Štev. 247.
V Llobllanl, v soboto, dne 29. oktobra 1910.
Leto XXXVIII.
• ir-
as Velja po pošti:
Za oalo lato naprej . K si pol lata » sa četrt» » ta en meieo » ca Nemčijo oelolatno » M*— sa ostala inozemstva >36'-
ss V npravnlštvn: se
Za eelo lato uapre) K 82*40 ■a pol lata » . • ll 20 ■a četrt» • . > 5-60 sa en meaeo » . » 1*60 S noflllanlcm na dom slane na mesec 2 K. Posamezne »L 10 v.
inserati
Enogtolpna petltvrata (72 mm):
sa eakrat.....po 15 v
za dvakrat . . • . » 13 » sa trikrat . . • . • 10 » sa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih aotioah stana eaodtolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem ob| vljjnja prlmereu popust.
i Izhaja:;
vsak dan, Isvsemál nedelje a arasnike. ob 5. ari popoldae.
rOC Uredništvo t« T Kopitarjevi ollot Stav. 8/m. Bokopisi ae aa vračalo; natrankiraaa rlama ao na = sprejemajo. — Orednlškega telefona Stat. 74. =
Političen list za slovenski narol
DpravnlStvo |e v Ko itarjevl nllol štev. 0. ICO = Sprejema oaro . ao, inserate In reklamaolja. = == Dpravnlikega telelona štev. 188. ;
Današnja številka obsega 18 strani.
Oporaba vodnih sil v deželi.
Naš deželni zastop marljivo deluje dalje za povzdigo gmotnega blagostanja dežele. To dokazuje tudi sedanje zasedanje, v katerem se je sklenil med drugim novi cestni zakon. Zanimivo je tudi poročilo deželnega odbora o uspehu študij in osnovnih del v zadevi ustanovitve električnih central po deželi. Poročilo slove tako-le:
Oziraje se na sklep visokega deželnega zbora v XXV. seji, dne 1. februarja 1910, dovoljuje si deželni odbor o uspehu in sedanjem stanju študij in osnovnih del v zadevi eventuelne ustanovitve deželnih hidroelektričnih central sledeče poročati:
Kakor je iz poprej omenjenega poročila razvidno, namenila sta se c. kr. železniško ministrstvo in deželni odbor poveriti izpeljavo tehničnih študij o izrabi vodnih sil na Kranjskem tvrd-ki Brata Redlich in Berger. V ta namen je bilo tvrdki treba obvezno določiti obseg tehničnih del, dogovoriti se z njo o izmeri honorarja in ostalih z ozirom na ustvarjeno razmerje potrebnih rno-dalitetah. Po dovršenih ustmenih obravnavah je deželni odbor izdelal osnutek pogodbe, ki naj bi jo sklenila c. kr. železniško stavbno ravnateljstvo in deželni odbor kranjski na eni in tvrdka Brata Redlich in Berger na drugi strani, in je poslal ta osnutek obema kontrahentoma v izjavo.
V teku nato započetih pogajanj se je osnutek nekoliko izpremenil; najbistvenejša izprememba je bila izločitev hidrografičnih raziskavanj (merjenje vodne množine v posameznih vodo-točih na različnih mestih ob različnih časih, izračunjenje konsumcijskih krivulj itd.) iz del, katera naj bi izvršila tvrdka Brata Redlich in Berger, in sicer radi tega, ker je med tem časom hidrografični osrednji urad v c. kr. ministrstvu za javna dela obljubil, da bo označena raziskavanja pospešil primerno napredku študijskih in projektnih del. Takoj po določitvi bistvenih pogojev pogodbe je kazalo z ozirom na ugodni letni čas, še pred formalnim sklepom pogodbe upeljati dela, ki so bila za študije in projekte najprej potrebna. V ta namen je povzročil deželni odbor informativen obhod vseh voda, ki bi prišle v poštev za večje naprave.
LISTEK.
Kako ssm Iskal nove stranke.
Šaljiva dogodba iz najnovejših časov.
Spisal dr. Leopold Lenar d.
Prišel sem domov na Slovensko in se sklenil posvetiti politiki. Ker se pa v vseh rečeh, ne samo kar zadeva obliko klobuka in širokost hlač, ravnam vedno po modi, sem se hotel takoj pridružiti najbolj moderni stranki na Slovenskem. Zvedel sem, da se je ustanovila nova stranka in hotel sem jo poiskati.
»Kako pa se imenuje ta stranka?« vprašal sem svojega starega znanca Porungeljčka, na katerega sem zadel takoj pred kolodvorom.
»Stranka je, stranka,« odvrnil je Porungeljček, »saj je še Boltatov Pepe o tem pisal, kako se imenuje, pa res ne vem povedati, in kje stanuje, tudi ne. Najbolje je, da se obrnete na policaja, ki stoji tam-le za vogalom. On vam bo gotovo vedel povedati, kje stanuje nova politična stranka in kako ji jo ime.«
Urnih korakov grem torej naprej do prvega uličnega vogala in vprašam tam stoječega policaja z vso spoštlji-
Obhod, katerega so se udeležili zastopniki c. kr. železniškega ministrstva, deželnega odbora in tvrdke Brata Redlich in Berger, se je vršil v času od 2. do 9. maja t. 1. Pri tej priliki se je doseglo popolno soglasje glede, poslovnega programa za leto 1910. Po odobritvi je poslal deželni odbor ta poslovni program c. kr. železniškemu ministrstvu.
Nato je pričela tvrdka Brata Redlich in Berger dne 17. maja 1910 z deli na prostem in z merjenjem ob Završ-nici in koj potem še ob Savi pri Radovljici in pri Medvodah. V ta namen je postavila v Žirovnici urad, obstoječ iz šestih inženirjev in treh do petih pomožnih moči in istotako začasno tudi v Medvodah.
Da bi dela hitreje napredovala, naročilo je c. kr. železniško ministrstvo še tehničnemu podjetju Ing. Theodor Schenkel v Gradcu, ki je svoj čas izvršilo za upravo državnih železnic načrt za dobavo vodnih sil pri Zbiljah blizu Medvod, da sodeluje pri merjenju Savskega korita. Ta tvrdka je začela z deli 6. junija t. 1. s štirimi inženirji.
Vzporedno z merjenjem terena in vodotočev je v mesecih junij in julij t. 1. po posredovanju c. kr. železniškega ministrstva preiskal c. kr. geologični državni zavod vsa mesta v geologič-nem oziru, ki bi kot eventuelna stavbi-šča mogla priti v poštev. Zavod je o teh raziskavanjih podal temeljito strokov-njaško mnenje. Med tem, ko so vsa ta dela dobro uspevala, zaostala so le hi-drografična merjenja, in sicer radi tega, ker so spričo velike padavine letošnjega leta nadvladovale višje srednje vode, normalnih in nizkih voda pa do-sedaj še ni bilo. Ko nastopi ugodnejše vreme, bo c. kr. hidrografični osrednji urad brozdvomno mogel merjenja pravočasno izpeljati. Tudi za ta merjenja so udeleženi faktorji na podlagi informativnega obhoda, ki se je vršil od 6. do 8. oktobra t. 1., določili poslovni program, katerega je deželni odbor že odobril.
V teku tu navedenih študij in del je deželni odbor izprevidel, da bi vse te poizvedbe in načrti in vsi s temi spojeni ne ravno majhni stroški bili brez koristi, če ne bi z nakupom v to potrebnega sveta in morebitnih vodnih pravic (mlinov, žag itd.), pravočasno preprečil, da bi se posameznih zemljišč in stavb ne polastili špekulanti, ki bi s pretiranimi zahtevami onemogočili svoječasno izvršitev mišljenih načrtov.
To vodilo je bilo za deželni odbor merodajno, da je meseca junija t. 1. kupil šest savskih mlinov, ki leže med
vostjo solidnega in poštenega državljana:
»Zvedel sem, da je nastala v Ljub" ljani neka nova politična stranka. Ali bi mi zamogli povedati, kje prebiva in kako ji je ime?«
Gospod policaj me je poslušal z mogočnim obrazom in le na pol k meni obrnjen, kakor se spodobi za predsta-vitelja državne oblasti nasproti solidnim državljanom. Vjcl je iz mojega vprašanja menda samo eno besedo in še to je napačno razumel. Ko sem končal, mi je odvrnil s slovesnim glasom in pri tem primerno zamahnil z roko:
»Najbližje stranišče na Marijinem trgu, ne daleč od Prešerna. Kar naravnost naprej naj greja.«
»Toda jaz ne vprašam za stranišče, ampak za novo politično stranko.«
»Za stranko zveste pa na magistratu, pritličje na levo.«
»Toda jaz ne vprašam po nobeni hišni stranki, ampak po novi politični stranki.«
»Na magistratu morajo biti zglašc-ne vse stranke brez izjeme. Kar tam vprašajte.«
Videl sem, da ne opravim pri njem ničesar več, ter sem šel dalje po Kolodvorski ulici. Mimogrede sem vprašal šc dva človeka, če kaj vesta za novo stranko. Vsakdo mi je potrdil, da so jo
Mavčičami in Zbiljami, odnosno med Mošami in Smlednikom.
Na tem mestu, na katerem si je Sava izgrebla globoko korito, bi se dala vodna moč racionelno izkoristiti, kar ima z ozirom na bližino Ljubljane tem večjo vrednost, ker bo Ljubljana brez dvoma svoj čas največji konsument pridobljenih sil.
Ker bi bili ti mlini, od katerih ležijo trije na desnem in trije na levem bregu, in sicer po dva eden drugemu nasproti, vsled tu eventuelno izvršene naprave za proizvajanje električne sile deloma preplavljeni in trajno izločeni iz obrata, je vsekakor kazalo, tozadevne vodne pravice s poslopji in zemljišči vred odkupiti, in sicer z nastopnimi uspehi: a) Janez Draksler v Mavčičah, za vodno pravico, za obratno poslopje, hišo in gospodarsko poslopje z dvoje dvorišči 40.000 K; b) Apolonija Narobe v Mošah za vodno pravico, za obratno poslopje, hišo in gospodarsko poslopje z dvoriščem 17.000 K; c) Marija Burger v Podrečah za voclno pravico, mlin, žago in obrežno zemljišče 28.000 K; d) Jurij Rozman v Dragočajni za vodno pravico, mlin, žago, hišo in gospodarsko poslopje z dvoriščem 29.000 Iv; c) Jernej Kepic v Podrečah za vodno pravico 30.000 K; f) Josip Rozman v Sv. Valpurgi za voclno pravico, obratno poslopje, hišo, gospodarsko poslopje in obrežno zemljišče 46 000 K.
Vsi ti od dež. odbora odobreni nakupi so povzročili 190.000 K stroškov. S posameznimi posestniki je nato sklenil deželni odbor pravoredne pogodbe, nakar so se vpisala v zemljiško knjigo pridobljena posestva in vodne pravice v prid deželi kranjski. Od kupnine je izplačal deželni odbor 125.000 K in je torej neizplačanega še 65.000 K.
Pripomniti je, da z nakupom imenovanih gonilnih naprav deželni odbor nikakor ni hotel ustanoviti, da mora na tem mestu biti izvršena kdaj deželna hidroelektrična centrala, ker je brozdvomno gotovo, da bo tudi za slučaj neizvršitve nameravane deželne centrale ta del savske struge čisto gotovo porabil kdo drug, ki bo pa moral vse mline in žage deželi odkupiti. Deželni odbor je dobil nadalje od različnih drugih posestnikov vodnih sil ponudbe glede nakupa njihovih vodnih pravic oziroma podjetij itd. v izrabo za deželne električne centrale.
Z ozirom na te ponudbe je deželni odbor sklenil, preiskati najprvo porab-ljivost ponudenih objektov za deželne namene. To delo dosedaj še ni zaključeno.
v Ljubljani res ustanovila nova stranka, a nikdo ni mogel povedati, kje se nahaja. Slednjič sem srečal nekega moža z napetim rdečim obrazom in viš-njevkastim nosom.
»Morda bom tukaj kaj zvedel?« mislil sem si in sem pristopil k njemu:
»Ali veste morda povedati, kje je v Ljubljani nova politična stranka?«
»Čakajte no, čakajte,« začel je mencati možic in se praskati za ušesi, »saj poznam celo Ljubljano kakor je dolga in široka in vse njene gostil ne in kavarne, na novo politično stranko se pa ne spominjam, da bi jo že kje videl. Pri .Pohanom koštrunčku' jo ni, pri ,Nebeških angeljčkih' tudi ne, v kavarni pri ,Slanem kifoljčku' jo tudi še nisem zapazil. Bo žc kje, toda kje? Čakajte no, čakajte!«
Jaz sem pustil možaka, da se je praskal dalje za ušesi in premišljeval, v kateri gostilni bi zamogla biti nova stranka, ter šol daljo. Na Marijinem trgu sem zadel na drugega policaja in vprašal še njega, če kaj ve za novo politično stranko. Zvedel sem pa ravno toliko, kot od prvega, in tudi on me je poslal na magistrat.
»Toda jaz ne vprašam po hišni stranki, ampak po politični stranki.«
»Na magistratu vam bodo najbolje pojasnili tudi o političnih strankah.
Naposled je omeniti še ogled vodnih prog dne 23. avgusta 1910, ki za dosedanje načrte pridejo v poštev in katerega so se udeležili člani deželnega odbora z gospodom deželnim glavarjem na čelu in ekskurzijo v Podkloštei dne 12. avgusta 1910 k zgradbi hidro« električne centrale za Beljak.
Dosedaj sta popolnoma izgotovlje-na dva načrta, in sicer eden za izrabo Save med Radovljico in Globokim in eden (z varijanto) za izrabo Završnica pri Mostah blizu Žirovnice. Pri napravi blizu Globokega je mogoče pridobiti padca okroglo 16 m, kar pomeni povprečno 5000 konjskih sil rabljive moči. Stroški za zgradbo te naprave so proračunjeni na okroglo 5 milijonov kron. Da se izvršitev i toga načrta zagotovi, vpeljal jo žc deželni odbor obravnavo s posameznimi posestniki na lici mesta z uspehom, da so se vsi posestniki zavezali, odstopiti za slučaj potrebe proti gotovi odškodnini ves svet, ki bi se za izvršitev imenovane naprave rabiti utegnil. Deželni odboi bo v smislu dogovora s c. kr. železniškim ministrstvom z dne 14. oktobra 1910 pri kompetenčni oblasti prosil za vodopravni konsens.
Pri drugem načrtu, kateri ima v mislih izrabo Završnice, bo mogoče pridobiti padca 86:5 m, kar znači povprečno 670 konjskih sil rabljive moči Kor je ta načrt mišljen kot dopolnitev k prvo imenovanemu in bi naprava torej morala služiti za pokritje perijodič-no večje uporabe, je tudi temu primerno projektovana in sicer bi mogla pokrivati primanjkljaj do 1320 konjskih sil. Stroški za zgradbo bi znašali okroglo on milijon kron. Za zgradbo to vodne silo je že pred leti pridobil Ing. Tobell z Dunaja koncesijo. Radi odkupa te koncesije je vpeljal deželni odbor obravnave, ki pa še niso dokončane. V dolu so sedaj razne varijante za izrabo Save pri Zbiljah odnosno pri Smledniku.
S tem pa študije o izrabi vodnih sil na Kranjskem nikakor niso še sklenjeno, kajti prej ko bo mogočo končno-veljavno predlagati gradnjo kake naprave, mora se deželni odbor v vsakem oziru temeljito preveriti o prednostih, ki bi jih imol dotični načrt pred vsemi ostalimi. Iz tega vzroka bo treba merjenje, projektiranje in druga taka dela vsekakor nadaljevati, za kar bi se v letu 1911 rabilo vsoto 50.000 K.
Deželni odbor blagovoli predstoje-čo poročilo vzeti na znanje, jo odobriti in skleniti:
Za to je magistrat, da se peča s političnimi strankami. Saj to spada tudi v njegov delokrog.«
»A tako!« vzkliknil som in jo mahnil čez most naravnost proti magistratu.
Na magistratu so pričeli uradniki iskali po velikih bukvah in premetavati stare papirje, toda nove politične stranke ni bilo zapisane nikjer. Gospodje so postali nervozni, klicali so drug drugega, vlekli na dan vedno nove papirje in bukve, toda nove stranke niso našli zapisane nikjer. Njihov poglavar so jo prijel za glavo, kako je to mogoče, da bi nova stranka ne bila zapisana na magistratu.
»Gotovo se ni zglasila,« odgovoril je nižji uradnik pohlevno.
»Naložiti ji moramo pošteno globo, ali pa jej damo nekaj dni zapora, ker se drzne prebivati v našem mestu, ne da bi so prijavila na magistratu.«
Slednjič me je načelnik uljudno odslovil in izrekel obžalovanje, da mi ne more postreči z naslovom. Obenem me jo zagotovil, da bo nova stranka dobila vsaj 48 ur zapora, ker se ni prijavila na policiji.
Zapustil sem magistrat in šel dalje iskat nove stranke.
»Na davkariji vedo za vsakega, morajo torej tudi vedeti za novo stran-
1.	Od deželnega odbora izvršeni nakup vodnih naprav med Mavčičami in Zbiljami, odnosno Mošami in Smlednikom za znesek 190.000 K se naknadno odobri.
2.	Deželnemu odboru se za nadaljevanje poizvedb in napravo načrtov v svrho izrabe vodnih sil na Kranjskem za leto 1911 dovoli znesek 50.000 K.
3.	Deželnemu odboru se naroča,\da z vso energijo nadaljuje to akcijo in vse ukrene, kar more čimpreje dovesti dO realiziranja izrabe vodnih sil po deželi.
To je račun o res plodovitem delu, ki bo naši deželi odprlo čisto nov vir dohodkov in blagostanja in neizmerno povzdignilo industrijo ter stanje kmetijstva. Kakor se iz poročila jasno razvidi, je deželni odbor svojo nalogo dobro izpolnil in odločno nadaljuje svojo akcijo. Vsa liberalna natolcevanja o tem vprašanju so brez podlage. S. L. S. v deželnem zastopu neustrašeno izvršuje svoj program, ki gre za tem, da se naša dežela kulturno in gmotno postavi med prve.
Davščina od prirastka na vrednosti nepremičnin.
(Govor poročevalca dr. Žitnika v seji kranjskega deželnega zbora dne 27. oktobra.)
C. kr. finančno ministrstvo je z odtokom z dne 14. septembra 1909 po c. kr. dež. vladah in namestništvih naznanilo deželnim odborom, da hoče za leto 1910 deželam zvišati državne prispevke. V prvi vrsti naj bi se zvišal prispevek iz državnih dohodkov od žganja. Dalje je prepustilo deželam na prosto voljo, da zvišajo naklade na pivo na 4 krone od hektolitra in opozorilo na nov vir dohodkov iz davščine od prirastka na vrednosti zemljiških nepremičnin. Vladna predloga glede zvišanja žganjarine pa je ostala v državnem zboru doslej nerešena. Deželno naklado na pivo je deželni zbor zvišal na 4 K s sklepom z dne 1. svečana 1910, kateri sklep je stopil v veljavo dne 1. maja t. 1. Za uvedbo davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je dež. odbor predložil načrt dotičnega zakona. Za uvedbo davščine od prirastkov na vrednosti, ki je zlasti pri zemljiščih nastal večinoma brez posebnega truda in sodelovanja lastnikovega, go-vor6 tehtni socialno- in finančno-po-litični razlogi. Ta davščina more omejiti špekulacijo z zemljišči, vplivati na hitrejšo zazidavo stavbišč in tako od-pomoči pomanjkanju stanovanj ter od-kazati primeren del od prirastka na vrednosti, ki si ga je doslej prilaščal le posameznik, v splošno javno korist, zlasti dežele in občin.
V Nemčiji je ta davščina že jako razširjena, posebno v občinah. V Pru-siji je na podlagi dotičnega zakona iz leta 1893 do konca leta .1907 vpeljalo to davščino 62 občin, na Saksonskem 34 občin itd. Bavarska zbornica je enak zakon sklenila leta 1908. Leta 1909 je finančni odsek nemškega državnega zbora izdelal načrt zakona, ki določa
ko,« mislil sem si ter se napotil na davkarijo.
Gospodje na davkariji so bili pa še bolj prestrašeni, kakor oni na magistratu, ko so zvedeli, da je v Ljubljani nova stranka, kateri niso naložili še nobenega davka. Začeli so računati s svinčniki, katere so imeli za ušesi, koliko bi ta stranka morala plačevati davkov in doklad. Seštevali so skupaj razne vrste davkov in jih množili med sabo. da se mi je kar tema delala pred očmi. Slednjič so pa prišli do zaključka, da bo morala stranka plačevati jako veliko užitninskega davka, pridob-ninski davek se ji pa odpusti popolnoma. Med tem ko so gospodje računali in se posvetovali, sem stal jaz ob strani in se čudil njihovi modrosti. Slednjič je pa stopil nek gospod k meni in se mi zahvalil, da sem jim naznanil novo stranko, ki še ne plačuje nobenega davka.
Šel sem zopet na ulico in izpraše-val dalje, na kogar sem zadel. Nek znan zdravnik za otroške bolezni, katerega sem nagovoril na ulici, mi je rekel, da bo s to stranko najbrže tako, kakor z azijsko kolero. Veliko se o nji govori, a nikjer se ne prikaže. Neka gospodična pa, katero sem tudi vprašal po novi politični stranki, mi je odgovorila, da bo najbolje, ako se v tej zadevi obrnem na coprnico v Kosezah.
»Meni je tudi ona pokazala mojega bodočega ženina,« dodala je gospodična.
Jaz imam trdo glavo in ako kaj sklenem, moram dognati do konca. Grem torej naravnost gori v Koseze k dotičui ženski.
državno davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin. Ta načrt zakona je bil sicer z drugimi vred v trotjem branju odklonjen, obveljal pa je predlog, naj zvezue vlade do 1. aprila 1911 predlože nov tak načrt, po katerem bi iznašal letni državni dohodek najmanj 20 milijonov mark.
Tudi angleška vlada je v svoj novi davčni načrt sprejela državno davščino od prirastka na vrednosti. (Incre-ment valué duty.)
V Avstriji zlasti večja mesta zahtevajo davščino od prirastka na vrednosti. Na shodu meseca novembra 1908 so na Dunaju odposlanci raznih mestnih občin sklenili tak načrt zakona, ki ga pa vlada iz posebnih vzrokov ni odobrila. Avstrijska vlada pa je že večkrat izjavila, da je ta davščina kot nov vir dohodkov za avtonomno upravo mogoča in potrebna, zlasti za deželo, ki so v velikih finančnih stiskah. Ne dá se tajiti, da imajo občine pravico do primernega deleža iz prirastka na vrednosti nepremičnin, ki je nastal vsled občinskih naprav. Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da so tudi druge javnoupravne korporacije, oso-bito država in dežele, s svojimi raznimi organizacijami in napravami bistveno povzdignile narodno gospodarstvo, zlasti trgovino in promet, ter tako pospešile vrednostni prirastek nepremičnin; torej se tudi tem korpora-cijam ne more in ne sme odrekati pravica, da so deležne donosa iz davščin od vrednostnih prirastkov.
Ta davščina višje javnopravne korporacije pa ima več prednosti; v prvi vrsti to, da se davščina od vrednostnih prirastkov v vseh občinah vpelje obvezno. S tem se preprečijo v občinah boji krajevnih interesov in nevarnost, da bi se ta davščina udomačila le v mestnih občinah, ne pa tudi v sosednih kmečkih občinah, koder so podobne razmere. Mesta rastejo in se širijo. Vsled toga tudi rastejo cene zemljiščem v obližju mest. Pa tudi po deželi se dviga vrednost zemljišč, zlasti vsled raznih novih in boljših prometnih zvez, za katere donašajo vedno večje prispevke dežele in država.
