SBM


OOOOOOCOOOOCOOOOOO^
UNITY I
Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday
and Friday.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POPP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO.
i iMoonnnnnnnnnnnniTTTnT
STEV. (NO.) 24.
CHICAGO, ILL., TOREK, 12. FEBRUARJA — TUESDAY. FEBRUARY, 12, 1924.
ŠESTNAJST JUGOSLOVANOV
LETO (Vol.) X.
Iz Jugoslavije.
ZGUBILO ŽIVLJENJE V RUDNIŠKI NESREČI V MINNESOTA — MEDTEM JE SEDEM SLOVENCEV IN 9 HRVATOV. — ŽALOSTNI PRIZORI OKOLI
RUDNIKA.
Crosby, Minn. — Žalostna in pretresljiva vest, ki je zadnjo sredo dosegla naše uredništvo po posebnem sporočilu našega prijatelja iz Dulutha je nas iznenadila. Komaj se je razkadil dim strašnih eksplozij, ki sti se dogodile v Johnston City, 111. in v Shank-townu, Pa. že pride vest o novi še strašnejši nezgodi iz Minnesote. Izgleda, kakor bi nesreče tekmovale med seboj po rudnikih za človeška življenja.
Voda je zalila 41 ljudi v rudniku, nobenega izhoda, hočeš nočeš — smrti v žrelo moraš — kdo naj popiše prizore, ki so se godili v tem nesrečnem času v Milford majni v Crosby, Minn. Ko so oženjem možje, očetje se zavedli tega strašnega prizora, so bili že zaliti. Voda, ki je napolnila rudnik je stisnila ves »rak in plin h stropu, tudi ko bi kdo še tako dolgo mogel plavati, bi bil, če bi bilo kaj prostora na površju se zadušil od slabega zraka. Nobenega izhoda — kdo nai popiše te strašne prizore. Med ponesrečenimi je bilo 34 oženje-nih mož, očetov. In doma, ko so zvedele žene in nedolžni otroci, od katerih se je ljubljeni oče v jutru še zdrav in vesel poslovil s sladkim poljubom — kdo naj popiše strašno trenotno stanje teh u-bogih zapuščenih? Kdo jih naj opiše ? Nihče drugi, kakor strašna smrt jih opisuje, ki sedaj pripoveduje z vsemi svojimi izrazi — pobrala sem jih Vam! O kruta smrt! Kako si neusmiljena do nas! Tako ihte uboge zapuščene žene, številni nepreskrbljeni o-tročiči okoli nesrečnega rudnika, ki čakajo, kdaj jim potegnejo iz nesrečnega rudnika mrtvega soproga in očeta. Da kruta si smrt! Zato pa človek. ali si pripravljen na njo? So Tvoji dušni računi v redu ? Pazi in čuvaj se! i Zakaj ne dneva ne ure ne veš, kdaj te bo prijela in postavila v teritorij večnega posmrtnega življenja.
Med ponesrečenimi so sle-; deči naši rojaki: Jurij Hoče-i var, John Hlačar, John Jak-! lič, Tone Slak, Frank Zajec,' John Maurič in Martin Va-lenčič. Mogoče, da je še kak več, za katerega pa še ne znamo. Hrvatov pa je: Marko Toljan, Mike Tomac, Geo. Butkovič, Mike Bizal, Nick Radich, John Minerič, L. J. Lamač, Pete Magdič in Jos Snider, (zadnji bo morda tudi Slovenec.)
Vse skupaj jih je ostalo v rudniku 41. Nesreča se je dogodila ob 3:45 popoldne dne 6. februarja.
Vlada Minnesotske države je odredila, da se pošlje na lice mesta oddelek narodne *arde, ki bo pomagala pri reševanju. Vojaki bodo poslali iz Atkina.
. Posebni uradniki od družbe m vlade obiskujejo, kakor pripovedujejo zapuščene druži-
MORNARIŠKI TAJNIK MORA ZAPUSTITI SVOJO SLUŽBO.
Dolži se ga, da je bil v zvezi s "tea pol" škandalom. — N j ego vi nasprotniki pravijo, da je nevaren mož.
Washington, D. C. — Iz
oljnega lonca čezdalje bolj smrdi, kolikor bolj se zadeva nreiskuje. Po temeljiti preiskavi j perišel v veliko zagato tudi mornariški tajnik, ki je oljne pogodbe odobril in podpisal. Predbaciva se mu, da je v zvezi z onimi, ki so oljno polje obsegajoče 32 tisoč a-krov najeli, toda tega se mu dokazati doslej še ne da, ampak namigu te se pa tako.
Senator Walsh je zadnjo soboto v ostrem govoru napadel mornariškega tajnika Denbaya in ga pred javnostjo docela razkosal. Povedal ie javno, da Denby radi svoje ignorance niti vedel ni. kaj je odobri) in podpisal. Radi tega je dokazal, je dejal senator, da ni zmožen voditi svoj urad. v katerem je nastavljen. In tak človek bi moral biti odnuščen.
Sedaj zavisi cela zadeva od prezidenta Coolidga, ki je s tem moralno prisiljen podvze-ti potrebne korake in očistiti kabinet vseh takih elementov, ki so s tem povzročili zvezni vladi in celemu kabinetu veliko narodno sramoto. V par dnevih bomo videli končni iz-zid oljnega škandala.
-o-
50 Avstrijcev je ubila velikanska snežena plast, ki je priletela z gorovja blizu Hiefflau. Sneg je nad meter debel v Nemški Avstriji pravi poročilo. Plast je zasula celo vas v podnožju gorovja in en tovorni vlak. o
Velikansko brezdelje
vlada po celi Nemčiji. Zlasti v Berol^nu je veliko brezposelnih, ki so brez vsakih življen-skih sredstev.
ABRAHAM LINCOLN
F«*. 12, 1809 DM April IS, 1SŠS
NOVI POBOJI Y HERRINU:
ROBSKE STRANKE V SLOVENIJI PODPIRAJO PARCELACIJO. — KOMISIJA DR. SVETEK — DR. KATIC — DR. PLOJ V LJUBLJANI.
Danes 12. februarja slavi-rojstni dan najbolj bodoljubnega predsednika, Abrahama Lin-čolna. Njegovo ime m bo slavilo dokler bo živel svobodoljubni ameriški rod!
Natančnejši popis njegovega delovanja in življenja boste nsdUi v d sns in jem uvod-
AMERME YBSTL
—	Washington. — Govorice, da bo William Gimms Mc-Adoo odstopil od kandidacije za nominacijo predsedniškega kandidata na demokratski listi so bile v soboto dementi-rane. McAdoo bo kandidiral neglede kaj se sedaj v javnosti piše o njem, tako je baje izjavil sam pred časnikarskimi poročevalci.
—	Washington___Prezi-
dent Coolidge je imenoval bivšega poštarja mesta Men-neapolis v Minnesoti Miltona D. Purdy za ameriškega sodnika na Kitajskem. Tudi druge evropske velesile bodo po-
, si ale svoje sodnike. Gre se za ! razne slučaje, ko so kitajski banditi napadali in ropali tu-jezemske potnike v lanskem i letu. To razsodišče bo slučaje j razsodilo vred s kitajskimi oblastmi.
Klani in antiklani se zopet koljejo med seboj. — Vojaštvo poslano v Herri n, da naredi mir.
Carbondale, 111. — Klani in antiklani so zopet eden proti ^drugemu v bojnih vrstah. V petek in soboto večer so se vršili mnogoteri pogoni za opojnimi pijačami, katere je vodil šerif Glenn Young baje prijatelj Klano v. Serif pravi, da bo očistil ves Williamson okraj vseh opojnih pijač, če mu klani pomagajo upostavi-ti strogost te postave. To pa je samo izgovor, ki se ga hočejo Klani poslu žiti proti tu-jezemskim podanikom in katoličanom v okolici. Klani se hočejo s tem pokazati kot zaščitniki postave, v resnici pa so sami krivi izgredov, ker so začeli s pogoni po hišah brez vsakega povoda.
