P. b.b
kulturno - politično glasilo
		WEEm	
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt			Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XVI. / ŠTEVILKA 18
CELOVEC, DNE 5. MAJA 1966
CENA 2.— ŠILINGA

Narodni praznik v Podjuni
Nad 1500 ljudi pri razstavi in prireditvi v Št. Rupertu
Naši materi za god
O, maiše matere, 'kdo vas 'bo vreden premišljevati, kdo bo razumel vso veličino, ikdo doumel vaše skrivnosti? Kakor večne luči ste, Iki gorite noč in dan po naših domovih, kakor skrivnostni oltarji, na katerih smo bili vsi posvečeni in darovani Bogu, kakor čudež ste, ki ga vidimo in ga razumeti ne moremo. Ve ste velike duhovnice, 'ki molite pred nami, ki molite za nas in ki znate moliti bolj ko vsakdo drug. Kdo bo doumel vašo odliko, kdo dovolj cenil visoko čast, kdo bo vreden okušati vašo bolečino?
Resnica je, ne bomo vas nikdar dovolj cenili, nikdar plačali velikega dolga. Na tem svetu gotovo ne. Mati, to besedo in vso njeno vsebino bomo mogli šele tedaj prav poznati in se vglobiti vanjo, ko bomo prišli v nebesa, ko bodo našim očem odprta pota v najgloblje skrivnosti. Da, vaše materinstvo spada med božje skrivnosti, med čuda božje veličine in božje vsemogočnosti.
Toda vašega veselja in vaših bolečin me moremo doumeti v tem življenju. Žrtvujete se, darujete se, bedite, trpite noč in dan, vaša molitev ne preneha in vedno gori kot neugasljiv ogenj, vašim mislim ne prinese pokoja mirna noč in ne sončen dan. Ena sama nepretrgana bolečina ste, a čudo, v majihiujšem trpljenju ste najbolj srečne, vaše veselje in vaša radost je samo resnično trpljenje. Kako na) doumemo to vašo skrivnost, o naše Blate matere?
Slovenska mati! Narodu rodiš sinove, narodu oživljaš junake! V sužnosli si jih rodila, pošiljala si jih v krvave vojske, pošiljala si jih v trdo delo tujcu. In si vsakemu posebej pela pesem o svobodi, tiho, boječo, šepetajočo pesem. Toliko časa si pela ob zibelki, dokler se mi nekoč tvoj sin vrnil in ti pokazal plemeniti venec zmage in svobode. O, bridka je bila ta pot in potoki solza so splahneli v našo mehko prst in zalivali drevo svobode.
Sinovi tvoji, slovenska mati, so prečesto omahovali, prečesto so se zgrudili tujcu pred noge, prečesto so te zatajili v grdi nehvaležnosti. še -tvoje besede so se sramovali, tvoj jezik so teptali. A ta si ljubila in trpela naprej. Vseh tisoč let, ko j-e slovenski narod tujcu roboval in zgubljal zemljo ko-s za kosom, ko je popiltveno meščanstvo klečeplazilo in sramotilo svoj materin jezik, si edino ti, slovenska kmetska mati, prelivala svoj jezik iz sebe v otroka, iz stoletja v stoletje si ga čuvala kot majdražjo svetinjo in ga ohranila do današnjih -dni. Brez vas, naše kmečke matere, ne bi ostal od slovenskega naroda 'kamen -na kamnu! Se danes, draga mati, prerajaš naš rod, še danes mu prilivaš novih moči svoje Ij-u-hezni, narodnega ponosa in čiste besede!
Ljubiti mas znaš, mati, -kot ne zna nihče tia svetu. Vse nas ljubiš, vredne in mev-red-ne -sinove svoje, -te, ki nas imaš vsak dan pri sebi, one, ki so v daljni tujini, v Ameriki, Franciji, Holandiji, N-em-čiji itd., vse nas ljubiš, za vse moliš in jokaš -in poješ, ha j nam, mati, le trohico svoje ljubezni, Ipa -te ne bomo nikdar pozabili, s -teboj, bomo ipeli in jokali, s -teboj živeli in bomo pravi -tvoji sinovi.
Za tvoj god, slovenska mati, 'ki živiš v ljubečih odpovedih za svoje družine, -ti izrekamo vso hvaležnost. Vemo, da si nam iti dala sladki slovenski jezik in božje nauke za na -pot življenja. Radi bi ti povrnili s tem, da ne bomo odstopili niti za las od tvojih 'izročil, od slovenskega ponosa in hožj e vere, živeli -bomo -za -ti -dve -svetinji ali s teboj -umrli!
Slava -ti, mati slovenska, le še jokaj, in 'Poj za svoje sinove! Veseli se in trpi in moli
svoje otrOke!
Čudovito soglasje vigredi in mladosti smo doživeli v nedeljo v Št. Rupertu -pri naših sestrah. Izredno lepo vreme je praznično razpoloženjie še povečalo. Bivše go-jo.d.e, sorodniki letošnjih učenk, prijatelji šole -ter rojaki vseh naš-ih dolin so se zbrali v Velikovcu, da vidijo, česa -so se dekleta čez zimo naučile.
Strmeli smo naj-prej -ob razstavah. Koliko bogastva je bilo nakopičenega v prelepih vezeninah, ki so bile okusno nameščene v dveh velikih sobah. Koliko vbodov je bilo treba za to? Koliko veselih ur so preživele gojenke pri vezenju, koliko tihega hrepenenja -in vročih želj-a se je -porodilo v dekliških srcih ob rdečih -nageljnih, ki -so jih na belo platno risale s pisano nitjo pridne dekliške roke! Dobrote kuharske razstave in bogastvo v šivalnicah je bilo prepričljiv dokaz zmogljivosti učiteljic in učenk. Pa sola j-e dala za življenje še več. Tisto se bo šele kasne j-e pokazalo. Seme jie bilo namreč šele vsej-ano, čas žetve bo v
-bližnji ali -daljoji bodočnosti. Kako prijetno je bilo slišati: »Že moj-a žena je bila v šoli pri -sestrah, letos sem poslal -tudi hčerko.« To je res priznanje in zaupanje šoli.
Po ogledu razstav si je vsakdo hotel -z-a-gotoviti mesto v dvorani, da se razvedri ob petju, rajanju -in igri na odru. Dvakrat j-e bila -prostorna dvorana -napolnjena, če bi dekleta nastopila t-rikrat, -bi bilo -tudi tretjič dovolj- gledalcev.
Pozdravni deklamaciji je sledil poučno-šaljiv prizor o Rezi in guvernanti. Izluščeno -jedro je: vsi stanovi so potrebni, človek potrebuje človeka, zato bodimo dobri drug do drugega. Z rajanjem so dekleta -nastopila dvakrat. Posebno drugo rajanje z -rožo je bilo -simbolično. Dekle in roža sta prijateljici, obe predstavljata lepoto, nežnost in dobroto. Pri »modni -reviji« smo se načudili vsem lepim in številnim šiviljskim izdelkom. Občudovali smo, kaj na tem področju vse zmore šola.
Ubrano je bilo petje pod vodstvom prof. Silva Miheliča. Tokrat j-e naštudiral pesmi po geslu: življenje ni praznik, temveč -delovni -dan. S pesmijo -smo -s-odoživlj ali pomladno jutro, dnevno delo, sončni zahod, -s pesmijo -»Lahko noč« so gojenke zaključile svoje pevsko romanje od jutra do večera.
Potem smo prisluhnili besedam slavnostnega govornika. Spregovoril je višji študijr siki svetnik prof. dr. Vinko Zwitter. (Go-
vor -objavljamo v celoti -na 5. strani.) Lepo je navezal -človeško življ-enj-e na naravo z vso njeno -prelestjo, s čudeži brs-tenj-a, cvetja in zorenja. Pozval je, naj bi predvsem dekleta, žene in matere -pra-v doumele svoje poslanstvo, ki j-e materinstvo, bodisi -telesno ali duhovno. Opozoril je na globoke misli belgijskega pisatelj a-duhovnika Mi-chel-a Quoist-a. Z njego-vimi besedami nam j-e povedal mnogo resnic o življenju. Pokazal je na -dva -domova, ki -sta -duhovno središče. To sta gospodinjski šoli v Št. Rupertu in Št. Jakobu. Na) bi tudi v bodoče -svetili, -učili in zbliževali.
Zelo -poučna je bila t-rodejia-nka »Trajno ozdravlj-ena«. Predstavljala jie trmasto Zalo, ki j-e prišla iza -»mlado« k Podgorniku. Ho-tela -je imeti prvo besedo v novem 'domu. Ker mož tega -ni dopustil, j-e odšla nazaj v rojstno -hišo. Mislila je, da bo mož -nemudoma prišel ponjo. Uštela se jie. Sama in celo pdš je rada prišla nazaj k možu z obljubo, da se bo poboljšala.
Gimnastične vaje ene -izmed goj-enk so bile nekaj novega. Pogumno j-e pel in vriskal »pastirček« oz. »pastirica« na planini.
Raj-anje je zaključilo živahni spored, s katerim -smo bili vsi zadovoljni.
Tudi letošnji zaključek tečaja je ponovno -dokazal, kako si prizadevajo sestre, dekletom čim več dati za življenje. Seme, ki bo razmetano po vsej naši ljubi in lepi domovini, naj -rodi dober sad, Bogu v čast, domu in sestram v zadoščenje.
Prireditve v Št. Rupertu se j-e udeležilo mnogo naših duhovnikov, -ravnatelj- gimnazije, dvomi svetnik dr. Joško Tischler, (predsednik Narodnega -sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko ter pliberški podžupan, zbornični svetnik Mirko Kumer.
Prvomajska parada v Moskvi Ssrez presenečenj
V vseh državah -na svetu so proslavili 1. maj s paradami, obhodi im slavnostnimi govori. Kakor po navadi so slavile vzhodne države praznik dela z velikimi vojaškimi paradami im -političnimi govori, v katerih so govorniki -napadli Zvezno republiko Nemčijo in Združene države Amerike zaradi njih -»vojaške politike«. Nasproti prejšnjim paradam pa v Moskvi -niso tokrat pokazali nobenega novega orožja. Po govoru obrambnega ministra, maršala Ma-linovske--ga se je vršil mimohod različnih vrst orožja. V središču -te pozornosti 45 minut trajajoče vojaške parade, so bile rakete velikanke -z atomsko konico, s katerimi j-e možno ob vsakem času voditi nenadni jedrski u-da-rec proti napadalcu. To okrog Zemlje krožečo atomsko konico j-e možno upravljati s -posebnimi -znaki z -raketnega oporišča in jo pripeljati na -cilju do 'eksplozije. Pokazali so -dalj-e tudi podstavke z -raketami za prestrezanje -v zraku; to so balistične in krilate -rakete, ki lahko -uničijo atomske konice sovražnih raket -na izredno velikih -daljavah. Videti je bilo v paradi še mnogo-drugih raket, vendar pa po mnenju strokovnjakov med njimi ni bilo novega orožja.
Prvomajske proslave so bile v vzhodnoevropskih -državah v glavnem v znamenju # bratske pomoči -vietnamskemu ljudstvu in številnih pozivov k edinosti znotraj svetovnega komunističnega gibanja.
Milijoni ljudi so -se udeležili prvomaji--sikih proslav v mestih rdeče Kitajske. Na glavni manifestaciji v Pekingu, na kateri jie ministrski predsednik Ču-En-Laj v govoru napadel Sovjetsko zvezo, jie manjkal vodja partije Mao Tse-tung. Tudi v- poročilih radia Peking ga niso nič -omenili. To -dejstvo potrjuje domnevanje, -da je Mao Tse-T-ung težko bolan ali mogoče že mrtev.
Moskovski poro-čevalec jugoslovanskega radia je v -torek izjavil, da 'krožijo v sovjetskem -glavnem mestu govorice o predstoje-čem srečanju partijskih in vladnih voditeljev Varšavskega pakta in -COMECON (Trgovska gospodarslka skupnost vzhodnoevropskih držav..
Konferenca skandinavskih ministrov
Pretekli -teden -so se sešli v štokholmu skandinavski zunanji ministri. Pogovarjali so se o problemih jugovzhodne Azije, Afrike in Evrope. O položaju v Vietnamu pa so se izrazili kot o močno nevarnem za -svetovni mir. Vsd ministri so si bili edini v -tem, da jie -to vprašanje lahko urediti samo s pogajanji, na katerih na) bi bili navzoči tudi zastopniki južnovietnamskega Viet-konga.
Dalje »o -zunanjii ministri nordijskih držav na dvodnevni konferenci -razpravljali tudi o Južni Rodeziji in Južni Afriki, precej pozornosti pa -so posvetili tudi nekaterim -evropskim vprašanj-em.
VABILO
Koroške rodoljube prisrčno vabimo na zaključno prireditev gospodinjske šole v Št. Jakobu v Rožu, dne 15. maja 1966.
RAZSTAVO
ročnih del, šivanja in kuharskih izdelkov si lahko ogledate od 8. ure zjutraj do 16. ure popoldne.
