4200, iz sezama 6100-6200, iz domače prepečene soje 7200 do 7300, moka iz uvožene soje 7200 do 7300, iz domače surove soje 6700-6850 lir za stot.
VINO
MILAN — Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 750-790, rdeče 11 do 12 stop. 870-910, Barbera superior 12-13 stop. 950-1130, Ol trepd pavese 8-9 stop. 700-750, mantovansko rdeče 8-9 stop. od 720 do 770, Valnolicella Bardo-lino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 820-890, Raboso 9-10 stot). 745-795, Merlot 10-12 stot). 795-905, Reggiano 9-10 stop. 770 do 820, modensko vino 9-11 stop. 770-890, belo vino iz Romagne 9-10 stot). 680-710, rdeče 9-10 stopinj 700-730, bel mošt 665-695, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455-595 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 660-760, Aretino belo 8-10 stop. 630-740, belo vino iz Mark 9-10 stop. 680-720, rdeče 9-10 stop. 590-740, Barlettano 13-14 stot). 860-910, navadno 12-13 stop. 805-865, Sansevero belo 10 do 11 stop. 705-735, belo vino Sardinije 10,5-11,5 ston. 725-745, rdeče 12-13 stop. 795-895 lir za stop./stot.
ŽITARICE
LODI — Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunan, za takojšnjo izročitev in plačilo. Fina mehka domača pšenica od 7650 do 7950, dobra merkantile
7350-7500, merkantile 7150-7250, fina domača trda pšenica 9400-9600, merkantile 9100-9300, Ma-nitoba 9500-9600, fina domača koruza 6700-6900, navadna uvožena koruza 4650-4700, Plata od 4900 do 4975; neoluščen riž Ar borio 8000-9500, Vialone 11-000 do 12.100, Carnaroli 9900-10-000, Vercelli 8650-8950, R. B. 8100 do 9200, Rizzotto 7700-8700, Mara-telli 8750-8950, Ardizzone 8200 do 8459; oluščen riž Arborio 16.800 do 17-700, Vialone 24-24-400, Carnaroli 20.100-21.300, Vercelli od 19.200 do 19.700, R. B. 15.600 do 15.900, Rizzotto 15.300 do 16.000, Maratelli 16.600-16.850, Ardizzone 14-14.300; domač ječmen od 4450 do 4500, uvožen ječmen 4700 do 4900; domač oves 5250-5550, uvožen oves 4900-5000, uvoženo proso 4300-4400, pšenična moka tipa «00» 10-300-11-700, krušna moka tipa «0» 9700-9800, tipa «1» 9200-9300, moka za testenine 9000-9500, otrobi 11-11.150, koruzna presejana moka 6250 do 6550, domača koruzna moka 5550 do 5650 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI — Cene ■ veljajo za kg, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Maslo iz centrifuge 870-880, uvoženo malo 830-850, lombardsko maslo 830-840, domače maslo 840-850, emiiijsko 820-830, maslo iz sladke smetane 785-795; sir grana proizvodnje 1962 1050-1100, proizv. 1963 940-980, grana iz Padske nižine proizv. 1961-62 1040-1190, proizv-1962 1030-1070, proizv. 1962-1963 960-980, proizv. 1963 860-890, grana svež 1 do 30 dni 695-725, uležan 30 do 60 dni 720-780, sir sbrinz svež 700-725, uležan 780-810, Emmenthal svež 660-680, u-ležan 770-810, originalen švicarski Emmenthal 940-980, avstrijski Emmenthal 700-720, francoski 700-740, provolone svež 070-700, uležan 780-800, italico svež 520-560, uležan 630-650, crescen-za svež 450-490, uležan 550-570, gorgonzola svež 445-485, uležan 675-725, taleggio svež 490-500, u-ležan 650-660 lir za kilogram.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v ška-
KMEČKE ZVEZE
tlah po 5 kg 215-225 lir za kg, v škatlah po Va kg 240-250, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 220 do 235, v škatlah po Va kg 255 do 265, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 190-195 lir škatla, grah v škatlah po 1 kg 170-190, droben fižol v škatlah po 1 kg in Va kg 250-270, zelene oljke 430-450, gobe v oljčnem olju 2200-2400, čebulice v kisu 270-300, kumarce v kisu 300 do 330, paprika v kisu 280-300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu 250-290, marelice 270-280, češnje 270-290; tuna v oljčnem olju 1180-1270, tunina 660-710, slana polenovka tipa A 320-340, tipa B 290-320 lir za kg.