. Ker pa pri tem tudi napaden! niso mirovali, aftroak se hitro oborožili, je prišlo do pretepov in pobojev. Pri teh spopadih je bil ustreljen kon-Štabler Cagle Vodja Klanov in suhaški preiskovalec. Pomožni deputy šerif pa je smrtno nevarno ranjen. Trije Her-rinski policaji so bili odvedeni neznanokam. Klani so zasedli mesto Herrin in paradi-rajo s puškami in revolverji t>o mestu. Iz mesta ne puste nobenega, razven če pripada h Klanom.
Vest je dosegla državni ka-oitol v Springfieldu in takoj je bilo izdano povelje zadnjo soboto večer, da morajo vojaki iz Carbondale na lice mesta v Herrin. Ena stotnija je dospela že okoli tretje ure v nedeljo jutro na auto trukih v Herrin. Se štiri stotnije pa so se odpravile v nedeljo jutro.
Ker je ljudstvo silno razburjeno je pričakovati nadalj-nih izgredov.
-o-
REPUBLIKANCI NA GR-
ne in popisujejo v kakem finančnem in drugem stanju se nahaj a j o. To vrše zato, da se bo potem po možnosti potrebnim družinam pomagalo od strani družbe in drugih. Vladni uradniki so tudi že tukaj radi Workmen's Compen-sotion postave, radi katere bodo morale družbe izplačati prizadetim nesrečnim družinam določene svote. Prvo izplačevanje se bo pričelo, kakor pravijo uradniki v kakih treh tednih.
To je torej kratek podrobnejši opis grozne katastrofe, ki je zadela nesrečne delavce v Mil ford u majni. Vso tu-go in žalost pa sploh ni moč zadostno opisati, ker to poznajo le tisti, ki jo prenašajo in trpe.
. ________________________________________
—	Milwaukee, Wis. — Predvčerajšnjim je zadel Chicago and Northwestern osebni vlak na tukajšnem križišču v auto truk, ki je peljal časopise za Milwaukee Journal Co. Na traku se je peljalo tudi osem fantov raznašal-cev. Sedem dečkov je bilo pri nesreči ubitih in eden se bori s smrtjo v bolnišnici.
—	Waukegan, 111. — Znani polkovnik A. V. Smith, ki je dvignil parkrat krepke tožbe proti guvernerju Smallu kot državni pravdnik je te dni izpolnil zopet peticijo za re-nominacijo za zopetnega državnega pravdnika.
—	Chicago. — Na višjem okrožnem sodišču se je dovolilo Mrs. Amanda Powel raz-poročno dovoljenje in obenem kot delež skupnega imetja od posestva od njenega moža $50,000 katero svoto ji bo mogel plačati ločeni mož Mr. Powel. Razporočno dovoljenje se je podelilo zato, ker je Mr. Powell pobegnil od svoje žene.
... -. . ^ -
ŠKEM.
bodo poskusili s silo upostavi-ti republiko na Grškem ta teden pravi poročilo iz Sofije.
-o-
Novi ruski diktator
Djerjinski je dal zadnji petek aretirati vojnega ministra Leona Trockija in nad 250 mornariških častnikov, ki so bili zapleteni v revolto, katero je uprizoril Trockij zadnje dni. tako se poroča iz Berlina.
—,—o-
Orlando
bivši italijanski premijer je izjavil, da je Wilson naredil Renski pakt s Francijo, s katerim naj bi se oviralo italijanske zahteve. To je nov dokaz, da je bil veliki Wilson prijatelj Jugoslovanov.
-o——
Pariški listi poročajo, da je bivša ruska vlada potrošila silne svote denarja za podkupljevanje pariških časnikov, da so pisali pohvalno o ruskih vladnih bondih v času rusko japonske vojne.
Belgrad. — Komaj je bil sporazum z Italijo podpisan, se že Čuti v bel grajskih političnih krogih neka ostrejša sapa proti Hrvatom in Slovencem. Velesrbski krogi računajo, da jim bo dal sporazum z Italijo svobodne roke proti Hrvatom in Slovencem, da bodo mogli odločnejše .pritisniti proti odpora Hrvatov in Slovencev proti sedanjemu režimu. Prve tozadevne poskuse nameravajo napraviti v Sloveniji, kjer se jim zdi teren prikladnejši z ozirom na razgovore, ki so jih imeli te dni zastopniki slovenskega naprednega bloka z vodilnimi politiki v Belgradu. Poročali smo že v soboto o bivanju dr. Trillerja v Belgradu. Ne da bi se spuščali v njegovo bankarsko misijo, omenjamo le, da je dr. Triller v svojih političnih razgovorih nagla&al nujnost likvidacije Slovenije, češ da se bo v tem slučaju režimski napredni blok mnogo lažje razširil tudi na demokrate, ako se izvede vidovdanska ustava, nakar bi se z lahkoto pričela skupna akcija proti SLS. kot proti-centralistični stranki, proti kateri je napredni blok pravzaprav ustanovljen. V istem smislu je informiral bel grajske politike tudi g. Pucelj, ki se že več dni mudi v Belgradu. Dejal je, da misli tudi on, da je treba čimprej izvesti parcelacijo Slovenije, čeprav bi v mariborski oblasti prišli Nemci vsled parcelacije do večjega upliva. Z ozirom ha ta poročila voditeljev režimskega naprednega bloka se je vršila v notranjem ministrstvu konferenca, na kateri je načelnik in referent za Slovenijo dr. Svetek poročal v istem smislu in je bilo sklenjeno, da se mora parcelacija Slovenije izvesti v najkrajšem času. Z ozirom na ta sklep je bil te dni brzojavno poklican v Ljubljano dr. Ploj mariborski veliki župan. Iz Belgrada pa sta prišla dr. Svetek in dr. Katič. V Ljubljani se bodo te dni vršile konference, kako se bo stvar začelo izpeljevati. Tako torej vsa znamenja kažejo, da smo prečani resnično prišli iz dežja pod kap!
-o-
MARIBORSKE VESTI.
i .
Dne 17. januarja zjutraj so našli v tukajšni kazpilnici kaznjenca Abida Berničani-na mrtvega v njegovi celici. Domneva se, da je Berničanin vsled nepoučenosti upihnil plinsko luč, nato pa pustil plin odprt ter se je tako za-I
ti___:x__u;i s.,x »
deva nikakršna krivda, ker živine ni mogel zadržati. — Včeraj je aretirala tukajšna policija 30-letnega brezposelnega rudarja Dominika R., ki ima na svoji grbi razne pregrehe proti tuji lastnini. Dol-goprstneža išče celjsko okrožno sodišče zaradi neke večje tatvine. Razen tega je tudi o-sumljen, da je v noči na 14. septembra m. 1. vlomil v gostilno Matilde Repe v Spodnjem Sporičiču in odnesel razne stvari v skupni vrednosti okrog 15.000 dinarjev. Izročili so ga sodišču.
o
Ptujske vesti.
Že dolgo zasledovani ptiček Jurij Ferčič je bil dne 18. t. m. od tukajšnje policije a-retiran, med tem ko je p6 mestu prodajal ukradene predmete. — Neki Lužar Matija je bil aretiran, ker je iz milo-darnih nabiralnikov v stolni cerkvi v Ptuju kradel denar. Ko je bil preiskan na policiji J mu je padla velika vsota denarja iz spodnjih hlač. — V tovarni usnja "Petovia" na Brtegu pri Ptuju se je čeirljar-z nožem nevarno urezal v ski pomočnik Či&ek Martin desno roko.
Nehvaležna hči. Posestnica Marija Gens iz Dolgovaške vasi, okraj Lendava, Živi v večnem prepiru s svojo materjo. Dne 12. dec. m. 1. se je pa celo tako daleč izpozabila, da se je stare matere dejansko lotila in ji prizadejala lahke telesne poškodbe. Vsled tega je bila 16. januarja pri okrožnem sodišču v Maribora obsojena na 5 dni zapora.
-o—
Iz ujetništva se je povrnil 12. m. m. se je z ujetništva povrnil neki Josip Kovač, biv-
(Dalje na 4. strani. )
DENARNE (POŠILJATVE 1
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO itd.
Nate banka ima aroje laatne mM ■ p*, it« te saneaUlvhni bankaad » in nate »eWJatve mm deetavUeW na tem aH na zadnjo poito točna tn brea vaakeffa odbitka.