KULTURNA PRIREDITEV
se bo začela ob 14. uri popoldne, ob lepem vremenu pred šolskim poslopjem.
Svidenja se vesele gojenkel
Posnetek z letošnjega tečaja
Po svetu ...
ZGODOVINSKI OBISK V VATIKANU
Sv. oče Pavel VI. j:e sprejel v sredo, 27. aprila, v Vatikanu sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika. Bilo je to zares pravo zgodovinsko srečanje, na katerem so govorili samo o miru in o sodelovanju za svetovani mir. To je prvič, da je ikalk papež kdaj, sprejel v Vatikanu komunistionega ministra. Uradno so razgovor, ki je trajal 45 minut, označili kot privatno avdienco i(privaten obisk), zato so protokol (zapisnik) primerno 'skrčili. Jasno je, da je prišlo pri obisku do razgovorov med obema zaradi osebnih prizadevanj sv. očeta za zmanjšanje napetosti v tsVetu. Kot znano ne vdržu-je Vatikan nobenih diplomatskih odnosov z Moskvo.
Po obisku je. Gromiko na tiskovni konferenci izjavil: papež in on sta bila edina v tem, da je nujno potrebno, ne glede na ideologije, so delovati skupno za svetovni mir.
Tako Gromiko kakor tudi vatikanski tiskovni urad sta označila srečanje kot nadaljevanje pogovora, ki ga je imel sovjet-ski zunanji minister s sv. očetom ob lanskoletnem obisku Organizacije združenih narodov v New Yorku.
Vatikanski krogi so izjavili, da je papež verjetno pozval Sovjetsko zvezo, naj, zastavi ves svoj vpliv, da bi odstranili obstoječe (napetosti, kajti le tako bi bilo mogoče ustvariti trajni mir. Izvedenci v Vatikanu pa pri tem izključujejo možnost, da bi bil pri obisku govor o odnosih med Cerkvijo in komunističnim režimom (vlado) na Poljskem. Kakor znano je varšavska vlada označila nameravano papeževo potovanje na Poljsko ob tisočletnem slavju 'pokristjanjenja dežele v Čenstohovd, kot neprimerno. Ni pa izključeno, pravijo v Vatikanu, da bi mogel Gromikov obisk zgladiti pot za kasnejši obisk papeža za železno zaveso.
Na vprašanji, ali bo sovjetska vlada povabila siv. očeta v Rusijo, in ali obstoje kakšne možnosti navezave diplomatskih stikov med Moslkvo in Sveto stolico, Gromi-jko ni odgovoril. Omejil se je le na sporočilo, da sta (govorila o miru in mirnem (sožitju celotnega človeštva na svetu.
Stotine Italijanov je na Trgu sv. Petra •pozdravilo 'sovjetskega zunanjega ministra s ploskanjem, ko se je le-ta peljal na obisk k sv. očetu. Pri razgovoru v privatni papeževi biblioteki (knjižnici) sta bila prisotna državni tajnik kardinal Gicogmani in rektor »Callegium Russicum«, pater Osir kot tolmač, dooim je spremljal Gromika sovjetski veleposlanik v Rimu Kosirev.
Opazovalci vrednotijo obisk kot (najpomembnejše srečanje med Vatikanom in 'Kremljem, odlkar je papež Janez XXIII. v marcu sprejel zeta bivšega premiera Hru-ščova, glavnega urednika časopisa »Izvesti-ja« Alekseja Adžulbeja. Po obisku pri sv. očetu si je sovjetski zunanji minister Gromiko ogledal sikstinsko kapelo, kjer je občudoval Michelangelove freske.
Pred odhodom je Gromiko na tiskovni konferenci predlagal, naj bi sklicali vrhunsko konferenco vseh evropskih držav. Na tej »panevropski ikonferenci« naj, bi pretresali vprašanje evropske varnosti, razorožitev, dalje umik vseh tujih vojaških enot, kakor tudi problem atomskega orožja in brezatomskih con. Na vprašanje, če naj bi se te vrhunske (konference smele udeležiti tudi Združene države Amerike, je sovjetski zunanji minister odgovoril, da se po njegovem mnenju tičejo evropski problemi predvsem evropskih držav samih.
Sovjetska vlada pripisuje nemškemu vprašanju velik pomen, ker igra ta važno vlogo z ozirom na evropsko prihodnost.
Gromiko je potem podčrtal uspeh njegovih pogovorov z italijamskim zunanjim ministrom Fanfanijem, ki napovedujejo ipojačitev sodelovanja med Moskvo din Italijo.
V Italiji pa so deloma mnenja, da je Gromiko s svojim obiskom pri sv. očetu zasledoval cilj, mapraviti italijansko kotnu-inistično partijo v očeh vernega prebivalstva primerno za v salon.
COUVE DE MURVILLE V BONNU
Francoski zunanji minister Gouve de Morvill se je pretekli teden mudil v Bonnu. Časopis »Biki Zeitung« piše, da je fran-
coski zunanji minister odšel »praznih rok«. Neki politični opazovalec je francosko-nem-ške pogovore takole označil: »Ni šlo za dvogovor in tudi ne za dvogovor med gluhimi, temveč za dva samogovora.«
Čeprav s francoske strani ne omenjajo nobenega datuma za začetek pravih pogajanj med Bonnom in Parizom, na katerih naj bi določili pogoje za bivanje francoskih čet v Nemčiji, pravijo v nemških krogih, da se bodo pogajanja .začela maja.
Bonnslki zunanji minister Schroder pa je imel posvetovanje z belgijskim zunanjim ministrom Harmelom. Pozneje se je Karmel sestal z Erhardom. Schroder je poročal Harmelu o razvoju krize v Organizaciji severnoatlantskega pakta in o stališču, ki so ga zavzeli na sestanku med Britanci, Američani in zahodnimi Nemci. Govori se o možnosti, da bi glavni štab Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO) premestili iz Pariza v 'prestolnico ene od držav Beneluksa.
NOBENE NEMŠKE ZVEZE
Zahodnonemški zvezni kancler prof. Lud-wig Erhard je v nekem intervjuju v ponedeljek odklonil vsako konfederacijo (družbo) med Zvezno republiko Nemčijo in Vzhodno Nemčijo (kakor pravijo Nemci Vzhodni coni). Erhard je dejal, da ni mogoče, da bi mogla skupno plodno sodelovati. S poudarkom je odklonil zahodnonemški kancler predlog svojega berlinskega izrednega pooblaščenca Lemmerja, ki je za to, da bi o spornih vprašanjih javno razpravljali z Ulbrichtom.
K predlagani izmenjavi pogovorov med zahodnoinemšlkirni socialdemokrati in vzhodnonemško enotno delavsko partijo, je prof. Erhard najavil skorajšnje stališče. Zahodno (berlinski župan Willi Brandt pa jie izrazil upanje, da bodo načrt uresničili. Obe strani predlagata namreč, da bi najvišji zastopniki zabodnoneniške socialdemokratske stranke govorili v mestu Karla Marksa, to je Ghemnitzu, medtem ko naj bi zastopniki vzhodnonemške enotne delavske partije govorili v Hannovru.
POGOVORI LONDON - SALISBURV
Med Londonom in Salisburyjem potekajo tačas neuradni pogovori, ki naj bi služili za morebitno odstranitev že pet mesecev trajajoče krize. Privatni tajnik britanskega ministrskega predsednika Haralda Wilso-na, Wrighl je že 14 dni v Južni Rodeziji v Salisburyju in se je razgovarjal s premie-rom lanom Smithom.
Ministrski predsednik Wilson se je v britanskem spodnjem domu opravičil, ker doslej, ni nič povedal o pogovorih njegovega privatnega tajnika Wri.gbta. Dejal je, da o tej zadevi namenoma ni hotel govoriti, da ne bi ogrožal tega misije. Pogovori tečejo neuradno s ciljem, ugotoviti, če je vobče možna neka osnova za pristna (pogajanja. Dosedaj pa se njegov privatni tajnik ni (pogajal, kajti britanska vlada se ne bo pogajala z nezakonito južnorodezij-sko vlado.
Navezavo stikov med Londonom in Sa-lisiburriem je pozdravila v spodnjem domu zlasti konservativna stranka.
Po enostranski proglasitvi neodvisnosti po južnorodezijskem ministrskem predsed-
niku Smithu novembra lanskega leta, in po višku krize, ko je skušal grški tanker (petrolejska ladja) prekršiti petrolejski embargo (prepoved uvoza), da je moral Wilson poklicati na pomoč Organizacijo združenih narodov, je to prvi poskus Londona in Sa-lisiburyj.a premostiti krizo,
ATOMSKI ODBOR NAMESTO
JEDRSKEGA OROŽJA ZA BONN
Časopis »New York Times« je poročal minuli teden v nekem članku, da bodo Združene države Amerike v kratkem opozorile Zahodno Nemčijo, da bi se morala z živahnejšim posvetovanj em znotraj Organizacije severnoatlantskega pakta o atom-iski strategiji (nauk o vojskovanju) pravzaprav zadovoljiti. Bonn naj že končno pokoplje vse nade in upe na posest zavezniškega jedrskega orožja. Ameriški zunanji minister Dean Rusk je v zvezi z vprašanjem posesti atomskega orožja odvrnil, da se še niso o tem prav odločili in da so zadevo pravzaprav napačno razlagali.
Newyorški list je pisal, da je bil za odločitev Johnsonove vlade merodajen (preudarek, da bi se Organizacija severnoatlantskega pakta (NATO) še bolj razdvojila, če bi Zahodni Nemci, pa čeprav le posredno dobili v posest atomsko orožje. Poleg tega ne bi bil to noben doprinos k 'političnemu zedinjenju Evrope, ter bi na ta način samo oteževali dogovor s Sovjetsko zvezo o prepovedi razširjenja atomskega orožja na druge dežele. Tudi »oče« Organizacije severnoatlantskega pakta Dean Acheson se je energično izrazil proti nemški posesti atomskega orožja.
V poročilu lista, ki je vzbudil (toliko hru-pa, je rečeno, da se morajo Nemci zadovoljiti s članstvom v atomskem posvetovalnem odboru Organizacije 'severnoatlantskega pakta. Toda Bonn je doslej vztrajal na tem, da odbor ni nobeno (nadomestilo za udeležbo Zahodne Nemčije pri atomski obrambi.
Ameriški zunanji minister Dean Rusk pa je zavrnil poročilo z osebno izjavo, v kateri pravi, da 'bodo zadevo obravnavali med zavzetimi vladami, kajti o tem še ni padla odločitev.
CIPER VZNEMIRJA GRKE
Grški ministrski predsednik. Stephaino-poulos je v parlamentu pozval vse stranke, naj se, kar se ciprske politike tiče, zedinijo. Zagotoviti moramo politično enotnost Grkov na Cipru in ‘tesno sodelovanje med Nikozijo in Atenami. Obrambni minister Kostopoulos pa je izjavil, da njegova vlada želi imeti na Cipru še nadalje odgovornega vojaškega voditelja (v tem slučaju Grivasa), ki bi v primeru vojne prevzel poveljstvo nad ciprskimi vojaškimi silami. Bližina Turčije pomeni stalno (grožnjo Cipra.
BRITANSKI ZUNANJI MINISTER
ZA NOVO POBUDO
Kakor se je izvedelo iz Londona, je britanski zunanji minister Michael Stevvart napovedal novo britansko pobudo v sedanji krizi Organizacije severnoatlantskega pakta. Stewart je dejal, da je Velika Britanija imela sila važno vlogo pri izdelavi slovesne objave štirinajstorice pred dvema mesecema. Britanski zunanji minister je namreč v parlamentu dejal, da je potrebna nova (pobuda, da bi se pospešila posvetovanja.
in pri nas v Avstril
DR. KLAUS HOČE DRŽAVO
POCENITI
Pri izglasovanju novega kompetenčnega (pristojinostnega) zakona je kancler dr. Klaus na delovni seji ministrskega sveta v torek minulega tedna pozval svoje kolege-ministre ik pristnemu varčevanju v državni upravi.
»Ne samo gospodarstvo, marveč tudi država je dolžna z umnimi ukrepi znižati (Stroške,« je izjavil kancler po zaključku ministrske seje. Njegova vlada se čuti dolžno, j;e naglasil dr. Klaus, ravnati varčno z davki in državno upravo poceniti.
Kancler je odločno zavrnil (sumničenja, da so ministrstvo za gradnjo in tehniko kar breznačrtno priklicali na dan. Novo ministrstvo naj bi izvedlo glavno reformo za (Stanovanjske zadeve, hkrati pa naj bi omogočilo državni upravi boljši pregled investicij (naložb). ......-
Na seji ministrskega sveta so. sprejeli še drug važen sklep: podkancler in minister Evropske gospodarske skupnosti dr. Bock je pooblaščen poslati vladam šestih držav Evropske gospodarske skupnosti diplomatsko noto (dopis), katere predmet bi bil nadaljevan jie pogajanj o »'pogodbi posebne vrste« med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Avstrijo.