OLJE
LODI — Cene veljajo za stot, prometni davek ni vračunan. Oljčna semena: tropine 2250 do 2300, koruza 5250-5350, riž 4400 do 4550; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 31.800 do 32.000, iz soje 30.200-30.500, iz koruze 28.100-28.800, iz tropin 28.300-28.800, laneno olje za industrijsko porabo 22-700-22-900, ricinusovo olje za industrijsko porabo 32.300-33.000; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 35.900-36.100, navadno 0-lje iz kokosa 22-100-22-600 lir za stot; oljčno olje: oljčno olje extra 750-770 lir za kg, fino oljčno olje 720-740, oljčno olje z največ 3 odsto oljčne kisline 680-690, olje s 4 odsto kisline 650-680, ratificirano oljčno olje 550-570; margarina 490 do 540 lir za kilogram.
Kako sadimo sadna drevesa] Živahna vinska
kupčija na Vipavskem
Prihaja pomlad, čas sajenja dreves in trt. Sadike imamo pripravljene v kleti ali zunaj, korenine pokrite z zemljo, lepo na varnem. Paziti moramo na etikete.
Jame smo nekaj tednov pred sajenjem izkopali vsaj 1,50 m široke in 60—80 cm globoke. Zemljo smo ločili na dva kupa. Vrhno črnico na en kup, spodnjo mrtvico na drugi. Jame zasipamo potem ravno na roke, vrhno črnico spodaj, mrtvico pa zgoraj. Prej pa smo zabili v zemljo še kol za oporo sadike.
gnojila na zalogo, in sicer na 1 kvadratni meter: 3 dkg super-fosfata ali Tomaževe žlindre, 2 dkg kalijeve soli in 3 dkg nitro-mankala, ali pa 80 do 100 dkg mešanega gnojila (nitrofoskal ali KAS).
Jame zasujemo popolnoma. Drevje sadimo vrh zasute jame, tik ob kolu pustimo jamico, v katero postavimo sadiko v pravo višino.
Kako sadimo? Glavna načela so: 1. ne previsoko (glej sliko pod a), 2. ne pregloboko (glej sliko pod c), 3. pravilno posa-
'TT177
Na Srednjem Vipavskem se je po dolgem mrtvilu, ki je trajalo od trgatve, ko je Vipavska zadruga odkupovala grozdje, razvila živahna kupčija z vinom. Cena vinu sicer ni visoka, a pridelka je bilo več; seveda je ta šibkejši po alkoholu kakor prejšnja leta. V Dornberku npr., kjer še vedno pridelujejo mnogo vina, odkupujejo močnejše vrste, kakor npr. Merlot po 7,5 dinarja za stopinjo alkohola; to da ceno za liter vina pri vinogradniku okoli 100 dinarjev. Bolje so se seveda odrezali tisti, ki so lahko takoj ob trgatvi prodali grozdje (merlot ali malvazijo) po ceni okoli 100 dinarjev za kg; druge vrste so šle po 85 dinarjev. Tistim, ki so prodali grozdje, niso ostale tropine za žganjekuho. Žganje gre v veliki meri čez mejo v maloobmejnem prometu, seveda v manjših količinah. Povpraševanje po šib-
kejših vrstah vina ni tako veliko. Ker so mnogi sladke j še vrste grozdja prodali že ob trgatvi, je bil mošt od ostalega grozdja glede sladkorja šibkejši, zato ima danes to vino tudi manj alkohola, včasih tudi izpod 9. Po gostilnah se je v zadnjem času vino podražilo za 20 dinarjev in stane zdaj 320 dinarjev liter, po vinotočih pa ga prodajajo po nižji ceni, tudi v Ljubljani npr. po 220 liter. V Dornberku so še posebno ob letošnji vinski letini čutili veliko pomanjkanje večje vinske kleti. Vipavska klet je drugod prevzela toliko grozdja, da je morala odkupovanje v Dornberku ustaviti. Ker je bila letina bogata in ker so ljudje že računali, da bodo lahko prodali grozdje, je tako nastala velika stiska za posodo. Vinogradniki upajo, da bo kmalu uresničen stari načrt, da bi v Dornberku zgradili veliko vinsko klet, ki bi lahko prevzela velike količine vina tudi iz okolice, kakor npr. iz Branika, Prvačine in Gradišča.
a) previsoko saj eno drevesce, ker je korenski vrat preveč iznad zemeljske površine; b) pravilno sajeno drevesce — korenski vrat tik površine; c) pregloboko sajeno drevesce — korenski vrat pod zemljo
Obenem si pripravimo še kup 1 j eno (glej sliko b), tako da priprav fine zemlje pomešane s	v'vroT'ir' ”	Tin,,r51-
kompostom. Med zasipavanjem primešamo zemlji še umetna
Letos več premoga v državah EGS?