Nate cant sa poailjkc r dinarja in Urah m MI« včeraj aledete:
Skupno « poitnino:
»00 — Din. _ f t.55
1,000 — Din.--f 11.75
2.500 — Din. -- S S1.T5
i,000 — Din. _ « IM0
10,000 — Din. _ $225.00
100	— Ur
200	— Lir
500	— Lir
1,000	— Ur
$ S.20 910.05 $24.25 $47.25
dušil. Berničanin je bil iz juž-
ne Makedonije in je bil zaradi ropa obsojen na 15-letno ječo. — Med salvo, ki jo je minulo soboto pri blagoslav-ljanju vode oddalo vojaStvo na Trgu svobode, so se nekemu kmetu splašili voli ter zdirjali med nasade na Jugo-slovenskem trgu, kjer pa niso napravili posebne škode. Nezgoda se ni pripetila nikakršna. Lastnika volov tudi ne za-
Fri poiiUatvah nad 10.000 Dfa. ta «.000 Lir pmebm popwt.
denarja če« tokrat meaja, nepričakovano. Je
pofiljatve aakatejo pa
DOLARJE POŠILJAMO MI TDBI V JU GOSLAVIJO IN 8ICKR PO POBTI KAKOS fUM BRZOJAVNO.
Vse poUtJatve naelevite na -SKO BANKO
is
__
___
____________
ZAKRAJSEK *
TO — Otfc AVBNUF,
NOST
(UNITY>
izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published bv: —
Edinost Publishing Company
9 — West 22nd Street,	Chicago, HL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto *...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ..'..............$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"_ For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se ?ih hoče imeti priobčene v gotovi številki. raoraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsa i dan in pol ored dnevom, ko izide list. Na'dopise brez podpisa se ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vai NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._
Entered as second clas matter October nth IQ19. at Post Office at Chicago. 111.. under the act of March 3rd 1R70.
Abraham
Abraham Lincoln, šestnajsti predsednik Združenih Držav, je bil rojen v Kentucky dne 12. februarja 1809. Njegov rojstni dan proslavljamo vsako leto po vseh Združenih Državah kot narodni praznik v spomin velikega predsednika.
Živel je, kot deček in še kot odrasli mož, tedanje trdo, skromno in borno življenje pijonirskega gozdarja, farmarja in porednega čolnarja, in končno s silo svojega značaja in s pridno samoizobrazbo je postal tak znameniti pojav v ameriški zgodovini. Malo je i-mel šolanja, malo knjig na razpolago; svoje pravniške študije je opravljal ponoči po trdem po dnevnem delu.
V starosti 25 let je bil izvoljen v legislaturo države Illinois. Vsakdo v Springfieldu je znal, pripovedko, kako je novo-izvoljeni poslanec prišel iz Salema v glavno mesto države; pri jahal je na izposojeni kobili 3 dvema žakljema ob sedlu, dvema ali tremi pravniškimi knjigami in sedmimi dolarji v žepu. L. 1847. je prvič prišel v Kongres; kot nasprotnik Douglasa za se-natorstvo je že tedaj izjavil: "Ta Unija ne more trajno obstajati na pol svobodna, na pol suženjska." Pozornost dežele je bila nanj obrnjena, in L 1861. je bil izvoljen za Predsednika Združenih Držav. Njegova izvolitev je bila znamenje za odpad južnih držav, ki so sprejele svojo posebno konstitucijo, naslanjajoče se na idejo, da s p črnci suženjsko pleme in da je suženjstvo vpravičeno. Civilna vojna je rešila Unijo in odpravila suženjstvo. Lincoln je bil ravno zaposlen z načrti za rekonstrukcijo, ko ga je morilec ustrelil dne 14. a-prila 1865. Dan kasneje je izdihnil.
Lincoln je najznačilnejši predstavitelj Amerike; njegov vspeh pomenja, da ameriški državljan se more povspeti — z najnižjih slojev od najvišjega položaja v Združenih Državah.
In kolikor starejša je zgodovina Združenih držav, toliko bolj slavno je njegovo ime, ker ravno ta najbolj dokazuje, kako velika so njegova dela, ki jih je izvršil; :za svoj narod.
Bodi mu ohranjen časten spomin!
-o-
Nov sramoten madež.
mo: Da je Saksar s svojim podjetjem in s svojimi listi bil največja nesreča za slovenski narod v Ameriki. Sakser je bil tista kukavica, ki je zanesel brezverstvo v Ameriko. Zato je vse zlo med nami prihajalo od njega. Kako podlo je pisal "Glas Naroda" za časa grdega urednika Valjavca. Kako grdo piše že leta in leta! Da, ko bi slovenski narod v Ameriki vedel vse, kaj se je že tam počelo in pisalo, ko bi se vedelo vse, kako se je slovenski narod od tam farbal, sram bi nas bilo vseh. In sedaj je prišlo tako daleč, da je sodnija morala poseči vmes in zaklicati temu listu in njegovemu podlemu početju: Ne več naprej! Sedaj je pa dovolj!
Slovenci, ali niso taki-le slučaji sramota nas vseh? Povejte, kateri pošten človek more imeti spoštovanje do naroda, ki vzdržuje take-le liste, ki za tako nesramno in podlo pisavo plačuje propalice, da jih pišejo? AH ni sramota za celo narodno Jednoto, da je sme voditi človek, kakor je Zvonko, ta Zvonko ki je že toliko ljudi osleparil po Ameriki? ki je tolik breznačajnež, da ga mu ni pod solncem para?
Da, je sramota! je žalostno za nas, da se sami ne moremo otresti teh kužnih bakcilov, da morajo potem ameriške sodnije in ameriški pošteni možje posegati vmes in preprečevati taka podla pisanja.
Glasu Naroda, Sakserju in vsem mazačem pa: sram Vas bodi!
ko mimo. Moj namen nf bil danes' pisati ne o prvim ne o drugim, zato bom pustil delavske razmere na strani za prihodnjič, danes pa omenim le društva. Imamo jih kot čebule na rešti vspevajo vsa še precej dobro, prirejajo razne zabave in veselice, da se njih blagajne povečajo za njih zavarovane člane v tej ali oni nesreči. Na neki taki veselici kot mi je pravil prijatelj je baje rojak zavžil skodelico kuhanega pofarbane-ga michiganca, ki mu je tako škodoval, da so mu odpovedale noge in se sedaj nahaja — vrjemite, da samo vsled tega — v bolnišnici. Hm! Ce bi bila ta nedolžna stvarca tako škodljiva bi moral jaz in mnogo drugih že davnaj hoditi samo po glavi.
Društvo sv. Janeza Krstni-

Petru tam v New Yorku dela silno preglavico torba, ki jo je dobil. Jaz mu vrjamem. Ker je pa ravno v času nadležnega kontumaca se naj Čuva, da mu kdo zanjke ne vrže in ga konečno še ne zadrgne. To je samo moj blagohoten nasvet.
* . ♦ #
Slovenski časnikarji po A-meriki in vsi po drugem svetu odprite ušesa in poslušajte! Meteoritar pravi v tetki Prosveti: "Umrl je (Wilson) največji Američan za Lincol-nom."
H temu je pristavil ta le ko-
ka, priredi veselico ali neka- mentar: "Where do you get
that stuff? Lincoln je malo govoril, veliko delal in dovršil svoje delo; osvobodil je sužnje. Kaj pa je Wilson na-, redil ?"
Moleka je treba razumeti. Možiček ne misli s tem nič hudega. Pač pa si predstavlja, da ga ni pod solncem, kakor je on. On hoče torej, da letna ^ jj0 za.r>isalo: "Umrl je r»aj-
Končno še enkrat vse Cleve-landčane okoli sv: Vida najlepše zahvalim in ostajem do svidenja.
Leo Mladich* pot. zastopnik.
-o-
Joliet, 111.
Te dni se je organizirala nova kegtjarska liga pod i-menom "West Ends" ki vodi živahno tekmo s "Rival Club Alleys. Liga obstoja a Štirih teamov, katerim poveljujejo, oz. jih vodijo. 1. Kapitan Josip Klobučar. 2. Kapitan August Steiner. 3. Kapitan Frank Zupančič in 1. Kapitan John Fedo. Zadnji teden je t* team zmagal 2. in 3. team in 4. je zmagal 3. John J. Nemanich je tajnik te kegljarsfc*e lige.