Številne ministrske komiteje (odbore), ki so jih v teku časa ustanovili, pa jih potem niso več razpustili, je vlada na tej seji odpravila. Odločili so se še nadalje ohraniti odbor za gospodarske zadeve in odbor za vprašanje prostorske razvrstitve, 32 drugih ministrskih odborov pa so razpustili, medtem ko so ustanovili nov ministrski odbor, katerega naloga naj bi bila izdelati energetski načrt. Ta odbor se jie sestal še isti dan, to je v torek preteklega tedna.
SLOVENCI
doma hi SMehi
Msgr. dr. Janez Vodopivec srebrnomašnik
Na veliko sredo je monsignor dr. Janez Vodopivec obhajal v Rimu svoj srebrni mašniški jubilej.
že kot bogoslovec je msgr. Vodopivec veljal za najbolj nadarjenega gojenca ljubljanskega semenišča. Profesorji, med njimi filozof dr. Aleš Uše-ničnik, so bili vsi zavzeti nad njegovo nadarjenostjo. Po posvečenju ga je škof dr. Rožman poslal v Rim, da se izpopolni v bogoslovnem študiju in postane doktor bogoslovnih ved. Po vojni je ostal v Rimu. Ko je pokojni dr. Odar organiziral bogoslovno fakulteto (z dovoljenjem papeža Pija XII.), ki se je najprej nastanila v Pragli pri Padovi, nato pa v Brisnu na Južnem Tirolskem, se je profesorskemu zboru že pridružil dr. Janez Vodopivec kot docent. Ko pa se je spomladi leta 1948 bogoslovna fakulteta preselila v San Luis v Argentino, se je dr. Janez Vodopivec vrnil v Rim, kjer je postal profesor na papeški univerzi Propaganda fide ter ostal tam do danes. Poleg profesorske službe se udejstvuje tudi drugod. Dolga leta je pomagal v dušnem pastirstvu v župniji sv. Jožefa na Nementalski cesti za časa koncila je pa deloval v komisiji pri tajništvu za zedinjenje.
Odkrili ploščo slikarju Josipu Tomincu
V Gradišču nad Prvačino v Sloveniji so pred kratkim odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je živel in, ustvarjal primorski slikar Josip Tominec. Te dni praznujemo Slovenci stoletnico njegove smrti. Slovesnosti v Gradišču se je udeležilo mnogo ljudi iz vseh okoliških krajev, prisotni pa so bili tudi številni predstavniki kulturnega in znanstvenega življenje Slovenije, med njimi predsednik sveta Akademije znanosti in umetnosti Jugoslavije Josip Vidmar ter univerzitetna profesorja in člana Slovenske Akademije znanosti in umetnosti dr. Irance Stele in dr. Milko Kos. O življenjski in umetniški poti slikarja Josipa Tominca je govoril univ. prof. Franc Stele.
Slovenci v argentinskem listu
Eden izmed najboljših jutranjih listov v Buenos Airesu „Ta Nacion” je pred kratkun v svoji barvni nedeljski prilogi objavU dolg članek in mnogo slik o slovensko-argentinski odpravi bratov Skvarča, pri kateri so sodelovali še Jože Vodnik, Mengelle in Troiani, na južno področje Celinskega ledu.
Uspeh Frida Beznika v Argentini
Slovensko občinstvo v Buenos Airesu pozna igralca Frida Beznika iz večjega števila vlog, ki jih je prikazal na tamkajšnjih odrskih deskah, posebno pa še iz mladinskih akademij. Poleg tega se udejstvuje še v gledališču „La Pausa”, ki ga je pomagal ustanoviti in ga sedaj tudi vodi. Ta igralska skupina ima sicer svoje središče v Caserosu, sedaj pa je prišla s svojo igro „E1 acusador puhlico” (Javni tožilec), dramatika Hochwalderja. Snov igre je vzeta iz francoske revolucije in ima za predmet: Revolucija žre svoje lastne otroke”. Frido Beznik igra v tej drami glavno vlogo javnega tožilca. Kakor pravijo, je to ena izmed najboljših njegovih igralskih stvaritev in so ga zanjo pohvalili tudi argentinski kritiki. Pred letom dni so v isti drami Frido Bernik in ostali njegovi soigralci dosegli prvo mesto v amaterskem tekmovanju, ki ga je priredilo mesto Buenos Aires.
Izreden uspeh umnega slovenskega kmetovalca
Gradimir Gradnik, vinogradnik s Ple-šivega pri Krminu na Primorskem, je na vinski razstavi v Pramaggiore v Venetu (Italija) prejel Oskarja za najboljšo serijo vin, ki so jo sestavljali: traminec, merlot, sauvignon in tokaj. Vrhu tega je prejel zlato medaljo za traminec in pozlačeno za merlot. To najvišje priznanje slovenskemu kmetovalcu iz občine Ivrmin ni prišlo povsem slučajno. Gradnik je doslej od leta 1957 dalje prejel na vseh vinskih razstavah skupno 12 zlatih medalj, 3 pozlačene, 3 srebrne in kar dva Oskarja. Za vino: prvega na deželni vinski razstavi v Tržiču, drugega tokrat v Pramaggiore; razstava v tem kraju Italije je najpomembnejša v deželi.
Gradnik je pred leti odprl javni lokal v Rrmi-nu, kjer je mogel spoznati, kakšen je okus pivca. Ugotovil je, da ljudem ne prija niti preveč sladko niti preveč suho vino, ampak da mora imeti buket (vinski vonj). Danes pošilja svoja vina samo v steklenicah. Naročila prejme vsak dan iz Genove, Benetk, Vidma, Jesole, Švice, Amerike itd.
Gradnik je nečak znanega slovenskega pesnika Alojza Gradnika iz Medane.
■■■■■■■■BBHHSBBHBSaBSBRBBaBM
DARUJTE za
visokošolski dom Korotan!
Balet ljubljanske Opere bo gostoval v Celovcu
Likovna razstava:
BORČIČ, HOŽO IN JEMEC V ‘ »GALERIJI 61«
Po enem letu presledka 'prihaja ponovno k nam v Celovec Opera slovenskega narodnega gledaliSča iz Ljubljane. Lani, bilo je 9. in 10. aprila so uprizorili Ljiubljančami Borodinovega »Kneza Igorja«. Sedaj pa prihaja ljubljanska Opera z baletom dr. Danila Švare »Nina«, ter bodo s tem vrnili tobisk celovških gostov. Predstavo 'bodo umetniki uprizorili v soboto, 7. maja, ob 19.30 v Mestnem gledališču.
Ob tej priliki naj opozorimo naše prebivalstvo, da bo to samo enkratno gostovanje slovenske narodne Opere.
Nekaj misli o »Nini«
V skopih besedah podana zgodba, ki jo najdemo v Gledališkem listu pod samozavestnim naslovom »Vsebina baleta« in nas pusti — ko jo preberemo — popolnoma ne-iprizadete, ker je resnična vsebina baleta pač nekje drugje, je le zelo skromno iizho-idišče baletnemu umetniku za njegovo stvaritev. Ta skromna nezanimiva »Zgodba« ali »vsebina« mora nuditi ustvarjalcu le oporišče, Iki mu pomaga uresničiti njegovo baletno idejo in tej baletni ideji tudi ustrezati. Svoj čas se je balet opiral na pravljice ali na zgodbe klasične literature in dramatike, danes pa mora tudi balet iskati probleme našega sveta in jih izraziti v svojem jeziku. Zmeraj bolj se čuti vpliv 'tematike sodobne literature v baletu.
Tudi zgodba za balet »Nina« je postavljena v naš čas, čeprav je njena osrednja zgodba v najožjem sorodstvu z našim 'Starim motivom o Lepi Vidi, ki pa je prav Itako današnji kot včerajšnji ali jutrišnji, ker Slovenci Lepe Vide najbrž nikdar ne 'bomo preživeli. Osnova zgodbe je 'tragična zmota človeka, ki v iskanju uresničitve svojih želja izbere napačno pot in se znajde v nerešljivi življenjski situaciji, kjer mu ostane samo še obup osamljenosti. Ta obup osamljenosti je okvir zgodbe — prva im zadnja slika, oba prizora v zavodu za duševne bolnike, kii naj bi ustvaril podobo izgubljenih ljudi, njihov brezup, absurd njihovega početja, ki je izgubilo svoj smisel. Tu mi več življenja, samo še ždenje je: beg pred nevidnimi 'netopirji, zbiranje
HANZEJ KOVAČIČ Villach - Beljak, Gerbergasse 6
Radi [/etiketa uvpeUa podatfiama tudi tetas Haša aUdfa a tufaUiU MbaU,
Naša iiašbolfša ponudba:
Tajske sobe šil.2490.-
Tujske sobe šil.2680.-
•	Dostavljamo na dom
•	Ni vam svetujemo
•	Ni vam priskrbimo kredit
Obiščite mm in
pccftcuatti boste!
odpadkov, mehanično kookanje, umišljena ljubezen. V teji dokončno brezizhodni situaciji (zavod za duševno bolne je simbol) spoznamo Nino. Tu, na svojiem koncu, se nostalgično ozre nazaj in iz njene vizije mladostne radosti se izlušči padajoča lestev njenega življenja po 'tragični zmotni odločitvi — variacija na temo o Lepi Vidi.
V majhnem mestecu, polnem prisrčnega življenja, je živela Nina svoje zasanjano življenje, v družbi s fantom, ki jo je ljubil. Hrepenenje po nekem nejasnem življenju jo privede do tega, da odide s 'tujcem, ki ji je znal očarljivo in 'samozavestno predstaviti pravljico o medosežnam velikem svetu, iki pa ga on lahko nudi Nini. Veliki svet pa se izkaže drugačen. Nina spozna mlačnost tujega sveta do vizije živ-
ljenja. Tujec jo zavrže. S tem je Ninino življenje končano. Znajde se sama na megleni mračni ulici in tava po temi, v kateri ne more najti rešitve. Zateče se v objem nočnega življenja in njegovih alkoholičnih utvar. Ob srečanju s tujcem, ki ji je nekoč pripovedoval zapeljive pravljice O' očarljivem svetu, spozna razkol med svetom, v katerem živi ona, in svetom drugih. Zave se svoje tragične zmote in tudi spozna, da je prepozno. Iskanje v napačno smer jo je izčrpalo, njena zmota ji je pustila pečat 'iztirjenja. Njena zadnja vizija mladostnega 'doživetja s preprostim fantom iz majhnega mesteca je samo še ugašajoče hrepenenje. Utvar ni več in končano je Ninino zmotno iskanje, njeno življenje se zaključi v »zavodu«.
Polde Bibič, pisatelj »Nine«
Celovško Mestno gledališče v Ljubljani
Uspeh naših umetnikov v ljubljanski Operi
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je v petek, 22. aprila, go-stopala v Ljubljani celovška Opera. To je po enem letu ponoven nastop 'koroških umetnikov v slovenski prestolnici. Lani so uprizorili »Die Zauberflote« (Čarobna piščal), opero Wolfganga Amadeusa Mozarta in drugo delo »Freischiitz« (čarostrelec), opero Karla Marie von Webra. Tokrat so prišli Celovčani gostovat s ikomično-fanta-stilčno opero »Die lustigen Weiber von Wiindsor« (Vesele žene Win'dsorske) Otta Nioolailja.
Ljubljanska glasbena 'kritika je pohvalila prizadevanje celovškega Mestnega gledališča, da je prineslo s seboj opero, ki ima od Shakespeara 'izposojeno snov. Dogodek je toliko pomembnejši, ker je pred kratkim minilo 350 let od smrti Wiiliama Shakespeara. Kritika dalje piše, da je bila celovška uprizoritev opere za ljubljansko občinstvo lepo doživetje, saj so ma ta način po-
častili tudi spomin na velikega angleškega dramatika. Predstava j,e pokazala, da za uspešno prireditev nekega dela niso potrebne samo velike zmogljivosti vsakega 'posameznika, marveč je predvsem važno ustvariti v ansamblu organsko umetniško celoto, ki se lahko 'pokaže is svojiim Skupnim obra-
zom.
Predstava, ki so jo uprizorili po isti inscenaciji in v isti zasedbi kot doma, je doživela v razprodani hiši slovenske državne Opere popoln uspeh. Občinstvo je po vsakem dejanju, zlasti pa še ob koncu predstave 'nagradilo celovške umetnike z dolgotrajnimi aplavzi. Celo na odprtem odru so poslušalci ploskali. Posebno so občinstvu ugajali basist Franz Pacher v vlogi Sira Johna Falstaffa ter obe vodilni veseljakinji Rotraut Volkel kot gospa Fluth in Gud-run Volkert v vlogi 'gospe Reich. Pa tudi drugi umetniki so bili deležni pohvale s strani gledalcev lin glasbene kritike.