Ugovarjati bi mogel ta ali oni: Davščina od vrednostnega prirastka pri zemljiščih je toliko časa krivična, dokler niso obdačeni tudi razni drugi konjunkturni dobički, n. pr. pri vrednostnih papirjih, diferenčnih kupčijah itd. Obdačcnje konjunkturnih dobičkov pa je mogoče le s posebnimi zakoni. Napredujoči razvoj davčnega sistema bode omogočil, da se s časom tudi razne druge skupine brez truda pridobljenih konjunkturnih dobičkov ob-dačijo in pritegnejo v službo javni koristi. Obdačenje vrednostnih prirastkov nepremičnin je tak korak, s katerim obdačimo konjunkturni dobiček, ki ga ima brez truda posamnik na račun skupnosti. Ravno špekulacija z zemljišči posebno v mestih in industrijskih krajih je na veliko škodo za javni blagor. Ker vsak človek potrebuje zemljišča, četudi le v obliki stanovanja in ker zemljišča niso raztegljiva, kakor testo, zato je zemljiški monopol dobičkaželjnih špekulantov ena naj-
»Ali hočete, da vam prerokujem na desni ali na levi roki?« vpraša me čarovnica.
»Kakšen je pa razloček?«
»Leva roka je od ljubezni, desna pa od gšefta,« odvrne čarovnica.
»Torej dajte na desno roko,« odvisnem ter ji pomolim desnico.
Ženska vzame mojo desno roko v svojo, stisne mi molek v pest, prične nekaj mrmrati, odpre pest in potem prerokuje iz potez, ki so se mi na dlani naredile od molka:
»Vi iščete neke družbe, katere ni najti niti na policiji, niti na davkariji.«
»To ste uganili,« rečem, »a sedaj še povejte, kje in kako naj jo najdem?«
»Obujte se v sedemmiljske čevlje in na glavo si poveznite čudovito kapo, kateri se pravi po nemško ,Tarnkappe\ ki človeka nevidnega stori V žepe si nasujte praprotnega semenja, ki ima to čudovito moč, da človek razume, kar živali govore. Potem pa pojdite v šent-janževi noči . .«
Meni se jo pričelo vrteti v glavi in obhajati nevolja . . .
»Saj nisem prišel vprašat,« pretrgal sem jo, »kako bi zvedel, kaj živina govori, ampak kje je nova in najmodernejša stranka slovenska.«
Starka sc pa ni zmenila in je nadaljevala:
»V šentjanževi noči morate prehoditi v sedemmiljskih čevljih sedem gora in sodem dolin in slednjič boste zadeli tam za turškim gričem na. dva srbska vola, ki se bosta pogovarjala med sabo . . .«
Meni je postalo pa že proneumno. .Vrgel sem ženski nekaj desetič, potem
večjih socialnih nevarnosti za človeško družbo. S socialno političnega stališča moramo torej le želeti, da se umazana špekulacija z zemljišči omeji s primerno davščino v splošni javni blagor.
Ravnotako prazen je drugi ugovor, češ, da bi morali dosledno dobiti odškodnino tisti, ki imajo izgube pri zemljiščih. S to davščino prispeva posamnik k stroškom javne uprave, in sicer le tedaj in v toliki meri, ako ima v gotovem času brez truda nad 10 odstotkov dobička in more torej še zadostiti svojim potrebam. Iz tega pa še ne izvira pravica posamnika, da bi mu javnopravne korporacije pokrivale izgubo. Kdor ima primanjkljaj v svojem gospodarstvu ali prevzame n. pr. pasivno dedščino, more pač zahtevati, da se mu davek zniža ali odpiše, ne pa, da mu dežela ali država škodo, oziroma izgubo povrne. To načelo velja povsod glede davkov in davščin. Nadaljni ugovor je mogoč, da so zemljišča že itak preobremenjena in da je davščina od vrednostnega prirastka nekaka konfiskacija premoženja, torej v nasprotju s členom V. drž. tem. zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. številka 142. — Tako sodijo isti, ki so sploh proti vsakemu obdačenju zemljišč in prezro, da se ta davščina zahteva le pri prostovoljni prodaji zemljišč in le tedaj, ako čisti dobiček po odbitih vseh stroških za melioracije (izboljšanje) zemljišč presega 10 odstotkov prvotne pridobitne vrednosti. Ta davščina tudi ne pomeni samovoljne konfiskacije lastnine, ki jo varuje državni temeljni zakon.
Ugovarja se tudi, da je uspeh te davščine jako dvomljive vrednosti, ker nimamo nobenih zanesljivih podatkov o donosu. Vlada res ni predložila v tem pogledu nobenih statističnih podatkov. Ta nameravana davščina je novost na davčnem polju, za katero vlada nima podatkov iz preteklosti, pa tudi ne zanesljivega merila za bodoči njen razvoj. Tudi nemška vlada ni imela za to davščino drugih podatkov, nego ugodne uspehe v posameznih občinah. In bavarska vlada je za svoj načrt navajala le posamezne vzglede v občinah, kateri priporočajo to davščino, dejanskega bodočega uspeha pa ne morejo izkazati.
Ta pomislek pa ni tako tehten, da bi ne napravili poskušnje za daljšo bodočnost. Letni donos te davščine se itak nikdar ne bode mogel natančno v številkah proračuniti, ker bode vedno odvisen od nestalnih zemljiških pre-memb. Ravno to pa priporoča obvezno davščino tudi za deželo in ne izključno za občine, da se tako bolje izravna različnost donosa. Čeravno moremo torej računati na gotov večji donos te davščine šele v daljši bodočnosti, vendar ne smemo odlašati z ozirom na vedno rastoče deželne potrebščine in na gotovi razvoj javnih prometnih sredstev, industrijskih in drugih podjetij, ki zvišujejo zemljiško vrednost. Ako pa nimamo zakona, tudi ne moremo v bodočih konkretnih slučajih večje zemljiško vrednosti razmerno uporabiti za javne namene.
Davščina od vrednostnih prirast-
kov je mogoča na dvojen način. Mogoče je zemljišča ceniti v določenih večletnih dobah ter obdačiti v vsaki dobi vrednostni prirastek. To bi bila direktna davščina. Take splošne cenitve pa se ne priporočajo vsled velikih tehničnih težav. Druga hiba takih cenitev bi bila, da bi se zahtevala davščina ob času, ko je zemljišče še vedno v rokah istega posestnika. Dobiček ni še zagotovljen, ker se more vrednost zemljišča tudi znižati. Taka konstrukcija zakona bi morala upoštevati tudi mogočo izgubo, kar bi provzročalo mnoge težave. Obdačenje zemljišča bi v tem slučaju večkrat prisililo lastnika do prodaje, kar bi le pospešilo mobilizacijo zemljišč. Zato se direktna davščii na ne priporoča.
Boljša je indirektna davščina, kakor se predlaga v predloženem načrtu zakona. Predmet obdačenja je tudi za to davščino vrednostni prirastek, toda davščina se plača šele tedaj, ko je nepremičnina že prešla v druge roke in je realizovan vrednostni prirastek. Ta način obdačenja se je udomačil tudi v. tujini.
Obclačil bi se vsak knjižni ali izven-i knjižni prenos v deželi ležeče obdelana ali neobdelane nepremičnine ali deleža njenega, ako čisti vrednostni prirastek presega 10 odstotkov, izvzemši slučaje, navedene v §§ 2., 3. in 4., in sicer:
Cesar, država, dežela, cestni in zdravstveni in okrajni skladi, politične in davčne občine in njih deli, šolski okraji, javne šole, cerkve itd. Važna je tudi določba, da more deželni odbor dovoliti oprostitev te davščine zadrugam in društvom, ki grade cenena sta-, novanja, ako se deleži članov ne obre^ stujejo z višjo nego štiriodstotno obrestno mero.
Te davščine so dalje prosti vsi prenosi vsled smrti na dediče, prenosi zapuščinskih zemljišč na dediče in tiste, ki imajo pravico do dolžnega dela, prenosi od starišev na sinove, hčere, zete in sinahe ter med zakonskimi, zamena zemljišč za priročnejše kmetovanje in zaokroženje, prenosi za zlaganje kmetijskih zemljišč in za očiščenje gozdnega sveta tujih osredkov.
Kako pa se bode določevala ali odmerjala ta davščina? To najbolje pojasni vzgled. Na primer: Jože Sever je imel zemljišče od 1. januarja 1901, ko je bilo to zemljišče vredno, recimo, 600 kron. To zemljišče Jože Sever danes proda Francetu Burji za 1000 kron. Torej bi iznašel kosmati prirastek ha vrednosti tega zemljišča 400 kron. Jože Sever pa je od 1. januarja 1901 do prodaje izboljšal svoje zemljišče ali pa je vrednost zemljišča poskočila vsled novozgrajenega vodovoda, ceste, kanala ali drugih zgradb. Vse te stroške za izboljšanje in resnične izdatke za naštete zgradbe sme Sever odšteti od kosmatega prirastka na vrednosti, torej v tem slučaju od 400 kron. Ako so ti stroški znesli 100 kron, je imel Sever čistega prirastka na vrednosti 300 K. Od tega čistega prirastka se še odšteje 10 odstotkov od prvotne vrednosti 600 kron, to je 30 kron. Ostane prirastka 270 kron ali 45 odstotkov, od katerih se odmeri davščina, in sicer v odstotkih, najmanj 5 in največ 25 odstotkov.
jo pa ubral iz Kosez doli po Šiški nazaj proti Ljubljani.
»Tako po ceni pa le ne odneham,« mislil som si med potom. »Poskusiti moram prav vse do zadnjega. Vse novice našega mesta se stekajo skupaj v kavarni in vse, kar človek potrebuje, izve pri marmornatih mizicah. Morda se mi tudi posreči zvedeti tukaj kaj o novi stranki.«
Vstopim torej v kavarno »Union«.
Kjer sem zagledal pri mizici sedeti troje oseb, sem takoj prisedel še jaz in začel povpraševati po novi stranki. Od vseh strani sem lovil na uho besede, proti vsem kotom sem obračal oči, a nove stranke nisem našel nikjer. Gostje so mnogo o nji govorili, kajti bila je moderna in naa dnevnem redu, toda bližnjih podatkov mi ni zamogel podati nihče. Niti njenega pravega imena nisem mogel zvedeti. Nekateri so mi rekli, tla se imenuje narodno-radikalna, drugi da narodno-socialna stranka; tretji so jo imenovali stranka mladih, zopet nekdo drug jo je imenoval stranka resnega dela in je zatrjeval, da je to videl v njenih posetskih bukvicah.
Slednjič mi je svetoval nekdo, naj se obrnem naravnost na gospoda Križ-kraža, ki mi bo vedel pojasniti najbolje.
»Kje pa dobim gospoda Križ-kra-ža?« vprašam.
»Njega pa ni težko dobiti,« mi odgovori, »ker on je povsodi.«
Grem torej iskat gospoda Križ-kraža. Toda on je bil pijan, da ni ničesar vedel. Vprašal som njegovo gospodinjo, kedaj sc bo iztroznil, iu od-
govorila mi je, da čez tri dni, a samo toliko, da napiše polo papirja, potem se pa vpijani na novo.
Slednjič sem stopil k gospodični blagajničarki ter jo nagovoril:
»Cenjena gospodična! Pri vas se stekajo novice cele prestolnice slovenskega naroda in v vaši kavarni se zbira javno mnenje vesoljnega našega me" ščanstva. Ali ste morda kaj slišali, kjo se nahaja stranka resnega dela?«
»Jaz sicer ne vem, ker s tem nisem imela stike še nikdar, toda tu imamo telefon in lahko povprašate,« odvrne mi gospodična prijazno.
»Toda kam naj telefoniram?« vprašam nesmelo.
»Vas bom pa jaz zvezala,« odvrne gospodična še uljudneje in stopi k telefonu.
Kmalu je pozvonilo in nek močan glas me vpraša:
»Kdo tam?«
»Hotel ,Union'«, odvrnem.
»Ali potrebujete lokaja?«
»Ne!«
»Natakarja?«
»Tudi ne!«
»Deklo za vse?«
»Tudi ne! Prosim, s kom govorim?«
»S posredovalnico za delo.«
»Oprostite! To je pomota. Jaz iščem stranko resnega dela.«
»Take stranke pa pri nas ne po* znamo. Z Bogom!«
Tako sem ostal zopet nn suhem
Ako sc vrednost zviša /a manj nego 10 odstotkov, to je, če Čisti prirastek vrednosti ne presega 10 odstotkov, sploh nihče ne bode plačal te davščine. Ce pa se vrednost zviša za več nego 10 odstotkov do vštetih 15 odstotkov, potem plača prodajalec 5 odstotkov od {istega prirastka in za vsakih 5 odstotkov višje vrednosti zemljišča 1 odstotek več. Torej 6 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 15 do 20 odstotkov. 7 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 20 do 25 odstotkov, 8 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 25 do 30 odstotkov itd. do 25 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 110 odstotkov. To jo zadnja meja.
Ker smo gori rekli, da sc je Sever-jevo zemljišče zvišalo v vrednosti za 270 kron ali 50 odst., plačal bi davščine 11 odstotkov od čistega prirastka 270 kron, to je 29 kron 70 h, ako se ne upošteva, koliko časa je bilo to zemljišče v Severjevi posesti. Zakon pa dalje določa, da se ta davščina še zniža, in sicer za 5 odstotkov, ako je bila posestna doba daljša nee;o 5 do 10 let; za 10 odstotkov, ako je bila posestna doba daljša nego 10 do 15 let; za 20 odstotkov, ako je bila posestna doba daljša nego 15 do 20 let; za 30 odstotkov, ako je bila posestna doba daljša nego 20 do 25 let; 40 odstotkov, ako je bila posestna doba daljša nego 25 do 30 let; za 50 odstotkov ali za polovico, ako je bila posestna doba daljša nego 30 let.
Če je torej imel Sever zemljišče v posesti od 1. januarja 1901, zniža se mu davščina za 5 odstotkov (od 29 K 70 h), to je za 1 K 49 h. Plačal bi torej 28 K 21 h. Ko pa bi Sever imel v posesti to zemljišče že 20 let, znižala bi se mu davščina za 20 odstotkov, to je za 5 K 94 h, in bi plačal le 23 K 76 h. In ko bi Sever imel to zemljišče v posesti nad 30 let, znižala bi se mu davščina za 50 odstotkov in bi plačal le 14 K 85 h. Ta davščina od čistega prirastka 300 K je pač neznatna, če se pomisli, da je brez posebnega truda napravil lep dobiček, ker so mu bili pri odmeri davščine od prirastka odšteti že vsi stroški.
Naglašati moramo, da je ta davščina v prvi vrsti naperjena proti špekulantom, ki iščejo pri razkosavanju zemljišč previsoke dobičke. Zato bode skušal vsak pameten prodajalec zemljišča pri pogodbi zvreči to davščino na kupca. Če bode za kupca zemljišče posebne vrednosti, bode tudi rad prevzel razmerno nizko davščino.
To davščino bode odmerjal deželni odbor. Polovica te davščine se bode stekala v deželni zaklad, polovica pa v blagajno tiste občine, v kateri leži prodano zemljišče. Torej bodo tudi občine imele nekaj novih dohodkov, od katerih se jim bode odštelo 5 odstotkov za stroške, ki jih bode imel deželni odbor pri odmerjenju in pobiranju davščino. Nekateri se boje, da utegnejo biti stroški razmerno visoki. Prepričani pa smo, da se bode deželni odbor skušal na lep način pobotati s strankami, preden bi se poslužil sodne cenitve. Sicer pa se bode mogla stranka proti plačilnemu nalogu pritožiti v 30 dneh, ako bi se ji po pomoti ali iz drugih dokazanih vzrokov odmerila previsoka davščina. Če pa skušnja dokaže, da zakon ne odgovarja svojemu namenu, more ga deželni odbor vsak čas predrugačiti ali razveljaviti. Načelo zakona pa je
»No, gespud placrešpehtar, kuku ie iz Trstam?«
»Pejd se sulit ti in pa Trst!« m je adguvuru na moj uludn uprašajne gespud placrešpehtar in se pu brad pu-jladu.
»Za kua b sc mogu jt jost sulit? Sej sa bli u Trste; a ne?«
»I, scvede sm biu! Kua pa je pol?«
»No; a so jm je kej prlcgu tist argentinsk mesu, ko sa ga šli ko puku-iat?«
»Pcjd se šenkat sulit! Kdu u pa ledu tista kulubocja in ja pu vrn še ■Jragu Dlačvou in so še zaina oretepa-
pravično, to so priznali govorniki vseh treh strank v deželnem zboru.
Ojifnski red in obtinski voilvnl red za voivodlno Kranjsko.
Priredila dr. L. Pogačnik in dr. Ferd. Tomažič. Cena 80 vin. Občinski red in občinski volivni red za stolno mesto Ljubljano. Priredila dr. Ferd. Tomažič in dr. Lovro Pogačnik. Cena 80 vinarjev. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Obe knjižici sta skozi in skozi avtentični, prirejeni na najmerodajnejšem mostu in torej v vsakem oziru zanesljivi, obsegata ne samo vso novo uveljavljene določbe, ampak tudi vso tvarino iz starega zakonika, ki ostane še nadalje merodajna. Iz uvoda povzamemo sledeče:
Zakon z dne 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32 je mnogo važnih določil dosedanjega občinskega roda in občinskega volivnega recla za deželo bistveno izpremenil. Ker ta zakon odrejuje obenem tudi za celo deželo novo občinske volitve, postala je ročna izdaja celotnega občinskega zakona neobhodno potrebna.
Dosedaj je prvotni občinski zakon za Kranjsko z dne 17. februarja 1866, dež. zak. št. 2, doživel delno izpremem-be po zakonih z dne 15. oktobra 1868, dež. zak. št. 13, z dne 23. avgusta 1876, dež. zak. št. 15, z dne 10. aprila 1881, dež. zak. št. 7, z dne 15. januarja 1882, dež. zak. št. 8, z dne 11. maja 1888, dež. zak. št. 14, z dne 21. avgusta 1888, dež. zak. št. 23 in po prvonavedenem najnovejšem zakonu.
Pri ureditvi smo se držali sledečih načel:
Izpustili smo vsa dosedaj razveljavljena določila označenih zakonov in uredili vsa določila v enoten sistem, uvedli smo enotno terminologijo v smislu novel in odpravili kričeče slovnične napake, držeč se po možnosti prvotnega besedila; vse to pa le v kolikor je bilo za jasno umevanje zakona potrebno, ne da bi bili zmisel določil le količkaj izpremenili. Posebno besedilo mnogih določil zakona iz leta 1866 je bilo naravnost nerazumljivo.
Upamo, da smo ustregli s tem posebno praktičnim potrebam županstev, občinskih odborov, društev in posam-nikov, za katere je bila taka izdaja že pred najnovejšim zakonom skrajno potrebna.
Izdajateljstvo.
„Stove^a Straža"
Glavni odbor »Slovenske Stražo« ima sejo prihodnji četrtek, 3. novembra, v »Katoliški Tiskarni« v Ljubljani. Začetek točno ob dveh popoldne. Gg. odbornike izven Kranjske, Kranjske in ljubljanske prosimo, da pridejo vsi do zadnjega k seji, ki bo zelo važna. Dnevni red stoji v vabilih. Oni gospodje, ki so dobili okrožnici »Vse za rešitev naše zemlje« in »Naš dom«, naj se blagovolijo vdeležiti seje ali pa svoje nasvete poslati pismeno.
Še mnogo odgovorov nam manjka na našo okrožnico glede papirja. Prosimo za odgovor vsaj do Vseh svetih, ker pride rezultat pred sejo glavnega odbora. Blagovolite v korist obmejnim
vu? Jest sm s pustu iz dumačga mesa en rostpratl nardet, pa sm se ga iz apetitam najedu.«
»Za kua pa pol taka larma v fblan zavle te argentinske kulubocje, kokr sa rekel? Za kua pa pol sklicujeja mladini in sucjaldomukratari tiste shode in se dereja za ta kulubocja?«
»Viš, Pope, tega pa ti na zastopeš, če s prou bulš pulitkar, kokr usi lebe-raln deželn puslanci. Argentinsk r.iesu morma dubit u Iblana, če se usi štrik putrgaja, pa če ga prou jedi na uma.«
»Pol je pa vs ta upitjo čez rl»'n ina mesa sam en flonc.«
»Kua pa druzga!«
»Za kua se pa pol raj čez Iragina kvarterju na derete, b vam več zalogi; ke kvarteri sa res čez usa mera dragi u Iblan. Tu b biu štof, ne pa mesu!«
»Viš, Pepe; tu je naša pulitka! Če se uma mi čez dragina kvarterju gor držal, uma še pr mestneh vulitvah tku salamihlsk skus padi, de so na uma nokol več pubral; ke hišn pusestnki b nam tu zamori in nam nekol več na udpustl.«
»Tku vam uja pa kmeti zameri, ke jm čte še tisteh par krone pužrt, ko jh zdej redeja.«
»Kaj kmeti! Kmeti nas tku živo na morja videt in naš kandeclati na kme-teh zmeri pugureja du frementa in kmeti še na prašaja, a sa te kandedati 7.nvn,rvan al nol«
Slovencem žrtvovati nekoliko trenot* kov za odgovor.
Ali se Mohorjani ne spomnijo več »Slovtnske Straže«?
Narodnoobrambni vestnik izide prihodnjo soboto z zelo zanimivo vsebino v 16.000 izvodih. Poleg člankov prinese tudi izkaze darovanih knjig in znamk.
Kateri naš somiiljenik še nima vžigalic v korist obmejnim Slovencem? Zahtevajte, širite jih povsod!
Prosimo novih darov, novih zbirk v korist »Slovenski Straži«. Spominjajte se »Slovenske Straže« ob veselicah in žalostnih prilikah.
Deželni zbor kranjski.
XXXII. SEJA KRANJSKEGA DEŽEL-NEGA ZBORA DNE 28. OKTOBRA.
(Dopoldanska seja.)
Starovrhniški vodovod.
(Poročevalec Povše.)
Finančni odsek predlaga: V pokritje stroškov za starovrhniški vodovod se občini Vrhnika dovoljena 20 odstotna deželna podpora od proračunje-nega zneska 33.000 kron naknadno zviša na 30% od gradbenih s'r i ko v 35.076 K 80 vin.
Se sprejme.
O dovolitvi višjih nego 20 /o priklad za cestne namene.
Finančni odsek predlaga: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajno-cestnim odborom, kateri bodo pravo-redno dokazali, da z 20 % priklado ne morejo izhajati, dovoli za i. 1911 tudi višje, vendar pa ne 50 % presegajoče priklado na vse neposrednje davke z dokladami vred. izvzemši osebno dohodnino.
Sprejeto.
Prošnja »Obrtno-kredltne zadruge v Ljubljani« za posojilo.
Finančni odsek predlaga: Prošnja »Obrtno-kreditne zadruge v Ljubljani« za posojilo so odstopa deželnemu odboru z naročilom, da zadrugi dovoli primerno podporo iz razpoložljivega kredita za obrtne namene.
Pri debati se oglasi dr. T r i 11 e r, ki se izjavi zoper vsako podporo in označi obrtno - kreditno zadrugo za strankarsko podjetje.
Pri glasovanju se sprejme predlog odsekov.
Prošnja občine Dobrunje za nadaljni prispevek v pokritje regulacijskih in obrambenih zagradb ob Ljubljanici.
(Poročevalec dr. Žitnik.)
Finančni odsek predlaga: Prošnja občine Dobrunje za nadaljni prispevek v pokritje regulacijskih in obrambenih zagradb ob Ljubljanici sc odstopi deželnemu odboru s poobastilom, da prošnji po možnosti ugodi. Obenem se naroča deželnemu odboru, da ponovi prošnjo na c. kr. deželno vlado za državno podporo.
Sprejeto.