— Sodna obravnava proti Josip Perush, ki je Obdolžen, da je kršil prohibicijsko po-
Kot narod smo skupina, smo eno. Zato je sramota enega, sramota nas vseh in čast enega, čast nas vseh.
Kako nas je bilo sram minulo leto, ko so največji angleški dnevniki v uvodnikih zakričali in rekli: da je "Prosveta" najradikalnejši list izmed vseh listov, da je tako naš narod oni najradikalnejši narod, ki je dal, ki daie in ki plačuje in podpira najradikalnejši list v celi Ameriki. Koliko imamo grdih listov, toda naš slovenski list, dnevnik Prosveta, je najgrši list. Seveda, ko bi se bilo kaj takega zgodilo med kakim drugim količkanj še poštenim narodom, bi ta list ne obstal po taki strašni obsodbi niti en mesec. Toda cela S. N. P. J. nima toliko sramu več v sebi, prodanci v tej jedno-ti ne najdejo v svoji sredi več moža, ki bi se dvignil in bi bil zakričal: Sedaj pa proč od vodstva!
Pred kratkem nas je pa doletela druga nova strašna sramotna brca, katero je dobil slovenski narod v Ameriki v podobnem slučaju. Sedaj nas je pa zapeljal list Glas Naroda, ki je bil od društva za "Prevention of Crime" obtožen pred sodnijo in je bil obsojen kot najgrši list. Pomislite! Demokratska vlada pa se je čutila dolžno poslati v to pisarno svoje uradnike in zapleniti grdobijo, gnojnico, katero ta list razpečava med slovenski narod. Kolika sramota zopet to za cel narod! Sramota za cel narod, pravimo je to, zato ker ko bi narod ne bil sam tak, bi takega lista ne podpiral in list bi ne mogel izhajati. Če ga pa je podpiral, vkljub tako nagnjusni pisavi, ga naročal, je pa silno žalostno znamenje tudi zanj. Tako so si Amerikanci razlagali. Da, rekli smo že večkrat in to danes vnovič ponovi-
ja. Obravnava bo jako vroča, ker imajo proti njemu tehtne dokaze. A mož ima za seboj izvrstne uplivne ljudi, ki pa v takem slučaju tudi dosti pomagajo.
—V hišo rojaka Mr. Antona KoČevarja na 311 — Frank street je zadnjo soboto med 9. in 11. uro ulomil tat. Ukradel je $40. v gotovini, zlato uro in poročni prstan.
— Vreme se . zadnje dni spreminja. Sneg hoče padati, mrzlo hoče biti, itd. kar je pač v zimskih dneh za pričakovati. Zopet kaj več prihodnjič.	N Poročevalec.
-o-
Sheboygan, Wis.
Minulo je že precej časa, odkar je zagledal luč sveta zadnji dopis iz naše naselbine. Ako bi človek sodil po dopisih iz te naselbine, bi si mislil, da tukaj sploh ne živijo več Slovenci. Misiil bi si, da so se zmufali kam v južno Indijo, kjer previdno molče, ker jim ni treba kidati snega.
Cleveland, Ohio.
Začetkom meseca januarja sem se podal v Cleveland, ali takozvano Belo Ljubljano, ki obstoja iz Žužemberka, Ribnice, itd. Najprvo sem se u-stavil pri Mr. Rožniku, kjer sem bil prav prijazno sprejet. Nato sem se pa nastanil pri družini Mt. Math Povše-ta, kjer sem bil gost ves čas mojega bivanja med cleve-landskimi Slovenci, kateri družini se najlepše zahvaljur jem za gostoljubnost in prijazno postrežbo. Bog Vam plačaj za vse kar ste storili dobrega meni in za katoliške liste.
. Tako sem prebil nad mesec dni med Vami dragi Slovenci in Slovenke fare sv. Vida. Veliko se je storilo ta čas za katoliški tisek. Lista novih naročnikov se je zdatno pomnožila in vse to kaže lep napredek.
Prav lepa hvala gre tudi Mr. Ivarf Zupanu . uredniku Glasila K. S. K. J. in uredniku Ameriške Domovine Mr. L. Pircu za lepo priporočilo, ki sta ga dala v svojih listih ob mojem prihodu v naselbino.
Dalje se najlepše zahvaljujem Mr. Grdinatu za pomoč in vožnjo. Kakor tudi Mr. F. Zupančiču iz Collinwooda, ki me je prijazno sprejel, ter spremljal štiri dni po hišah in mi tako veliko pomagal do novih naročnikov. Istotako zahvaljujem Mrs. Zupančič za izborno postrežbo in žlahtno kapljico. Bog povrni vse vsem, kar so dobrega storili v tem času za katoliški tisk!
Omeniti moram še slučaj, ki sem ga doživel slučajno pri Mr. Rožniku. Prišli so napred-njaki rudečih listov, kakor se imenujejo, ter mu začeli vsiljevati svoje liste, ko ta le ni
hotel so mu začeli žugati, da| Gospod redahtar ali ured-ako ne bo njih list podpiral, da( nik, so gotovo že izvedeli iz bo ob delo, ter ga ne bodo raznih cajteng, da je pri nas podpirali. Lepa svoboda kaj v Wis. padlo v; pondeljek in ne, pa tudi kako veliki prija-1 torek 4. in 5. febr. toliko sne-telji delavstva so ti napred-,' ga, kot ga zmorete državi njaki. Hvala lepa za take pri-| New York, in Florida v petih jatelje delavstva, pri katerih letih skupaj. To si pa tolma-ne sme biti bližnji svoboden.! čim zato. "Ker mi je prijatelj A Mr. Rožnik je povedal, da pisal iz Floride, da imajo tam
ko zabavo z igro, v nedeljo 24. februarja v cerkveni dvorani, ves dobiček te zabave je namenjen v korist naše farne šole, zato upamo, da bo vdeležba velika. Pričetek zabave točno ob 2. uri popoldan, pričetek igre 7:30 zvečer. Igra obeta biti zanimiva zatoraj pridite vsi.
Dolgo pričakovana cerkvena seja bo v nedeljo večji mož za Lincolnom!" ko dne 17. febr: zavedamo se, da bo on da] slovo	pukla-
bi nekateri rojaki imeli sejo stemu svetu. — Well, iaz ni-najraiši takoj na novega leta mam nič proti ^^ Sai je
dan. kar Da ie nemogoče. Tre- tudi Molek delal. Agitiral je ba je poiskati vsakih 25c. da- za miijOTiski fond. In premo-rovanih cerkvi skozi celo leto | Parji, ki so iz tega fonda do-in ce so različne kolekte je biH tako sjjajno podporo, ko treba žrtvovati precej časa so stavkali, mu bodo postavi-predno je vse v redu. Nihče, h nailepši monument. Baiga-od cerkvenega odbora pa m- w kaka slava čaka še našejra ma časa cele dneve, vsled Paternoštrčka! Cheer up old sar mora odbor delo završiti bov t le o prostem času ob prostih j	* * *'
večerih, oh katerih lahko dru- Dalje je tetka p^^ta te gi modrujejo, da bi bila seja dni tudi malo p0g0drniala. žp lahko ooprej. če bi bil žup- Svet je Dač čuden, ki se čud_
r.o obnaša in to v kljub temu.
nik in odbor kaj vreden.
Bodisi tako, ali drugače. S^-ja se vrši 17 februarja ob dveh popoldan. Vabljeni ste vsi farani in ne farani, ki imate dobro misel za napredek in obstoj naše fare. Nihče ne bo zavrnen, ako bo dal dober nasvet na tej seji. Nihče pa ne
da ga tetka večkrat posvari, da tako ni prav. Zato je vZe-la v roke pero in jih pošteno okrcala. Članku ie dala naslov: "Zbiralci." In v članku prav milo začenja s solzami v očeh. "Povsod so ljudje, Tri zbirajo to in ono. Nekateri
stavo se je začela 4. februar- dekleta. Odbor se mora rav-
bo vnoštevan. na tudi ne naj- zbirajo poštne znamke (Tudi boljši faran, ki bo stresal svo- jaz imam to bolezen) " . . ." jo nevoljo po seji, na kateri Dat da tetka! Mi vemo da
imaš to bolezen. Miljonski fondek je kakor nalašč dokaz zato. Tetka je že stara, pa pozabi tako le ob priliki svojo zgodovino in tako le prinese
ni bil navzoč. Zato pa pridite vsi možje in žene, fantje in
nati celo leto potem, kar sklene letna seja, če je kaj zakrivil dosedanji odbor je čas za-,na dailf kako tak0t da z ^ to, cia se mu pove na letni se- sama sefce pošteno udari, ji. Zato pridite vsi in po seji	* * *
pa'zopet mir.