Na kongresu v Bretanji
Srečanje mladine evropskih manjšin
Na velikonočnem seminarju »Federalistične unije evropskih manjšin« se je v tednu pred Veliko nočjo zbralo nad 40 mladih udeležencev iz 10 držav Evrope. Koroške Slovence je zastopal predsednik Koroške dijaške .zveze Filip Warasch. Prireditelji tega tretjega mladinskega srečanja so bili Bretonci (to je star keltski narod, okoli 7 milijonov jih je, ki živi na zahodu Francije, v Bretagnd = Bretanji). Vodstvo vsega srečanja je stalo na ramenih arhitekta Pierra Lemoine, predsednika Commissd-on de Jeunesse de L’UFCE (mladinske sekcije FUEM). Pripravil je za goste izdelan, zelo naporen, a tudi prav zanimiv program.
Seminar — tako se je srečanje imenovalo — je trajal cel teden, in dan za dnem smo imeli možnost poslušati predavanja o bretonskem problemu, če pregledamo nekatere naslove predavanji, že iz teh razvidimo zanimivost vseh izvajanj: V referatu »Razvoj podeželske občine v okviru
dežele in Evrope sploh« nam je predavatelj prof. R. Omnes, župan občine Plo-melin, na podlagi dejstev razjasnil .krivdo slabega gospodarskega razvoja v večini občin Bretanje, problemi so po večini isti kot pri nas: ker je s strani dežele in države premalo subvencije, so kvalificirane sile pokrajine primorane, da 'se izselijo. To izseljevanje — prostovoljno sicer — vpliva seveda v veliki meri tudi na razvoj naroda, kajti jasno je, da se človek, ki je oddaljen od svojega matičnega naroda, lažje potuj-
Lastnica »Galerije 61« gospa Josefin Nitsch je pripravila novo razstavo. Tokrat je povabila tri umetnike-slikarje iz sosednje Slovenije.
So to: Borčič, Hožo in Jemec. Razstavi, ki so jo odprli v sredo, 4. maja, so prisostvovali umetniki osebno ob navzočnosti visokih osebnosti Celovca in številnih ljubiteljev likovne umetnosti.
Razstava, ki si jo lahko ogledate do 18. maja, je odprta od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.
sprejemih so vedno zopet poudarili potrebo regionalnega (pokraj-inskega) parlamenta, ki ga ta del Francije krvavo potrebuje. Župani Bretanje mnogo pričakujejo od priključitve Anglije k EGS, kajti prav Anglija je bila dolgo časa naravni gospodarski partner Bretanje.
Omembe vredno je tudi, da so krajevni časopisi »Le Telegramme« in »Quest-Fran-ce« v številnih člankih posvečali inozemskim gostom mnogo pozornosti. Prinašali so vsak dan članke, ilustrirane z raznimi slikami o kongresu. Na časst gostov — bili so zastopani Slovenci iz Trsta, ki jih je zastopal predsednik Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta Marino Kokorovec, Hrvatje iz Gradiščanskega, tudi te je zastopal predsednik Hrvatskog akademskog kluba Petar Huisza, Laponci iz Finske, bili so zastopniki iz Cormvalla, škotske, Schlesvviiga, Frieslanda, Švice, Francije, Španije in Andore — so gostitelji priredili tudi predavanja narodnih plesov in mnogo drugih zanimivosti.
Težka usoda Kataloncev
Najmočneje so bili zastopani Katalonci iz Francije in prav posebno iz Španije. Ka talonci so narod, ki živijo v severnem de lu Španije z glavnim mestom Barcelona Govorijo jezik, ki je podoben latinščini Četudi jih je 7 milijonov in še več, nimajo ipod diktatorskim režimom Franca nobenih pravic; nobenih šol, nobenih časopisov, nobenega bogoslužja v lastnem jeziku. Če pomislimo, da se tako godi narodu, ki jih ni samo nekaj' stotisoč, temveč nekaj milijonov, se nehote spomnimo na strašna preganjanja vseh nearijskih narodov pod nacisti pred dvajsetimi leti.
Razumljivo je, da so se katalonski udeleženci seminarja bali fotografa in vsakega javnega nastopa (tudi na listah vseh udeležencev ni bilo najti njih imen, četudi jih je bilo po številu največ). V primeru, da bi za srečanje izvedela španska 'policija, jim grozi večletna ječa.
Ravno te dni smo spet brali v avstrijskem časopisju, da so španske oblasti dale zapreti univerzo v Barceloni, ki j,e s 15.000 slušalci druga največj.a univerza Španije, ker je prišlo na filozofski fakulteti do protestnega zborovanja proti nastopanju Fran-
ScRelSet
Damska moda
v veliki izbiri!
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11
Telefon 33-95
KMETJE POZOR!
NAJNOVEJŠE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE
vam nudi ugodno domača tvrdka
Johan Lomšek
St. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246
Mladina evropskih manjšin. — Na sliki del udeležencev seminarja.
či kot ndkdo, ki bi -se mogel zaposliti v domačem kraju. Nadaljna predavanja so bila: »Jeziki, kulture in narodi. Evrope«, »Pregled bretonske zgodovine« i. dr.
Vsak popoldan je bil na programu izlet: v 'PointTAbbe, Brest, Chateauneuf-du-Faou, 'Carhaix, Briec-de-lOdet in Sainit Malo.
Večina županov je izrazila nezadovoljr 'stvo nad precentralno politiko generala de Gaulla, ki da Bretanji zelo škoduje. Pri
cove policije. Policija je vdrla v univerzo, razgnala Zborovanje in aretirala 12 študentov. In take grozote se dogajajo dan na dan! Kako dolgo še?
Največ se je dalo seveda zvedeti v osebnem kontaktu z zastopniki manjšin in četudi je vsak govoril svoj jezik, smo se sijajno razumeli.
Naslednji kongres prihodnje leto pa naj, bo na 'Koroškem. Priredila naj bi ga Koroška dijaška zveza. O tem se bo še sklepalo.
H Dijaki Državne gimnazije za Sloven-3 ce priredijo v nedeljo, 22 maja 1966, v l Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v ■ Celovcu
AKADEMIJO
Na sporedu so pesmi vseh šolskih zbo-rov, godba in recitacije.
H Začetek ob 14.30. Vstopnice dobite v H šolski pisarni.
B Vsi prisrčno vabljeni.
OBVESTILO
Zveza slovenskih izselj oncev ho imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 15. maja 1966, s pričetkom ob pol drugi uri popoldne v hotelu Breznik (Tumersee) v Spodnjih Vinarah, v neposredni bližini Klopinjiskaga in Zablatniškega jezera.
Vsi elani z družinami so prisrčno vabljeni.
Zveza slovenskih izseljencev
GRUNDNER
Klagenfuri - Celovec Wienergasse 10 (Promenadna cona)
POHIŠTVO
za dom in za goste PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141	Tel 04236-281
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vesi.
Sveče za večno luč kupite
v MOHORJEVI KNJIGARNI
SO IZREDNO POCENI
14.- šil. ena (v kartonu) Gorijo 8 do 9 dni
Za maletinski dan velika izbita
perila in blaga pri
£. Hudim
Klagenfurt, ARer Platz 35
Ure in nakit v veliki izbiri pri
Gottfried flnrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim tako) in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
m
a
m
roškem
Janezu Kušeju v slovo
Umrl je mož, kje tak je še med nami..
Bil j-e siin Davidove hiše v Šmihelu. Njegov oče Lovrenc so bili vedno :na vodilnih mestih v fari. Vsa leta cerkveni ključar, vsa leta slovenski Občinski odbornik in podžupan. BiH so ustanovitelji kat. izobraževalnega društva in desna roka župnika Vinterja. Mati Marjeta so očeta podpirali v narodnem delu in v istem duhu vzgajali svojih sedem otrok. Pokojni Anzej se je že kot šolar pri nadučitelju Rateju in učiteljici Piš ek odlikoval v znanju. Bil je posebno dober telovadec, kar ga je usposabljalo za njegov ipoznejši tesarski poklic.
Že mlad fant je sodeloval pri igrah, bil tamburaš in pozneje član godbe na pihala pri slovenskih gasilcih. Kolikokrat je postavljal igralski oder pri Šercerju v Šmihelu, kolikokrat bil na različnih vajah. Mlademu je njegova železna narava dopuščala, da je cel dan kot tesar trdo delal, zvečer pa se po dolgi poti proti domu, peš ali pa s kolesom, udeležil vaj, igre ali godbe. Če pomislimo, da je treba današnje pevce ali igralce često z avtom na vaje voziti, vidimo, kako velik idealist j-e rajni bil.
Vedno in povsod se j-e postavil za slo-, vensko enakopravnost, -tako -doma kot v tujimi, 'kamor j-e šel zadnja leta za delom. V Švico si j-e naročil slovenske časopise in od -tam vanje dopisoval.
Večino let j-e -delal pri mojstru Ignacu Korenu iz Dvora. »Uhlnovi Cimpermana« so bili znani kot zelo dobri delavci. Hitri in korajžni. Najboljši med njimi pa je bil rajni Anzej. Priden pri delu, družaben po delopustu. Ko so praznovali »pušeljc« (proslavo postavitve ostrešja) se je glasila ena slovenska pesem za drugo do zgodnjega
V	nedeljo, 1. maja, ob 11. uri sta se v Marijini cerkvi v Podgorjah poročila g. Nužej Tolmaier, -tajnik Krščanske kulturne -zveze v Celovcu in gdč. Beti Kucher.
Obljubo njune dosmrtne -zvestobe je siprejel pri poročni maši č. g. Jože Ropitz, prefekt v Mohorjevem dijaškem domu. V globoko zasnovanem nagovoru je prikazal zakon kot nekaj; svetega, govoril je o nalogah, ki jih morata zakonca vršiti v -službi Boga in družine
Med obredi so lepo prepevali radišbi -pevci-sorodni-ki, ljudsko petje med mašo pa je vse, Iki smo se udeležili božje službe, -povezalo v skupnost -zvestih Marijinih -častilcev.
Po poroki -se je mladi par odpeljal s starši, isorodniki in znanci v št. Peter, kjer j-e bila v gospodinj skl šoli čč. sester -pripravljena pojedina. V tem zavodu deluje sestra našega Nužeja Tolmaje-r kot redovnica.
V	št. Petru smo se imeli čisto po doma--če. Ob petju, govorih in prijetnem kramljanju je žal prehitro potekal popoldan.
Mlademu paru želimo vsi obilo božjega blagoslova ter mnogo sreče na skupni življenjski poti,
ŠT. JANŽ V ROŽU
(Poroki)
Svatje, le čuj-te, godci že godejo, fantje veselo vriskajo, poj-ejo; jaz -pa zapuščam ljubi mi samsiki stan, v drugo življenje napočil bo dan.
Napočil j-e dan v drugo življenje za ženina Erika Užnika, učitelja, doma iz Sel in za nevesto Pepco Lausegger -iz št. Janža,
jutra. Navadno -so opravljali pušeljc v soboto zvečer, da so v nedeljo do desete maše malo poležali. Če pa j-e bil pušeljc med -tednom, je -drugi -dan delo šlo v navadnem ritmu naprej.
Ko se ob sobotah pri mojstru ni delalo, je -delal rajni prostovoljno pri svojih stanovskih tovariših-sodelavcih. Kolikim delavskim hišicam je on, še -s katerim pomoč--ni-ko-m, ob sobotah naredil ostrešje! Pri ra-
čunu je navadno rekel: »Si pač en srotej kot jaz — delavec — -bom pa ceneje naredil.« Ljubil je svoj, narod praktično z žrtvijo dela, z dobro -soseščino, s svojo družabnostjo. Vedno j-e upal v zmago pravice in ni klonil tudi tedaj ne, ko so mu ma-ter in bratovo družino izselili. Bodril je rojake k vztrajnosti in upanju na zmago.
Vzemimo si ga za zgled požrtvovalnega -rodoljuba! Posnemajmo ga v ljubezni in delu za naš slovenski narodi
ko sta si dne 17. aprila pred poročnim oltarjem segla v roke in si tako -pred Bogom in pričami obljubila zakonsko zvestobo. Želja obeh j-e bila, da sta zapustila samski stan in si tako -postala mož in žen-a. Poročili so ju domači g. župnik in jima v lepih besedah dali dobrih naukov za lepo in pa tudi trnjevo zakonsko življenje. Med poročno mašo j-e njima in Bogu v -čast lepo prepeval šen-tj,anški cerkveni pevski zbor. Večerni mrak se je že ponujal naši zemlji, ko smo stopali iz cerkve, a v srcih mladih zakoncev so blešketali prvi žarki zakonske vezi. Podali -smo se k Tišlerj-u, kjer -se je začel veseli del poroke. Ženin je bil med prvimi maturanti slov. gimnazije; Ob priliki -tega slavja sta mu -osebno prišla čestitat, dvorni svetnik in ravnatelj slov. gimnazije dr. Joško Tišler in prof dr. Zablat-nik. Tudi selski fantje so jima v teh lepih življenjskih urah lepo prepevali. Oba sta zvesta kulturna delavca in dobra pevca Gallusovega zbora. N evesta že -izza otroških let vneto deluje pri šentjanškem pevskem zboru in je tudi dobra igralka; neštetokrat smo jo že videli po naših odrih, našo vedno nasmejano in pridno Pepco.