Ustanovitev mesta živinozdravnika za set-na okraja Višnjagora in Žužemberk.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: Prošnja se odstopa deželnemu odboru z naročilom, da zagotovi prispevek navede-
»Tu je že res, al neki pravice more
bt pa use glih na svet--«
»Sej glih tu je pravica---«
»Nekar m u beseda na segite, gespud placrešpehtar! Vi tku dost napu-trebnga nažlebedrate; za kua b pa pol men na pusti enkat pametn guvort?« »No, le guvor!«
»Kašna pravica je tu, če en praudn dohtar, ket je pr en glih gespud doh-tar Švigl, ke je sam tku drah, do ga Vindišar še zdej puzabt na moro, sru-make heca na še več srumake kmete in upije čez dragina mesa, ke vnder tist srumaki, ke se teh shodu, ke jh dohtari sklicujeja in pa tisteh sucjal-demukratarskeh shodu udeležujeja, mesu sam na soj gud joja, al pa še tekat ne in zatu dragine mesa tu d ob-čutet na morja. Čc se pa dohtarjem in prefesarjem zdi mesu predrah. noj pa tud tku nardeja, ket delaja reveži in jeja mesu sam na sojga gudu dan, pa u use dobr in mesu se u še pucenu.«
»Tu maš prou, Pope; pumislt pa morš, de se edn, če se putapla. prime za usaka bilka, nam in sucjaldemu-kratarjem jo pa zdej ta bilka holt argentinsk mesu---«
»Le putrpite, gespud placrešpehtar; sej še nism fertik! Srumaki du zdaj nisa jedi dumačga mesa, zatu tud udi zdej zanaprej na uja. jedi argentinskega, če u prou pr kil en groš enoj. Argentinsk mesu uja jedi sam tist Ide.
nih okrajev ter potem priskrbi živino zdravnika za ta okraja.
Se sprejme.
Prošnja županstev občin: Iška vas, loka in Tomlšelj za uravnavo Iške.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: Prošnja so odstopa deželnemu odboru z naročilom, da odredi ogled to vode po svo. jem deželnem tehniku ter na podlagi izvršenih obravnav ne le z interesenti, ampak tudi z glavnim močvirskim od-borom odredi izdelavo načrtov potrebnih za to uravnavo ali po deželnem stavbnem uradu ali po državnem ura« du za uravnavo hudournikov v Be-ljaku.
So sprejme.
Prošnja županstev Domžale, Ihan, Do) in Dovsko za uravnavo Kamniško Bistrice.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: Prošnja se odstopa deželnemu odboru, da z ozi-rom na dejansko vsestransko uradno priznano nevarnost, ki preti po tej vodi zemljiščem, ležečim ob tej deroči vocli, z vso skrbnostjo deluje na to, da ministrstvo brez vsakega odlašanja zakonski načrt, ki je od deželnega odbora že davno predložen v pregled, vrne s svojimi pripomnjami, da so more deželni zbor o njem posvetovati in ga prirediti za Najvišje odobrenje, da. se toliko nujna, uravnava brez vsakega zavlačenja vendar že prične izvrševati.
So soglasno sprejme.
Prošnja županstva Krško za podporo pri preložitvi ceste Senuše—Ravno.
(Poročevalec Hladnik.)
Upravni odsek predlaga: prošnja se odstopi deželnemu odboru, da ii kredita, dolženega za popravo občin« skih cest podeli primerno podporo, če se je prepričat o potrebi in važnosti te ceste.
Sprejeto.
Prošnja zdravstvenega okrožja v No« vem mestu za podporo cesarice Eliza« bete ženski bolnici.
Finančni odsek predlaga: V delno pokritje primanjkljaja za 1. 1911 se zdravstvenemu zastopu novomeškemu dovoli 54QQ kron.
Sprejeto.
Prošnja Salezijancev za podporo.
(Poročevalec grof Margheri.)
Poročevalec priporoča predlog odsekov: 1. da se Salezijancem na Rakovniku za leto 1911 dovoli podporo 5000 K in da se 2. naroča deželnemu odboru, da predloži motiviran predlog, kako bi se tudi v prihodnje mogla Salezijancem zagotoviti stalna podpora.
Sprejeto.
Prošnja vpokojenega nadučitelja A. Javorška.
(Poročevalec grof Margheri.)
Odsek predlaga prošnjo poslati dež. odboru, ki naj stavi svojčas motiviran predlog.
Sprejeto.
Prošnja vpok. nadučitelja I. Maierja.
(Poročevalec grof Margheri.)
Odsek predlaga, da se prošnja za zvišanje pokojnino odkloni.
ke sa du zdej lohka jedi dumačga in ga tud lohka plačal; jedi ga uja pa sa-mu iz ferbca in pa ke u neki pusebnga, kokr použi; ne pa zatu, če u en groš cnej. Če u pa ta mesu enkat neki na-vadnga pr nas, ga še ps na u puvohu. Al tekat, gespud placrešpehtar, tekat pa tud dumač mesu na u tku lohka za dubit, če u pa za dubit, u pa drah ket žefran, ko kmeti na uja naputrebn redil žvine. Seveclo, du tega na u nekol pršlu in argentinsk mesu na u pr nas nekol neki navadnga. Puvem pa tu sam zatu, de ute sprevidi, kašn loleti de ste leberalci in sucjaldemukratari, ke tešete u neki, ke je ena uslarija, nej se že ubrne tku al pa tku. Kokr sm reku: mesa srumaki na joja in tku tud te dragine na morja ubčutet; tist ke maja kej pud paucem, se pa tud lohka zdržeja mesa; če se ga nečja zdržat, naj ga pa plačaja, sej ga lohka. Zdej pa puglejma kvarterje! Kvarter more mt usak člouk, pa noj u šc tak revež; če kdu nima kvarterja, ga ujameja in zapreja, kokr sa glih un teden luvil pu murost take, ke sa bli brez kvarterja. Na vem se pa spount, de b že kerkat kerga zaprl, šc tekat no, ke je biu gespud Ivan Hribar iblansk žepan, zatu če ni jodu mesa. In, gespud placrešpehtar; kvarter je tista pika, ke se je nardila bel Iblan na jezik in ta pika je treba udrt, če nečma jt usi cogrund. Kvarteri sa tku dragi, de kdur nima
G a 11 g 1 se zavzame za prošnjo.
Poročevalec opozarja, da je ta stvar že bila pri upravnem sodišču de-finitivno rešena.
Predlog odseka se sprejme.
Seja se prekine in nadaljuje popoldne ob i. uri.
1
Pogozdovanje.
(Poročevalec Schollmayer.)
Utemeljuje predlog odsekov, ki predloži poseben zakonski načrt glede na pogozdovanje takih zemljiških parcel, ki jih po gozdnem zakonu ni dolžnost pogozditi.
Pri glasovanju se zakon sprejme.
Zgradba in vzdrževanje mosta pri Zagorju ob Savi.
(Poročevalec Povše.)
Finančni odsek predlaga: Zadrugi za zgradbo in vzdrževanje mostu čez Savo pri Zagorju se dovoli podpora 2000 kron.
Sprejeto.
XXX (Popoldansko nadaljevanje.)
Deželni glavar otvori sejo oh 1. uri popoldne.
.Vložen je sledeči
Nujni predlog poslancev E. Jarca in tovarišev glede na ohranitev spomenikov in varstvo domačije.
Ker se prepogostokrat dogaja, da prehajajo prazgodovinske izkopanine kakor tudi drugi zgodovinski spomeniki iz Kranjske dežele v druge krono-vine in celo v inozemstvo, pa proti temu deželna uprava ne more ničesar storiti, ker še ni postave, ki bi zabra-njevala tak izvoz, dalje, ker je nujno potrebno, da zakonito zavaruje dežela zgodovinske spomenike sploh ter da se ohranijo naše prirodne lepote in značilno lice naših vasij, trgov in mest, predlagamo:
Deželni zbor skleni sledeče:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da naj izdela čimprej zakonske načrte a) za varstvo izkopanin, b) za ohranitev zgodovinskih spomenikov sploh in c) za varstvo prirodnih lepot in značilnega lica naše dežele. V te zakonske načrte se naj sprejme določilo, da deželni zakoni prenehajo, ako se uveljavijo dotični državni zakoni.
2.	Predno predloži deželni odbor dotične zakone deželnemu zboru, naj zasliši mnenje centralne vlade o izdelanih načrtih.
Temu predlogu se priznaj nujnost v zmislu § 25. poslovnika. Predlog se odkaži upravnemu odseku, ki naj o njem čimprej poroča.
Na današnjem dnevnem redu so važnejše predloge te:
Zakonski načrt glede uvedbe obli-gatoričnih občinskih posredovalnih uradov (mirovnih sodišč),
predlog glede zgradbe nove deželne hiše,
zakonski načrt glede uvedbe davka od izvrševanja lovske pravice,
poročilo deželnega odbora o uspehu študij in osnovnih del v zadevi ustanovitve hidroelektričnih central, ki smo je priobčili v današnjem uvodnem članku.
saj stu guldinarju na mesc, na more u Iblan stanvat, še u keudre ne. Ivulk pa je takeh, de maja pu stu guldinarju na mesc, gespud placrešpohtar, kulk? Jest mislem da prou mal, pusebn med sue-jaldemukratarjem b jh lohka na prste sešteu. Usi ta druh pa morja jt u kvar-ter vn, čezdali bi vn, tku de sa jh zrini že clu du pud Krima. In ke use vn teši in more vn tišat, sa začel že tud uzuni kvarterje dražit. Pr usm je sam še sreča na vaš agetaei prot, dumačmo mese tu, de ute na kmeteh žvinareja uniči, žvau iz štal pregnal in tku u teh štalah za Idi plač prpraul.«
»Pepe, ti maš pa uči ket jastreb; tku videš deleč naprej —«
»Oho, prjatu; sej tud vi niste glih tku slepi, ampak žleht ste; slepi sa le tist srumaki, ke vas puslušaja in cap-laja za vam in na vaše shode, kokr cap-laja teleta za kravam u mesnica. Srumaki zdej hodja na shode in se špete" raja za tu, de uja lohka ta bugat bi pu cen rostpratlne jedi, sami jh tku na uja mogl, pa če cela argentinska meneža-rija u Iblana prpeleja. Bugatini se jm pa lepu u pest smejeja in jh iz pudraž-vanjam kvarterju rineja vn na kmete. Zjoku b se člouk nad takem telebanom, ke verjameja več čvekajn zape-liucu, kokr pa lastn pamet; zapeliuce, ke reušna in naumnast drugeh izku-rišaja u soja nc, b pa iz kurabačam na-žgau
Začne sc z
bi l
resolucijo Slomškove podružnice za Gorenjsko, r -
(Poročevalec grof Margheri.)
Resolucija Slomškove Zvbze za Gorenjsko v svrho regulacije učiteljskih plač sc izroči deželnemu odboru.
Brez debate sprejeto.
Prošnja strokovnega učitelja Rudolfa Zdolška.
(Poročevalec grof Margheri.)
Prošnja strokovnega učitelja Zdolška, da se mu v državni službi prebita službena doba vračuna v pokojnino, se zavrne, ker vprašanje še ni akutno in ni še stopil v trajni pokoj.
Brez debate sprejeto.
Prošnja nadučitelja K. Gašperina.
(Poročevalec grof Margheri.)
Prošnja nadučitelja v pok. K. Gašperina, da se prizna 25 c/o draginjska naklada njegovi hčeri, se odkloni.
Govori Gangl, ki predlaga, da se prošnji ugodi.
Ganglov predlog sc odkloni, sprejme pa odsekov.
Različne prošnje za povišanje pokojnine.
(Poročevalec grof Margheri.)
Različne prošnje za nekatere deželne uslužbence, oziroma njihove vdove, da se jim poviša penzija, se rešijo tako, da se deželni odbor pooblasti jim ugoditi, v kolikor so po potrebi prosilcev upravičene in vpoštevanja vredne, toda tako, da se ne prekorači vsota 2000 kron.
Pegan predlaga dodatno resolucijo, da se vpoštevajo v prvi vrsti neki pazniki prisilne delavnice.
Sprejme se odsekov predlog in resolucija dr. Peganova.
Ograje in meje pri pašnikih.
(Poročevalec Piber.)
Poročevalec opozarja na to, kako je potrebna postava glede dolžnosti za napravo in vzdrževanje ograj ob meji skupnih pašnikov, kakor jo imajo na Tirolskem v korist živinorejstva. Odsek predlaga, da deželni odbor tak zakon izdela.
Se sprejme.
Uvrstitev v litijskem okraju ležeče občinske ceste Litija—Kresnice—Slap-nica med okrajne ceste.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: V cestnem okraju litijskem ležeča občinska cesta, ki se odcepi od deželne ceste Litija—Pljuska v Litiji in pelje po desnem bregu Save do Slapnic, kjer se stika z okrajno cesto Zalog—Ljubljana, se uvrsti v katergorijo okrajnih cest. Deželnemu odboru se naroča ta sklep izvršiti.
Pri debati govori Višnikar, ki pa ne stavi nobenega predloga. Za predlog odseka glasujejo razun dveh liberalcev (Višnikar in Triller) vsi.
Preložitev okrajne ceste Doberniče— Mirna Peč v delni progi Vrbovec—Kal.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: Preložitev okrajne ceste Doberniče—Mirna Peč v delni progi Vrbovec—Kal po predloženem in od deželnega stavbnega urada popregledanem načrtu po varianti A v dolžini 1728 m in proračuna-nem znesku 19.000 K se odobri in okrajnocestnemu odboru dovoli deželni prispevek v izmeri 33 % potrebščine do najvišjega zneska 6300 K. Priloženemu načrtu zakona o tej okrajno-cestni preložitvi se pritrdi. Deželnemu odboru se naroča, da v zmislu predpisa 8 22. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, popraša oblasti, povzroči predložitev načrta zakona v Najvišje potrjenje in končno poskrbi, da se odobrena cestna preložitev izvrši čim-preje.
Pri debati se oglasi Dular, ki pozdravlja odsekov sklep.
Zakonski načrt sc sprejme.
Uvrstitev v občini ErzelJ pri Vipavi ležeče občinske ceste od mosta na Grščaku do manške deželne ceste med deželne ceste.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: V občini Erzelj cestnega okraja Vipava ležeča 750 m dolga, od kranjsko-primorskega mejnega mostu »Na Grščaku« do stika z manško deželno cesto vodeča občin ska cesta sc uvrsti med deželne ceste. Priloženi zakonski načrt se odobri. De želnemu odboru se naroča, da poskrbi za predložitev zakonskega načrta v Najvišjo sankcijo.
So sprejme.	j,.
Uvrstitev v kamniškem okraju ležeče ceste »Korenova pot« med okrajne
ceste.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: V cest nem okraju kamniškem ležeča občin
ska cesta »Korenova pot«, ki se cepi na južnem koncu vasi Podgorje od deželne ceste Kamnik—Kranj in vodi proti šmarci ter se tam spaja z deželno cesto Kamnik—Trzin, se uvrsfi v kategorijo okrajnih cest. Kamniški okrajno-cestni odbor sprejme imenovano cesto v svojo oskrb takoj, ko jo tisti, ki so dosedaj dolžni vzdrževati jo, dobro popravijo in nasujejo. Deželnemu odboru se naroča, da za izvršitev tega sklopa potrebno, ukrene.
Se sprejme.
Uvrstitev v cestno-skladovnem okraju kamniškem ležeče občinske ceste Ra-domlj« — Homec — Dob — Rova med okrajne ceste.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: V kamniškem cestnem skladovnem okraju ležeča občinska cesta, ki se cepi v Radomljah od okrajne ceste Homec—Dob in vodi proti Rovi do križišča na Kolo-vec, se uvrsti med okrajne ceste. Okrajno-cestni odbor sprejme omenjeno cesto v svojo oskrb takoj, ko jo spravijo tisti, ki so bili doslej dolžni jo vzdrževati, v primeren stan. Deželnemu odboru se naroča, da za izvršitev tega sklepa potrebno ukrene. Se sprejme.
Uvrstitev občinskih cest 1. Vrzdenec— Suhi Dol in 2. Polhov Gradec — Zalog v cestnem okraju Vrhnika, dalje občinskih cest 3. Žvirče—Lazina, 4. Dolenja Ajdovica—žužemberška deželna cesta z odcepom Sadinja vas—Dvor in 5. Šmi-hel—žužemberška deželna cesta v cestnem okraju Žužemberk, med okrajne ceste. (Poročevalec Povše.) Upravni odsek predlaga: V cestnem okraju vrhniškem ležeča a) občinska cesta, ki so stika v vasi Vrzdenec z okrajno cesto Horjulj—Vrzdenec in pelje do meje cestnega okraja v Suhem Dolu, b) občinska cesta, ki so stika v vasi Polhov Gradec z okrajno cesto Vič—Dobrava—Polhov Gradec in pelje v Zalog; v cestnem okraju žužember-škem ležeča: a) občinska cesta, ki se odcepi v vasi Zvirče od stružke okrajne ceste in pelje preko Preval in Pleša v vas Lazina do stika z občinsko cesto Lazina—Smuka, b) občinska cesta, ki se spaja v vasi Dolenja Ajdovica s staro občinsko cesto in pelje skozi Srednji, Mali Lipovec in Sadinjo vas do stika z deželno cesto Novo mesto— Ljubljana, z odcepom od Sadinje vasi na Dvor, c) občinska cesta, ki pelje od cerkve v vas Šmihel do stika z deželno cesto Novo mesto—Ljubljana, se uvrsti med okrajne ceste. Deželnemu odboru se naroča, da ta sklep izvrši.
Se sprejme.
Uvrstitev občinske ceste, ki se odcepi od vasi Dovje od Podkorenske državne ceste in pelje preko mostu skozi vas Mojstrano do cementarne, med okrajne ceste.
(Poročevalec Piber.)
Upravni odsek pritrdi poročilu deželnega odbora, zatorej predlaga: Okroglo 1270 m dolga občinska cesta, ki se odcepi od vasi Dovje od Podkorenske državne ceste in pelje preko tam obstoječega mostu čez Savo do ondotne cementarne, se uvrsti med okrajne ceste.
Sprejeto.
ZAKONSKI NAČRT O OBČINSKIH
POSREDOVALNIH URADIH.
(Poročevalec Hladnik.)
Deželni odbor je izdelal 40 paragrafov obsegajoč zakon, da se uvedejo po državnem okvirnem zakonu iz leta 1907 na Kranjskem o b 1 i g a t o r i č n i občinski posredovalni uradi, oziroma mirovna sodišča, da se omeje pravde.
Deželni odbor predlaga deželnemu zboru:
Občinski posredovalni uradi so bili na Kranjskem doslej urejeni z zakonom z dne 11. maja 1873, kateri sc jc opiral na državni okvirni zakon z dne 21. septembra 1869.
Na ti zakoniti podlagi pa se ohčin-ski posredovalni uradi niso mogli uspešno razvili vsled premnogih pomanjkljivosti in nepopolnosti navedenih dveh zakonov, katere so bile obrazložene visokemu deželnemu zboru že v poročilu z dne 2. avgusta 1898 iz leta 1897.
Novi državni okvirni zakon z dne 27. februarja 1907 je razširil delokrog občinskih posredovalnih uradov in tudi sicer odpravil glavne pomanjkljivosti in nepopolnosti te institucije.
Predstoječi zakonski načrt se naslanja na navedena državna okvirna zakona. Po tem načrtu se imajo na Kranjskem uvesti obligatorno občinski posredovalni uradi s polno kom-petenco, katero jim dnje zadnji državni okvirni zukon.
V smislu zgoraj citiranega poročila deželnega odbora iz leta 1898 je
seveda tudi ta zakonski načrt še neI)q polen in pomanjkljiv v tom, da z civilno-pravne zadeve ni uvedena obl gatornost in da pri spravnem poskus v kazenskih rečeh za zasebnega obto Žitelja ni izrečena sankcija, da je no upravičeno odsotnost zasebnega obte žitelja pri posredovalnem uradu snia trati za odstop od tožbe.
Ker pa državni okvirni zakon nim tozadevnih določil, jih tudi ni mogof sprejeti v deželni zakon, s katerim sme institucija posredovalnih urada uvesti samo v okviru državnih za konov.
Visoki deželni zbor izvoli tedaj t zakonski načrt ustavno odobriti.
Sestavljen je po novem zakonsken načrtu občinski posredovalni urai tako:
Posredovalni urad obstoji najman iz treh zaupnikov in enega namestnika Zaupnike izvoli občinski zastop izmei občanov na zborovanju, ki se skliče pi predpisih občinskega reda, oziroma mestih z lastnim štatutom po predpisi občinskega statuta. Zaupnike voli ob činski zastop z glasovnicami in je z veljavnost izvolitve treba nadpolovičn večine glasov.
Zaupniki se volijo na tri leta.
Služba zaupnika je častna službi in se mora torej opravljati brezplačno vendar pa pristoja zaupniku na zahte vo odškodnina za dejanske in potrebni izdatke.
Pri posredovalnem uradu more sporne stranke skleniti veljavne porav nave: a) o denarnih terjatvah in o pra vicah do premičnin; b) v sporih o do ločitvi ali popravi mej nepremičnih po sestev ali o zemljiških služnostih; c) sporih o služnosti stanovanja; d) v spo rih zaradi posesti.
Sporna stvar se more naznaniti po sredovalnemu uradu ustno ali pisme no. V naznanilu mora biti navedeno ime in bivališče strank in pa predme spora.
Ako prideta obe stranki skupno posredovalni urad, naj se vrši porav navna razprava, če mogoče, takoj. Akc bi to nc bilo mogoče, ali če pride le ena stranka, naj voditelj posredovalnega urada določi čas poravnavne razpravi in povabi k tisti obe stranki. Prisotni stranki se more naznaniti povabi ustno in to zabeležiti v spisih ali opravilnem zapisniku; to zabeležilo mora povabljena stranka potrditi svojim podpisom.
Poravnave, ki se sklenejo v občin skem posredovalnem uradu po smisl predstoječih določil, imajo veljavo sod' nih poravnav in uradne listine o takih poravnavah, ustrezajoče določilom 8 25, jc smatrati enakim z uradnim listinami o sodnih poravnavah.
Ako je ustanovljenih v okolišu tiste občine več posredovalnih uradov, ki so pristojni za ves okoliš občine (§ 1, odst. 3), ima vršiti spravni poizkus tist posredovalni urad, v čegar okrožju ima obdolženec svoj dom ali bivališče.
Sprava, za katero se stranke zjedl nijo, more obstojati:
1.	iz častne izjave, katera se da pred posredovalnim uradom eventuel no v navzočnosti določenih oseb;
2.	v izročitvi pismene častne izjave obdolženca za zasebnega obtožitelja;
3.	v tem, da se obdolženec zaveže dati javno častno izjavo;
4.	v denarni globi v prid pristoj nega ubožnega zaklada ali v kak dO' brodelen ali občekoristen namen;
5.	v tem, da se združi več od 1 do i naštetih spravnih dejanj.
Za posredovalni urad potrebno prostore mora preskrbeti občina; ako pa gre za skupen posredovalen urad, se morajo zanj preskrbeti prostori v kraju, kjer ima ta urad svoj sedež, na stroške v to svrho zjedinjenih občin.
Stroške za posredovalni urad določa občinski zastop in ako se ustanovi za več občin skupen posredovalcu urad, dotični občinski zastopi.
Ako se občinski zastopi posamcz-nih občin glede teh stroškov ne morejo sporazumeti, določi in porazdeli jili med nje deželni odbor.
Določene stroške morajo trpeti občine po razmerju njih direktnih dav-| kov, kakor druge občinske naklade.
Od strank se ne sme pod nikako pretvezo zahtevati kakšna pristojbina izvzemši pristojbino za poravnavni kolek, morebitne stroške za ogled na licu mesta (§ 19) ali za vročitve.
Preide se v specialno debato.
Pri specialni debati govori Bar-t o 1, ki zakonski načrt pozdravlja, a predlaga nekatero izpremembe, da bo zakon imel tudi uspeh.
Višnikar označi zakon za idealen. Se izrazi zoper Bartolove izpre-minjevalne predloge.
Pri glasovanju se zakon z nekate; rimi izpremembami z vsemi glasovi zbornice sprciine.
ZAKONSKI NAČRT GLEDE DAV^A I
OD liVv* VANJA LOVi.
PRAVICE.
(Poročevalec Robi.)