Odbor. H. Svetlin, tajnik.

Chicago. 111.
—	Na pustno nedeljo, ko bo sklep luštnih predpustnih časov tega leta priredi župnija sv. Štefana veliko veselico v šolski dvorani. Natančnejši program bo pravočasno naznanjen.
—	Venceslav Tomažič ml iz Coulter streeta je moral te dni v bolnišnico sv. Antona, kjer se je moral podvreči o-peraciji na slepiču. Dobremu fantu želimo skorajšnega o-krevanja*
—	Prihodnjo nedeljo bo velik dan v naši sosedni naselbini So. Chicago, ko bodo slavili blagoslovi jen je in srečno dokončanje slikanja notranj-
ne sovraži nobenega človeka, ter da hoče živeti, kakor so ga stariši učili. Povem Vam, da s silo ne boste nič dosegli, ker sile je narod že sit!
— Te dni se je vršila tudi poroka uglednega rojaka Mr.
že zrelo solato, in v par tednih tudi fižol, pri nas v She-boyganu, pa imamo toliko snega, da ne moremo pregledati snežnih gora iz prvega nadstropja hiše, s tem ne mislim kleti, ki bi jo mogoče kedo
Mačerolovega sina Ed. Mače-j vzel za prvo nadstropje. Klet rola z gospodično Mihelčič. jaz računim za pod stropje. Mr. Mačerol je ugleden trgo-J Ker vsaki dopisnik vplete v vec s čevlji. Mlademu paru dopis delavske razmere in želim obilo sreče in božjega društva v njegovi naselbini, blagoslova z nebes!	1 tudi jaz ne morem iti kar ta-
. Mlad pesnik je prosil Les-sinda, naj mu pregleda zvezek pesmi in naj napake zaznamuje s križem. Ko pride pesnik po zvezek in lista v njem, vzklikne vzradoščen: "Kaj, nikjer nobenega križa?"
Lessind mu odgovori: "Ali mislite, da bora iz" vašega rokopisa napravil pokopališče?"
♦ * *
Mlad pesnik je bral Volta-ire-u svoje verze, da bi mu ta povedal svojo sodbo o njih. Med branjem se je Voltaire večkrat odkril. Ves v zadregi vpraša mladi mož, kaj to pomeni.
— "Imam tako navado, da Se vselej odkrijem, kadar srečam, kakega starega znanca/' reče Voltaire, ker je bilo mno-
I Crr\ VOr^AW nvAnionniVi

ščine cerkve sv. Jurija. Cerkev
jako krasno izgleda in bo zno-! go verzov prepisanih, traj ena izmed najlepših cer-	♦ * *
kva daleč na okoli. Več našihj V trgovino je prišla mlada rojakov in rojakinj se priprav- gospodična, ki je imela to last-lja, da posetijo sosedno našel- nost, da je najrajše govorila bino prihodnjo nedeljo. |0 ženitovanju. Zato napravi
-- Rojak Anton Zurofkar, prav resen obraz in pravi dru-ki je pred nedolgim dospel gim, ki so čakali v trgovini in nekje iz zapada si je zlomil roko pri padcu, ko mu je spodrsnilo na Blue Island. Odšel je zopet nazaj na zapad odkoder je prišel za delom v Chicago.
— Rojakom v naselbini na-


jo med tem spraševali, zal si ne poišče kakega in se n omoži: "Če se poročim, vzj mem samo pametnega m< ža!"
"Ho! ho!" Se oglasi nji H	moški: "To je nemogoče,
znanjamo, da jih bo te dni ob- pametni možje se sploh ne že iskal Mr. Silvester Hrastar, nijo!" ki je sprejel lokalno zastopništvo za naselbino za lista Edinost in Ave Maria. Naročnikom ga prav toplo priporočamo in prosimo, da mu gredo na roko in mu pomagajo razširjati dober tisk.
nik<
Hudobnih ljudi ni
premalo na svetu.
* * *
Marsikatera mati p< prej ali slej ljubosumna svojo hčer.
TEDENSKI KOLEDAR.
* 1 predpep. O delavcih v vinogradu. Mat. 20. 1.
17. Nedelja — Donat in tovariši, muč.
18	Pondeljek — Simeon, škof in muč.
19	Torek — Julij an, spok.
20	Sreda — Elevterij šk. muč.
21	Četrtek — Maksimilijan škof.
22	Petek — Washingtono-vo rojstvo.
23	Sobota — Peter Damijan, škof.
-o-
DUŠA CERKVE.
"Vsi smo se napojili enega duha."
(I. Kor. 12, 13.)
Duša — kaj je to ?
Dušo imenujemo duha ta krat, kadar oživlja kako gotovo mrtvo snov. Duša pa o živi j a to snov tako, da ji daje gotovo obliko, gotov značaj gotovo lice. Poglejmo zrakoplov! Kako se namah zazib-lie, zaleti in povzpne iznad zemlje z drznim poletom v nebotične višave in se tam kreta lagodno ter plove svobodno po zemeljskem ozračju!
Pa kaj je zrakoplov?
Kovina, les, tkanina, iz katerih je človeški duh naredil kolesa, vratila, peroti in jih sestavil v umeten stroj, kateremu vdahne pilot — vodnik — življenje. On je duša tega stroja, ki ga razgiblje in vodi. Gledamo gori, čujemo usi-ljivo brnenje, zremo njegove peroti, a duše tega ptiča-ve-likana ne vidimo, ker je skrita v njegovem osrčju.
Vsak posamezni človek ima svojo dušo, ki daje slehernemu poedincu svoj posebni značaj. Niti dve osebi "si.nista povsem enaki. Drugače utripa in čuti srce, drugačeri je izraz obraza. Rabimo tudi besedo "duša" v prenesenem pomenu : Duša društva je na pr. o-ni, ki mu daje nagibe, smeri, ideje, življenje, ki ga v resnici vodi. Dostikrat Čitamo, posebno danes, o duši narodov. Vsak narod ima svojo dušo, to je svoj značaj, svojo nrav, svoje posebne vrline.
Kdo je vdahnil narodu dušo ?
Nekaj velikega je duša narodov, nekaj čudovitega so duše posameznikov! Vdahnil jih je pač Bog sam, zajel je drobec življenja iz neizčrp-Ijivih globočin svojega bitja in ga vdahnil mrtvi snovi, in oživela je. — Tudi katoliška Cerkev ima svojo dušo: ta duša je Bog sam, je Kristus, je Sv. Duh. To kaže vso njeno vzvišenost. V prvem zboru a-postolov, ko le-ti prvič sklepajo o verskih zadevah, se Cerkev že zaveda te svoje duše : Sklep se glasi: "Visum est Spiritui sancto et nobis . . ." Dopadlo je namreč Svetemu Duhu in nam . . . Sklepi društev se sicer glase; Odbor je sklenil. A4 z apostoli sklepa in glasuje še nekdo drugi: Sveti Duh.	|
Kje je ta duša ?
Vprašajmo najprej, kje je duša človekova? Težko povedati! Povsod, po celem telesu, kjerkoli kaj živi in čuti. Toda čutimo, da se duša raz-' ^čno javlja v posameznih de-Čutimo, da je nekam bolj
2ENITNA RESNIČNA PONUDBA.
Vdovec 49 let star s prihranki, v treh podpornih društvih se želi seznaniti v tem kratkem času predpustom s Kako pošteno katoliško vdo-10 ali dekletom brez otrok r;d 45. do 55. leta vsled ženit-2J; Katero ta stan veseli, naj "oj naznani svoj naslov in 11 opis na: "VDOVEC," of: Upravnistvo Edinost, 22nd
delavna tu kakor pa tam. Položimo roko na srce. Kako to utripi je, kako živi! Ne vidimo' ga, a Čutimo njegov utrip. Tu izžareva duša gorkota čustva in toplo ljubezen. Pa gori za onim visokim zidom, za čelom čutimo tudi dušo. Kako tam deluje, kako snuje načrte, kako spoznava, kako vodi! Ni toplota, ampak luč, svetloba, ki odseva tu od duše.