Želimo Eriku in Pepci, veliko sreče v zakonu in da bi še nadalje ostala to, kar sta bila doslej.
Mož 'in žena -sta postala, s trikratnim »Da« si obljubo -dala. Sonce sreče naj živi, v vajinih srcih do ikonca -dni.
Teden nato pa -se je poročila Štefka Hafner, tudi iz št. Janža doma. Izbrala si je ženina v boroveljski fari. Tudi ta ohcet je bila vesela in so -se vsi prav fletno -imeli.
Želimo tudi Štefki in njenemu m-ožu veliko sreče v zakonskem življenju.
Farna mladina v Št. Janžu v Rožu vabi starše in prijatelje naših otrok na
MATERINSKO PROSLAVO
v nedeljo, 8. maja, ob pol 3. uri pri Gašperju v Podsinji vesi ob 7. uri zvečer pa pri Tišlarju.
DJEKŠE
(Pomlad že prišla bo...)
Kdor je že bil na Djakša-h, -pozna Koč-marjevo gostilno. Pred to gostilno se j-e zbrala v sredo, 27. aprila, velika množica ljudstva dkrog -srebrne krste. V krsti pa je ležal človek pri najboljših letih, dopolnil j-e komaj 33 let. Tako malo j-e zdaj kmečkih delavcev. A -ta mladi -človek je vztrajal -tu, os-tal je zvest kmečkemu stanu in poklicu. Pred nekaj leti je odšel v Celovec. Pač sorodniki -so ga -zvabili tja. A ni bilo za Francija, talko mu je bilo ime. Čez nekaj dni je prišel nazaj, -zvest kmečkemu stanu. Bil j-e pri Kočmarju glavna delavna moč. Ah, kako ga bo pogrešala Kočmarj-eva hiša! In odšel je tako nenadoma, -tako nepričakovano. Kar v hlevu je padel in ni mu bilo več pomoči. Žila mu j-e počila v možganih, pripeljali so ga v celovško bolnico, a pomagati mu niso mogli. Čez 6 dni so ga pripeljali mrtvega nazaj.
Gozdič je že zelen,
travnik je razcveten,
ptički pod nebom veselo pojo.
Ptički, jaz vprašam vas,
a-1’ bo že skor pomlad,
al’ bo že skoraj zelena pomlad?
Pomlad že prišla bo, k’ tebe na svet ne bo, k’ te bodo djali v to črno zemljo.
Natančno tako se je izpolnilo pri Franciju. Pomlad je tu, a Francej leži v prezgodnjem grobu. Kdo bo zdaj vozil gnoj, kdo bo oral, kdo bo kosil (šekel) na Koč-marjevem gruntu, ko Francija ni več?
V pridigi -smo slišali: Bilo je tam v Švici. V nekem jezuitskem samostanu je bil en pater, velika delovna moč za samostan, bolan na smrt. Predstojnik pater Neltner ga je sprevidel, potem pa mu j-e rekel: Umrl boš, zelo te bomo pogrešali. Ko prideš v nebesa, prosi sv. Jožefa, da poskrbi za nadomestilo namesto tebe. In natančno tako se je zgodilo. Tisto leto je vstopilo v oni samostan toliko novincev kakor še nikdar prej.
Francej, tudi ti prosi sv. Jožefa, da poskrbi za nadomestilo za tebe ali namesto tebe.
Francej, počivaj v miru!
HODIŠE
(Koncert)
Slovensko prosvetno društvo v Hodišah -priredi v nedeljo, dne 8. maja 1966, v gostilni pri Raušu ob jezeru za materinski dan
PEVSKI KONCERT
Pričetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 10.— šilingov.
Sodelujejo -pevski zbori iz Hodiš, Škofič in Logevesi. Po koncertu prosta zabava s plesom, pri katerem igra godba iz Tržiča.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 8. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 9. 5.: 14.13 Poročila, vreme, objave. — Pregled sporeda. — Iz zdravnikove beležnice (Dr. Jožef Glančnik: O življenjsko važnih higijenskih napravah v naseljih). — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. — TOREK, 10. 5.: 14.13 Poročila, vreme, objave. — športni mozaik. — Beremo za vas (M. Turnšek: 37. — Stoji na rebri grad). — SREDA, 11. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 12. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Žena in dom. — Koroški kulturni pregled. — PETEK, 13. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). — Koroške narodne poje moški zbor SPD „Edinost” iz Pliberka. — Beremo za vas (M. Turnšek: 38. — Stoji na rebri grad).
RADIŠE
POMOŽNI DELAVEC
(Skladiščnik) vesten, pošten, po možnosti s šofersko izkaznico (Fiihrer-schein), v starosti od 20 — 30 let, dobi takoj stalno službo v Celovcu v veletrgovini z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Po potrebi preskrbi sobo tvrdka. — Pismene ponudbe pošljite na upravo „Našega tednika-Kronike“
Tudi otroci ljubijo lepo obleko! Mamica jih najde v veliki izbiri
v otroški trgovini
H. THOMASSER
Villach	VVidmanngasse 33
Istotam dobite košare za dojenčke z vso opremo, stotine otroških vozičkov in posteljic
ZIDAJTE Z/OPEKO!
icfCstur
ZIDAJTE ZDRAVO - ZIDAJTE Z^ OPEKO!
gradnja stanejo ,
_ Pri nas na Koroškem ^
O materi in materinstvu
Dr. Vinko Zwitter na zaključni prireditvi v Št. Rupertu 1. maja 1966
»Smo ob zaključku gospodkijslke šole šentrupertslkih sester. Spet zapušča ta zaslužni zavod nad 35 deklet, da se posvete gospodinjskemu in pozneje tudi materin-skemu poklicu. Ker je hkrati maj — mesec matere-Gospe in še mesec vseh mater, naj bodo besede oh zaključku posvečene materam in materinstvu.
Mati nam je sveta beseda in jo 'poklanjamo kot častni naslov onim, ki nam posredujejo življenje, nas ohranjajo, vzgajajo, nas plemenitijo in notranje bogatijo.
Govorimo o materi-Cerkvi. — S kako ljubeznijo sprejme ta duhovna mati svojega otrdka ob njegovem krstu, ga vzgaja in krepi do sv. birme, ga hrani z božjim kruhom im polni z božjo besedo. Z molitvijo spremlja njegovo življenje im z blagoslavljanjem prav do njegove smrti. — Kako veliko je imateriimstvo Cerkve letos ob končanem koncilu. Kot prava mati svojih vernikov nas 'kliče, maj se še bolj strnemo ob oltarju in naj, bo njena daritev še bolj kot doslej 'skupna naša daritev. Ljubeznivo kot mati ponuja Cerkev roko bratom im sestram, ki verujejo v istega Kristusa — pravoslavnim, protestantom, anglikancem. In še 'pripadnikom drugih verstev, budistom, šinto-istom, hinduistom — ja celo onim, ki se imenujejo brezbožne.
Govorimo o materi-zemlji. — Ravno v tem mesecu — majniku — razgrinja okoli mas vso svojo lepoto. Kot nevesta vstaja v 'sončnih jutrih, se zaljša z rožami in zelenjem, z brstečo njivo in cvetočim vrtom. V teh tednih sprejema seme in sad v svoje nedrje, da nam po dveh in treh mesecih poklanja deseteri in stoteri sad polja in njiv, sadja in travnikov, gozdov in planin. Oddiha potrebnim nudi utehe, sence im sonca, svežine in miru. Zdravja željnim ponuja zdravila, krepčila, okrevanja in oddiha. Razkošna mati je svojih otrok, ki jo obdelujejo in ji strežejo v ljubezni, da jim stotero plačuje njihov trud in njihovo žrtev. In po njihovi smrti jih sprejema spet nazaj v svoje naročje, da se v njem oddahnejo od dela in skrbi in se njihove duše pripravijo za novo, duhovno življenje ono-stranstva.
Beseda ženam
Zato bodi posvečena končno še beseda materi-ženi. Dvakratno potrebna je ta beseda danes, ko gine med nami smisel in spoštovanje materinstva, ženstva.
Velika je danes nevarnost, da svet zaigra po lahkomiselnosti in še kratkovidnosti najdražje, kar ima: svoje žene in matere.
V čem je krivda te nevarnosti. Kdo je kriv tega, da izgubljajo žene in matere smisel za svoje lepo dostojanstvo — za svoje ženstvo in materinstvo. Kriva je tega tudi žena sama in kriv je tega tudi mož, kriva je lahko tega tudi mati in kriv je tega tudi oče.
Poslušajmo torej, da ne bodo naše besede samo prazno hvalisanje žene-matere, ki je morda ni ali vsaj ni v zadostnem številu tudi ne več med nami, na današnji dan besedo duhovnika-misleca, ki jo je nedavno zapisal o ženi ih materi:
Žena, če daš možu samo svoje telo, ga ne boš popolnoma zadovoljila in tudi te mož ne 'bo mogel dolgo ljubiti. Mož ne želi samo telesa ženinega, marveč tudi njeno dušo.
Če daruješ svojo dušo Bogu, boš dosegla pravo ljubezen' in mož se bo ob tebi razvijal. Mož mora po tebi spoznati, da se mu ti ne moreš 'dati vse. Ko to spozna, si zaželi tudi svoje povezanosti z Bogom. V Kristusu in po Kristusu more žena izpolniti svojo nalogo, da daje sebe vso in vse svoje možu in svetu. Žena mora v kateri koli obliki biti zaročena možu. Žena mora posredovati naravno ih duhovno življenje, njena naloga je materinstvo. Devištvo pri tem mi nobena izjema, devištvo je duhovno materinstvo. Duhovno gledano: Žena mora biti vedno deviška, iničesar ne sme ohraniti zase in ničesar ®i ne sme hbdržati. Njeno življenje bodi vedno gostoljubje, vedno jdaro-vanje. Žena bodi vedna žrtev — žrtev možu, otroku, družini. Njena ljubezen bodi pripravljena ;za vsakršno žrtev, da z njo osvaja, odkupuje in rešuje. Posebno danes, v svetu krivice in krutosti mora biti žena priča žrtve in odrešujoče ljubezni. Žena je ustvarjena za to, da nosi telesno in duhovno življenje in ga daruje. Ona nosi božje in moževo darilo, nosi otroka in najde svojo dopolnitev v materinstvu. V stoletju
mrzle materije mora nositi svetu človečan-stvo, božjega duha, božje življenje, duha ljubezni.
Beseda možem
Samozavestnemu možu je prava žena stalni opomin, da je sam nepopoln. Sebičnemu možu pomeni prava žena poziv, naj gre tudi on iz sebe in preko sebe. Stalno opozarja svet pravo ženo na to, da je kratkovidno prezirati dušo in da žene svetni duh ne more dopolniti. Spet mora sodobni mož ceniti pravo ženo, njene misli, njeno lepoto, ljubeznivost in njen smisel za človeka, njen interes za potankosti življenja, njen čut za prilagojevanje. Tako bo vdahnil po ženi svetu, organizacijam, postavam in odredbam novo življenje in nastal bo nov, boljši svet.
Beseda krščanskim možem in ženam
Stvarnik je torej poveril obema — ženi in možu — častno nalogo, da uspešno izgradita svet. Oba se morata zavedati te svoje odgovornosti in jo vršiti vsak na svoj način. Oba morata biti pri izgradnji sveta zraven in vršiti vsak svojo dolžnost v vseh področjih, verskih, kulturnih, gospodarskih, političnih in socialnih in to v 'vsakem občestvu, v 'najmanjšem občestvu družine, v narodu, človeštvu in Cerkvi.
35 mladih gospodinj spet zapušča šent-rupertski gospodinjski zavod. Naj gojenke-absolventke nadaljujejo vzvišeno tradicijo naših sestrinskih šol. Naj po njihovem delu in življenju raste ugled slovenske katoliške žene in matere. V svojem bodočem poklicu naj bodo ne samo kruhoborke, marveč tudi duhoborke za čast božjo in blagor naših družin in našega naroda.«
Kratka vsebina baleta l9Nina'
Prva slika: bolnišnica za duševno bolne
Skupine 'bolnikov z različnimi gibi oblikujejo isvojie privide, želje in sanje. Ko strežniki pripeljejo Nino, prestrašena opazuje novo okolje, ki ga nikakor ne more razumeti. Postaja nemirna, hoče 'zbežati. Tedaj se pojavi v belem žarku mladenič, ki Obuja v Nini. spomin na mladost in prvo ljubezen.