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot dol. za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov)

NEV/ YORK
Baker (Stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt)
Svinec (stot. dol za funt) .
Cink (stot. dol. za funt) .
Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt) . živo srebro (dol. za steklenico) Bombaž (stot. dol. za funt) . .
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) ..it Cink (funt šter. za d. tono) .... Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
18-2.64	25.2.64	3.3.64
219 Va	218 V«	206 3/t
117 Ve	119,—	119,—
29,12	29,12	29,12
138,75	159,—	139,—
13,—	13,—	13,—
14,—	14,—	14,—
23,—	23,-	23,—
79,—	79,-	79,—
270,—	274,—	274,—
35,35	35,40	35,40
46 Va	46,-	51 V*
249,—	274,—	261,—.
1093,—	1190,—	1025,—
102,—	102,—	102,—
81 V*	83 V*	82 3/s
2164,—	2204,—	2244,—
Na mednarodnih trgih s surovinami so zabeležili pretekli teden napredek svinca, cinka, živega srebra, kakava, kave in koruze. Tečaj je nazadoval dnu, bakru, sladkorju in pšenici, medtem ko je ostala cena aluminija, litega železa, volne, jute in kavčuka v glavnem nespremenjena.
KOVINE
VALUTE V MILANU 25.2.64
Amer. dolar Kana/-, dolar Nem. marka Francoski fr. švicarski fr.
Avstrijski šil.
Funt št. pap.
Funt št. zlat Napoleon ■Zlato (gram)
VLAKNA
33-64
622,48
575,98
156,65
127,01
143,78
24,09
622,47 576,25 156,71 127,005 143,75 24,085
1739,70 1741,60 6300,— 6300,— 5925,— 5925,— 718,—	718,—
Dinar ~(100) — Trst drobni 75-77 debeli 70-72
BANKOVCI V CURIHU 3. marca 1964
ZDA (1 dolar)
Anglija (1 funt št.)
Francija (100 n. fr.)
Italija (100 lir)
Avstrija (100 šil.)
CSSR (100 kr.)
Nemčija (100 DM)
Belgija GOO b. fr.)
Švedska (100 kr.)
Nizozemska (100 golči.)
Španija (100 pezet)
Argentina (100 pezo v)
Egipt (1 eg funt)
Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 a v. funt)
4,30 11,95 87,25 0,6920 16,60 13, 108,—
8.50 82,50
119,25
7,10
2,90
5,60
0,55
9.50
Tečaj činu je na londonskem trgu znatno nazadoval.. Svetovna poraba te kovine je v minulem letu presegla za 20.000 ton proizvodnjo. To sta povzročila v prvi vrsti razpečanje 10.779 ton cina iz strateških zalog in 3.270 ton iz regulacijske zaloge Mednarodnega sveta. General Services Administration je prodala že skoraj vse količine cina, ki bi jih morala razpečati najkasneje do 31. marca letos med domače potrošnike. Računajo, da bodo lahko postavili Američani na trg nove količine cina tedaj, ko bodo pripravili nov osnutek za dolgoročno prodajo ameriških strateških zalog, ki bi morala priti v veljavo 1. aprila tega leta. Cena bakra je nekoliko padla na kovinski borzi v Londonu, a je rahlo napredovala v New Yorku. Spekulacije so na dnevnem redu zaradi nemirnega političnega položaja v Afriki in zaradi trenja med Čilom in Združenimi državami glede obnovitve trgovinske pogodbe. Tečaj svinca je v Londonu narasel. V Tokiu so se sestali evropski in japonski gospodarstveniki, da bi se dogovorili za pobijanje pretiranega nihanja tečajev svinca in cinka.