Finančni odsek predlaga:
Načrtu zakona, <"'a se uvede d »uk od izvrševanja lovske pravice, se pritrdi. Pri debati govori grof Margheri.
Zakonski načrt se z nekim dodatkom soglasno sprejme.
Deželni zaklad za podpore v sili.
(Poročevalec Žitnik.)
Finančni odsek predlaga: Poročilo deželnega odbora se vrne deželnemu odboru z naročilom, da razmišlja o vprašanju, ali naj se ustanovi poseben deželni zaklad z, podpore v sili vsled elementarnih nezgod. Ako se deželni odbor odloči za tak zaklad, naj v dogovoru s c. kr. deželno vlado sestavi dotičen »regulativ« in o tem v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru predloži svoje nasvete.
Sprejeto.
ZGRADBA NOVE DEŽELNE HIŠE.
Finančni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča: da izdela in predloži do prihodnjega zasedanja deželnega zbora podrobne načrte in proračun za gradnjo nove hiše na Auer-spergovem svetu, v kateri naj bi bili nastanjeni sledeči uradi in zavodi: de" želna banka, c. kr. agrarna komisija, kmetijsko kemijsko preslcuševališče, nadzorništvo deželne naklade, deželni stavbni urad, trgovska šola, zavod za pospeševanje obrti, deželni kulturni svet in deželna klet; da sklene pogojno kupno pogodbo z oskrbništvom knez Auerspergovih posestev glede nakupa nekdanjega knežjega dvorca in pogojno prodajno pogodbo s c. kr. kmetijsko družbo glede prodaje lontovža za svoto 55.000 K proti temu, da obdrži c. kr. kmetijska družba urade c. kr. agrarno komisije toliko časa brezplačno v hiši, dokler ne bo dozidano novo poslopje, oboje pa z pridržkom, da te kupni oziroma prodajni pogodbi stopita v veljavo šele takrat, ko bo deželni zbor končno veljavno sklenil zgraditi novo hišo na Auerspergovem svetu, oziroma ko sklep deželnega zbora glede prodajo lontovža zadobi cesarjevo potrditev. Deželnemu odboru se naroča, da za prodajo »Lontovža« izposluje Najvišjo potrditev.
Se brez debate sprejme.
POROČILO DEŽELNEGA ODBORA O USPEHU ŠTUDIJ IN OSNOVNIH DEL GLEDE ELEKTRIČNIH CENTRAL.
(Poročevalec dr. Lampe.)
Visoki deželni zbor sk'eni: Poročilo deželnega odbora se odobri. Od deželnega odbora izvršeni nakup vodnih naprav med Mavčičami in Zbiljami, odnosno med Mošami in Smlednikom se naknadno odobri. Deželnemu odboru se za nadaljevanje poizvedb in pripravo načrtov v svrho izrabe vodnih sil na Kranjskem za leto 1911 dovoli znesek 50.000 K. Deželnemu odboru se naroča, da z vso energijo nadaljuje to akcijo in vse ukrene, kar more čim-preje dovesti do realiziranja izrabe vodnih sil po deželi.
Poročilo smo objavili dobesedno v današnjem uvodniku.
Dr. Lampe.
Poročevalec dr. Lampe, ki ga pazljivo posluša cela zbornica., opozori na to, da je vprašanje izrabe vodnih sil v največjem interesu dežele in vsega njenega prebivalstva. Alpske dežele so v industrijskem oziru zaostale. Premog postaja vedno dražji; je v rokah špekulantov. Namen deželnega zastopa je, ustvariti solidno podlago za ekonomično izkoriščanje vodnih sil. Zato je treba znanstvenega proučavanja in katastra vodnih sil. Ta kataster zdaj izdelujemo. Deželni odbor ima najboljše tehnične sile, tudi od strani mini-sterstev.
Najtežje je pravno vprašanje. Eks-propriacija od strani dežele je nemogoča. Zato si moramo ustvariti trdno pravno podlago in zato treba dobiti lastninsko pravico do gruntov, koder bo projekt treba izvršiti.
Ljudje komaj čakajo, da se ta stvar Izvrši (Živahni klici: Res je!) "Mlinar je rekel: Nikomur ne bi prodal, deželi pa, ker vem, da bo napravila nekaj koristnega. (Bravo-klici.) 150 ljudi srno pripravili, da so odstopili svoje posestvo. V treh dneh je bila stvar narejena, nekateri so celo zastonj dali svojo posest, (Bravo-klici.) da dežela izvrši svoj koristni načrt.
Za deželo bo načrt velikanske koristi. Odjemalcev za električni tok se ie že dozdaj oglasilo 7000. Korist bo tudi za občine. Dežela bo občinam za •ok prepustila delež.
Industrija mora danes milijone investirat v vodne zgradbe, tega pa ji ne to treba, če bo napravljena deželna éntrala. Največje je zanimanje malih obrtnikov za deželno električno cen-
tralo. Industrije niti oddaleč nočemo oškodovati; narobe dati ji cene gonilne sile.
Tudi za kmeta bo to velike koristi. Strojne zadruge bodo tok odjemale. Posestva, ki jih kmet danes vsled pomanjkanja delavskih sil ne more obdelati, mu bodo nesla.
Kar smo clali za pripravljalna dela, je tako plodonosno naloženo, da morebiti še noben denar tako kakor ta! (Veliko odobravanje.)
Baron Apfaltern za odborovo delo.
Baron Apfaltern govori prvič v zbornici j ako obširno. Se zavzame za. načrt deželnega odbora, čeprav je sicer principijelen nasprotnik industrialnih podjetij dežele. Prepričan je namreč, da je načrt silno blagonosen za deželo. Zeli deželi iz srca, da se ji njen veliki načrt posreči!
Dežela rabi novih virov dohodkov. In če se načrt izrabljanja vodnih sil posreči, bodo ti viri v izobilju tu.
Kar se tiče izdatkov, ki so se že storili, bo on podelil z najmirnejšim srcem odboru absolutorij. 120.000 K se je izdalo, 50.000 K moramo še dovoliti. Zagotovljen sem, da je to izborno naloženo in pokrito.
Govornik govori še obširno o veliki blagonosnosti te naprave. Konča:
»Prepričan sem globoko, da deželni odbor zasleduje zgolj blagor in korist dežele brez političnih, strankarskih ali drugih namenov.« Bo za svojo osebo glasoval za predlog. (Veliko odobravanje in ploskanje.)
Simpatični nastop barona Apfal-terna, ki je tudi sicer vsled svojega lju-beznjivega in plemenitega značaja splošno visokospoštovan, je napravil v celi zbornici najlepši utis.
Triller
izraža razne svoje pomisleke. Izdane svote pač dovoli, predlaga pa, da se deželnemu odboru naroča, da ne sme kupiti nobene vodne sile več brez dovoljenja deželnega zbora. Za zadnje točke predloga tudi ne more glasovati.
Baron Born
izraža različne pomisleke glede komercialne plati tega podjetja. Bo za svojo osebo glasoval za dr. Trillerjeve predloge.
Dr. šusteršič
izraža svoje posebno zadovoljstvo, da se debata o tej važni stvari vrši tako stvarno.
Na srečni prihodnjosti naše dežele so vse stranke enako interesirane. Dežela stori pogumen in velik korak, če se loti svojega načrta.
Jaz pa nimam pomislekov, ki sta jih izrazila baron Born in dr. Triller.
Deželni odbor je res prekoračil po zakonu mu stavljene meje. Toda gre zato: ali hočemo dobiti vodopravne koncesije ali ne.
Če hočemo, tedaj moramo v tem vprašanju postopati kakor postopa trgovec; če ne, ne bo nič iz našega načrta.
Če bi čakali sklepa deželnega zbora, kam pridemo? Kje bi potem bili mlini? (Odobravanje.)
Angleži so v konstitucionalnem oziru najobčutljivejši. In kaj se je zgodilo na Angleškem, ko je Disraeli stal pred eventualnostjo, da pokupi za par sto milijonov delnic sueškega kanala, ni vprašal parlamenta, ampak je na lastno pest v 24 urah pokupil te delnice. In cel parlament mu je pritrdil! Ko gre za korist domovine, ne gre loviti se po praznih formalnostih.
To, kar je naš deželni odbor storil dozdej, je bilo nujno potrebno, če ne bi naši načrti že danes ležali v vodi. Visoko pohvali delavnost dr. Lampeta v tem oziru. (Veliko odobravanje.) Strokovnjaki sami so to priznali, da je odbor postopal pametno in premišljeno.
In zato dež. odboru zaupamo tudi za prihodnjič. (Bravo-klici.)
Če sprejmemo dodatek dr. Triller-ja, da treba vedno posebnega sklepa dež. zbora, celo pooblastilo nima nobene vrednosti. Deželni odbor naj zagrabi pri prvi priliki — konjunkturo treba takoj izrabit! (Veliko pritrjevanje.)
Ali hočemo priti do cilja ali ne. Če hočemo, tedaj moramo tudi v bodoče delati kakor je dež. odbor dozdaj. Zato bomo glasovali za predloge odreka. (Veliko ploskanje.)
Gallé
se za svojo osebo izreče sploh zoper to, da se dežela, spušča v špekulacije. Sicer pa se vzdrži vsakega utemeljevanja. Njegov kratek nastop ne napravi nobenega vtisa.
Lampe.
Je hvaležen za stvarno kritiko. Veseli ga, da se je dr. Triller postavil na še širše stališče kakor deželni odbor, naj si namreč dežela pridobi vse vodopravne koncesije. Mi pa stojimo danes lia realnejših tleh. Opozarja na sosed-
ne dežele ki imajo podobne naprave, n. pr. Beljak, ki ima tako električno centrafc» kakor jo mi nameravamo pri Radovljici.
Kar se tiče ustavnih določb glede kompetence, niso za to tukaj, da ovirajo dobrobit dežele, ampak narobe.
Deželni odbor ne prosi deželnega zbora, da mu dovoli svoj načrt nadaljevati, le predlaga, in če mu deželni zbor to odreče, deželni odbor no bo tisti, ki bo imel škodo! (Odobravanje.)
Kar se tiče g. pl. Galleta, ni naša naprava špekulativna. Naše podjetje se bo samo iz sebe plačevalo in amor-tizovalo.
Predlaga, da se predlogi sprejmo.
Dr. Tavčar ves čas skeptično ugovarja, k besedi se pa ne oglasi.
Pri glasovanju se 1. točka sprejme, kakor jo predlaga odsek z vsemi glasovi zbornice; dodatek dr. Trillerja pa, da treba za vsak nakup izrečnega dovoljenja deželnega zbora, se odkloni. (Od veleposestnikov glasuje za dr. Tril-lerjev dodatek 5, proti pa 3 (Barbo, Apfaltern, Ivodelli).
2.	točka se sprejme z vsemi glasovi zbornice.
3.	točka se sprejme z vsemi glasovi zbornice
4.	točka se sprejme, kakor jo predlaga odsek, z glasovi S. L. S. in treh veleposestnikov (Barbo, Apfaltern, Ivodelli); Trillerjev predlog se odkloni.
Volitev deželnega odbornika namesto odstopivšega prof, Jarca.
Oddanih 10 glasovnic; vse glasove je dobil dr. Zaje.
Izvoljeni izjavi, da izvolitev sprejme. (Ploskanje.)
Na koncu pride na vrsto predlog prof. Jarca glecle varstva deželnih lepot, starin, izkopnin in zgodovinskih spomenikov.
Prof. Jarc opozarja na nujno potrebo posebnega varstva za deželne zgodovinske spomenike, ker se naše starine izvažajo v tujino, pogubljajo in raznašajo. V berolinskem nacionalnem muzeju imajo poseben oddelek izkopnin iz Kranjske! To je za nas žalostno. Treba posebnega zakona, tudi zakona za varstvo naših umetniških lepot: značaja naših kmečkih hiš, naših baročnih stolpov, naših krajevnih lepot, naših prospektov, trgov itd. Opozarja, kako se je n. pr. pokvarila po neokusni secesiji Ljubljana,
Predlog se z vsemi glasovi zbornice sprejme.
Seja se ob 9. zvečer zaključi. Danes v soboto, se vrši zadnja seja tega zasedanja.
Kolerabacilonosec v Ljubljani.
Dognalo se je, da je 11-letna hčerka kontrolorja v deželni prisilni delavnici Franca Pavločiča bacilonoska. Epide-mijologično poseben in zelo zanimiv slučaj je po poročilu mestnega fizikata ta-le: 13. t. m. odpotoval je 22-letni Alojzij Romanazzi iz Tarenta, da obišče družino kontrolorja deželne prisilne delavnica Fr. Pavločiča v Ljubljani. Semkaj je dospel 16. t. m. Imel je seboj uradni certifikat, da Tarent po koleri ni okužen. Kljub temu zaznamovala ga je tržaška policija kot prihajajočega iz koleraokuženega kraja in ga je mestni fizikat zaradi tega pet dni zdravstveno-policijsko opazoval. Ostal je cel čas zdrav in je odpotoval 25. t. m. popolnoma zdrav čez Trst in Rimini zopet domov. V noči od 23. na 24. t. m. obolela je 11-letna hčerka kontrolorja Pavločiča, pričela je bruhati, imela je drisko, subfebrilne temperature in zelo hitro žilo. Ordinujoči zdravnik naznanil je to obolelost 24. t. m. ob 4. popoludne kot. sumljivo. Mestni fizik dr. Krajec podal se je z dr. Plečnikom k bolnici, ta pa je bila že boljša in tudi popoldne ni imela več driske. Družina bolnice ni smatrala to obolelost za nevarno, ker je deklica dan poprej pri poslavljanju od italijanskega gosta užila mnogo sadja in pila pivo. Šele 24. t. m. zvečer je šlo zopet od nje blato, ravno tako 25. t. m. zjutraj. To blato preiskal je dr. Plečnik in ga porabil za kulture. Deklica je bila v tem času skoraj že dobra. Žila in temperatura sta bile normalne. Že 26. t., m. opoldne označil je dr. Plečnik slučaj kot skrajno sumljiv za kolero. Nato so družino obolele deklice takoj kontuma-cirali in se je ves čas sproti desinfici-ralo blato. Ker pa laboratorij dr. Plečnika še ni povsem opremljen in ni bilo moči staviti odločilne diagnose po aglutinaciji, odpotoval je mestni zdravnik dr. Bloivveis dne 26. t. m. zvečer v higijenični institut v Gradec, katerega je poprej telegrafično aviziral in jo vzel seboj kulture dr. Plečnika. Voditelj instituta dr. Praussnitz in pa profesor Hammerl ter asistent dr. Busson čakali so žo dr. Blei\veisa in so od 2. do pol 5. ure zjutraj bakteriološke preis-
kave nadaljevali. MikroskopiškI preparati potrdili so sum na kolero, vendai je pa ta kultura po nesrečnem naključju dala premalo materijala za odločilno diagnozo. Dr. Bleivvois se je vsled tega s prvim vlakom vrnil v spremstvu profesorja Ilammerla, ki je v Ljubljani preiskal edino še obstoječo golatine-kulturo in obenem še seboj vzel blato, ki se ga je šele umetnim potom dobilo, ker deklica razven 27. t. m. zjutraj od 25. t. in. dalje ni šla več na blato. Dr. Plečnik namreč varnostnih ozirov kultur ni hotel imeti v svojem nezadostno opremljenem laboratoriju in jih je torej razven ene vse uničil. Edino živo kulturo in pa blato vzel je profesor Hammerl s seboj, nakar je sinoči ob 6. uri prišel telegram, da so v kulturi našli z vso gotovostjo vibrione azi-jatske kolere. Obolela deklica, ki je med tem popolnoma ozdravela in je včeraj že vstala, je torej bacilonoska. Njo in celo družino so že izpočetka bolezni v uradniški hiši prisilne delavnice najstrožje izolirali. V splošnem so so najstrožje varnostne odredbo ukrenile. Ni vzroka česarkoli se bati. Kakor znano, so našli v zadnjih tednih v nekaterih mestih Avstrije, n. pr. na Dunaju, v Brucku itd. bacilo-noscc in nikjer se ni razpasla kolera. Poročali bomo o nadaljnem razvoju kar se da natančno, sploh pa je pričakovali, da bode izločanje vibrionov v najkrajšem času ponehalo. Princip modernega odvračanja kužnih bolezni jo odkrito poročanje, ker zdravstvena uprava računa na sodelovanje občinstva. Zaradi tega jo tudi mostni fizikat obljubil, da nas bo sproti natančo ob« veščal o položaju.
Mrliške novice.
i Veselico v bližnjem času napravi
kat. delavska družba to nedeljo, 30. t. m. ob pol 8. zvečer v Didičevi novi dvorani. Igrala so bo znana žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Vse uloge so v spretnih in znanih rokah. Drugo nedeljo, 6. novembra, omisli ravno tam dekliška Marijina družba za obleko revnim otrokom dve igri in petje. Pri vsakoletni veselici v ta namen jo navadno obilo občinstva, lotos bodo še lahko več, ker ima družba nov volik harmonij za svoj pevski zbor. V nedeljo, 13. novembra je zopet v istih prostorih zabavni večer kat. delavske družbe, na katerem predava g. Oswald.
i Avanziral je g. Filip Vidic, idrijski rojak, pri našem rudniku za ofi-cijala.
i Dva višja uradnika od ministrstva za javna dola so mudita že nekaj dni v mestu. Eden, zdravnik, pregleduje zdravstvene naprave, drugi se peča bolj z jamo. A takih gospodov smo že vajeni, saj je komaj mesec pretekel, da nas je v enakem poslu zapustil rudarski nadsvetnik z Dunaja.
Jeseniške novice.
j Vabilo k predstavi, ki se vrši v »Delavskem domu« na Savi jutri, 30. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Uprizori se »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dejanjih. Sodeluje društveni orkester. Vstopnina navadna. Kdor hoče videti res dramatično lepoto, naj ne zamudi to prilike!
Triilke novice.
t Prireditev odseka Orel. Domači telovadni odsek Orel bo priredil v nedeljo, dne 30. oktobra, ob petih popoldne v društveni dvorani telovadni večer za društvenike. Telovadci bodo jtroizvajali proste vaje in vaje na orodju.
t Združen cerkveni in društveni pevski zbor bo zapol na Vseh svetnikov dan popoldne po mrtvaškem opravilu na pokopališču pred kapelico tri žalostinke. Ta dan odpade radi praznika običajno predavanje v društvu.
t »Mlinar in njegova hči«. To splošno znano in priljubljeno igro bo društvo sv. Jožefa v kratkem priredilo.
Koroški deželni zbor.
Včeraj jo bil na dnevnem rodu proračun za loto 1911, ki izkazuje 390.430 kron primanjkljaja. K besedi se je oglasil tudi poslanec Grafenauer, ki je navajal razne pritožbe koroških Slovencev. Obžaluje, da se slovenskih poslancev no voli v noben odsek; tako postopanje pomeni preziranje in zapostavljanje slovenskih volivcev. S šolsko predlogo, ki uvaja pronaredbo ljudskega šolstva, so popolnoma strinja; tudi v deželnem kulturnem svetu so ni Slovencem dovolilo posebnega odseka, zato so slovenske posojilnice urimorune iskati stika m zaslombo na
Kranjskem in Štajerskem. Nemci bi no bili pri tem popolnoma nič oškodovani, ako bi se Slovencem v tem znstopu poseben odsek dovolil. Ravno tako nimajo koroški Slovenci nobenega zastopnika v deželnem šolskem svetu. V kranjskem deželnem šolskem svetu, na katerega se koroški Nemci sklicujejo in ga kot vzor postavljajo, se vpošte-vajo tudi kranjski Nemci, ki imajo svojega nadzornika. Ali bi ne bilo mogoče, da bi koroški Slovenci vsaj svojega šolskega nadzornika imeli. Ko bi se Slovenci toliko vpoštevali na Koroškem, kolikor se Nemci na Kranjskem, bi bili popolnoma zadovoljni.
Nadomestna volitev na taaju
Včeraj so volili na Dunaju dva poslanca, in sicer enega v Leopoklovem okraju in enega v Iiietzingu. V Hietzin" je bil izvoljen za dežavnozborskega poslanca krščanskosocialni kandida, dunajski župan dr. Neumayer. Oddanih je bilo 18.973 glasov, in od teh je bilo veljavnih 18.06 i. Dr. Neumayer je dobil 9786 glasov; na socialnega demokrata E. Polkeja je odpadlo 6896 glasov, druge so pa dobili razni liberalni kandidatje. Značilno je to, da je dobil dr. Neumayer še več glasov, kakor dr. Lueger pri zadnjih volitvah v tem okraju.
V Leopoldovem okraju so pa volili Dunajčanje deželnozborskega poslanca; oddanih je bilo 24.153 glasov. Kr-ščanskosocialni kandidat načelu, društva natakarjev občinski svetnik Pre-yer je dobil 10.832, socialni demokrat Schuhmeier 8471, druge glasove so pa dobili razni liberalni kandidatje; dr. Mistler 1962, dr. Schwarz-Hiller 1480, jud Brunner 466, Čeh Ružička 417, in Finster 371 glasov. Pride torej do ožje volitve med krščanskimi socialci in so-cialnimi demokrati.
Pri zadnjih volitvah je bil tukaj izvoljen dr. Lueger, in sicer z večino 900 glasov, animivo je pri teh volitvah, da so liberalci silno nazadovali, od 4329 glasov, ki jih je dobil baron Iloch, so padli na število 1962. Upamo, da bo lljj-di pri toh volitvah zmagal krščanskosocialni kandidat in da bo ostal Dunaj zvest svojim socialnim načelom. Zanimivo za demokratičnost krščanskoso-cialne stranke pa je dejstvo, da je združil toliko volivnih glasov načelnik natakarjev proti rdečemu generalu Schuhmeierju. In tudi v slučaju, da Preyer propade, ne znači ta propad nobeno nazadovanje krščanskih social-cev, ker je bil ta okraj zmerom v nevarnosti in ga je samo oseba dr. Lue-gerja v rokah obdržala.
UMn Pave! Mmm p?el mMimi.
(Dalje.)
Na Dunaju sedi te dni na zatožni klopi nevarni vohun Bartmann, obtožen vohunstva. Bartmann je bil nad-poročnik, a je bil degradiran, ker je zašel v dolgove in ker je ponaredil neko službeno listino. Jezen na armado, se je hotel maščevati nad svojo domovino in je v škodo Avstrije vohunil. Bil je že zaradi vohunstva zaprt, a poboljšal se ni in sedi zaradi vohunstva zopet na obtožni klopi pred dunajskim sodiščem. Bartmann je znan na Gorenjskem, kjer jo priredil svoji ženi na Bledu tvornico za izdelovanje mila, ki je pa pogorela. Toliko v pojasnilo sobotnim »Slovenčevim« naročnicam in naročnikom. Objavljamo nadaljevanje poročila o Bartmannovi razpravi.
Zasliševanje prič.
Prvi se zasliši kot priča major Par-kos, ki pa ne izpove nič bistvenega. Zanimivo je zgolj, da so dobili vsi častniki Bartmannovo fotografijo, zato da bi se znali ogibati nevarnega vohuna.
Bartmann v Pulju. — Kako je nadzirala ljubljanska policija Bartmanna.
Policijski agent Nikolaj Dardi je nadzoroval Bartmanna v Pulju. Pulj-sko policijo je obvestila ljubljanska mestna policija, da pride Bartmann v Pulj in je tudi poslala njegovo fotografijo. Dva dni mu je bil vedno v Pulju za petami. Čudno se mu je zdelo, da ima Bartmann prvi dan sive lase in brado, drugi dan pa temne. Ko se je iz-prehajal Bartmann ob pristanišču, si je delal notice. Bartmann zatrja, da ni nikdar rabil barvil. Predsednik: »Značilno je le, da so se našli v Vaši belež-nici trije izstrižki iz časnikov z ozirorn na lasna barvila.« Bartmann zanikava, da bi si bil napravljal beležke o ladjah, o katerih se prodajajo povsod v Pulju fotografije in razglednice. Iz nadaljnih izpovedi se konstatira, da je nosil Bartmann, ko je došel v Pulj, malo brado, ki jo je pa odbril in tla je imel prvi dan sivo, drugi dan pa črn« lase.