Druga slika: promenada v majhnem mestu
Nina je lepa, mlada, polna hrepenenja. Sestane se s svojim fantom (belim žarkom iiz privida v bolezni). Oba 'sanjarita. Takrat pa srečata domišljavega tujca iz velemesta, ki Nino ogovori. Ninin fant je užaljen, spreta se, pa spet pobotata. — Mrači se. Nina in njen fant se s 'poljubom poslovita. Ko pa fant odide, se pojavi tujec. Nina mu ne verjame vsega, vendar jo njegove obljube zabavajo. Nepričakovano se njen fant vrne. Ko njegova ljubosumnost prekipi, zahteva, naj Nina odide z njim. Dekle pa je zaradi njegovega ljubosumja užaljeno im se odloči oditi s tujcem.
Tretja slika: apartma v velemestnem hotelu
Tujec je priredil zabavo, in ko pridejo povabljenci, je Nina kmalu pozabljena. Gostje plešejo in eden od plesalcev pleše z Nino. Ta pa je neokretna. Soplesalec izrablja njeno nerodnpst, da razkazuje svoje akrobatske sposobnosti. Nina zajoka im zbeži, za njo pa gre 'eden od tujčevih prijateljev. Čez čais se vrneta. Nina olajšano pleše z njim, ker pomirjevalno vpliva nanjo. Sredi plesa pa zagleda tujca s plavolasko
in neha plesati. Družba sklene oditi drugam. Nina pa hoče ostati sama. Žalost in spornimi jo mučijo, boji se samote in 'prihodnosti. Tedaj se vrne tujčev prijatelj s šopkom rož. Nina je ganjena im prijatelj jo kmalu dobi v svoj; objem. V objemu jo zaloti tujec. Prijatelj v zadregi izgine, tujec pa Nino požene na cesto.
Četrta slika: velemestna ulica
Nina hodi med ljudmi revna in izgubljena. Mornarček jo nadleguje. Nina pa se zateče k tujčevemu prijatelju. Toda ta jo s hladno vljudnostjo zapusti. Okajeni mornarček Nino znova prosi za družbo in Nina odide z njim v bar.
Peta slika: zakoten bar v velemestu
Med pijanci sedi Nina, izgubljena med izgubljenimi, dokler me odide z enim od njih. Barsko dolgočasje pretrga prepir dveh cilp in skupina študentov. Ena izgubljenk pa priteče z vestjo o raciji. Policaji pridejo; vse zbeži. Ko panika preneha, se vrne Nina s spremljevalcem in 'kmalu ostane sama. V bar pride tujec s plavolasko. Precej opijanjema Nina tujca ogovori, in ko jo ta odrine, mu zlije pijačo v obraz. Tujec odide, Nina plane za njim, toda natakar jo zadrži. Dekle pije do delirija. Natakar telefonira po reševalce.
Šesta slika: Ninini prividi
Okrog Nine se vrtijo ženske prikazni. Pojavi se previd moškega telesa, tujec, im se poigrava z ženskami, nato pa stopi k Nini, ki se brez odpora prepusti njegovi volji. Črna ženska is plavimi lasmi loči Nino od moškega privida. Med razbrzdanim plesom prividov ždi Nina na tleh, dokler je ne obkrožijo črni moški. Njej pojemajo moči, tedaj pa se prikaže privid belega mladeniča in Nina zapleše z njim. Prividi znova planejo na Nino, pojavi se privid moškega telesa im strga z Nine obleko. Z groznim krikom se Nina zgrudi. Duševni bolniki brezupno strmijo predse.
ŠT. VID V PODJUNI (Birma in prireditev)
Po enajstih letih je bila v soboto, dne 16. aprila, zopet birma v naši fari. Ob 8. uri je dospel prevzvišeni, nakar je bilo v cerkvi spraševanje otrok. Ob devetih je bil sprejem pred župniščem, kjer so pozdravili škofa pevci, otroci z deklamacijami in g. župnik. V cerkvi je visoki gost med svojo mašo nagovoril udeležence v slovenščini in nemščini. Slavnostni govor je kot zastopnik g. prošta dekana imel g. kaplan Kasel, nakar je bila Hbera in kropljenje grobov, nato birma s škofovim nagovorom.
V župnišču je bila seja cerkvenega sveta in farnega odbora. G. župnik je predstavil škofu svoje sodelavce, katere je prevzvišeni nagovoril in jih spodbujal k apostolatu in delu za božje kraljestvo. Nato se je škof odpeljal v spremstvu svojega tajnika im domačega župnika v Št. Primož, da si ogleda stavbišče za novo cerkev. Po popoldanski pobožnosti je bilo še škofovo blagoslavljanje malih otrok, naikar se je škof odpeljal.
Škofijstvto je kupilo stavbišče za novo cerkev itd. dn s tem dokazalo, da upošteva ekscentrično lego naše, razmeroma male farne cerkve in beg s podeželja, ki v teh razmerah otežkoči izpolnjevanje nedeljske dolžnosti. To je pobuda za moderno dušno pastirstvo in dokaz gotovega organizacijskega talenta. Sedaj je na nas faranih, da 'pokažemo, da smo res »treukatolische Pfarrgemeinde«, kakor je svojčas označil faro tedanji škof Adam. Pokažimo to s tem, da se za dobro stvar tudi finančnih žrtev ne ustrašimo.
Na belo nedeljo je gostovala v Voglovi dvorani igralska skupina z Jezerskega z igro »Ploha«. Igra je vsebinsko skromna, a so jo izvrstno podali, da je bilo smeha več kot dovolj. Naši pevci so jiim vrnili obisk s pevskim koncertom v nedeljo na-vrh, ko so nastopili zvečer, popoldne pa v Železni Kapli.
NAŠ TEDNIK-KRONIKA
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „NaJ tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen furt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69 — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša me sečno 7,— šil., letno BO.— šil. Za Italijo 2800.— lir za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Bel gijo 250,— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Televizorje, radioapa-rate, gramofonske plošče, likalnike, vse vrste brivske aparate, kolesa
OŽadi&kaus
KERN
Klagenliirt. Burggane
8, Jtlai JlLutta^tag^l
Schone Geschenke finden Sie im Kaulhaus
SAMONIG
Vi Mac h, am SAMONIG-ECK
Tega ne berite!
Debata s sošolcem. Grozno. Če ima on prav, kako neumno je življenje.
»Izrabi dan! Uživaj!«
Kaj. je res to smisel naših dni?
Ko bi ga mogel peljati oni dan v cerkev in mu predstaviti dekle, iki jo že dalj časa opažam, čeprav se mi zdi, da vse stori, da ne bi vzbujala pozornosti.
Visoka, preprosta, kakor vsa prasijana od milosti, kakor zamaknjena v Boga. Ko bi bil .slikar, bi Mater božjo tako upodobil. Nič narejenega ne v obleki ne v obnašanju, vsa resnična, v tej preprostosti vsa lepa, vsa dobra, vsa sveta. (Pišem kakor zaljubljenec.)
In ta svet naj bi bil zlagan?
In resničen naj bi bil oni, ki mi ga slika sošolec? Egoizem, uživanje, greh?
Razumem, kje je moja pot. Gospod Peter, ne bojte se zame!
Nedelja
Župančičeva Duma:
... poješ in pisanih ruJt so vesele tvoje oči,
zdravih, rjavih lic in bisernobelega smeha,
kretenj oglatih in hoje nerodne in kmečkih zadreg, kletve robate ušesu so tvojemu vino, 'krepka primera — dala bi zanjo cekin.
Slovenija. Naša zemlja. .Kako si lepa.
Sreda
Zavedaim se, da sem majhen svet zase, miikroikozmos, s tisoč čudesi (oko je naj-popolnejši fotografski aparat, uho najfi-nejtši radar, prsti najpreciznejši škripec...), pa obenem delček vesolja.
Prav ta zadnja misel me napolnjuje z občutjem majhnosti pred nečim ogromnim. Kot da se mi odpira vse vesolje, milijoni let preteklosti in prihodnosti.
Ob tem doživetju mi prihajajo — menda pravic v življenju — vprašanja: od kod? zakaj? kam?
Petek
V roke mi je prišel album s slikami Slovenije. Opazujem gore in se sprašujem, koliko ur bi potreboval za na vrh. Ali bi zmogel? Čutim kot neko povabilo na tekmo, kje je meja mojim močem.
Že zadnjič sem našel Župančičeve verze, ki jih moram danes prenesti na papir:
Kuj me, življenje, kuj!
Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo — naj' se zdrobim.
Vem, gospod Peter bi 'to drugače povedal: »Ali si 'iz cuikra ali iz čokolade?«
Imam vtis, da zmorem veliko več, kot mislim. Bog daj, da bi šle vse moje sile le v dobro.
Blaž (Bo še)
Z A MLADINO
IN PROSVETO
Če kdo poreče, da ima osel zeleno dlako .
V Martinu Kačurju pripoveduje Ivan Cankar, kako pride mlad učitelj v 'pošteno gostilnico. Tam se zaplete v razgovor z debelim, postarnim človekom, zdravnikom iz Zapolja, kamor se mladi učitelj odpravlja. Med drugim pravi zdravnik:
»No, glejte, mladi ste še in naukov potrebni. Zato vam rečem in zapomnite si dobro, če hočete živeti v miru z Zapoljci in z vsem svetgom; ne sprite se nikoli z nikomer in, če kdo poreče, da ima osel zeleno dlako, mu odgovorite: Pa še kako zeleno! — Nadalje: ne vtikajte se v stvari, ki vas nič ne brigajo... Ali imate kakšno politično prepričanje?«
»Imam ga!«
»Skrijte ga v najbolj skriti kot svojega srca! — Zakaj laž je greh samo takrat, kadar nič ne koristi. Če vam je izbrati med lažjo in med resnico in vas nobeno nič ne stane, odločite se za resnico, zakaj toliko laže se boste ob potrebi zlagali. Ne bodite svojeglavni, posebno ne v svojem političnem prepričanju! Kadar se vam zdi koristno, da izpremenite to prepričanje, citirajte Tugomera: Trd bodi in tako dalje — in nobeden ne bo zapazil izpremembe. V
slučaju, da kdo zapazi vaše drugo lice, recite, da se razvijate z duhom časa. In če vam kdo očita, da ste omahljivec, koristolovec in slepar, odgovorite: Zabavljati je lahko, delovati je teže.«
Prav lepo človek bere ta navodila, a takoj opazi, fkaiko zdravnik s svojimi pogledi na življenje razkriva svojo dušo, kot hi jo fotografiral. Pod fotografijo tega zdravnika bi napisali: Materialist. Sam sicer nehote pove, kdo je: omahljivec, koristolovec in slepar, a bi lahko vse te lastnosti napisali nad skupni imenovalec — materialist.
Takoj čutimo, da taka življenjska drža ni niti junaška niti poštena. Mogoče si z njo res dobiš nekaj snovnih, trenutnih prednosti, a kdo ti vrne tisti prijetni mir na dnu duše, 'ki ga da samo poštenost, pa četudi se mora ta poštenost zadovoljiti s skorjami črnega kruha?
Idealist, 'poštenjak, človek načel, ki zna zanje žrtvovati tudi naj večje dobrine, je 'podoba, h kateri je klican vsak od nas. Le tak človek 'bo bb odhodu s sveta pustil svet nekoliko 'boljši, kot ga je dobil, ko je nanj/ prišel.
Če mi piSefe, vam odgovorim
Zdi se mi, da bi me dekleta morale gledati televizijo, poslušati plošče itd. in potem morale kritizirati to, kar smo videle in poslušale, ker sicer se v težkem položaju niti ne znajdemo. G. V.
V glavnem je vaša misel pravilna. Vendar moramo 'izvzeti moralno slabe stvari in tiste, ki so samo za odrasle (mogli pa bi iz njih dobiti primerne dele).
Od trenutka, ko zlo obstaja, ga ne moremo odmisliti, zapreti oči, le bežati pred njim. Sicer bi rekel sv. Pavel, da moramo s tega sveta oditi. Kristjani moramo svet boljšati dn reševati in ne pustiti takega, ikot je.
Treba je torej znati opaziti zlo, oddeliti ga od dobrega, 'kritizirati ga, postaviti se proti njemu, zdraviti ga. Pa treba je tudi nadomestiti ga z dobrim in vse narediti, da bodo ljudje poznali to dobro, ga imeli rajši kot slabo, ga ljubili, ga umetniško predstavljali. Gre za težko vzgojno delo, ki zahteva mnogo priprave in pripravnosti.
Recept za jezik
Če bi bil jezik gol mehanizem, bi naj-popolneje govoril navit aparat, kakor na 'Kitajskem najbolje molijo mlini. Jezik je čustvo, misel, hrepenenje, ritem, ki se za-
ganja iz sedanjosti v bodočnost. Vse, kar si, ves ti, s svojo osebno in narodno preteklostjo.
V slovenščini je shranjena vsa skrb in gorečnost naših reformatorjev, ves up in strah Prešernov, vsa šegavost mladega Levstika in grčavost njegovih 'poznejših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva, borbenost in tišina Cankarjeva, jecljanje Aleksandrova, melodioznost Kettejeva. Strune vseh teh morajo brneti v tebi, ako hočeš slovenski besedi dati vso polnost in sočnost pravega občutja.