TEČAJI (28. februarja; v o-klepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 262 (264); cin proti takojšnji izročitvi 1.111 (1.146); svinec 84 (82 Va); cink 101 Va (103 Va). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 34,50 (33,20); svinec New York je ohranil nespremenjen tečaj 13; cink Saint Louis nespremenjeno pri 13; aluminij v ingotih pri 23; antimon Lare-do (dolar za tono) pri 35 Va; lito železo pri 63,11; živo srebro (v jeklenkah po 76 funtov) 265-270 (260-265).
Cena bombaža je napredovala tako na londonskem trgu kot v Sao Paulu. Tečaj volne je ostal v glavnem nespremenjen.na vseh trgih, isto velja za juto.
TEČAJI. NEW YORK (stotim ka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi 35,40 (35,35); volna suint proti takoj š-nji izročitvi nespremenjeno pri 154, tops 181 (182). LONDON: volna tipa 64’ s B. (penij za funt) nespremenjeno pri 123,1; juta First marks (funt šterling za tono) nespremenjeno pri 111. SAO PAULO (v kruzejrih za kg): bombaž po državni pogodbi št. 5 proti takojšnji izročitvi 67 (60,50). ANTV/ERPEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa nespremenjeno pri 169. ROUBAIX (v francoskih frankih):	volna 16,90
(prej 17).
V državah Evropske skupnosti za premog in jeklo so pridobili lani 223,5 milijona ton premoga, se pravi 3,5 milijona ali 1,5 odsto manj kakor v letu 1962. Gre za najnižjo proizvodnjo po ustanovitvi Evropske skupnosti. Letošnja proizvodnja naj bi dosegla po mnenju izvedencev 227,5 milijona ton premoga. Položaj ni enak v vseh državah Skupnosti, tako je na primer francoska proizvodnja lani nazadovala za 8,8 odsto. Izvršni člani Evropske skupnosti si prizadevajo, da bi racionalno omejili proizvodnjo v raznih državah šesterice. V Zahodni Nemčiji so lani zaprli sedem rudnikov, dva pa združili, s čimer so omejili letno proizvodnjo premoga na 5.100 000 ton. Število rudnikov v šesterici so skrčili na 279 ob koncu leta 1962 in na 267 ob koncu minulega leta, kar pomeni za 35 odsto v primeri z letom 1953. Vsak teh rudnikov vrže zdaj dnevno 3.130 kg premoga proti 1.715 kg pred desetimi leti. V Franciji so lani zaprli tri rudnike in s tem omejili proizvodnjo za 10 odsto v primerjavi z letom 1960. Nekaj rudnikov bodo zaprli tudi na Nizozemskem, v Belgiji pa nameravajo zapreti dva rudnika, ki dajeta 174000 ton antracita, toda rudnik Marcinelle so zopet odprli kljub protestu italijanske vlade; v njem se je namreč ponesrečilo mnogo italijanskih rudarjev.
Strokovnjaki menijo, da bo predstavljal letos premog (v državah skupnosti) 43 odstotkov vseh energetskih virov (lani 46,8 odsto), delež petroleja 39,5 odsto (lani 36,7), metana 3,5 (6,5
odsto več kot v letu 1963), lignita 6,5 in hidroelektrična e-nergija 7,6 (približno prav toliko kakor lani). Ti podatki kažejo, da se premog počasi umika petroleju in metanu, delno tudi lignitu.
Predvidevajo, da bodo države šestorice uvozile letos 31,5 milijona ton premoga proti 34 milijonom lani in 24 milijonom predlanskim. Izvozile pa bodo (v tretje države) 3,2 milijona ton ali nekoliko manj kakor v zadnjih letih.
Poraba
in proizvodnja jekla
V	poslednjih letih se je poraba jekla v šestorici povečala. Vzporedno pa se ni v enaki meri dvignila tudi proizvodnja, in sicer zaradi zmanjšanega izvoza; narasla je samo za 400.000 ton in znašala 73.200.000 ton med 1960. in 1963. letom, medtem ko je dosegla poraba 65 200.000 ton. Zaloge so padle od 4,1 na 0,9 milijona ton, izvoz pa od 14,3 na 9,8 milijona ton.