Duša Cerkve, ki je Bog sam, se javlja vsepovsod, kjerkoli je kaj katoliškega življenja. Vsi katoličani čutijo u-tripanje te duše in sicer od krsta do pogreba. Ta duša o-življa in posvečuje vse v katoliški Cerkvi, od zakramentov pa do zadnje svečke v ka-1 ki gorski kapelici, ki brli pred sveto podobo; a ognjišče, srce cele Cerkve, je tabernakelj z Najsvetejšim. Tam je on resnično pričujoč. Sicer je zakrit kakor srce v Človeških prsih. Toda odtod izžareva gorkota in ljubezen. Odtod prihaja o-genj navdušenja za vsa velika dejanja. Obraz, čelo pa, kjer je sedež misli in idej, in odkoder izhaja jasna beseda in bož i i nauk, to je Rim, to je Vatikan, to je sveta stoli-ca. Odtod se javlja Kristus kot luč in svetloba, od taber-naklja pa bolj kot toplota in gorkota.
RAZNOTEROSTI
Tovarna pogorela.
Tovarna pletene žice v Ča-kovcu je te dni do tal pogorela. Ostalo je golo zidovje. Vsi napori gasilcev so ostali brez uspeha, ker je voda sproti zmrzovala. Kako je nastal požar, se ni dognano. Škoda se ceni na pet milijonov dinarjev.
o
Ogromna sila žuželk.
Mravlja nima niti oči niti ušes, a najde pot do žiyeža in1 nazaj v mravljišče, pozna svo je tovarišice ter razločuje mravljična jajca in mladiče od drugih. Močna je mravlja tako, da bi moral človek iste sile z lahkoto dvigniti in nositi dve železniški lokomotivi. Mravlja živi do 100 dni brez hrane. — Rogač dvigne lahko dvajsetkratno težo svojega telesa. Ako bi bila n. pr. ženska tako močna, bi lahko nesla cel klavir. — Gosenice dvignejo lahko 80 kratno lastno težo. Strigalica je pravi Herkul, ki lahko vleče težo, ki za 246 krat prekaša njeno lastno težo. Konj bi moral v istem razmerju vleči voz s težo 200 ton. Da zgrade mravlje kup, ki je čudovito velik in težak v primeri z njih lastno težo. vemo iz izkustva; zgrade si pa lahko tudi do 3 km dolge tunele. — Čebela je vzor delavnosti. A koliko stori, vendar ni znano. Čebela obišče po 27 cvetov na mi^u-
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam v naklonjenost!
FRANK MARLEY
^ 2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
to ^recimo, 900 na uro in 7200 na dan. V 125 glavicah cvetoče detelje je okoli 9 centi-gramov medu, 1 125,000 glavicah okoli 2 funta. Ker ima vsaka glavica okoli 60 posameznih cvetov, mora čebela obiskati 7 in pol milijona cvetov, da nabere 2 funta medu. Otovorjena čebela prinaša v ulj medu, ki je okoli dvakrat težji kakor ona sama. Zdaj si lahko izračunamo, koliko čebel in koliko obiskov je treba, predno se nabere medu vsaj za eno medeno potico! Mi pa potico zobljemo brez misli na marljivost čebelic. Kar se tiče hitrosti žuželk, trdi L. Isle, da je tako ogromna da bi moral sorazmerno človek preteči v vsaki minuti do 30 km. Žuželke so torej neprimerno močnejše od človeka in sesalcev ter ptičev. Zato ima Wellsov roman "Časovni stroj" utemeljeno misel, da bi žuželke lahko zatrle človeštvo in vse ostalo živalstvo. Morale pa bi zato imeti njegov razum. •- o Mati morilka otrok.
V Zametu pri Reki je sklenila Marija Pilepič umoriti sebe in svoja dva otroka. 2ena se je možu izneverila, kar ji je sicer odpustil, vendar je bilo zakonsko življenje zrahla-no. Na Silvestrov večer je oblekla svoja dva otroka v praznično obleko in jih položila spat. Ko sta otroka zaspala, je prinesla v sobo žareče oglje in se vlegla k njima. Ko je prišel mož domov, je našel otroka mrtva, ženo pa nezavestno.
vrstnega prometa.
—	Manistee, Mich. — Na tukajšnem okrajnem sodišču pokazujejo zapiski, da so bile napram vsakih 13 porok leta 1923. dve razporoke. To je zelo žalostna slika, ki kaže, kako nepremišljeno stopajo ljudje v zakon.
—	Ali ste ta mesec že pridobili kakega novega naročnika na list Edinost? Zakaj
se ne poslužite lepih nagrad, ki so razpisane v ta namen? Na delo takoj vsak v svojem delokrogu! Zavedajte se, da se nahajamo v mesecu katoliškega tiska!
— Milwaukee, Wis. — Sneženi viharji zadnjega tedna so povzročili po celi državi brzojavnim in telefonskim družbam silno škodo. Po več krajih so bile zveze docela
pretrgane. Popravljanje bo stalo ogromno svoto.
-o- ' '
MacDonald
bo skušal sklicati svetovno razoroževalno konferenco pravi poročilo iz Londona, Skušal bo s tem razbremeniti svet silnih izdatkov, ki jih se* daj izdajajo za vzdrževanje armad.
Tatinske ptice.
Med živalmi je mnogo ptic, ki kradejo, toda bolj iz objesti,« kakor iz potrebe. V Avstraliji živi neka ptica, ki krade na zelo spreten način in samo predmete, ki jih odlikuje lepa barva. Sraka je znana, da krade rada svetle, kovina-ste predmete. Glede tatinstva imajo ptice iz rodu gavranov sličen instinkt. Ponekod v A-meriki so kot spretni tatiči znani vrabci. Oni ne kradejo radi pomanjkanja in lakote, temveč zato, ker očividno ne morejo trpeti lepih cvetov, katere odtrgava join uničujejo ker jih bodejo v oči. -o-
—	New York. — Moris B. Diamond je bil na brooklyn-skem višjem sodišču spoznan umora prve vrste od porote* Obdolžen je umora dveh ban* čnih selov na platformi broo-klynske podulične železnice, katerim je tudi odvzel $43,-607. ,
—	New York. — Statisti-karji podajajo svoje poročilo o napredku automobilov. Poročilo kaže, da se nahaja na vsem svetu 18,241.476 auto-mObilov, ki so v službi razno-
RADA BI ZVEDELA
za mojo teto Terezijo Kosmač rojena Jelovčan v Dolenji 2e-tmi, 7. na Polanskem. Prosim, ako kdo izmed cenjenih čita-teljev za njen naslov, naj mi naznani, zakar se že v naprej najlepše zahvaljujem. Mis
France« Mohorič, P. O. Shra-feane, Box 18., Wash. Co., Pa.
NAZNANILO IN PRIPORO ČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mia cfich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da; mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki na selbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov.
fmmtmmzm

NAGRADE
Mesec Februar je proglašen ta mesec katoliška tiska, zato naj tekom tega časa vsak nekaj stori za katoliški tisek.

ZA PET NOVIH CELOLETNIH ALI ZA DESET POL-LETNIH NAROČNIKOV
bo dobil vsakdo po šest komadov žlic, večjih in malih, šest vilic, šest nožev in nož za maslo vse lepo ponikla-no, kakoršno ostanejo trajno. Vse je vložen v lepi baksi narejeni iz javorjeve-ga lesa. To bo krasen spomin, ki bo vas leta in leta spominjal, kdaj da ste agi-tirali za katoliški list Edinost
Ta nagrada bo zlasti prav prišla za naše gospodinje. Tudi imate priliko da si nabavite lepe namizne stvari, brezplačno.
ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LE-TNIH NOVIH NAROČNIKOV -
dobi .vsakdo krasen VOJAŠKI DALJNOGLED, ki je jako močan. ' Daljnogled je v lepi usnjati škatlji na jermenu, da se ga nosi na rameni. Je iako lep dar za vsakogar.