Brez Jurčiča ni Golarja, brez Prešerna ni Cankarja in vsega, kar pri nas poje in toži, upa in se 'boji. Ako se ni zgnetla vate vsa ta vsebina in ti ni preoblikovala duše, ne 'boš mogel jokati naših solza, ne boš se po slovensko smejal. Tvoj govor 'bo prazen zvok, ne polna beseda.	O. Ž.
^EH ZA SMEH
Neki delomržnež obišče prijatelja. Pa kar ostane na obisku. Mine nedelja, mine ponedeljek, torek, sreda, on je še vedno v hiši. Gostitelj ga hoče na lep način opozoriti, naj gre.
»Zdi se mi, da bi vas domači že radi videli.«
»Saj res,« odvrne lenuh, »kar pisal jim bom, naj me obiščejo.«
pA&pmzdka & nosku
»Danes zopet mi posneta smetana je v skledi!
Veš li, kdo jo je pojedel? Mimica, povedi!«
»Jaz je nisem, mama, res ne! Zajček jo posnel je.
Glej, kako na desni šapi in krog ustec bel je!«
»Čakaj, videla tako) bom! Nosek mi pokaži! —
Aj, kako je mehek! — Pa sem ujela te na laži!«
»Oh, odpusti, saj povem ti po pravici, mama: jaz namazala sem zajčku šapo, gobček sama.«
»Naj bo! Ali vedno pomni:
Nosek vse odkrije.
Kadar praviš neresnico, laže, laže! vpije.«
Oton Župančič
MUHA IN PAJEK
Muha se je ujela v pajčevino.
»Ah, ah,« tako je vzdihovala, ko se ni mogla nikakor več rešiti, »da nisem videla teh nitk, te mreže! Ah, zakaj ne predejo pajki debelejših mrež. Potem bi se gotovo ne ujela.«
»Tudi jaz mislim, da bi se ne,« je dejal pajek zaničljivo in zgrabil ubogo muho, »toda mi pajki nismo tako neumni. Kdor hoče koga zapeljati, mora nastavljati tanke, malo vidne mreže, le zapomni sd, muha. Tebi že lahko povem, ker te bom talko) zadavil.«
Dragotin Kette
Če krava veliko veka, ima malo mleka.
Veliko kokodajc, malo jajc.
UGANKA
Dvanajst vej ima drevo, vsaka veja gnezda štiri, sedem mladih se šopiri v vsakem gnezdu. Kaj je to?
(iiAaup ‘lupoi ‘pasom ‘ojaq)
Earl Derr Biggers:	7
KITAJČEVA
i|§l! papiga
»Izvrstno!« se je razvnemal mladi mož. '»Ločiva se, ko stopiva v vlak. če 'boste hoteli kako pojasnilo, pazite name in mi sledite. Jutri ob eni petnajst bova v Barstowu. Odtod pa pelje vlak ob treh in dvajset v Eldorado, kamor pride okrog šestih. Znan 'časnikar mi je dal s seboj pismo za Willa Holleya, ki izdaja majhen listič v Eldora-du. Tega povabim na večerjo in potem odjadram k Maddenu. Vi seveda boste morali kako drugače priti tja. Morda nas bodo opazili — zato med potjo ne bova smela med seboj govoriti, kakor da bi se ne poznala. Tako mislite, kajneda?«
»Prav tako,« je pritrdil Chan.
Avto je obstal pred brodiščem. »Tu sta vozovnici!« Aleksander Eden ju jima je izročil. »Spalna prostora sta za oba v istem vozu, ampak v drugih oddelkih. Nekaj denarja, gospod Chan, za vaše izdatke je zraven. Tedaj skrbno se varujta! Bob, sin moj! Ti si mi vse, kar imam. Včasih sem bil morda strog s teboj, toda, jaz ... jaz... čuvaj, se za božjo voljo!«
»Ne skrbi zame, papa! Četudi ne verjameš, pa sem vendar že odrasel mož! In pa
najboljšega spremljevalca imam, kakršnega bi sd le mogel želeti.«
»Srečno pot, gospod Chan, in za zdajl iskrena hvala!«
»Ni vredno besedi! Potrudil se bom, da storim v vaše zadovoljstvo. Zdravstvujte!«
Nekaj minut pozneje je brod odšumel po temnih vodah iz luke. Pod sijajnim zvezdnatim nebom je pihljal hladen veter. Charlie je stal sam ob ograji. Sen njegovega koprnenja se je uresničil. Sedaj ipozna veliko celino, Ameriko! Svetla obla nad brodiščem se je umikala, rumene luči v mestu so se dvigale in padale. Charlie se je spomnil malega otoka, ki je njegova domovina, spomnil se je hišice na gričku, kjer žena in otroci potrpežljivo čakajo, kdaj se vrne.
Tukaj v temi se mu je pridružil Bob Eden in z roko pokazal na svetli sij nad Veliko Avenijo. »Velika noč v kitajskem mestu!«
»Zelo velika noč! Kajti jutri je prvi dan kitajskega leta štiri tisoč osem sto šest in devetdesetega.«
»Vraga! Kako hitro mine čas!« se je pošalil Bob. »Tedaj srečno novo leto!«
'»Katero tudi vam želim prav tako!« se je prijazno zahvalil Kitajec.
Brod je ropotal. Pred jetniškim otokom Alcatraz je neusmiljen žaromet zdaj pa zdaj obsijal črnikasto vodovje. Veter je pihal vedno ostreje.
»Grem noter!« je dejal Bob drgetaje. »Najbrž je to najino slovo!«
»Bolje tako!« je priznal Charlie. »Ko pridete na Maddenovo farmo, oglejte si, kje je rumena puščavska podgana!«
Sam je še dolgo strmel na migotajoče lučke nad mestom, sedaj mrzle in daleč kakor zvezde.
»Puščavska podgana,« je ponovil šepetaj e, »ni prav nič navdušena, da hi šla v past!«
4.
Mrak se je spuščal na puščavsko mesto Eldorado, ko je v petek zvečer Bob Eden stopil z vlaka na postaji, ki se je zdela, kakor da bi bilo sem zablodilo rdeče šolsko 'poslopje. Potoval je od San Frančiška do Barstowa, ne da bi se mu kaj primerilo. V Barstowu pa se je zgodilo nekaj zelo vznemirljivega: Charlie Chan je izginil brez sledu!
Ob četrt na tri je Bob zadnjikrat videl svojega tovariša, kako je v čakalnici srebal skodelico vročega čaja. Ko se je okrog treh vrnil iz mesta s kratkega sprehoda, se je zaman oziral za malim kitajskim 'policistom. Sam je stopil v vlak. In ko je sedaj gledal po pustem kolodvoru, je ugotovil, da ni z njim na tem zapuščenem postajališču izstopil noben potnik.
Nekam težko mu j,e bilo misliti na zaklad »neprebavljivih« biserov, ki jih je detektiv nosil s seboj. Ali se mu je zgodila kaka nesreča? Ali pa morda... kdo ve? Kaj: pa pravzaprav ve kdo o tem tujcu iz Honoluluja? Končno ima poštenje vsakega
človeka svojo ceno. In tukaj je mikala slabo plačanega kriminalnega asistenta morda prevelika skušnjava ... Vendar ne! Zaupa-.nje Jordanovih v tega preizkušenega rumenega prijatelja je bilo prav gotovo dobro utemeljeno. Če pa Phala Maydorfa ni več v Frisku ...
Odločno se je Bob otresel teh neplodnih ugibanj, stopil okrog kolodvora in prišel v nekak park. Hudo je tu gospodaril februar; mrzli večerni veter iz puščave je stresal veje topolov in bombaževcev. Po peščeni stezi, ki so jo skoraj čisto 'pokrivali kupi rumenega listja, je Bob dospel tja, kjer se pričenja edina cesta v Eldo-radu.
Pred ozadjem golih, rjavih hribov jie ležala vsa panorama tega tako zvanega mesta: banka, kino, trgovina, tiskarna, pošta ter visoko iznad . drugih poslopij dvonadstropni zaboj, ki je samega sebe hvalil ko obpuščavski hotel. Urnih korakov se je bližal tej karavanseriji.
V veži je nad pisalnim naslonom brlela šibka električna žarnica in v njeni medli svetlobi je prijazen starec prebiral časnik.
»Dober večer!« ga je ogovoril Bob. »Rad bi vprašal, ali smem pri vas spraviti svojo potno torbo?«
»Kar postavite jo kam! Iščete morda sobe? Nudimo jo za izjemno ceno.«
»Ne, zelo obžalujem. Rad bi v uredništvo ,Eldorado Times’.«
»Takoj za voglom!« je zamrmral starec in se zopet poglobil v branje.
MATERAM ZA NJIHOV DAN
V. B.:
DCvekomi mati
(Odlomek)
Krekova mati je bila zelo značajna dn odločna žena. Laž je silno sovražila in se ni nikoli zlagala. Trpela je veliko, a jokala se ni, bol in solze je znala dobro skriti. Bila in ostala pa je tudi vesela in živahna Ribničanka, ki se je rada pošalila in rada tudi zapela. Bistra kakor je bila, je znala tudi krepko in malo hudomušno »nazaj povedati«, če je bilo treba. Veliko je znala povedati z očmi, pogledati je znala tako, da je človeka tako rekoč prebodla z njimi. Svoje ribniško narečje je ohranila tudi v svoji drugi domovini — v Selcah na Gorenjskem pod Prtovčem, otroci pa so govorili kakor ostali Selčani. Sicer pa so 'bili vsi Krekovi otroci, tako tudi Janez (Evangelist), zelo veseli in živahni, zgovorni in nadarjeni, da so jih Selčani cenili in radi imeli. Svojo mater so vedno nazivali le »mati«, nikoli ne »mama« ali kako drugače.
Svojim otrokom je bila dobra vzgojiteljica in je pač po svoje verjetno dosti po-mogla, da smo v njenem sinu Janezu dobili Slovenci enega svojih največjih vodnikov. Tudi tuje otroke je rada poučila v kaki zadevi, saj si je prej znala s kakim darom pridobiti njihova srca. Materin dober vpliv je cenil tudi tedanji selski dušni pastir, ki jo je prosil, naj za nekaj časa vzame v hišo neko dekle, za katere usodo se je bal, ker je bila precej lahkomiselna. Krekova mati mu je seveda ustregla.
Tuje otroke je Krekova mati ljubeznivo sprejemala in poučevala. Saj so prihajali k njej v trgovino in na obiske k njenim otrokom. Krekove so često obiskovali tudi študentje in drugi Janezovi znanci. Vse je mati rada sprejemala in vedno jim je mogla s čim ^postreči. Ponašala se je s svojim gospodinjstvom kakor vobče naše kmečke gospodinje in rada je kazala prašiča, ki ga je sama pitala. Lahko se je 'ponašala, saj je bila v vsem prav spretna. Tudi izvrstna
Steber slovenske domovine
»Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše. Malo imaš od življenja, uboga si mučenica! A vendar je tvoja zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina skupaj ostala. Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno — pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otrokom ostane!«
(Dr. Ivan Tavčar)
kuharica je bila. Morala in znala je varčevati pri kuhi, a kljub temu je z majhnim ipotroškom pripravila okusno hrano. »Kuhati se mora z glavo,« jie večkrat rekla. Posebno dobro in imenitno je skuhala drobnjakove štruklje. Sin Janez je trdil, da nikjer ni mogoče dobiti tako dobrih kakor doma.
In kako pobožna je bila Krekova mati! Vsak dan je šla k sv. maši; tudi če je bila kaj bolehna, ni ostala doma. Rekla je: »Če 'nisem pri sveti maši, se mi zdi, da je dan
Mladost je bila v deželi. Proti maju se je nagibalo leto. Življenje je klilo. Brstelo je v srcu zemlje. Vetrič je poljubljal novo življenje. Pomlad — cvet in mladost.
Videl sem jo takrat prvič. Bila je otrok. Klila j,e kakor pomlad okoli nje. Zaživela je kakor maj.
Veselo so vriskali otroci. Podili so se po travnikih, trgali prve cvetove. Iz njih je velo življenje.
Med njimi je bila. Za ped višja, s svetlimi lasmi — slika, položena med cvetje.
Začudil sem se. Njen zvoniki smeh me je vsega prevzel.
Poklical sem jo k sebi. Pribrzela je. Imela je vlažne, plave oči!
zame izgubljen.« Soseda Kalanova ji je nekoč rekla: »Mati, če bi bile ves dan maše, bi vi bili ves dan v cerkvi!« Ne spominjam pa se več, kaj ji je na to odgovorila; gotovo kaj prav modrega.
O radodarnosti Krekove matere bi vedela veliko povedati vsa Selška dolina in še daleč okoli. Sama sem bila njihove dobrote često deležna. Bog jim povrni! Od matere ni šel nihče brez daru, za vsakega je imela kaj pri rolki. Pri njih se je vedno dobilo 'kako okrepčilo. Kadar je prišel kak revež in je poprosil daru, ni nič rekla. Sla je v kuhinjo in čez malo časa je že prinesla kak dar in ga ponudila s prijazno besedo. Pri njih je bil v resnici blagoslov božji. Mati je vedno le dajala, nikoli jemala. »Slajše je dajati, kakor jemati.« je pogo-isto rekla ta čudovita žena in mati.