MANJ ŽELEZOVE RUDE
V	EGS
V	lanskem letu je vrgla proizvodnja železove rude v državah Evropske skupnosti za premog in jeklo 12,3 milijona ton manj kot v letu 1962; znašala je namreč 80 milijonov ton, medtem ko je dosegla leto poprej 92,3 milijona ton. Tako nizka ni bila proizvodnja železove rude v državah šestorice že od leta 1956.
de vrat korenin v višino površine zemlje, rajši pa vrsto više, kakor globlje. Računati moramo, da se zemlja pozneje seseda, le tako pride sadika v pravo višino.
Pred sajenjem moramo sadike obrezati in pomočiti v zmes (v škafu napravljeno iz zemlje, gnoja in vode v obliki močnika). Šele potem zasujemo mladiko s fino zemljo, jo previdno potlačimo, da so korenine lepo pokrite brez praznih prostorov. Na vrh korenin potrosimo vsaj za dobre vile hlevskega gnoja. Sadiko začasno prevežemo na kol (s cunjo ali deko), potem pa vse skupaj temeljito zalijemo z vodo. Zalivanje z vodo moramo pozneje od časa do časa ponoviti, posebno če nastopi suša.
Trste sadimo nekoliko poševno v jame, posebno pa za brajde ali ob zidu; seveda ne sme biti sadika tik ob zidu. Fr. K.
400 milijard
za italijansko kmetijstvo
Odkar je začel veljati zakon o podeljevanju denarnih sredstev iz državne blagajne za zboljšanje kmetijstva, pa do konca oktobra lani je izdala država v ta namen 403 milijarde in 718 milijonov lir. Ministrskih pooblaščenj za podelitev denarne podpore je bilo izdanih vsega 286.662, in sicer 233.252 za nakup kmetijskih strojev, 6.740 za namakalna dela in 46 670 za gradnjo in obnovitev kmečkih poslopij (stanovanjskih hiš, hlevov idr.). Državne podpore je bilo deležnih 286.622 kmetovalcev.
Vreme
v kmečkih pregovorih
Sv. Gregorij (12. marca). Suknjico doli, južnico gori.
žito. Ti mene v blato, jaz tebe v zlato.
R IJ E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
Konfekcijska trgovina
FIMAR
TRST Corso Italia 1 Telet. 29-043
☆
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu«.
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
PRENOVLJENI
Hotel P O ŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta)
Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
KAVČUK
TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti takojšnji izročitvi 19 Ve—19 "fu (prej (19 Va—19 ‘V,.)- SINGAPUR (penij za funt); 65 Ve—65 3A (prej (66 Ve—66 5/s). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 23,95 (prej 24,15).
ŽIVILA
Tečaj sladkorja je nazadoval tako v Londonu kot Nevv Yorku. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek razmeroma ugoden, zlasti na Kubi in v Avstraliji. Predsednik ameriškega združenja posredovalcev za prodajo sladkorja meni, da se bosta proti koncu tega leta poraba in proizvodnja končno vendarle uravnovesili. Cena kavi se je v Nevv Yorku spet dvignila.
TEČAJI. NEVV YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v marcu 21,79 (21,12); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v marcu 51,21 (47,96); sladkor proti takojšnji izročitvi 8,80 ( 9,20), proti izročitvi v marcu 8,45/49 (9,17).
ŽITARICE
TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izročitvi v marcu 211 Va (pre, 219 3/s); koruza proti izročitvi v marcu 118 V* (117 Ve).
adriaimpex
Sp. A.
TRST,
Via della Geppa, 9
Tel.: 38.770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 • Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO. 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.

JntnAuiMfia fofieA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 • TELEX: 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliran j e — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih —■ Avtoremont *in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjanin,
Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823
UDARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
T it s r
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
—■	JUGOL INIJA - RIJEKA _
IMPEXPORT
UVUZ - JZVUZ • ZAS KJPSl VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek zb kolonialno blago Ul. del Hosco 2U ■ Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - T fieste
U VAZA:
VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAZA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu
MOBIL.I MADALOSSO
TRS I -TR1ES1 E, ul. XXX Oltobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740
Pohištva ‘ dnevne sobe ■ oprema
za urade • vozički - posteljice
pi.MTIiallcN	Razstave: UL Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7
*t5 uco L- I M I t-J A
Gestisce i servizl mercl e passeggeri sulle linee:
ADR1AT1CO — NORD E URO PA (servizio celere ed espressu) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADR1ATICO — NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIAT1CO — SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - LEVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — 1RAU
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — IND1A — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regoiar*