Kaj je delal Bartmann na Lošinju.
Polkovnik AleksandŽf fvuchinka so je peljal z Bartmannom skupaj na Lošinj leta 1908. Spoznal Jpirtmanna ni na ladji, dasi je bil nažftanjpn Bart-mannov prihod na Lošinj. Mislil je, da se nahaja Bartmann že na LojSlnju. Na Lošinju mu jo naznanil poveljnik, da se je vso storilo, da ne bo mogel Bartmann vohuniti v okrožju vojaških utrdb. Prihodnji dan so poročali polkovniku, da je nagovoril Bartmann rekrute in jih vpraševal razne stvari.
Kako so nadzorovali vohuna.
Stotnik Rihard Rossmann je bil poveljnik stavbenega vodstva na Lošinju. Aviziran je bil, da pride vohun Bartmann. Drugi dan dopoldne je videl s forta na cesti, ki je oddaljena kakih 300 korakov, nekega moža, ki ga je imel za Bartmanna, ki mu je izginil izpred oči za nekim ovinkom. Predsednik: »Ali je mogel kaj videti?« Priča: »Gre sc za to, kakšne oči da ima kdo. Strokovnjak vedno več vidi, kakor la-jik.« Predsednik: »Ni li govoril z nekim podčastnikom?« Priča: »Da. Vprašal ga je, odkod da je in če mu je na Lošinju všeč. Moža nismo mogli dobiti.« Predsednik: »Ali se je strinjala moževa zunanjost z osebnim Bartmannovim opisom?« Priča: »Da. Prodno se je odpeljal parnik, ga je videl še v kavarni Ouarnero, kjer je čital list. Ne daleč od njega sta sedela dva moža, ki sta ga nadzorovala, pred kavarno je pa stal okrajni glavar, ki mu je povedal, da se nahaja Bartmann v kavarni. Bartmann pravi, da sc je moral stotnik motiti.
Bartmann se izprehaja pred trdnjavo.
Policijski stražnik Juliani je nadzoroval Bartmanna na Lošinju. Iz Dreherjevega hotela je Bartmann odšel, ne da bi bil priča znal, kdaj in kam. Stražnik Fachini mu je pripovedoval, da je videl Bartmanna v bližini utrdbe, ko je pisal. Popir je imel na malem zavoju.
Dnevne novice.
-f- Profesor Mandič o položaju.
»Agr. Tagblatt« z dne 27. t. m. prinaša pogovor svojega sotrudnika s hrvaškim zastopnikom v avstrijski delegaciji prof. Mandičem o položaju, ki ga za Jugoslovane ustvarja češko nemški sporazum. Prof. Mandič se boji, da bi češki poslanci sedaj, ko so spravili pod streho svoje zahteve, pustili Jugoslovane na cedilu, pozabivši na velike žrtvi, ki so jih ravno Jugoslovani vedno prinašali v ime slovanske vzajemnosti. V čeških listih vsaj je citati, da Čehi odslej za Jugoslovane ne bodo več pobirali kostanja iz žerjavice. Vendar pa je le upati, da bodo Čehi tudi sedaj podpirali zahteve Jugoslovanov in bi ob parlamentariziranju kabineta prišel vanj tudi en Jugoslovan. Seveda pa Jugoslovani ne postanejo gouverna-mentalni brezpogojno; ne ve se sicer še, v katerih vprašanjih bodo Jugoslovani edini, kakšna bo usoda Slovanske Unije in pa Jugoslovanske Zveze, a toliko je gotovo, da noben Jugoslovan ne odstopi od zahteve za priznanje zagrebških vseučiliškili izpitov. Seveda pa imajo Jugoslovani še druge zahteve; tako n. pr. treba zahtevati eno slovensko profesuro v Pragi, s čimer bi se Slovenci pač začasno zadovoljili, ker vseučilišča v Ljubljani ni mogoče čez noč ustvariti. Zahtevati se mora izvedba popolne enakopravnosti Jugoslovanov z Italijani in Nemci; istrski slovanski in italijanski državni poslanci bodo ob otvoritvi državnega zbora vzajemno skušali napraviti pot do slo-vansko-italijanskega sporazuma, a na-de seveda niso velike. Eno pa je gotovo, da bo namreč večina jugoslovanskih poslancev vesela, ako jim bo razvoj stvari omogočil voditi mirno politiko.
—	Na teh Mandičevih izvajanjih je zanimivo le troje: Pr*fč nezaupanje do Čehov, do tistih Čehov, ki so vestno stali v boju za jugoslovanske zahteve tedaj, ko se je Mandičeva Jugoslovanska Zveza pod vodstvom botra ta Ploja sumljivo silila za hrbet borilcem v prvih vrstah in je tudi po zasedanju obračala orožje v tla, ako ne naravnost proti možem, ki so stali v ognju za prvo
—	po prof. Mandiču — jugoslovansko zahtevo: priznanje zagrebških vsguči-liških izkušenj. Drugič je zanimivo, da je prof. Mandič še čisto negotov,, kaj bo z njegovim državnozborskim klubom. Tretjič je pa najzanimivejše to, da prof. Mandič, ki so ga. v državni zbor volili izključno Slovenci — šele na drugem mestu govori o slovenskih' zahtevah in to tako omalovažuje sloVcn-sko vseučiliško vprašanje, kakor 'svoj čas »nekdo« v »Agr. Tagblatt«. H^ala Bogu, da v slovenskih vprašanjih ne bodo odločevali taki »slovenski« poslanci. kakor je prof. Mandič.
-f »Lampetovt munl«. Včeraj je podal dr. Lampe v deželnem zboru poročilo o akciji deželnega odbora za po-deželne hidroclektrične naprave. Kdor je čital liberalne časopise ali slišal liberalno rohnenje na volivnih shodih o »Lampetovih mlinih«, ki bodo baje uničili kranjsko deželo, je mislil, da mora priti v deželnem zboru do velikega poloma. Pa zgodilo se jo nasprotno. Dr. Lampe jo popolnoma stvarno in s tistim mirom, ki ga da le zavest dobrega dejanja, obrazložil, kolike koristi za deželo, za občine, za industrijo in za poljedelstvo je to, kar je deželni odbor storil to leto. »Ne prosimo idemnitete, ampak jo samo predlagamo. Če nam deželni zbor nakupa ne potrdi, mi nismo tisti, ki izgube«, je dejal poročevalec deželnega odbora. In kaj se je zgodilo? Vsa zbornica je vstala kot en mož in je potrdila nakup mlinov. Tudi liberalci so vsi glasovali za predlog in s tem pritrdili, da je deželni odbor ravnal koristno za deželo. In ko se je šlo za bodoče delo deželnega odbora, je velika večina zbornice, tudi en del velc-posestva, izrekel deželnemu odboru popolno zaupanje. Tako si je pošteno delo priborilo priznanje tudi najhujših nasprotnikov.
+ Deželna banka. Ko se je v deželnem zboru obravnaval statut deželne banke, tedaj so liberalci in Nemci hoteli z vsemi zvijačami preprečiti ustanovitev deželne banko. Ker S. L. S. ni privolila v to, da bi se kuratorij volil po kurijah deželnega zbora, so celo zahrbtno intrigirali proti sankciji statuta, češ, da bo banka brez kontrole, ako jo bo imela samo S. L. S. v rokah. Mi smo že tedaj naglašali, da sc delu S. L. S. ni bati nobene kontrole in da bo S. L. S. že sama dala vsem drugim strankam priliko, da se prepričajo o njenem delu. Tako se je tudi zgodilo. S. L. S. je liberalcem in Nemcem dala na prosto voljo, da imenujejo vsak po dva kuratorja in enega revizorja, kar so tudi storili. Tako je tudi v tej stvari pokazala S. L. S., da se ne boji nobeno kontrole, ker jo vse njeno delo samo v korist deželi.
+ Veleposestvo se je razdelilo pri razpravljanju o podeželni hidroelektri-čni centrali. Večji dol je zastopal staro liberalno načelo, da se mora izkoriščanje vodnih sil prepustiti samo privatnemu kapitalu in da se dežela ne smo baviti z gospodarskimi napravami. Nasprotno načelo, ki ga zastopa S. L. S., pa jo v tem slučaju zagovarjal baron Apfaltrern, ki je v odseku za deželna podjetja izrekel, da se je prepričal, kako je vse, kar dela S. L. S., v največjo korist deželi in njenemu prebivalstvu in da nima vsled tega niti najmanjšega nezaupanja proti zastopnikom S. L. S. Pri glasovanju so glasovali za predlogo deželnega odbora baron Apfaltrern, baron Codclli in grof Barbo.
+ Resnicoljubnost »Slovenskega Naroda«. Sinočnji »Slov. Narod« je pri" nesel poročilo o izvajanjih poslanca dekana Lavrcnčiča v deželni zbornici glede pravnega značaja premoženja tako-zvane kamniške meščanske korporaci-je, v katerem zlobno zavija stvar tako, kakor bi bil hotel poslanec Lavrenčič vse premoženje izročiti mestu Kamniku kot takemu. Temu nasproti konsta-tiramo, da je iz vsega govora dekano-vega_odsevala le skrb za upravičence. Gospod dekan je le povdarjal, da je to premoženje javnopravnega značaja, da pa mora ostati vžitek vedno le tistim upravičencem, kakor doslej, in kako naj bi z umnejšim gospodarstvom užitek upravičencem pomnožil. Sicer je pa kamniški župan dr. Kraut član meščanske korporacijo v Kamniku sam za javnopravni značaj korporacijskega premoženja. To čitamo v aktih črno na belem. Kamniške korporacije upravno vprašanje čaka že nad štirideset let na rešitev. Deželni odbor ima sedaj nalogo, da pereče vprašanje reši, kar bode gotovo na korist upravičencev. — Govor dekana Lavrenčiča objavi »Slovenec« v kratkem po stenografičnem zapisniku, da bodo upravičenci spoznali, koliko je »Slov. Narodu« verjeti.
2000 tisoč podružnic nemškega Schulvereina. Nedavno je število Schulvereinovih podružnic narastlo na 2000. Ni je večje nemške občine, kjer bi ne bilo podružnice Schulvereina. Solnograška ima n. pr. 154 občin in 124 podružnic. To delo Nemcev kliče tudi nas k živahnejšemu dolu za našo na-rodnoobrambno organizacijo. Postavimo takoj tudi ml v vsaki slovenski občini podružnico »Slovenske Straže«! Naj bi sc povsod zavedali te svoje narodne dolžnosti. Kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«, naj se do novega leta ustanovil Pišite takoj za priprav-ljavna dela na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljano.
-I Slovensko kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju iinu v uoucdeljck.
dne 31. t. m. svoj V. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanjc zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskih društev, — 3. Poročilo odborovo. — 4. Poročilo »S. Lige K. A.« — 5. Poročilo klubov. 6. Poročilo revizorjev. — 7. Volitev no. vega odbora. — 8. Slučajnosti. — Lo. kal: restavracija »Leithner«, I., Auer, spergstrailc 6. — Začetek ob pol 8. urj zvečer.	t
-( Shod v Kamniku. V nedeljo po, poldan dne 30. oktobra bo ob 4. uri v Kamniškem domu shod katoliškega političnega društva. Poročal bo dež. po, slancc g. Ivan Lavrenčič.
—	Blagoslovljenje gasilnega doma, V Plužnjah pri Otalcžu blagoslovil je dne 9. t. m. č. g. župnik Vinko Buda nov gasilni dom; ob tej priliki je imel lep nagovor na gasilcc, za kar se mu naj topleje zahvaljujemo. Slavnost se je vršila ob veliki udeležbi domačega in tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana gasilna društva iz Idrije, Spodnje Idrije, Ledin, ženski podpor, ni gasilni odsek iz Spodnje Idrije in gasilno društvo iz Cerknega. Odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim dru. štvom za udeležbo in izkazano prijaz< nost.
—	Namestniki goriških porotnikov
so: Jak. Sušnek, Edvard Virintin, Jožef Bauden, Sussig Mihael, Zuttioni Leonard, Jožef Ciuffarin, Roth Rudolf, Zei Renat, Brauniger Franc, vsi iz Go. rice.
—	Argentinsko meso v Gorici. V
torek, 25. t., m., je župan goriški Bombig sklical posvetovanje " mesarjev in drugih strokovnjakov radi argentinskega mesa. Mesarji so izjavili, da splošno niso nasprotni uvozu argentin.j skega mesa. Župan je obljubil, da se bo naročilo za poskušnjo nekoliko argentinskega mesa.
—	Podraženi klobuki. Na zborova. nju avstrijskih tovarnarjev klobukov sc je z ozirom na to, da se že poldrugo loto draže za izdelovanje klobukov potrebno surovine, sklenilo, da se sicer ohrani klobukom dosedanja kvalitetaj pač pa se zviša cene.
—	Jeruzalemskim romarjem je še gotovo v dobrem spominu oseba blagega predstojnika v sijonskem samostanu č. p. Cirila Welte. V^voji ljubeznji" vosti je omogočil Slovencem novo mašo v veličastnem Marijinem svetišču na sveti gori Sij on ter je ves čas našega, bivanja na svetih krajih zlasti duhovne sobrate s prav vzgledno prijaznostjo in postrežljivostjo sprejemal v samostanu. Prikupil se ti je mož, če si le enkrat govoril ž njim, Ta blagi in visoko izobražen benediktinski menih je že' zapustil zemski Sijon ter se preselil v nebeški Jeruzalem. Došlo je poročilo, da je subprijor p. Ciril komaj 40 let star umrl dne 21. t. m. vsled disentrije v tanturski bolnišnici usmiljenih bratov pri Betlehemu. Vsem romarjem, zlasti duhovnim sofratom, ki so prišli ž njim v stik, bodi priporočen v moli' te v.
—	Strašna smrt dezerterja. Iz Trsta. jo dezertiral prostak Privstič, 4. bo. senskega polka. Vkrcal se je preoblečen v civilno obleko na »Lloydov« parnik »Metkovič« in dasi je imel vožni listek, se je le skril v prostor, kjer se nahaja ladjino krmilo. Ko je pričela ladja voziti, se začuje grozen krik. Krmilo ni hotelo ubogati. Iskali so in dobili grozno razmesarjenega vojaka.
—	Pustite v miru davčne ekseku« torje. M. B. iz Solkana je obsojen na štiri mesece zapora, ker se je zoperstav, 1 j al davčnemu eksekutorju, ko je ta vršil svojo službo. Čisto nepotrebna je taka kazen. Pustite v miru vršiti davč-l ne organe svoje službe!	/j
—	Vojaška vest. Za poročnika pol 26. pešpolku je imenovan J. Juvanc. j
—	Oče zastrupil sina. V Grcbinjil na Koroškem so aretirali okoličanske-ga kmeta Jakoba Zneka, podomačo Ivurza, ki je zastrupil sina. Sin umira. Aretiranca obdolžujejo tudi drugih zlo« činov.
—	Ženin se je zastrupil. Včeraj po< poldne sc je zastrupil reviclent južno železnice Avg. Kotnik na službenem potu iz Gradca v Bruck s strihninom. Prepeljali so ga sicer še živega v bolnišnico v Brucku, vendar bo težko ozdravel. Kotnik sc je mislil prihodnji mesec oženiti; zastrupil pa se je seda] radi prepirov s svojimi sorodniki.
—	Nov odvetnik v Trstu. V Trst« je otvoril odvetnik pisarno g. dr. Lj. Tomašič.
—	Vzgoja zanemarjene mladine.
Na praznik Vseh svetnikov bo v kapiteljski cerkvi v Novem mestu zjutraj ob 6. in dopoldne ob pol 10. govoril o tej tvarini preč. g. Alojzij Kovačič ^ salezijanske družbe. Zvečer bo omenjeni gospod tudi imel pridigo za verne duše v vicah.
— Loterija povodom lovske raz-
»nve. Žrebanje loterije prve medna-odne lovske razstave na Dunaju se ■rši nepreklicno dne 31. oktobra 1910 ib 8. uri zvečer pod oblastvenim nad-orstvom v žrebalni dvorani ravnatelj, tva za državni dolg. Srečke, ki so jih vojedobno doposlali p. n. občinstvu, iaj se izvolijo pravočasno poravnati. )obitki se izplačujejo samo na Du-mju, I.okraj, Laurenzerberggasse št.l. 'rvih pet glavnih dobitkov po 100.000 ;ron, 10.000 K, 2000 K ter dva po 1000 cron bodo na zahtevo izplačali v gotovini po odbitku običajnih pristojbin.
Zadnja (XXXIII)se:a d?želn2ga zbora kranjskega.
Ljubljana, 29. okt.
Na vrsti je danes samo budgetni provizorij in pa kuratorij deželne banke.
Pričakovati je večje politične debate kakor navadno ob tej priliki. Liberalci bodo danes gotovo napravili nekaj vode, ke so bili dozdaj preveč mirni.
Poročevalec za provizorij je Krek.
Začetkom seje, ki jo otvori deželni glavar ob 10. uri dopoldne, predlaga upravni odsek glede na predlog Jarca in tovarišev, naj deželni odbor sestavi zakonski načrt glede varstva zgodovinskih spomenikov kranjske dežele.
PRORAČUNSKI PROVIZORIJ.
(Poročevalec Krek.)
Predlaga za finančni odsek: I. V pokritje deželnih potrebščin leta 1911. naj se pobirajo od 1. januarja 1911 do onega časa, ko se deželni proračun za leto 1911. definitivno ustanovi, sledeče deželne priklade: 1. 40% doklada na vžitnino (tudi posebno) od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa;
2.	samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 4 K od hektolitra;
3.	40 °/o doklada na vse direktne davke izvzemši osobni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev. II. Deželnemu odbru se naroča, da pridobi sklepu pod I. Najvišje odobrenje.
Resoluciji.
1. Deželni odbor se pooblašča, da primanjkljaj, ki po gori navedenih pri-kladah ne bo pokrit v slučaju potrebe pokrije potom kreditne operacije. 2. Vlada se pozivlje, da pri rešitvi državnega proračunskega provizorija za leto 1911. primerno ukrene, da dobe dežele že s 1. januarjem 1911 zvišani prispevek iz davka na žganje v smislu tozadevne vladne predloge.
Dr. Triller zabava zbornico.
Uprizori danes tako komedijo, da je zbornico tako zabaval, kakor malokdaj. Naši se mu cel čas smejejo, zlasti ko zopet privleče cerkev v zbornico in devlje iz kože leva dr. Šusteršiča, ki ga dobesedno vidi v duhu že kot preprogo pred Bienerthovo posteljo. Vclikansk krohot je bil tudi, ko se je vmislil v evangelije in zaklical: »Resnično, resnično Vam povem!« Olajšal si je dušo tudi glede »Slovenca«, ki je vestno za-beleževal njegove duhovitosti. Dr. Triller je danes sicer le eno napako napravil, bil je namreč prekratek in tako pripravil vso zbornico ob velik užitek, ki ga je pošteno zaslužila.
Triller je govoril:
Odkar je deželni zbor kranjski pašalik S. L. S., je postal specialiteta (Oho!) med vsemi deželnimi zbori. Izračuna dva milijona deficita deželnega gospodarstva. (Smeh.) V podrobnosti pa se vendarle ne bo spuščal in sicer iz usmiljenja. (Smeh.) Kranjska dežela je pod vodstvom S. L. S. prišla pred kon-kurz. (Viharen smeh.) Namesto predlagati kreditno operacijo, naj deželni odbor rajši stavi v loterijo. (Smeh.) Dežela je iz političnih razlogov na volivce sipala, sipala in sipala. (Klici: To pa ni res!) Dežela izstraduje naprednjake. (Smeh.) S. L. S. se drži tega: Klerikalcem groš, liberalcem knof! (Klic: Saj to je le narobe tega, kar je Tavčar rekel!) Vi stavljate s čudovito energijo visok plot med slovenskim ljudstvom in nami. (Zaje: Cisto prav!) Potem se zopet zaleti v cerkev katoliško (Velik smeh) in v »Slovenca« (Smeh). »Slovenec« je baje pisal, da je dr. Triller osel (Tisto pa ne! Opomb, poročevalca). S. L. S. en korak naprej, narod slovenski dva koraka nazaj! (Homeričen smeh. Klic: Kakšne oslarije klatiš!) Resnično, resnično vam povem . . . (Zdaj se dvigne velikanski smeh in grohot v zbornici. Nadaljnje besede Trillerjeve se ne ču-iejo v urnebesnem smehu. Dr. Triller se razkorača in vpije kakor singaleški Petelin): S. L. S. pomaga baronu Schvvarzu, da ne sme slovenski narod Poplaviti septemberskim žrtvam spomenika (Krohot). Vaše komedije, kakor «ičcikom tega zasedanja, ne bodo nikoli pozabljene (Krek: Boste videli ka-
ko hitro! Velika veselost.) Potem napada dr. šusteršiča, ker je menda iz delegacije pobegnil vsled kravje kupčije, ki jo je sklenil z vlado. (Klic: To je najnovejša novica!) Bojim se, da bo baron Bienerth tega rjovečega leva, ki je dr. Šusteršič, kmalu imel za predlogo pred svojo posteljo. (Nepopisen krohot. Dr. Triller se sam sebi smeja. Klici: Sami sebi se smejete! Triller: Nekaj veselja sem Vam moral napraviti! Klici: Saj ste ga res! Veselost.) In s tem strahom konča. (Velikanska veselost.)
Barbo
govori nemško.
Dr. Tavčar.
Govornik se izogiblje ocvirkov či Ia Triller in postane hud le, ko se pritožuje, da se je črtal prispevek za ljubljanski dekliški licej in se jezi nad Šte-feta in Kregarja.
Moje prepričanje je, da je bilo sedanje zasedanje deželnega zbora malo plodovito. Le to je bilo zame plodovito, ker me je poslanec Demšar učil takta; za to mu bom do konca dni hvaležen. (Veselost.) Govornik govori potem o proračunu, graja provizorij in gleda gospodarski položaj dežele jako črno. Je mnenja, da bo treba meseca maja celo bogato zapreti, (Krohot), če ne bo prijatelj Zaje prinesel v deželni odbor kak ženijalen načrt, da dobi dežela milijone (Veselost). Pravi, da je S. L. S. proglasila načelo, da manjšina nič ne velja in tudi v gospodarskem oziru se drži tega; ona izstraduje liberalne manjšine (Ugovori). Zdi se mu, da bo treba doklado slejkoprej zvišati od 40 odstotkov do 80 odstotkov. Potem se huduje na Lampetove električne centrale. Pravi, da bi Lampe v angleškem parlamentu ne bil za svojo elektriko niti en glas dobil. (Veselost.) S. L. S. primerja jazbecu, ki vse sne, potem pa strada. Kar pa se politike tiče, nam ne preostaja nič drugega, kakor zdihova-ti in protestovati. S. L. S. ima načelo: Gorje premagancem! Vi sovražite Ljubljano! (Burni ugovori.) Črtali ste v budgetu celo prispevek za višjo dekliško šolo. Potem pa se zažene v Štefeta in Kregarja, ki sta n. pr. zmagala glede okenj pri državni obrtni šoli. Se silno jezi. Potem preide na domnevno preganjanje učiteljstva. (Dr. Šusteršič: Bomo pa povedali podrobnosti; bomo videli, če Vam bo všeč! Jarc: Bomo prišli na dan z natančnimi fakti! Demšar: Vi, dr. Tavčar, sami veste za te reči! Tavčar obmolkne.) Kar ^e pa tiče barona Schwarza, je med njim in dr.. Šu-steršičem zakon. (Dr. Šusteršič: Je šole zaroka.. Veselost.) Je že zakon. (Dr. Šusteršič: A, tako? Velika veselost.) In konštatiram, da če je bar. Schwarz žena v tem zakonu (Veselost), je gotovo žena, ki hlače nosi (Velika veselost; smeje se tudi Schwarz.) Vlada pa ekspozitura S. L. S.