——

DliOI
ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV
dobi vsakdo KRASEN POZLAČEN KRIŽ, ki je 12 col in
pol visok in je pravi kras za vsako katoliško hišo. Zlati pride prav, ko pride duhovnik v hišo h bolnikom. Lepšega dara za krščansko hišo ni, kakor lep križ, ki človeka spominja na Križanega, ki je za nas trpel. Naj pride ta križ vsako slovensko katoliški hišo kot spomin, na agitacijo za list Edinost.
sm
ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POL-LETNE NOVE
NAROČNIKE
dobi vsakdo lepo močno električno SVETILKO "FLASH UGHTr" ki je močno narejena in ima tudi močno baterijo. Ta luč je zelo pripravna za ponoči, kadar jo človek potrebuje. Zlasti je dobra za rudarje v rudnikih. Tudi to je lep spomin za vsakega._
ZA ENEGA NOVEGA NAROČNIKA ALI DVA POL-LETNA
g-	Vjj
dobi vsakdo lep žepni nož in lepe ponikla-ne škarje, kakor vidite oba komada na tej sliki. ZA ENEGA POL-LETNEGA NAROČNIKA pa dobi vsakdo en žepni nož
ali pa ene škarje, katero že si hoče izbrati. —— - *
Tako je razpisana za vsakega lepa nagrada. Rojaki sedaj pa na delo in pokažimo tekom teh dveh mesecev, ki sta določena za nabiranje novih naročnikov, kaj zmoremo, ako hočemo. Naj v tem času kaj stori sleherni naš naročnik za svoj katoliški list Edinost


g
W2*

1849 WEST 22nd STREET,



EDINOST

-EDINOST"
WftOW »00000 OOP o O OOO^OOCiOW,
Sledovi medvedjih krempljev.
Prevel P. BI anko Kavčič, O.* F. M.
cvetja, ako stoji grm tako visoko, kakor ste pripovedovali." i IZ JUGOSLAVIJE. "Eno celo leto že nisem videl grma. Takrat, k osem ga j (Nadaljevanje s 1. strani.)
I J „ L -1	1 ___j w ..	.__t	_____• •	T__1___
"Poglejte to razpoko," pravi Pavel in pokaže na razpoko, ki je bila le do polovice zalita s smolo.
"Se celo delo bom pokvaril, če se mi ne izgubiš in mi ne nehaš hvaliti tega vražjega pogana. Smola je premrzla in s tako ne morem delati." Latoupine postrga smolo s tal, jo zmeče v leseni lonec, katerega postavi na vroč kamen, ki se je grel nad ognjem. "Proč, dečko, proč, posadi svojega "Medveda" v čoln in ga pošlji v Quebek!" in mož začne pridno mešati smolp, ki je postala zopet vroča.
V novič ga deček uljudno pozdravi, se obrne in gre proti kolibi- p. Marqpetta. Ta ga je namreč naprosil, naj mu poišče nekoliko cvetic za misijonsko kapelo.
"Zdi se mi, da je ta vražji Huron Pavla že popolno-' ma zmešal s svojimi vražarijami in neumnostmi," godrnjal! je Latoupine in med tem pridno mešal smolo. "Indijanec ne sme z nami! Ne, nikakor ne sme! Nazadnje bo še iz Pavla naredil celega pogana in bo prinesel nesrečo na celo podjetje." Francoz pogleda od svojega dela in opazuje dečka, ki je hitel k misijonarjevi kolibi. Z bobrovo kapo v desni roki je drvel, da se je topli majski veter poigraval z njegovimi dolgimi črnimi lasmi. Bil je majhne postave, širokih pleč, na katerih je sedela primerja, okrogla glava. Njegov kratki jopič in hlače so bile sive, ponošene in obrabljene, le okoli ledij se mu je ovijal nov, širok rumen pas. Njegovi francoski črevlji, ki so mu segali do kolen so bili na večih krajih zakrpani, a vendar ni bilo na celem dečku nič pustolovskega — vse se mu je prilegalo, kakor bi bilo vlito na njem. Dolgo bivanje v divjini mu sicer ni dalo prilike, da bi to obleko zamenjal za novo boljšo, a vkljub temu so je prikupil vsakemu na mah. "Dečko, kateremu še nisem videl para," zagodrnja Latoupine govoreč sam s seboj, ko tako opazuje krepko postavo prijatelja. "Močan je in obenem gibčen odločen in dober veslač — mnogo poprej za tako delo nekoliko premlad, a vendar popolnoma zmožen, da na tem težavnem potu postavi svojega moža. Peter sicer pravi, da ima še le šestnajst let, izgleda pa za sedemnajst, ali še več. Pas bo seveda izgubil svojo lepo rumeno barvo, predno se vrnemo. Vprašanje je pa vendar le, ali bo dorasel naporom, ki ga čakajo."
Tako je modroval Latoupine sam s seboj, pri tem pa je vedno premišljeval, kako bi preprečil Indijancu, da se ne N udeležil ekspedicije. V istem času si je pa Pavel razbijal k*ko bi prevaril Hurona, da bi šel ž njimi na pot.
aid befeg "°-iUtr0' Pater ! PriSel Sem' da W Šel P0i3kat Span*
"Ali ga boš pa tudi našel?" odgovori p. Marquette,
stopi iz majhne misijonske kolibice in položi svojo desnico aecku na rame.
"Otoček ni velik in ne vem, zakaj ne bi mogel najti
našel, je bil celih deset čevljev visok; v resnici višji, kakor sem ga kedaj videl v Evropi. —
"Ali je takrat cvetel, pater?"
"Ne, bilo je še prezgodaj spomladi, ali spominjam se,
da
so bili popki nabrekli in so obetali obilo cvetja. Grm stoji po priliki dvajset Čevljev od brega in nekoliko vshodno od Eagle Bluff." —
"Potem ga bom našel lahko."
"Bezeg," nadaljuje pater, "mi je zaradi posebnih o-kolnosti zelo drag. Ko sem bil še dijak v jezuitskem kolegiju v Reimsu, prišel je neki misijonar iz daljnega vshoda in je med drugimi novimi rastlinami prinesel tudi eno, ki se je imenovala "sveta cvetlica bogov Perzije." Črez leta, ko sem se vrnil v kolegij kot učitelj, so bila na vrtu vsa pota obrobljena s tem prelepim bezgom in njih vonj je napolnjeval celi vrt. Danes se še spominjam, kako smo krasili s tem prelepim cvetjem altar presv. Device in kako je bila kapela polna sladkih dišav. V onem času je zapustil p. Mercier, ki je sedaj v Quebeku, koleg, da je šel v kanadski misijon. Dal sem mu majhno korenino tega bezga in ga prosil, naj jo vsadi tukaj v Novi Franciji. Takrat sem mu obljubil; kadar bo prvič razcvetela, bom pri njem v novem svetu. Ravno ob njegovem prihodu v Quebek je odpotoval p. Dablon k jezerom in na njegovo prošnjo je vzel korenino s seboj. Lansko leto me je pa obiskal na mi-sijonu in mi povedal, kje da najdem grm. Našel sem ga, a za cvetje je bilo, kakor sem že rekel, prezgodaj spomladi. Gotov sem pa. da grm sedaj cvete in z njegovim cvetjem moramo okrasiti altar presv. Device."
"Storil bom vse, pater, da ga najdem."
"In ko si ga natrgal, zloži ga skrbno v čolnič, da mu ne polomiš stebelc."
"Gotovo, pater; toda sedaj moram iti, ker mislim s seboj vzeti tudi Rdečega Medveda in se povrniti, predno odplove ottavanska flotila v Quebec." Pri zadnjih besedah je Pavel pobesil glavo, ker je lagal. Sklenil je namreč Medveda zadržavati, dokler Indijanci ne odplovejo. "Saj ve-ste, pater, da gre Rdeči Medved v Quebec nazaj."
"To je dobro in lepo; saj sem se že tako skoraj ke-sal, ker sem ti dovolil, da nas spremlja."
"Vem, da možem ni po volji njegova druščina, a bojim se, da bo ravno to za nas usodna napaka." In deček je trdno skleni! poskusiti še enkrat, da bi Hurona pridržal.
Čutil je, da se bo podal na nevarnosti polno potovanje V tem je bil
Ši nadzornik železniške proge v Subotici. Kovač je bil ujet na ruskem bojišču 1. 1914. in je preživel v ujetništvu celih 9 let. Rusi so ga že 1. 1915. odpravili v Sibirijo in je bil tam skupaj s kakimi 5000 bivšimi avstrijskimi ujetniki. Po Kovačevem pripovedovanju se nahaja v Rusiji še kakih 5000 avstrijskih ujetnikov, med katerimi je pretežna večina Jugoslovanov.