Okrog nje in v nji je brstela ipomlad ...
Šel sem. Razigrani otroški smeh me je spremljal. Mahali so mi z ročicami v slovo...
*
Minilo je nekaj let. Velikonočni kresovi so na veliko soboto zvečer razsvetlili polje. Žarelo je za vasjo, po vseh hribih okrog je žarelo.
Vstajenje! Ljudstvo je praznovalo z živo vero.
Zvabilo me je. Okoli kresov petje in ismeh. Mladina!
Ognjeni 'zublji so valovali proti nebu. Na okoliških hribih zvezdnate luči...
Stopil sem mednje. Veseli so bili, raz-
igrani. Razgledal sem se. Pogled je obstal. Ob kresu je stala ona. Ognjeni svit jo je objel. Skoraj, bi je ne poznal. Bila je napol odrasla. Nasmehnila se je. Saj ta smeh poznam. Vse je v njem: razcvetela mladost, zdravje in sreča...
Spomnil sem se takrat vseh bojev tam v svetu.
Naj te nikoli ne srečajo...
Odšel.sem. Mladina je še pela, ona je še ostala.
Ognjeni zublji so postajala manjši. Luči
po hribih so ugašale.
*
Pa me je zaneslo po letih spet tja. Pokramljal sem z znanci. Šel sem skozi vas.
Stala je pred hišo. Obstal sem. Oči so ji sijale lepše kakor kdaj prej, na licih je sijalo — zopet: mladost, sreča, Nikoli prej je nisem videl take.
Iz sobe se je culo 'smehljanje otročiča in moža. Postala je žena, mati. Pripovedovala jie zvonko.
Zazrl sem se v cvetočo češnjo pred vrtom.
# •
Kot 'mati si zaživela. Sveta ljubezen ti je nanovo izoblikovala dušo. In ta duša je sijala v očeh, ta duša se je smejala na licih. Duša, Iki je bila polna ljubezni...
Šel sem. Češnja ob vrtu je dehtela.
Pomlad dn življenje...
JHeja mamica
Dobra ko kruhek je mamica moja, ljubi srčno me vse dni; kadar sem žalostna, me potolaži, kadar sem bolna, vso noč pri meni bedi
Lepa ko jutranja zlata je zarja, sonce so njene oči, pesmi miline so njene besede, solze v očeh biseri.
Pridna je kakor čebela, za otroke prav rada trpi: tiha in mirna je v svojem trpljenju, sladko se breme ji zdi.
¥t
»Krščanska mati nosi božje življenje v sebi. In ko otrokovo življenje izpolnjuje, polaga Boga iz svojega mišljenja in življenja v otrokovo dušo. Mati je tista bogonositeljica, ki prva prinese v otrokovo pojmovanje Boga, ki prva vzbudi božjo ljubezen v otrokovem srcu, da otrok ljubezen, s katero svojo mamico ljubi, usmerja na Boga, ki mu je to dobro, ljubečo mamico dal.«
(Škof dr. Gregorij Rožman) #
Sreča prava, neizmerna vsakemu otroku — mati!
Kdo ljubezen njeno mogel bi z denarjem poplačati!
V mojem naročju si ležal, otrok, smejale so se ti oči.
Še čutim, kako smo v teh očeh tesno ujeti bili.
Še vidim dvoje drobnih ročic, še vidim sladko zibel.
Utihnem kot nekdaj in se bojim, da kdo bi ti spanca ne vzel.
F. O. — Ana:
NAŠ OTROK
In spet in spet se zastrmim v tvoj radostni obraz.
Povej, ima na zemlji še kdo toliko sreče kot jaz?
V mojem naročju si ležal, otrok, smejale so se ti oči.
Še čutim, kako smo v teh očeh vsi trije eno bili.
Ivan R.
POMLAD
Bob j;e ubogal in kmalu stopil s tlakovane ceste na škripajoč pesek. Skoraj je obstal pred borno rumeno barako. Na oknih so bili obešeni napisi — »,The Eldo-rado Times’. Skrbno izvršuje tiskarska naročila.« Znotraj je bila tema. Ko je prišlec hotel vstopiti skozi ozka, skoraj razpadla vrata, je na plakatu zagledal načečkane besede, ki jih je komaj razvozlal: »V eni uri ■se vrnem — Bog ve, zakaj — Will Holley.«
Bob se je tiho nasmejal in se vrnil v hotel.
»Kako bo z večerjo?« je poizvedoval.
»O tem se sam pravkar povprašujem,« je godrnjal starec. »Mi ne ipostrezamo z obedi. Tako imamo manjšo izgubo.«
»Pa mora vendarle kje biti kaka restavracija.«
»Kakopa! Mi smo na višku!« O krenil je glavo. »Tu zadaj — kavarna .Oaza’!«
Za umazanimi šipami j;e Bob našel kavarno z njenimi dvomljivimi upi. Dolga, visoka barska miza in motno ogledalo sta prepričevalno dokazovala, da je tukaj nekoč res bila oaza. Mladi mož je zlezel na strahotno visok stol. Na njegovi desni, mnogo preblizu, je sedel v širokih jahalnih hlačal dn športni jopici mož suhega, trdega in že ves teden neobritega obraza. Na levi, tudi zelo blizu, kar pa mu jie bilo manj neprijetno, je v jahalnih hlačah in 'bluzi kraljevalo čedno mlado dekle.
Mladenič, nališpan kakor kak šejk v filmu, je 'povprašal novega gosta, česa želi. In Bob si je z umazanega jedilnika izbral
Oazino »specialno jed«: beefsteak s čebulo, na francoski način, s kruhom, surovim maslom in kavo. Osemdeset centov.
Dostojanstveno se je oddaljil šejk.
Bob je medtem v okajenem ogledalu motril obraz svoje sosede. Ni bila napačna, 'še celo v tem meglenem steklu ne. Kakor pšenica svetli lasje so silili izpod širokih klobukovih okrajcev; in pa čudovita polt, ki ni bila narejena v kakem lepotičinem salonu. Bob je stisnil k sebi svoj levi komolec, 'da bi se ona laže gibala.
Njegova večerja je prišla — velika, plitka skleda, polna jedi, a brez ploščka! Morda hočejo jesti v Oazi s ploščka samo taki ljudje, ki se hočejo s tem pačiti in spakovati. Bob je zgrabil pribor, ki mu ga je bil oni porinil predenj,, predrl goščavje čebule na vrhu ter pogumno pogledal beef-isteaku v oči. Toda izkazalo se je, da nima pred seboj nežnega in voljnega nasprotnika. Žilava pečenka mu je divje kljubovala. Po brezuspešnem boju je poklical Bob šejka. »Ali nimate morda jeklenega noža?«
»Imamo le tri, pa vse rabijo.«
Bob Eden je iznova naskočil. Pritisnil je komolce k sobi, napel mišice, stisnil zobe 'in namršil obraz. Grdo je zahreščalo, ko je škrtnilo rezilo po skledi. In ves prestrašen je opazil, kako se je dvignil beefsteak iz svoje omake ter odletel iz posode. Zakotljial se je po nesnažni mizi, padel dekletu na kolena in odtod na tla.
Bob je pogledal ves v zadregi ter zazrl
dvoje smejočih se modrih in nagajivih oči. »Oh, oprostite,« je zajecljal, »mislil sem, da je beefsteak, pa vidim, da je kuže, ki hoče v naročje.«
»Jaz ga pa nisem sprejela v naročje, ker nimam krila!« Navihano je pogledala svoje jahalne hlače. »Vi morate oprostiti — jaz bi ga morala ujeti! Zopet se je pokazalo, da bi ženske ne smele biti neženske!«
»Jaz pa ne bi rad, da bi bile drugačne,« je priliznjeno dvoril Bob ter velel natakarju: »Prinesite mi kaj, matij divjega!«
»Kaj pa, ko bi pečenko?«
»Kakšna pa je? Sem z njo, da še enkrat poskusim srečo! Potem prinesite mladi gospodični prtič!«
»Prtič? Tega nimamo! Morda pa brisačo?«
»Čemu neki?« je ugovarjalo dekle. »Saj je vse v redu.« Ko je šejk izginil v ozadju, jie veselo pristavila: »Mislim, da je pametneje, če ne spoznate še Oazinih brisač!«
»No, da!« je prikimal Bob. »Škodo seveda poravnam.«
Ona se je še vedno smehljala. »Neumnost! Jaz bi morala pravzaprav plačati tale beefsteak. Saj niste mogli drugače. Človek mora biti precej izurjen, da more jesti v taki gneči.«
Njegova pozornost je rastla. »Vi ste izurjeni?«
»Kajpada! Po svojih opravkih prihajam večkrat semlkaj.«
»Svojih... Kaj?«
»Ker naju je menda seznanil vaš beef-
steak, vam pač lahko povem, da sem pri filmu.«
Seveda, j,e pomislil Bob, v puščavi dandanes kar mrgoli filmskih igralcev. »Ali sem vas morda že kdaj videl na platnu?« je omenil.
Odkimala je z ljubko glavico. »Ne, to se tudi nikdar ne bo zgodilo. Nisem igralka. Moje delo je kar moči mnogovrstno. Potujem okrog in iščem novih krajev, ki potem cenjeno Občinstvo misli, da so Alžir, Arabija ali Južno morje.«
Prikazala se je pečenka, iz usmiljenja zrezana za kulisami z nekakšnim orodjem na drobne koščke. »To je zelo zanimivo,« je Bob sukal razgovor dalje.
»Saj tudi jie. Posebno, če kdo to deželo tako ljubi, kakor jaz.« .
»Ste pač tukaj rojeni?«
»>Kaj še! Pred nekaj leti sva prišla z očetom semkaj k dr. Whitcoubi. Ko ... ko mi je oče umrl, sem si morala poiskati delo in... Pa vam pripovedujem svojo zgodovino!«
»Nič ne de! Ženske in otroci mi zelo zaupajo. Imam tako očetovski obraz, kajneda? Sploh pa je tale kava čisto zanič!«
»Vem liz lastne izkušnje. Kaj boste za povečerek? Imajo dve vrsti kolačev, jabolčnega in onega, ki ga je zmanjkalo. Izbirajte!«
»Vsekakor vzamem onega, ki ga je zmanjkalo.« Bob je poklical natakarja, da bi plačal. »Dovolite, prosim, da plačam za vas...«
(Dalje prihodnjič)
ALLES FUR DEN GASTBETRIEB
aus Kamiens jr ©Ulem Ansslattnngshcras!
Alles In einem Haus, das spari Zeli und vlele Wege
O GroB® AusintcbSi! »
• kletne Pretse

FreMdenzlmmer in den verschiedensien HusiHhrnngen!
Doppelbettzimmer mit zweiteiligem Sehrank bereits ab n@tt@ 23^S®"
Sessel fiir alle Erfordernisse, vom Kiichenslockerl uber den Ctasthcsiis-sessel zum Fauteuil in grofier Ausurahl ven unserem sleis reichhnltigen Lager sofort lieterbor.

Gartenmobel in Grofiauswahl, von Sonnenschirmen, Tischen, Sesseln, Helz- und Meiall-Liegestiihlen bis zu unserem Saisonschlager:
I a Holly woodschaukeln nur 1200.-

SCHLtlFFERBEZUG, 130X190 cm, aus Chiffon, bestickt,
gebleidit und vorgekocht..................statt 198.— nur 165.—
detto POLSTERBEZUG, 60X80 cm...................statt 64,— nur 56,—
SCHLtJPFER- oder TUCHENTBEZUG, aus la WeiC- oder
Buntdamast, 130X190 cm....................statt 162.— nur 145.—
detto POLSTERBEZUG, 60X80 cm...................statt 45.— nur 38,—
TUCHENT aus la Herrburger-&-R,homberg-Buntdamast,
bugelfrei, 130X190 cm.....................statt 192,— nur 168,—
detto POLSTERBEZUG, 60X80 cm...................statt 49,— nur 42.—
1	TUCHENTBEZUG, 130X190 cm, und
2	POLSTERBEZUGE, 60X80 cm, aus la Streifdamast . s statt 244.— nur 195.—
Gberzeugen Sie sich von unseren preiswerten und reich-holtigen Angeboten cm: Teppichen, Vorhangen, Bodenbe-lagen, Matratzen, Bettwasche, Decken, Tischwasche, Glas, Porzellan, Haushaltsgerdten, Elektrogerdten, Beleuch-tungskdrpern.
Bodenbeldge werden fachmdnnisch verlegt!
Auf sdmtliche Waren Oualitdlsgarantie - Lieferung frei Hans - Zahlungserleiehterung - Zahlungs-ziel bis naeh der Saison - Fiir Gasibelriebe auf alle Angebote Mengenrabatte!