Kar pa se naprednjakov tiče, bodo vedno do konca sveta na Kranjskem ostali — to je edina tola*1^ ki mi ostane.
Gangl.
Tega govornika malokdo posluša. V zbornici so med njegovim govorom navzoči natančno: Glavar, Demšar, Jaklič, Hladnik, Lavrenčič, dr. Žitnik; poslušajo Gangla Jarc, Višnikar, Vilfan in baron Codelli. Sicer pa govori Gangl zelo stvarno o razmerah v cvo-jem okraju.
Dr. Lampe.
Prvi gosp. kontragovornik Triller je napovedal konkurz nad kranjsko deželo. Kljub deficitu pa jo bomo brez konkurza vozili. Saj so se tudi lani oglašali črni vrani-proroki, pa se ni zgodilo, kar so oznanjali.
Ako pa danes doklad ne zvišamo, jih zato ne, ker ne vemo, na kakšni podlagi bi to mogli. Ljudstvo itak težko nosi svoja bremena. (Tako je!)
Sipalo se ni; proti temu treba protestirati. Glede tega je vladala največja vestnost.
Kar se cerkve tiče, ki ji je Triller očital, da je S. L. S. največ pomagala s tem, ker je »Narod« prepovedala, le to povem: Kaj mislite, kaj nam pri ljudstvu največ pomaga? To, če ljudem Narod« preberemo. (Velika veselost.) Ljudje potem pravijo: Ja, takih neumnih ljudi pa ne bomo volili! (Burna veselost.)
Največji razloček med nami in na-rodno-napredno stranko je ta, da na-rodno-napredna stranka za narod vedno govori, zanj pa nič ne stori (Tako je!), dočim mi men j govorimo, a za narod vedno kaj resničnega naredimo, kadarkoli se da ugodna prilika porabiti. (Tako je!)
Kar se pa konfiskacij tiče, je tako, da uredniki liberalne stranke večkrat tako neumno zapišejo, da morajo biti konfiscirani, uredniki S. L. S. pa so bolj pametnL (Veselost.)
Dr. Tavčar, ki je Izračunal dva milijona deficita, pri svojih računih ni preveč natančen. Mi smo vedno izhajali phd preračunanim zneskom. Sicer pa, kadar gre za napredek dežele, treba prevzeti nase neko odgovornost.
Glede 10 milijonskega posojila je dr. Tavčar nam očital, da smo mi krivi, da ga vlada še ni dovolila. To pa ni res. Vlada zahteva le nekaj pogojev finanč-no-tehničnega značaja. Mi pa danes teh 10 milijonov sploh nočemo najeti vsled neugodnih razmer denarnega trga.
Naše barake pa prihodnjo spomlad ne bomo zaprli (Veselost.), ampak bomo zopet najbržeje vsi zdravi in veseli tu zborovali.
Kar je S. L. S. storila za deželo, to pa je za v s e koristno, ter je vsem v prid, naj bodo te ali one stranke! (Tako je!) V personalnih rečeh pa jaz ceteris paribus glasujem vedno za pristaša naše stranke, (Dobro-klici.) kar je tudi edino pametno in pošteno, ne naredimo pa v takem slučaju nič, kar bi moglo škodovati deželi.
Jaz dr. Tavčarja le vprašam: Ako se ljubljanska elektrarna renfira, kjer znaFaio stroški za eno letno kilovatno uro 28 vin., kako se ne bo deželna, kjer bo ena letna kllovatna ura toka stala 3 do 4 vinarje! (Veliko pritrjevanje.) Taki gospodarji srno pa mi že kakor na magistratu! (Veliko odobravanje. Veselost.)
Kar se tiče liceja, se moramo prepričati preje glede njegove kvalitete in ta je jako dvomljiva; to vedo gospodje od nasprotne strani sami.
Glede drž. obrtne šole, ni tisti, ki je kriv, deželni odbor, ki je rešil tozadevno pritožbo, ampak bivši ljubljanski župan, ki je oddal dela zahrbtno in brezvestno! (Tako je!)
Proti učiteljstvu je S. L. S. vedno popolnoma pravično postopala. (Tako je!) Če pri nas kak učitelj pride v •škodo, si je sam kriv. Ampak mi tem ljudem nočemo dvakrat škodovati, da bi njihovo perilo prali javno v tej zbornici.
Ko smo prišli v deželni odbor, smo se morali lotiti dela, ki ga je prejšnji deželni zbor zapustil. Ljudje so po 15 let prosili za kaj, to smo mi zdaj storili. Le nekaj del, izvršenih lani:
Vodovod za Radovljico, ki je stal 179.000 K; osem vasi preskrbuje. (Klic: Liberalci tudi to vodo pijejo! Veselost.
—	Dr. šusteršič: Razun tistih, ki samo šnops pijejo. Veselost.) Vodovod za Kranj, 17 vasi, (šusteršič: Tukaj tudi liberalci klerikalno vodo pijejo.) — Vodovod za Orehovico, — Vodovod za Koče, — Kapnica za Griže, — Kapnica v Vogljem, — Kapnica Laže, — Kapnica za Kal, — Kapnica v Čelju, — Kapnica za Gorenjo Zdihovo, — Kapnica za Laseno, — Vodovod Petelinje,
—	Vodovod za Presko, — Vodovod za Šiško (Sami klerikalci! Smeh.), — Vodovod za Podkraj, — Napajališče v Gradišku, — Vodnjak v Liplenju.
Ceste: Šmartno—Litija, Verd, Čatež—Lipa, Čatež—Sv. Križ, Gabrovščica —Muljava, Čermošnjice—Srednja Vas, Toplice, Most-Velike Lašče, Šentjanž, Kermelj—Tržišče in druge.
Zgradbe, začete 1909:
Vodovod Senožeče (Klic: Sami klerikalci! Veselost! Dr. .Šusteršič: Liberalcem ste veliko preveč dali! To bomo grajali!) Vodovod Kal, vodovod Kute-ževo, vodovod Grabljica, vodovod Črni-vrh, vodovod Zagorje, Vrh pri Ložu, vodovod Zapoge, vodovod Mošnje-Brezje, uravnava tržiške Bistrice, vodnjak Ustje, Volče, Iška Vas. Ilarije, vodovod Cerknica-Rakek (420.000 K), vodovod Jožica, vodovod Gotenica, vodnjak v Gojzdu itd. 24 vodovodov!
Ceste, ki so zdaj v delu:
Ribnica, Reška občinska cesta, most Krki. most pri Blokah, cesta Ta-cen-Skaručna, Oporni zid pri Kropi, Lesce-Tržič, most v Dupljah, dve veliki cesti na Belokranjskem itd., nadaljuje z drugimi velikimi cestnimi zgradbami, mostovi. Pri vodovodnih napravah so je od 1908 do danes nad 30.000 ljudi in nad 90 vasi preskrbelo z dobro pitno vodo! (Čujie!) Skupni izdatki za ta dela znašajo 2 milijona 400 K! (Čujte! Dr. šusteršič: Kje so pa liberalci? Kadar so številke, pa liberalci izginejo!)
Ni je dežele v naši državi, ki bi v zadnjem času toliko koristnega za ljudstvo naredila in zgradila! (Veliko odobravanje!) Če vse štejemo, smo izvršili 84 zgradb za 3,689.330 K.
To je moj odgovor na liberalna očitanja.
Je pa še ena velika stvar: Za vodno nabavo čakajo še največja dela: Vodovod za Belo in Suho Krajino, ribniški, velikološki okraj in pa veliki notranjski vodovod izpod Nanosa. In bomo zahtevali od države večjega prispevka.
Zato predlagam dodatno resolucijo:
Vlada z ozlrom na velika vodovodna dela, ki čakajo Bele in Suhokrajine ter ribniške in kočevske doline, prispevaj s 50 odstotki, pravtako naj prispeva za nove. velike cestne zgradbe.
(Veliko ploskanje in odobravanje.)
DR. ŠUSTERŠIČ.
Tovariš dr. Triller jo bil danes ves katastrofalen. (Veselost.) Začel je s po-vzdignjenim glasom, da je deficit 1 milijon, potem je bil deficit. 2 milijona, ni minulo 3 minute, je narastel na 5 milijonov! (Veselost.) Sreča, da je čas za govornike kontingentiran in da nas čaka kosilo, če ne, se bojim, bi bil Triller prišel do katastrofalnega deficita 50 milijonov. (Veselost.)
Ko pa se je šlo za dokazovanje katastrofalnega prepričanja dr. Trillerja, je nastala pri dr. Trillerju katastrofalna praznota. (Velika veselost.)
Opraviti imamo z deficitom 1 milijona tristo tisoč. Gospodje liberalci kakor govornik od veleposestva so grajali, zakaj nismo proračuna rešili definitivno in menijo, da zato ne, ker nočemo doklad zvišati. V tem so bili gospodje edini: Alte Liebe rostet nicht! (Veselost.)
Dr. Triller je govoril o dvomljivi reči, na katero zidamo, o državni sanaciji. Dejstvo je, da je vlada to predložila, po tej predlogi dobi dežela kranjska 900 000 K na leto več, parlamenl se je zjedinil, da mora država še veliko več dati in fin. minister se je temu že vdal in mi moremo računati s tem, da dobi naša dežela 1,000.000 K na leto! S tem računati, je pametno, ne računati pa neumno! (Tako je!) Če bi mi zdaj ljudstvu naložili naklade — ljudstvo ki toliko zdaj trpi in je toliko udarjeno, zlasti zadnja leta — kako naj bi se temu reklo? Ni izključeno, da dežela že od 1. januarja pride do vžitka od države namenjenega ji izboljška.
Kdo pa je kriv, da dežela ni prišla do sanacije? Vsi vemo, da je temu soci-alnodemokratična stranka kriva, ki je v fin. odseku državnega zbora uprizorila obstrukcijo. Zato je pametno, če vlada sanacijo deželnih financ združi z budgetnim provizorijem, ker socialna demokracija budgetncga provizorija ne bo obstruirala. Ako so nam posreči dobiti prirastek, potem se naš deficit reducira na malenkost. Sicer pa smo \ tem zasedanju sklenili dva davčna zakona in deželno blagostanje tudi rase.
Katastrofalno nesmiselno je torej, kar je govoril dr. Triller: dežela, ta je v konkurzu. Jaz dvomim po teh besedah, da bi se dr. Triller sploh kaj razumel na principe javnega gospodarstva. Njegova nevednost glede javnega gospodarstva je naravnost katastrofalna! (Velika veselost.) Seveda je govoril skozi okno za ljudi, o katerih ve, da sc najneumnejši na svetu! (Veselost.)
In vpil je dr. Triller. Sipalo se je. sipalo, sipalo! A zaman sem čakal pozitivnih dejstev. On je bil dolžan navesti fakta, na patre opira to svojo ne-čuveno trditev. (Tako je!) Ko je tovariš Lampe obrazložil, kakšno je bilo to si-panje, koliko jo deželni odbor storil za povzdigo deželne kulture, kje je bil takrat dr. Triller? Povejte le en slučaj, da je deželni odbor sipal, zdaj! pa vi ga ne morete! (Molk pri liberalcih.)
Dr. šusteršič očita dr. Trillerju višek politične nepoštenosti, ker je dr. Triller očital mu »kravjo kupčijo«. Dr. Triller postane silno razburjen in vpi-je, da sc je dr. šusteršič zlagal, ko je rekel, da je dr. Triller govoril zopei vero. Glavar dr. Trillerja ukori. Dr. Šusteršič dokaže dr. Trillerju, da je res govoril zoper vero, napadal romanja, rekel, da so cerkve prelepe in izrazil mnenje, da naj se vsi redovniki izžene-jo iz dežele. Dr. Šusteršič je dr. Trillerju tako radikalno izmil glavo, da je dr. Triller vstal, rdeč kakor star rak in jo iz zbornice popihal med smehom cele zbornice. Triller je bil danes grozovito justificiran. Dr. šusteršič je govoril 3 ure. Strašno je izdelal tudi grofa Bar-ba, zavrnil nesramno laž, da je odložil delegacijski mandat, izjavil, da je glede bosanske agrarne banke vse dosegel, kar je uprizoril in da bo z Buria-nom sc pomenil še v plenumu delegacije! (Grozna poparjenost med liberalci.) Krasno je končno načelnik naše stranke pojasnil, kakšno je stališče S. L. S. do ljudstva: Ljudstvu vse njegove pravice, to je bil naš program včeraj, to danes to bo naš program vedno!
Šusteršič je strahovito pobil Trillerja tako, da so liberalci bili kar poparjeni. Poslanci S. L. S. so navdušeno ploskali svojemu voditelju, liberalci so molčali kot grob. Dr. Šusteršič je justi-ficiral danes liberalno stranko! Dr. Šu« steršičev govor priobčimo po steno,trraf-skem zapisniku. Ob pol 3. uri popoki e se je seja prekinila in se nadaljuje ob pol peti.
«
Izid volitev na Hrvaškem.
Včerajšnje volitve na Hrvaškem so tako-le izpadle: v 75 volivnih okrajih so kandidatje defitinitivno izvoljeni, v
13	okrajih ho treba ožje volitve. Mandatov so si priborile stranko: hrvaško-srbska koalicija 32 mandatov; postavila je kandidate v 70 okrajih; med izvoljenimi so voditelji Pribičevič, Tuš-kan, Medakovié, a mnogo prvakov, zlasti pokretašev, je propadlo, tako dr. Surmin, ki je z 29 glasovi manjšine propadel nasproti banu Tomašiču v I. zagrebškem volivnem okraju. — Vladna stranka, to je Tomašičevi kandidati so dobili od 55 zasedenih kandidatur 15 mandatov — »večina« je šla torej tudi banu po vodi. Krščansko-socialna stranka prava si je priborila
14	mandatov v 54 po njenih kandidatih zasedenih volivnih okrajih; med drugimi je v III. zagrebškem volivnem okraju nasproti Ivanu Peršiču zmagal Hrustič. Starčcvičanski pravaši so dobili od 32 zasedenih kandidatur 10 mandatov. Pravaši imajo torej že doslej 24 mandatov, kar je nedvomno zelo lep uspeh, ki smo ga veseli tudi Slovenci. Radičcva stranka je od 34 volivnih okrajev, v katerih je postavila svoje kandidate, zmagala v štirih; brez protikandiata je bil v Lutbergu izvoljen voditelj Stipko Radič. Srbski radi-kalci so dobili en mandat, dva poslanca sta divjaka. Supilo je bil v Delnicah izvoljen brez protikandidata, nemški nacionalec Riester pa v Rumi z veliko večino. Socialni demokrati so večinoma že pred volitvijo odstopili od svojih kandidatur. Ožje volitve se vrše danes.
Volitve so tedaj izpadle tako, kakor je najmanj pričakovala koalicija, ki je nedvomno najbolj udarjena; saj se ji gre takorekoč za biti ali ne biti in je napela vse sile ter tudi z gotovostjo pričakovala, da izide iz volivnega boja neoslabljena. A nade so jo varale, vo-livni boj ji je odnesel lepo število mandatov in pobil pokretaše, njena nadvlada na političnem polju je razbita. Toda tudi Tomašiču sreča ni bila mila: Zaželjene večine po Khuenovem vzorcu ni dobil in koalicija je kljub vsemu in vsemu le še živa. Ali bosta sedaj ob skupni nesreči ta dva trmoglavca postala mehkejša in se pobotala? Kdo ve! Uspeh bi tudi potem ne bil poseben in njuno stališče nasproti močno narasli opoziciji ne posebno lahko. Vse kaže na to, da bo Khuen ukazal takoj zopet novo razpustitev sabora in nove volitve, ki naj bi končno razbile koalicijo in prinesle mameluško večinsko stranko. A upajmo, da bodo vsake nove volitve prinesle novih zmag pravašern, ki bodo končno napravili konec khuc-novščini na Hrvaškem. Naše čestitke opoziciji!
XXX
Dodatno se nam danes popoldne še poroča: V Osjeku je v gorenjem mestu izvoljen z veliko večino dr. Ante Pin-terovič, v dolenjem mestu z večino 7 glasov dr. Neumann proti Penjiču. V Selcah je izvoljen kandidat koalicije dr. Bog. Mažuranič z 827 glasovi proti Tomašičevemu kandidatu, ki je dobil 314 glasov. V dugosclskem okraju je izvoljen dr. Ante Radič. V Vrbovskem je izvoljen koalicijonaš dr. Pero Magdič, koalicijonaš pisatelj Gjalski je v ,Ta-strebarskem propadel. Tu je ožja volitev med vladnim kandidatom dr. Ante Baurom in pristašem dr. Mile Star-čeviča dr. Banjavčič. Pri Sv. Iv. Zeleni je izvoljen dr. Mile Starčevič, v Veliki Gorici je pa mod dr. Mile Starčevičem in Stjepanom Radičem ožja volitev. V Novem Marofu ft> izvoljen vodja kršč. soc. stranke prava dr. Horvat, v Bjelo-varu je koalicijonaš pokretaš M. Roje padel in je izvoljen kandidat seljaške stranke dr. B. Šuperina. V Hcrcogovcu je tudi seljaška stranka v ožji volitvi proti koaliciji. V Križu jo ožja volitev med dr. Jož. Frankom in dr. M. Starčevičem. V Koprivnici jo izvoljen Stjepan Zagorar. V Novi gradiški je propadel koalicijonaš dr. Badaj proti kandidatu kršč. soc. stranke prava dr. Pomperju. V Viličselu je izvoljen Zatluka, pristaš kršč. soc. stranke prava, istotako v Vi-sovitici pristaš to stranke župnik Jo-meršič. V Valpavu je izvoljen pokretaš dr. Lorkovič, pokretaš Wilder je pa v Naširah propadel proti bivšemu banu Pejačeviču. V šidu jo soc. dom. Korač v ožji volitvi. V Bošnjacima jo ožja volitev med dr. Amrušem in kandidatom seljačke stranke Mate Babogredcem.


Haroïaite ..Slovenca".
Ljubljanske novice.'
lj Društvo prijateljev poljskega naroda. V četrtek zvečer se viši v »Uni-onu« ustanovni shod novegp, društva »Prijateljev poljskega naroda«, ki si je postavilo za namen širiti mod Slovenci poznavanje poljskih razmer,' zgodovine, slovstva itd. in gojiti realne stike med Slovenci in Poljaki. Predsednik pripravljalnega odbora je g. dr. Iivgen Lampe, podpredsednik dr. Juraj Adlo-šič.
lj V nedeljo, 13. novembra, ob 4. uri popoldne se v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani ponovi predavanje »Slovenci v Jeruzalemu« s prekrasnimi velikimi skioptienimi slikami, kakršnih doslej po splošni sodbi še ni bilo videti v Ljubljani. Predavanje so je moralo preložiti na nedeljo, 13. novembra, ker je 6. novembra dvorana oddana. To pot bodo na sporedu tudi novo sliko o slovenskih romarjih. Vabimo lepo k tej sijajni naši priredbi vse one, ki v delavnikih zvečer nimajo časa in pa naše okoličane. Vhod k predavanju je samo v Frančiškanski uiici.
lj Kdor bi se želel učiti francoščine, naj to nemudoma na dopisnici sporoči uredništvu »Slovenca«. Predaval bo prof. Jožef J o r š e. — Oclbor S. K. S. Z.
lj Krščanska ženska zveza v Ljubljani je imela včeraj predavanje. Predaval je č. g. F. Krh n e o vplivu slabega borila.
lj Radiotelegraiija. Baron Codelli, kranjski deželni poslanec in priznan elektrotehnik, je ob Jadranskem morju izvršil radiotelegrafične naprave za našo mornarico. Nemška vlada je razpisala natečaj za brezžično brzojavno zvezo med Berolinom in Kamerunom in je t.o napravo poverila baronu Codel-liju, ki se v svrho študij poda v kratkem v Afriko.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, v nedeljo se bo pri veliki maši ob desetih proizvajalo sledeče: Missa Dominicalis II., zl. Gruber, Gradual »Timebunl gentes«, zl. Foerster, ofertorij »Dextera Domini«, zl. Gerardeschi.
lj Kaj pa zopet to? Čujemo, da so zadnji čas brez vednosti sosvetovalcev vladnega komisarja na mestnem magistratu bila. kar od nekaterih magistrat-nih uradnikov brez kakega razpisa oddana večja dela. Tako jo bil za veliko vsoto oddan strelovod pri obrtni šoli nekemu kleparju, dasi bi bilo to delo elektrotehnika. Čujemo tudi, tla so bila pri mestni elektrarni in pri mestnem vodovodu kar od nekaterih uradnikov oddana večja dela brez razpisa in brez povabil tvrdkam. Upamo, da vladni komisar krepko poseže v tako zasebno gospodarstvo!
lj Onim, ki »čukajo« v vzgled! Mesarski pomočnik Janez Janež jo podaril vsoto 20 K »Ljubljanskemu Orlu«, ker je nahrulil brata Kržana s »čukom«, a jo Kržan odstopil od tožbe. Naj nasprotniki Orla še večkrat pokažejo na ta način svojo oliko, Orel si bode pa množil kapital! Gospodu Janežu lopa hvala za 20 kron; se priporočamo še nadalje! Na zdar! — Ljubljanski Orel.
lj Bacilonoska Pavločič (glej poročilo na prilogi) se je danes iz varnostnih ozirov oddala v bolnico za silo. Da je to res le varnosten korak, se vidi iz tega, da sme ž njo v bolnici ostati nje zdrava sestra. Zdravniško nadzorstvo prevzel je dr. Rudež, ki pa ne bode v bolnici stanoval, kakor je za slučaj nastopanja kolere določeno, temveč bode deklico le parkrat tekom dneva obiskal, dokler se baklerijološko no kon-štatira, da je izločevanje vibrijonov po' nehalo. Rodbina gospoda kontrolorja Pavločiča ostane kontumacirana v uradniški hiši prisilne delavnice. Seveda so vsi člani rodbine zdravi in skoraj ne morojo verjeti, da je mala sestrica bacilonoska. Uvedlo se je strogo razkuževanje stranišča in kanalizacije. Tako je pričakovati, da so ta epizoda v kratkem ugodno konča.
lj Kaj so bacilonosci? Kakor smo svojčas poročali pri predavanju, nahajamo za časa kolero ljudi, ki so sprejeli vibrijone vase, jih imajo v svojem črevesu in jih izločujejo s svojimi otrebki, ki pa le nalahko ali sploh ne obole. To so »bacilonosci«, ljudje, ki imajo tako zdrava prebavila, da vibrijoni kolere ne morojo prodreti v epite-lijo njih črevesa. Ti ljudje nam kažejo, kako važnosti je za časa kolero zmerno in trezno življenje, kajti vsak dijetni pregrešek oslabi opitelije črevesa in tako pospešuje okužbo s kolero. Bacilonosci so večinoma povsem zdravi, tako da nikdo ne more sumiti, da so se okužili in oni so vzrok, da je včasih t ¿ko
težko zaslediti- izvor kake epidemije ali kakega posameznega obolenja za kolero. Kajti vibrijoni, ki jih izločujojo bacilonosci, povzroče lahko pri drugih ljudeh z manj krepkimi črevesnimi epiteliji težka obolenja za kolero. Če se pa bacilonosca pravočasno izsledi, kakor se je to zgodilo v Ljubljani, se ga lahko tako izolira, da je izključena vsaka nevarnost. O priliki sedaj na Ogrskem in HrvaŠkem ter v Italiji vladajoče kolere pojavili so se v raznih krajih Avstrije bacilonosci. Tako so na pr. v Brucku v dveh ogrskih prostovoljcih, ki sta bila tjakaj uvrščena med vojake, izpoznali bacilonosca. Hitro so ju izolirali, sproti razkuževali njiju otrebke, čez par dni je izločevanje vibrijonov ponehalo, ker jih zdravi človeški organizem kmalu premaga in za Bruck je bila odstranjena vsaka nevarnost. — Kar se tiče slučaja v Ljubljani, bil jo iz Italijo došli Romanazzi brez-ilvomno bacilonosec. Ta je s svojimi vibrijoni okužil malo Pavločič. Kako so je to zgodilo? Nevedoč, da je bacilonosec, je Romanazzi brezdvomno premalo pazil na snago. Pred jedjo si n. pr. ni urnil rok. Če je mali Pavločič podal kako jabolko ali grozdje ali kos kruha, prešli so vibrijoni z njegovih rok na jed in so tako okužili malo Pavločič. Pa je le nalahko obolela in je tudi postala bacilonoska. Prava sreča pa je, da je sploh obolela. Tako je hišni zdravnik postal pozoren nanjo in naznanil nje obolenje mestnemu fizikatu, ki je, obveščen o prihodu Romanazzija in tega skozi predpisano petdnevno dobo opazujoč, takoj slutil nevarnost, kontumaciral rodbino in dal baklerijološko preiskati otrebke. Slučaj malo Pavločič pa nam je tudi pokazal, kako važnosti in veljave je bakterijološko preiskavanje. Zc v sredo mogel je dr. Plečnik izjaviti, da je slučaj skrajno sumljiv na kolero. Pred leti, ko še nismo imeli bakterijologov, bi tega slučaja sploh ne bili izsledili in skoraj gotovo bi se bila razvila kaka hišna, če ne večja epidemija. Bakterijološko preiskave, ki se sedaj redno nadaljujejo, pa nam bodo tudi pokazale, kdaj neha mala Pavločič izločevati vibrijone. Ker je deklica že popolnoma zdrava, se je nadejati, da je morda že premagala vibrijone. Kakor hitro poizvemo o rezultatu nadaljnjih preiskav, bomo o tem poročali.
lj Ljubljan&Lto prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 1. novembra zjutraj ob pol 8. uri v cerkvi sv. Nikolaja sv. maši za svoje umrlo člane.
lj V Ljubljani ponesrečena Celjan-ka. Električni voz je sinoči na Mestnem trgu podrl Albino Kapusovo iz Celja, ko je šla čez progo. Kapusova se je pri padcu na desni rami težko telesno poškodovala. Prepeljali so jo z izvoščekom v »Lconišče«.
lj Prememba posesti. Hišo na Starem trgu št. 9 kupil jo Anton Bučar, c. kr. poštni oficijal za 59.000 kron.
lj Umrla jo v Ljubljani Franja Vidmar, žena gostilničarja.
lj Tat koles prijet. V Šiški je bilo dne 26. t. m. izpred hiše št. 76 ukradeno fotografu Albinu Zundru »Tor-podo«-kolo s tovarniško štev. 118.043, vredno 250 K. Dan po tatvini pa je orožništvo v Zagorju ob Savi prijelo leta 1887 v Gornji vasi in v Šmarjeto pri Kranju pristojnega Jožefa Kreseta, ki jo hotel tam prodati neko kolo za 55 K. Krese je tudi lani ukradel kolo Juliju Žnidaršiču v Kosezah.
l j »Ljubljana« bo ime novemu par-niku, ki bo vozil materijal iz Podpeči za poglobljenje Gruberjevega kanala. Parnik so včeraj z velikim trudom pripeljali na Trnovski pristan poleg skladišča za opeko. V vodo ga bodo spustili čez kake tri tedne; popreje ga bodo prenovili. V Ljubljanico bodo parnik slovesno spustili.