-o-
Cestni rop.
Neznan moški je napadel v bližini vasi Črmolica pri Šentjurju ob juž. žel. pismonošo Antona Kranjca in mu vzel nasilno poštno torbo v kateri je imel več različnih znamk, 750 Din. gotovine, ročno svetilko in pisma za dve vasi. Ropar je bil zavit v črno blago in je pobegnil v smeri proti Planini.
NADARJENOST OTROK.
Veliko pozornost zbujajo v človeškem življenju otroci, ki kažejo že v zgodnji mladosti
neobičajno nadarjenost. Zgo- -----------
dovina pozna neštevilno takih | Sing jetnišnico radi slepar-slučajev. Dovoljujemo si ne- ^va.Pn antisalonski ligi, kjer katere navesti na tem mestu.) bl1 nastavljen kot superin-Pravcato občudovanje pri, tendent, razven, če bo tožba soljudeh je leta 1721. zbujal ovržena na Pozivnem sodi-
segel doktorsko čast na filozofski fakulteti v nemškem mestu Giessen. Witte je v po-znejši dobi mnogo deloval na znanstvenem polju in umrl 83 let star. Zelo mlad je pokazal svojo veliko nadarjenost tudi slavni matematik Pascal, ki je že kot 17-letni mladenič spisal zanimivo razpravo o presekih krogle.
Zgodovinski viri poročajo, da je bil Torquato Tasco v mladosti zelo nadarjen. Kot 5 mesecev staro dete je Čisto dobro govoril, v 7. letu starosti je že pisal verze in imel več javnih govorov. Na univerzo se je vpisal 13 let star in 4 leta pozneje je izdal svoje prvo večje delo "Rinaldo."
Veliko je bilo vedno tudi muzikalično nadarjenih o-trok. Zgodnja zrelost na tem polju je znak genijalne nadarjenosti. Zgodovina nam navaja za to neštevilno primerov, ki jih pa tu ne bomo podrobno raziskovali.
--o-
ANDERSON BO V SING SING.
New York. — William H. Anderson bo poslan v Sing

sinček nekega Danca, po ime-i nu Henrik Heineken. Ko je bil otrok star 10 mesecev je: znal razločno imenovati vse predmete v svoji okolici. O-troka so kmalu pričeli učiti dansko zgodovino in ko je bil star 15 mesecev, je že poznal glavne obrise svetovne zgodo-Ko je bilo dete staro
ovržena šču.
. — rv«»< »»o ucvaiiiusu pum o potovanje, v	J® bilo dete staro 3
istega prepričanja, kakor njegovi tovariši. Ali \,eta: Je obvladalo dansko zgo-
17no in L- ilr«	J: Mir. j____s** « . .	....	Hnvinn nnnnlnAmo in aa in mn
.	.	---------- »j^fiVM luvarifli. i
drugi ne poznajo koliko vredi "Medved", kot branitelj v vseh nevarnostih in težavah. Pavel ni bil nikakor trdovraten in svojeglaven mladenič, a v tem slučaju je bil prepričan, da najbolje pozna vrednost Hurona. P. Marquette je glasoval zato, da jih Indijanec spremlja, in Pavel se je od-
s seboj 810141 ^ kar je V niegOVi mOČi' da bi *a vzeI
"Ako hočeš priti do opoldne nazaj, moraš takoj odiiti " ga opomni duhovnik.
Ni še minulo deset minut, ko lahek čolnič odrine od severnega brega Makinac ceste in se obrne južno proti nekemu otoku. V čolniču sta sedela Pavel Guibeau in Indijanec, njegov prijatelj.
dovino popolnoma in se je pričelo učiti francoskega in latinskega jezika. Otrok pa je na žalost umrl že v petem letu svoje starosti. Radi prevelikega duševnega dela so mu opešale moči.
Istega leta se je rodilo zelo nadarjeno dete v Franciji. Bil je to sinček nekega francoskega pridigarja. Oče ga je v drugem letu pričel učiti francoščine. Otrok se je kmalu izuril tudi v nemščini, latinščini, grščini in hebrejščini. V
ZASTAYE
bandera. recraliie in zlate ke za slovenska društva izdeluie na i boli e in naiceneie
EMIL BACHMAN, azo7 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL.
SLOVEČI UMETNIŠKI F0TO6RAFIST
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pn barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho. vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno ieleznino
AM3
..	,--- zgodnji mladosti je deček po-
marsikoga nekaterikrat znal glavna načela filozofije,
rrn KrviiAn	f	,	,	.
matematike m cerkvene zgo-
» /lAirinA r\A i c J. on	__
Tisti mož se poroči naj-'za bolje, ki toliko časa odlalajmnogo boljše
da je prepozno. ^	j stvari, ki se jih dobi za-j dovine. Od 16. do 20. leta se
Danes na svetu vse toži;	^zZ vS't^S tf t ^	V, PFaVnih
lo lenuhi tožijo da i p danrfo	- . , • " študijah, nato je umrl na vne-
neshudo na ivetu J	fiko nazaj	t0" «u možganov. Čudežno dete
®LW, Sf "ekatere, be8?de ne Tisti denar, ki je lahko pri-mogle ločiti z jezika, bi bilo dobljen je najtežje prihraniti.
AKO STE TUDI VI
se je ttJdilo tudi 1. 1800. To je bil znani Karl Witte. 2e v če-visoko šolo in 14 let star je do-
li) on
5*7 — Main Str.
Forest City, Pa.
POZOR DRUŠTVA IN POSAMEZNIKI!
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake,
od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! —
J.K0SMACH
*8o4 W. aand St. ^hicaeo,
Roiakcm se oriporočam nakuou raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLIUČAVNIC IN STEKLA
Naiboliše delo. nainižie cene
Prevzamem barvanie hiš zunai tn znotrai. vokladam stenski
oaoir.
Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE!
iVOJ POKLIC VRŠI ŽE t ao-LETNO IZKUŠNJO f
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo i n krasno rastejo. Velika steklenica stane $3- —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
1434 E. 9a. Str. CLEVELAND, OHIO.
Slavnim društvam v Chicago in okolici naznanjam, da
imam na razpolago izvrsten "PICNIC GROVE" z mo-
derno plesno dyoran?, za razne piknike in veselice.
Ako ste se odločili prirediti piknik na deželi sporočite
mi ali pa osebno pridite, da se vam da in prestor zago-
\0Yi:. p?>?neje bo "Grove" oddan in morda ne boste imeli prilike.
POSAMEZNIKOM, ki žele v vročih poletnih dneh počitnic na deželi, naznanjam, da bolj lepega in pripravnega kraja je težko dobiti. Pri meni dobite sobo stanovanj e,Jirano in vse. Mima tega kraja teče velika re-j ?x ' . *oste	na razpolago čolne. Kdor
rad riban ima najlepšo zabavo. Prihodnje vaše počitnice preživite v tem lepem prijaznem letovišču. Semkaj se pride z Northwestern železnico. Z Automo-bilom pa iz Chieage po Lake street skozi Elgin in Algonquin, III. Cesta je tlakovana vseskozi. Za vse zadeve pišite ali pa osebno pridite na:
Pošiljanje denaija.
•m*
RIVER ROAD
Anton Mladič,
Letovišče in Restavracija.
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnenubrzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Cesark
70 — 9th AVE.,	NEW YORK, N. Y.
Vso zimsko opravo
POVRŠNE SUKNJE t
ZIMSKA OBLEKA!
ZIMSKO SPODNJO OBLEKO!
Dobite v naši trgovini najtrpežnejšo, narejeno iz najboljšega blaga po najnovejši modi. Naše cene so naj-zmernejše!
Črevlje za vas in vaše otroke kupite pri nas, ako hočete imeti dobro trpežno obuvalo.
Praznične srajce in za na delo, moške klobuke, najboljše vrste vsakovrstno spodnjo obleko dobite pri nas. 1 Za vaše dečke imamo jako trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite v< no najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR!"
J. J. DVORAK & CO.
1853—1855 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.