PROTI REPUBLIČANOM NA ŠPANSKEM.
Španska vlada je ukazala zapreti radikalnega vseučiliškega profesorja dr. Ovejero. Republičani so prestrašeni, ker vlada nastopa proti rcvolucijo-narni agitaciji. Profesor pride pred vojno sodišče, kakor tudi štirje časnikarji.
LAKOTA V LIZBONI.
Nova republika je dovedla v Lizboni do lakote. Ljudstvo hoče kruha. Zvečer dne 27. t. m. so nastali v Lizboni poulični kravali. Ko je ljudi hotel pomiriti senator Agrippa, ga je zavrat-no zabodel anarhist Pizarro. Nastal je boj med demonstranti. Ubitih je bilo šest, ranjenih pa nad 30 oseb.
Telefonska In brzojavna non ;r
POGAJANJA MED ČEHI IN NEMC
Praga, 29. oktobra. Pogajanja ondi, kjer so obtičala. Danes se je p svetoval pododsek o minioritetnih s lah o inicijativnem predlogu dr. Čel kovskega. Mladočehi, češki agrarej zveza čeških dež. poslancev so se p svetovali o predlogu čeških radikalce ki hočejo, naj bo med minioritetnir šolami in drugimi razpravami iuneti in ki zahtevajo tudi tako spremenil deželnozborskega poslovnika, ki onemogočil Nemcem nadaljno strukcijo. Pododbor je v permanent da izdeluje nove predloge. Komisi referentov o narodnostni razdelitvi zborovala 3. novembra. Položaj je p polnoma nejasen.
PLAČEVANJE V GOTOVINI.
Budimpešta, 29. oktobra. Včera šnja posvetovanja strokovnih referei tov o plačevanju v gotovini niso ime nikakega uspeha, sedaj bodeta ime besedo oba ministrska predsednik ogrska vlada sili na rešitev tekoi osmih dni.
BIENERTEOV KABINET V KRITI NEM POLOŽAJU.
Dunaj, 29. oktobra. V politiški krogih se splošno razpravlja, da je k; binot Bienerthov radi ogrskega vpri šanja v silno kritičnem položaju. V pr hodnjem tednu mora biti položaj p< polnoma razjasnjen. Tudi iz Ogrsk prihajajo poročila, da tudi ondi sma trajo položaj za silno kritičen.
PROTI DRAGINJI.
Dunaj, 29. oktobra. Nižjeavstrijs deželni zbor je določil 50.000 K za na grade pri reji telet na Nižjem Avstrij skem. Sprejel je resolucijo, naj tud vlada dâ v ta namen enako vsoto.
RAZPRAVA PROTI BARTMANNU
Dunaj, 29. oktobra. Razsodba prot vohunstva obtoženemu Bartmannu razglašena danes zvečer. SOLKANSKA MIZARSKA ZADRUG NA DRAŽBI.
Gorica, 29. oktobra. Danes je n dražbi kupila Solkansko mizarsko z drugo »Trgovska obrtna zadruga Gorici« za 86.000 K.
BOJ MED SVOBODOMISELCI PRI PROSLAVI FERRERA.
Pariz, 29. oktobra. Tu jerbila včer proslava. Ferrera. Navzoči špana anarhisti so naskočili, ko je govori bivši mornariški minister, tribuno te so izjavili, da ne puste govoriti nobe nega generala in tudi ne bivšega mor-nariškega ministra, češ, da bi franco ski ministri Ferrera ravnotako obsodil na smrt, kot so ga španski.
CANALEJASEV KLIC NA BOJ.
Madrid, 29. oktobra. Canalejas j< izjavil v zbornici, da je za cerkev n Španskem približal se kritičen treno' tek. Sedaj je tu trenotek, da se reš: klerikalni problem, če sedaj ne, ga li-beralna stranka nikdar ne reši.
STAVKA V BARCELONI.
Madrid, 29. oktobra. V Barceloni j«
proglašena splošna stavka. V mestu j« proglašeno obsedno stanje. Došlo je de burnih spopadov. Več oseb je aretira nih.
Slabotni otroci postanejo hitro močni in čvrsti, ako se jim d& Scott. o v a emulzija ribjega olja z apne-nimi in natronovimi Hypophosphiti Ta emulzija je mnogo boljša kot navadno ribje olje, kajti zavživa se vedno s posebnim veseljem, je zelo lahko pre bavna in pokaže ugoden učinek že v najkrajšem času. Več v oglasu.
Najboljša
oblika v kateri se za katerikoli namen zavživa ribje olje, je brez dvoma Scott-ova emulzija ribjega olja-zapnenimi in natro-novimi-hiipopliospiiiti. Ribjega olja nembrete zavžiti, ker povzroči slabost in pehanje? Torej, Scott-ova emulzija Vam bode napravila veselje. In Se ena točka je važna: Scott-ova emulzija je bistveno zdravilno močnejša, učinkuje hitrejše kot navadno ribje olje, to se pravi z drugimi besedami, da more
Scott=ova emulzija
napraviti lo, kar se z navadnim ribjim oljem nc more doseči. Poskusite sami.
Cena izvirni steklenici 2 K 50. ob) se v vseh t arnab.
3105
Pristna le ! ta znamko - t'* bičem - M
garanci|skira
znakom SCOTT-oveca
rsvnanj«!
5 'H H SI ITTN F. R urahpiva največja domaČa T*......... 11-
Wm)ê4®J	lN ' exportr.a fvrdka ur.zlatnine
Ériijan« p.Z'«»¡. • WtrçanaMestmtrg i,, srebrnine kastna tovarna ur v Švici
'i ¿i
1 o. o-U tLi ■o c i
; e I.
Hnton Sare L l,h",lna
Šelenburgoua ulica Iteo. 5
na vogalu Knaflove ulice (nasproti glavne pošte). =====
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževlna, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. - Najcenejši nakup.
— Opreme za neveste! —
2965
BILINSKA
K I S L A V O D A
Izbama dletlCna namizna pijača.
O dobroti Bilinske vode nai se vpraSa domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastrterju v Ljubljani.	2590
ill
* __IDflUl in M
moka za obroke
Zazdrareioboloî otroke kakorîudi zabolnena želodca.
Knjižica; Oiroska hranilen zastonj pri NESTLE Dunaj I. Biberstrasse 11.
Zelo zadovoljen s .C rine' za parket in ohlštvo!
S Cirine za tla in pohištvo sem zelo zadovoljen in bodem iste mojim znancem toplo priporočal Budimpešta, 8. 10. 1908. Podp. Flora Heinrich. Dobi se povsod. 1 stekl. K 3-, '/2 ste ki. K t"70.
Edini izdelovatelj	558
J. Lorenz & Co., Eger (Heb) Češko.
Zahvala.
3183
Ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene hčerke in sestre, gospodične
Mici Pečenik
se tem potom kar najtopleje zahvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo in tolažbo, dalje presrčno zahvalo vsem cenj. gospodičnam, ki so nosile krasne vence ter s tem napravile pokojnlci časten pogreb, vsem darovateljem vencev, dalje slavn. pevskemu društvu .Slavec' za ginljivo, prekrasno petje, kakor tudi vsem onim, ki so ljubljeno ranjko v njeni dolgi in mučni bolezni tolažili in konečno vsem onim, ki so jo spremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu: Bog povrnil
Ljubljana, 29. oktobra 1910.
Zahvala.
3174
Ob smrti našega ljubega soproga, očeta, oziroma starega očeta, brata, svaka in strica
Andreja Milavca
posestnika in mlinarja
izkazalo se nam je toliko sočustva, da se nam nI mogoče vsakemu posebej zahvaliti vsled česar izrekamo tem potom vsem skupaj svojo najlskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Riharju za zadnjo toiažbo ranjkemu. Malne pri Planini, 26. oktobra 1910.
Ža ujožl ostali.
Zahvala.
Ob prebritki izgubi naše predrage in nepozabne soproge, hčere, sestre in svakinje, gospe
Angele Sleflola m. Oirtiit
izrekamo tem potom svojo najpri-srčnejšo zahvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem za vse številne izraze sožalja in sočutja.
Zlasti pa smo dolžni se posebno zahvaliti čč. gg. kaplanoma Zorko-tu in Petriču za spremstvo in tolažbo, predsednici ženskega oddelka ,,kat. slov. izohr. društvali kakor tudi društvu samemu za darovane vence in mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi cenj. gospej Francel in vsem njenim uslužbenkam, ki so ji darovale tako krasne vcnce in jo tako mnogoštevilno počastile k večnemu počitku ter jo tolažile med dolgo mučno boleznijo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat: Bog plačaj! Tebi pa predraga ranjka, naj bode žemljica lahka in počivaj mirno v Gospodu, dokler se zopet vsi skupaj snidemo tam v nebesih.
Moste pri Ljubljani, 28. oktobra.
Žalnjočl ostali.
s 4 stanovanji, ima tudi vrt, na lepem kraju. Cena jako nizka, samo K 7000. — Več pove lastnik Ivan Čibej, posestnik Kleče pri Ljubljani.	3159
proti visoki proviziji, ki so dobro vpeljani pri trgovcih, išče velika zaloga dam-skega sukna. Ponudbe pod „8 kg vzorci" na upravništvo lista.
O. BERNATOVIC S
LJubljana, Mestni trg št. 5
priporoča svojo veliko izbero damskih gledaliških mantil, v najnovejših barvah in kroju, po zelo nizki ceni. 3179 Obleke za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice, po priznano nizki ceni.
Ob prebritki izgubi našega nepozabnega, v Bogu počivajočega očeta
Josipa Hočevar-ja
posest, in kovaškega mojstra,
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo preč. gosp. župniku Fr. Rihar-ju in čč. gg. oo. frančiškanoma za sv. opravila, dalje vsem ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom, kat. slov. izob. društvu, telovad. odseku „Orel",društvenim pevcem pod podstvom pevovodjo g. N. Loboda, za lepo in ganljivo petje, čč. br. klerikom frančiškanskega samostana, čč. usmiljonim sestram ter vsem znancem in prijateljem, kakor tudi še posebej preč. gosp. župniku za mnogo-brojne obiske in tolažilne besede v njegovi mučni bolezni, gosp. Fr. ftubelj-u za posebno skrb in naklonjenost za časa bolezni in smrti izkazane napram družini, ter sploh vsem, ki so dragega pokojnika v bolezni tolažili in blažili. Bog bodi vsem plačnik! V Mekinjah, 27. oktobra 1910.
¡5 Žalujoča rodbina Hočevar.
Katera Slovan ka. tudi stare)
ša z dobrimi
lastnostmi In z
krog 15.000 K,
se želi sezna-
niti s 25 letnim,
zelo lepim In
prikupnim mla-
deničem viso-
košolske Iz-
obrazbe v svrho
zakona? On bi vodil kot stro-
kovnjak pod-jetje brez kon-
kurence,-Do-
hodki s časom
krasni; vsota se zavaruje.
Ponudbe pod: „Simpatija po-
goj" na upravo.
3196
Bi^.l^vu.ktj V'/UJJ
dobro ovinjeni, stari in novi, veliki in majhni so naprodaj pri 3191
Iv. Buggenig-u,
sodarski mojster v Ljubljani, Cesta na Rud. železnico 5.
t
Ženitna ponudba.
Pošteno, 35 let staro dekle z nekaj premoženja se želi v s vrli o ženitve. seznaniti z mladeničem ali tudi vdovcem približno enake starosti event. tudi nekaj starejši. Oglase naj se le pošteni, delo- in miroljubni moški s primernim premoženjem ali pokojnino —
pod šifro „Resna ponudba" do 15. nov. pri upravi tega lista.
"I
1
Naprodaj je
velik najnovejši Maijer-jcv konverzacffskl
ieks^k^
Veljal je nov K 252—, sedaj se tuda za samo K 180-—. Več pove uprav. .Slovenca'.	3184

-Ji
Izdelovanje in prodaja vozov
Vljudno naznanjava slav. občinstvu, da izdelujeva skupno po naročilih solidno in trpežno različne ODZODe in so isti tudi vedno v zalogi pri 1887
3. Zajcu, hoiariu in F. Kožarju, kovaču
na Viru št. 14 pri glavni c., p. Domžale
Doslej
3
usesustništce šinite,
pince, najfinejše pecivo za čaj in desert priporoča slaščičarna in kavarna
l Kirliscl, Kongresni trg št. 8
Ondi se tudi oddajo iz druge roke Fremdenblatt in Fliegende Blätter.	3189
Revmatizem, protin, neuralgija m ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
j liesedm znal: za 'mentuolo-Jjgjj j saltctliziran kostanjev	jgjjj
za vribavanje, masažo ali obkladke. t pu-
Sica 1 krono. Pri naprej vpoSiljalvi K rSo se pošlje i pušica frnnko . s"— 5 . . . .»•-.. io .
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGKER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PHflGH III., št. 203.
Pozor na ime Izdelka in ir:delovalpl)a!
ZALOGE V LEKAUNHH. 2961
Pristen le tedaj, če je	|
trioglata steklenica za-	!
prta s spodnjim pasom	i	. v • •
(rdeč in čm tisk na	i	nedOSCZeil ! !
:: rumenem papirju). ::	1 —.-.--
W. MAAGHER-ja
s s prlMtito ¿iMto s s
ribje olje
(v zakonito zajamčeni opravi)
rumeno, steklenica K 2 —
pri
Viljema Maager-ju
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
W. Maager, Dunaj,
II1/3, Houmarkt 3.
IL£T Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo.
blizu kolodvora kje na Kranjskem ali pa že obstoječe poslopje s parno ali vodno gonilno močjo ali električno napravo primerno za tovarniški obrat. Ponudbe pod šifro W. D. 5377 odpošilja anončna pisarna Rudolf Mossc, Praga, Graben 6.	3166
Pom! Haiceiielša,
Sadiarstvo, Karolinški im pri Ptuju
ponudi svoj izborni, kristalno-čisti
pbolčni
letnikov 1908 in 1909 po .........
K 27'
letnika 1910 po..............K 25 —
za 100 litrov brez soda, obdačeno, dostavljeno v hišo, ako se ga vzame najmanj 56 litrov.
Jabolčni pelii^p^iil^
steklenica 7/io litra 65 vin., franko na dom, ako sc naroči najmanj 12 stekl-
Za vinotržce in gostilničarje poseben popust. Poskušnjc na razpolago pri našem zastopniku gospodu R. Švara, Ljubljana, Dunajska cesta 6. Ondi sc dobi tudi vsa druga pojasnila ter sprejemajo vsa naročila.	3192
01==
slEESliS
il PEFtUYNIHO il

po K 2-20 ká
„ „ 2 60 „ 1-90
i?
■Mjt
z mlekom opitano, zaklano in iztrebljeno (brez perja, črev in krofa) prodajava po sledečih nizkih cenah: purane	po X 1'80 k$ race
purice	„ , 1'90 „ poularde
gosi	„ .. 190 „ kokoši za iuho
piščeta za peči po K 1 40 do K 2'-, za crefi po K 1'30 komad, brez carine, franko na dom postavljeno (telefon št. 276). Vsako soboto in dan pred praznikom prodajava tudi na tržni stojnici. 7.iva perutnina 20 vin. ceneje. Zaloga različnega perja. Po znižani ceni oddajava takoj Se sledeče število jnničeuo čistokrvnih plemenjakov poletne izreje: 40 40 Brahma; 60-60 Orpinjjfon, rumenih; 50—50 piimoufh-
Rocks; 15 15 Mehelner; 20—20 Wyandotles po 3 do 4 K komad, kakor tudi veliko število starejših plemenjakov zgoraj navedenih pasem po 6 do 12 K komad.
Za obila cenjena naročila sc priporočava z odličnim spoštovanjem 319'1 V
M^iHP^ |j rirraifM prvi in nalvecjl zavod za Izrejo In amUf «J R lil a stlLlI. ouiiaiiie raintoG na Kranjskem.
I?
iss
la !
Da se v najem
v dolžini do 2 Vs m in močni 30 cm in več, v vsaki množini	se kupijo HJi Ponudbe
s ceno od bližnje železniške postaje proti iakoj-Snjemu plačilu na S. M. Riifcmer, veletrgovina z lesom, Dunaj 11/2, Kaiser Josefstr. 39.	3198

3188	Ustanovljeno 1873
Vsem svojim cenj. odjemalcem si usojain naznaniti tem potom, da prevzame z dnem 1. novembra letos moje
g. Iv. Tauier st, v Zagorji
ob Savi, katerega tem potom obenem toplo priporočam svojim cenjenim od-jcmalcem.
Josip Schwaiger.
Ustanovljeno 1873.
Usojam se tem potom vljudno javiti, da z dnem 1. novembra prevzamem
g. Josipa Schvvaigerja,
ter sc toplo priporočam za cenjena naročila, ki jih bom vselej solidno in točno izvrševal. — Apno je vsestransko priznano kot najboljše.
Zagorje ob Savi.
Ivan Taufer st.
Pozor sadjerejci!
Redka prilika! 100.000 dreves usakourstni&i ima na prodai zaradi opnsiitoe umnega sadjarstva, n.pr. hruške Jablane, črešnte, tostante, orehe, slive itd. itd.
luan	oelepesesiKlk Eii^sas;
pošta in ^sssiaša SSoisoua.	3201
m
j osestvo naprodaj
Proda sc iz proste roke lepo posestvo v Vižmarjih št. 26, občina Št. Vid nad Ljitbljr-io. Posestvo obstoji iz hiše, hleva za 10 glav živine, kozolca z 10 okni, dalje svinjaki in drvarnica, 5 oralov travnikov z inejo zasajenih, 4 orale njiv, 6 oralov zaraščenega gozda. Zraven hiše lep sadni vrt. Vse v najboljšem stanju. Natančnejša poročila daje: Janez Trampuš, posestnik v Vižmarjih št. 26.	3197
lektroradisgra! „IDEAL"
SPORED: Od sobote 29., do torka 1. nov,
I. Umetno gojenje rib. (Po naravi) — 2. Kruh je kradel, (Ganljiva drama.) — 3. Opica „Koko'.' (Naravno.) — 4. Kazen Samuraja. (Japon. drama.] — 5. Dva lenuha. (Zelo komično.) — Dodatek ob 7. in 1 ¿9. uri zvečer: 6. Kraljevske slovesnosti V BanjkoKu. (Po naravi.) — 7. Eokodel-čeva žena (Žjloigra.) — 8. Nova guvernanta, (Komično.) - - Vsak ponedeljek In torek od 6. do 10. „Siov. Filharm." 3017
v Do'. Logatcu, oiiroma, nko bi dotičniku liša ugajala, se pod ugodnimi pogoji z \ sem zemljiščem tudi proda. Več se poizve pri lastniku Valentinu Debeljaku v Šliofji Loki.	31 >5

wmmmmm
ïfctëtài&ÏËffiO'K« '«*í¡	
	
JÄ
J V-	1 r. i„.%v. tu:.' - v»
ÏYÂ.3K!
Brez vsakega posebnega naznanila.
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naša prcljubljena in nepozabna soproga, mati, stara mati, tašča, preblagorodna gospa
včeraj dne 28. oktobra ob 8. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv."zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v nedeljo dne 30. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Erjačeva cesta 16 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodejo brale v farni cerkvi 00. frančiškanov in v raznih drugih cerkvah. Preblago rajnko priporočamo v prijazen spomin in molitev.
V Ljubljani, 29. oktobra 1910.
Ferdinanda Majaron Celestina Stare
Lniia Stare
zet.	hčere.
Marija Stare roj. Heyrovsky
sneha.
Danilo in Nanda Majaron, Mira Stare
vnukinje.
Dr. Leo Staré Dr. Egon Staré
Bruno Staré
sinovi.
Ferdo Staré
soprog
Dr. Danilo Majaron
Prvi slov. pogrebni zavod Josip Turk.
r..'i -.«.-tf ¡¿s „t, Ji
Hotel Lihurniia
(HarodnldomvVoIoskem)
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvltljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracij z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
IHariga medoed, najemnica
hč'
J
Alfonz Brezni!
c. kr. zapriseženi Izvedenec In učitelj „Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
Ipoprci Gradišče štev. 11.) Prva, najstarejša, največja In edina domača tvrdka vseli glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialltet) In muzikalij. NJjraznovrs nejSa izbira In najcenei. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaj» na najmanjše obroke - Ugodna zamena. - 10 letno jamstvo. - Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka, R6sler, Stelzhammcr, Hbizl &
Heitzman, Manborg, Horugel in dr. Popravila in ugtaševanja vseli glasbil sprejema najceneje - Vsak instrument moje zaloge jc njjskrbnejšc preizkušen.
tlono hišo i vrtom
in 2 stavbiščema
jc naprodaj, Kopališka ulica štev. 12 v Ljubljani. Poizve se v isti ulici St. 4 ali pri lastniku T. Korbarju v Cerknem, Goriško. 30% 4
l kg sivega skubljenega perja K 2, polbe-lega K 2-riO, belega K 4, finega K h, najboljšega skubljcnega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg Hada'je poštnine prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdeCega, modrega, belega ali rumenega iuM-nanuing-blaga 1 pernica vel. l8Uxil6cm z blazinama, velikost Ho <58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16, vzgiavnica K 3, 3-50, 4. - Pernice 180X140 cm velike K 15, 18, 20: vzgiavnica 9J<7u ali 80X80 cm K 4 50, 5, S-Sfi. Spod pernica iz gradla 180X116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od w K dalje.
M. Bergei- v Dešenici št. 1009. Češki les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja- — Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah In vsem drugem posteljnem blagu zastonj In poštnine prosto.	2293
g	Stari trg štev. 21.
H	Filialke:
m	Glavni trg št. 6.
S	Kolodvorska ul. št. 6.
H	1810(52-1)
Kom.
oblastveno potrjena potovalna pisarna
^ga^Liuliliana,DiJiiaisiiac.i8
v novi hiši „Kmotske posojilnice", nasproti „Figovca".
Izdaja voznih listov za vse razrede francos-prekmorske družbe
Haure-Meisi York
M B————i ——————— asa
Vožnja frala be i dni
Izdaja tudi vozne listke iz Ameriko v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
Najnovejša trgoviua glasovirjev 2711
G P Yj,»arnilf prvi In edini Ceško-slov.tigla-•	sevalec glasovrjev in trgovec
v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 62 a, s t. novemb. Poljanska c.13, kjer poveča svojo zalogo, priporoča glasovirje, pianine in har-mori je nepresežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestuvi edinolc slovanski izdelki od 150 K višje, harmoniji pu od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaSevanja vseh sistemov glusovirjev izvršuje po jako nizkih brezkonkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišjo ceno ako se pri nji kupi nov glasovir. ^	Za vsak pri njej kupljeni instru-
ment jamči imenovana tvrdka 10 let. „Glasbeni Matici" in drugim slov. zavodom uglaSuje glasovirje edinolc honcoslonirsna tvrdka jurisek.
■ HMHflilHSKHHHHKtH Ifi	Si.
g Pekarija, slaščičarna g in kavarna ■
2£ m
M
m
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije', temveč določeno znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri ten na varstvene znamke in podpis, kajti nase zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. —
M

l'oitrn «launa lavara manila. iovarn. amnm u. *.
pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini RJjjjklaBC, Ljubljana, Stritarjeva ulica 5
o veliki zalogi snktia in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
v poljubni množini od 50 kg in višje vedno v zalogi v najboljši kakovosti. 3169
Cena K 1*20 za 50 kilogramov pri večjem naročilu K 1*10.
Helena Stropi. Žahjak 11.
Ceniki s koledarjem za- H DlITilD I stonj in poštnine prosti. S ■ &J4LVJ SE i
Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva z znamko
UNION"
pripravna za delavnice ali skladišča, se oddasta s 1. novembrom. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska 2942	ulica št. 6.	l
II
English lessons.
Dalmatinova ulica 7, II. nadstr.
99
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čsstinu
uranu in trgovcu v Ljubljani
delničar ln zastopnik švi-oarskib tovarn „Dnion" v Bieln ln Genovi.
7oo SJiiasiš, prstani, briljanfi. d)
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah.
vagone, sploh vse deželne pridelke kupi Ani. Kolenc v Celju. 2
Z novim letom 1911 se odda v najem jako dobro vpeljana
Takoj se oddajo i najem
z a
blizu tovarne, v kraju, kjer jc veleindustrija. Natančnejše v ori-vet. pisarni dr. V. Schweitzerja v Ljubljani.	3078 3
mesarilfl, gostilno ii trgovine v Sp. Šil.
Na jako ugodnem prostoru v sredini občine. Mesarija obstoji iz mesnice, klavnice, delavnice, ledenice, hleva in remize za vozove. Gostilna iz dveh velikih prostornih gostilniških sob, kuhinje, kleti in dr. pritikiin. Proda se pa tudi celo posestvo pod jako ugodnimi pogoji iz proste roke. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 3111 3
l^t
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzel od Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani prodajo njenih dolenjskih, belokranjskih in vipavskih vin, katero izvršujem na debelo in
drobno pod vedno kontrolo zadruge ter ista tudi serviram v svoji
vinski kleti, Cesarja Jožefa trg št. 7.
Množine nad 10 I. v sodčkih in v steklenicah dostavljam cenj. naročnikom brezplačno na dom. • * Priporočam se za muogobrojni obisk. Z odličnim spoštovanjem
F. Fabian.
Učenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pod jako ugodnim pogojem Ivan Vidmar, Crnivrh nad Idrijo. 3i4t
azlična hišna oprava in knjige,
R
tudi sv. pismo nove in stare zaveze je na prodaj. Sodnijska ulica 4. H. nadstr. na levo. 3i«
Sprejme se takoj
za meSano delo. Avgust Maté, Ljubljana, Sv. Petr¡> cesta št. 18.	8148
Delo si prihranite
pri nakupu dobro doma izdelanih predpasnikov za otroke in za odrasle, katere najdete v veliki izbiri okusno narejene v Ljubljani, Medarska ulica pri |||ihlaUŽU.
StaubISce
okroglo 1000 kvadratnih sežnjev veliko, poleg državne ceste v neposredni bližini kolodvora na Jesenicah (Gorenjsko) se pod ugodnimi pogoji proda, Pojasnila daje Viktor Plahutar p. d. Zaveljcina na Savi št. 1, poŠta Jesenice-Fužine. 3063 <i
deklica "11 s,ara
Čedna, inteligentnejša
želi priti kol
v boljšo trgovino na deželo. Dopisi poštni predalček štev. 38, Ljubljana. 318:
Kaj je vse mogoče
napraviti iz Pekatet, razvidi vsakdo, kdor si naroči kuharsko knjigo, ki jo vdobi brezplačno pri Prvi kran jski tovarni testenin v Ilir. Bistrici.
Perje za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
POZOR! Proda se radi selitve
s 6 spremeni, pripraven za kakega, ki bi st rad učil, po čudovito nizki ceni. Naprodaj je tudi veliko muzikalij, cerkvenih in posvetnih ter koralnih knjig. Naslov pove iz prijaznosti uprava „Slovenca".	3175
ČASTITE DAME!
Ne obotavljajte so več in prepričajte se s poskusom, da Pilnačkov
dela in hrani krasno in nežno polt. flko se umivamo z »LilNOLOM«, ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti
po svoji sestavini nadomešča popolno kremo. En komad »LflNOLil« prodaja se za 70 vinarjev. Dobiva se v Ljubljani pri sledečih tvrdkah:
Fran CeSnovar, lloknjskn cesta; It. CvanCor, Sclcn-
burgova ulica; Emil DobriC, Prešernova ulicn: l:r. Iqlie, Mestni Irci; I ni Jeiailn, Rini a resi,i; Anton Kane, '¿\ ov k a ulica; Ant. Krispcr, A\estiii trg; ). Krivic. P najm cc ta: Lesko.Ic & A\c e Jurčičev trg: T Mencinger, Sv. Petra cesta; Ma ej Orrhek, Kolodvorska uilcu; V so PctrlfiC, Me tnl trn; Ivan Podboj, Sv. Petra cesta; Her a Sevar, Sv. Jakona trg; AVi. Pli. H Sulti , /Anrljln I <• A Snsnik. Znlolia (cs a; A. Sarahnn, ZaloSka , sta; Anton Šluf, Dunajska cesta: Josip Sponi. I v. P«t;a c.sla; Andrej Vetblc. Turjnš i trg.
Izgotavlja edino
UPUrt^roV r-,n 1 r--'.vorni 7atagjtct| niOCilKA, Hrrdec llri.iovi, na čeSUem.

Ženska ročna dela in
Ljubljana 'V?
: pripadajoči materija!:	Rongres1l| trg
Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni
L-
je zdravniško priporočano MJ? 1 H[4
črno Dalmatinsko vino B®! SJjfi najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*-BR. NOVAKOVIC, Ljubljana
priporoča po znano nizkih cenah
se odda za november-termin, obstoječe iz 5 sob z vsemi pritiklinami in porabo vrta v 11. nadstropju, Bleiweisova cesta štev. la, Natančnejše se poizve pri hišniku ali lastniku istotam.	2940
iz belega hrasiooega lesa, frpeinl, motni
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
oifineaašnirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 41)0, 500, 600, 700 do 1C00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjSe po prav solidnih nizki ceni
lermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Telefon šie». 100,
Telefon Sten. 100.
za november termin obavija točno in ceno
so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico :
nizke in solidne, točna postrežba.
se da v najem ali proda v Mengšu
št. 144 z 4 sobami, 2 kuhinjama, 1 kletjo, vodnjakom hlevom in skednjem. Lep vrtič in 1 oral zemljišča pri hiši. Ceno pove prodajalec Josip Prusnik v Kamniku. 3160
Dobe se v vseh naših prodajalnah v Ljubljani samo 4 Sm. Pefra cesta b
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter ¡e velik« tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zqulj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sein izvršiti tu nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne K 13'SO in sicer:	¿m*.
6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno g Jk
angleško klinjo;	/
fi kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; ft A kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic;	i. j^H
12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic;	E*
1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnlco za juho; EeSM
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnlco za mleko; h kom. ancj. Viktorla čašic za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov;	to ffl 1 kom. cedilnik za čaj; ^ ¥ 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor. 1 S
H2 komadov skupaj samo K 13-80.	| j
Vseh leh 12 predmetov je poprej stalo K 8»— i 1 ler jin je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni j j K 1.,-Bc. flmeričansko pat. srebro je znano, je II s.iozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra J I 25 ict, zn kar se gnrantnje. V najboljši dokaz, da f K le-tu mserat ne temelji na nikakršni slepariji, f ■ znvizujem se s tem javno, vsakemu, kateremu I ■ ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka I 1 znesek in naj iiikdor ne zamudi ugodne prilike, I 1,1 da si omisli to Krasno garnituro, ki ¡e posebno t '¡.'"J — prikladno kot prekrasno	^Jtar
f 1 priložnostno darilo.
j®!«! kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
|'v,.vH Dobiva se edino le v A. Hirsciiberg-a ekspertni hiši amer. pat. srebrnega blaga
akc. družba za šivalne stroje
Pisrasise oggSass pseS i»a-s9ssisom „CejEsssec14 spre-lema upraunišfus Efcfa
1685 Mannbčim.
Največja tovarna
loMomoBii
na avropsRi celini Lovska razstava, Dunaj 1910
: najvišje odlikovanje:
Drž. i asiKO diplomo.
Pisarna za prodajo v Hvstrljl
EMIL KONIGIMNN
Dunai IX. Ldblictapsse l\A.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašek za nio 2(J vin.— Pristno le z zraven natis-njeno varstveno znamko (zdrava kovina), — Izvleček iz polival, pi- ▼ W r sem: Bil seni s pošiljat vijo krasne • iS a garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ JS ^ Ijana. Oton Bartusch, c.kr. stotnik v 27. pešpolku — S pat. srebrno ^ ' cinrnitnro sem jako zadovoljen. Tem02 Rožanc, dekan v Mariboru, — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, proslmj da mi pošljete Se eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-niilo Bolim, okrožni In tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra M.	3108
sledeče:
špeh, slanino I. vrste kilogram po K 184
i» i» 11* >» »i	i» »i 1*72
„ salo I. „ „	„ „
meso I. „ „	„ „ 1*92
na Kranjskem se proda
s posestvom, živino in vsem gospodarskim orodjem. Tozadevna vprašanja na upravništvo „Slovenca" pod „pivovana". 3120 3
C. KR. PRiVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
» M ^ra^TT» , OSREDNJA MENJ iLNICH: MllfifliVUIi^ DUMAJ I., WQLLZEiLE 1.
Pnrlril /ni rp Baden< Ucil<3 ^mnica, UoSka Lipa, Brno, Dux, Gablo iz a, N. Graslilz, Krakov, Lttomerice, Moravski luuiu^iuoc. zumuu^ Mtidlinp, Meran, Novi JiCin, Plzett, Praga, Lioiroe, Dunasko Novomoslo, tvilava,
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obllqaci|, državnih papirjev,
akcij, prioritet, zastavnlc, srci,t i. t. d., L t. d
Zavrnil irsli ¡m '¿ri žmafi ml\ Imrnii jajlrjj»
Prospekte in cenike premij zasloni la iraa&o.
nra izpeljava mm
vseh roslGvnili transakcij. - Mm čekov. nahazniG in kreditnih pisem
za vsa rlavr.a in stranska mesta tu- in inozemstva.
Pohištvo vsake vrste
najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
* . ■ .• -
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije :
DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
dežnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Josip fidmar ¥ Ljubljani
m SHofiio st. 19. stari trs SI. i Prešernova ulica št 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 t

Marijin trg štev. 1.
Največfa zaloga1 najilnejših
===== barv
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnato bai va za študijo, akvarelne trde In tekoče, tempera barve v tubah, pastelno barvo. Raznobarvna kreda. Zlato in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, sreb o in alnmlnlnm v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinto In tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete škatlje za štndije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzorol in papir zavzoroe po najnižji ceni, najnovejša in moderne 3uke, kemične ----prstene in rudninske barve.
:: Priznano najboljše in najizdatnejSe
= oljnate barve
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje == in hišne posestnike itd., priporoča
prva Kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja.
■.....Prodaja najboljšega mizarskega=
* Uma J
po najnižji oeni,
karbolineja
samo boljše vrste,
glpsa
alabastra In stukaturnega za podo-365	barje ln zidarje. 52—1
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike
Tvrdka Fr. Iglic
Linblfana, mestni trg št. fli
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in frakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
ILST" Cene brez konkurence,
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
), S ^
Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste
Točna postrežba nižje cene -

31 52-1
Lud. Cerne
Jnuellr, trgouec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena leta 1888.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih ^ državnih uradnikov
&U VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, sccesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peCi lastnega in domaČega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane ln ¿upniška znaten popust.	1222

Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faponahin velikih izberah priporoča 147 52—t
Ivan Soklič.
Založnik g. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja elek. že
»4
o
N O
O*
cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm n, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
'P, v Kolodvorskih ulicali št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoCa pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno Cez Galveston. Odltod na tej progi iz Bremena enkrat meseCno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
F. L. P.
^m^Miä^'i	wsMsmfäk
za ccv
F. L. POPPER, Chrudim, Češko
~ L. Mm\ «
1-iaB tovarna dežnikov .jflh&i
"jgf% LJubiJana, Mestni trg 15.
Stambilije
vseh vrst za urade, društva Irgovce itd.
Anton Černe
cjraver in izdelovatelj kavčuk - stambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra ccsta št. 6.
Ceniki Sranko.
SS^fei. ' V; '•.>
IS
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Samoprodaja za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
Julijo Iter, Ljubljano, Prešernovo ul. 5.
Znamka F. L. P.
830 52 -1
v*
Prvi slovenski pogrebni zavod v Llublianl. Prešernova ul. 44.
Prtrela pogrebe od nalprlprostejše do nalelegantnelše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bosato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: ko*I-naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon SI. 29?. cvetlice. najmUIe cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporoCaJo	SI 02 1
Turk in brata Rojina.
NajcenejSa vožnja v Ameriko.
oblastveno kontesilonl-rssa potovalna pisarna
za
:: Ämeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
i» ÊS m w
B
5143 52-1
«i.
Najcenejša vožnja v Ämeriko.
S
m n
i
nJ
WWK B B a ti S HHHI S i ft a ?
s
i
n'
SS
i
IS
s
fi
S
s
s
ß
IS
s
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
a
LJuMlana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd Najnižje cene. 5091 52-1 NajsolidnejSe blago.
s
s
»
55
RS

a
»
J h
s
s
IS
SS
fans & & a a ss a a % » % ^
Delniška glavnica:
60 milijonov kron
Bezervnl in varnostni zakladi
16 milijonov kron SS -r , -t"».....355
Centrala v Prani.
Ustanovljena L 1868 prr
Podružnice vi Brnu,
Budjevlcah, Iglavl, Krak o va, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pordublcah,
Plznju,
Prost)e)ovn,
Taboru,
na Dunaja, L, Herrengasa« 12
Bančni prostori!
VlaS.Hlce!o 30
izvršuje vse bančne posle obrestn e vloge na vležne knjižice po 4°|0 na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostno papirje, devize in valute. Daje predujme na vrednostne pap rje in blago. Dovoljnje stavbne in carin-, ak« krerUto. Daje promere ca vaa žrebanja. Zavaruje srečke proti feursnl IsgabL Oskrbij» isfcasu u vseh tu*erastLh in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
tsr m rada Tdeloluja s svojim kapitalom sa dobrih ln napredujočih industrijskih podjetjih. Brzajavel naslovi ŽivnastensEca Trst.
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PrlporoCa m stavnemu občinstvu In prečastltl duhovščini v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preprost« ln najfinejše, IzvrSene v poljubnih modernih barvah ln vzorcih najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupnlSCem samostanom ln Šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
ifctef' '$$
¡etonsko podletle.
MM
Tvsrnfca umetnega kamenja in marmoria
izvrüuje vsa v to stroko spadnJoCa kamnoseška dela, kot: stopnica, klepane In bruSen«, postamente, balustraoe, ornamente za fasade, vi s ograje, bangorje, krasne nagrobne spomenike ln okvlrjo, korita in ilebovo, cevi za kanala (6—100 cm premera), okvirje za stene V vodnjakih (Sternathov sistem) 1.1, d
Prevzema kanalizacija ln fundamentlranje strojev.
Gospode duhovnike In stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajilna mizo, oltarje, votlvne table, obkladanja sten v cerkvah In vastlbullh — lepota brez
primere pri nizki ceni. Xylol
rlollth je eden najboljših tlakov za oorkve In zakristije, za hodnika In kuhinja, delavnice ln pisarne: tiha hoja, topel, higljenlCen, brez Spran), nezgorljlv, se lahko snažl; v poljubnih barvnh, preprosto ali prav elegantno izvrSen. — Tlakovanju oerkav in val a csmantno-moialčnlml in hidravličnimi plcšScm! v raznih UCnlh vzorcih. — Terrazzo Uakovll
Mesto drugih glazlranih ploSC za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kukor tudi za façade pri hISah priporočamo izredno lepo ln ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
ProlGilirai in izbrale želsziia&eloiisi star. SS
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi oemeni na debelo In drobno ter „Izollrna mata" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
ISssbilana, Dunaja czsta 73.	::
mizarski mojster V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter Jedilne sobe ln salone. iDivane vsake vrste. JVCodcoc«, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. t 11
NajcenejSa zaloga. n 1539 1	Cene brez konkurence.
Naročila se točno IzvrSujeJo.	t:
Cenik a podobami zastonj In franko.
žnja v Ameriko
z modernimi, velikimi braoparniki lz
Ljnlîûane čez Antwerp v New-York in iu Antwerpen i Boston.
Je proga
j>j|ft«ÎA mi«nfl«	AI*« I L."
_JI__
Na naSih parnlklh «Finland», «Kroonland», »Vnderland», «Zeeland», .Lapland*, .Menoml-na", .Maniton", .Gothland", .Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom ln New-Yorkom, so snažnost,. izborna hrana, vi udna

postrežba In spalnice ponovem urejene v kajlte za 2, 4 In 6 oseb, za vsakega potnika emlnent-nega pomena ln traja vožnja 7 dni.
UM iz Ljubljane vsak torek popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v LJubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od Južnega
kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tiSlerju» 188 (52-n
.'•"•■'•'" "•.*■■'■ h. "
r c
1842
-»
1812
T"
Ustanovljeno leta
Slikarja napisov stavbena ln pohištvena pleskarja.
Y«Uka zbirka dr. Sflhinjeldovlh barv v tubah za akademične slikarje, s::
= ElcktriCni obrat. =
:::
V
»C
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
- Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6.
! Delavnica: Igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154. ^ **' ..... ^

1842
Ustanovljeno leta
1843
Zaloga čopiče» za pleskarje, slikarja
in zidarje, štedilncga mazila za hra-::: stove pode, karbolineja itd. ::<
priporočava s« tudi slavnemu občinstvo za vsa v najino stroko spadajoča aeia v mesta in na deželi kot priznano reelno ::: in fino in po najnižjih cenah. w
.A* -—r>c	~
*	Povest »Dekle z biseri«, ki jo je
prinašal »Slovenec«, izide v kratkem kot 13. zvezek »Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
*	Jakoba Alešovca Izbrani spisi.
Priredil Jožef Vole. III. zvezek. Kako sem se jaz likal. Tretji del. Ljudske knjižnice 11. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena broširani knjigi 1 K 20 h, vezani 2 K. — Ta zvezek zaključi Alešovčevo povest slovenskega trpina, posejano z najboljšimi biseri pravega ljudskega humorja. Ljudska knjižica bo z Alešovčimi spisi nadaljevala: v tisku so že »Ljubljanske slike«, sledili bodo mnogi ponatisi iz »Bren-celjna«, dalje »Ričet iz Zabjeka« in Alešovčeve povesti »Petelinov Janez«, »Ne v Ameriko« in »Iz sodnijskega življenja«.
*	Slovenske narodne pesmi. Odmevi naših gajev. II. zvezek. Za moški, mešani, deloma za ženski zbor priredil prof. Marko Bajuk. — Zbirka, katera je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne«, obsega deset raznih narodnih napevov in jo bode naše ljudstvo brez dvoma z veseljem pozdravilo in seglo po teh lepih napevih, ki so izšli iz narodnega srca. Gospod prireditelj je iste prav lepo harmoniziral in prire-nil tako, da je v vsaki pesmici navadno druga kitica solo s spremljevanjem zbora. Vsem pevskim zborom so ti zares lepo liarmonizirani napevi gotovo dobro došli in jih istim kar najtopleje priporočamo. Cena lično v platno vezani in razločno tiskani, v zelo priročni žepni obliki je 1 K 40 v in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — V kratkem prinese naš list obšiimo oceno te zbirke, ki jo sestavlja pripoznani strokovnjak.
*	Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. Priredil Janko Dolžan. Ljudske knjižnice 12. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K 40 h, vezano 2 K 30 h. Poleg Alešovčeve je to zopet lepa knjiga dobro zadetega zdravega humorja. Ta šaljivi dnevnik, ki si ga je napisal 'poreden deček, kateremu da vsaka stvar in vsak dogodek povod za novo burko, bo nudil bralcu prav lepo zabavo.
V Ameriko in Kanado
zložna, cena in varna
vožnja Cunard Line =
H MI 52	Bližnji odhod:
Iz Trsta, domačega pristanišča: Saxonia, 8. nov., Pannonia 15. nov., Wetonia 29. nov., Iz Liverpools: Lusitanija, največji in najlepši parnih, 5./11., 17. 12.1910, Mauretania, 19./11., 10./12.1910.
Pojasnila in vožne karte pri Ändrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-Ncw-Jork Ill.razr. K180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100*— za otroka pod deset let vštevši davek.
am
alkalična kislina
kot idravilni vrelec ¿o stoletja mana v ?se boleznih
11
pri protin., želodfcnem in mehurnom kataru. Izrrstn za otroke, prebolele in nlej nosečnostjo. Najboljša dijetetitna in osvežujoča pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez. postala, zdravilno kopalliče pri Karlovih varlh Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinam n vinom.
Zal«ge pri Mihael Kastnenu, Peter Lassniku in Andrei Sarabonu, Ljubljana.	<1452 49
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu fflaljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, ono (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kraniskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—1
Illesta 40 H samo 6 K.
Priložnostni nakup.
Gamsova brada
podobna jelenovi bradi, nova zelo lepa,
15 cm dolga dluka, z lepo staro srebrno cevko in llubertovim križem, skupaj samo 6 kron. Dlaka ln obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad
Fcnichel 876
Dunaj IX., Altmiittergasse 3/123.
Mnogo pritnalnib pisem.
f
Podjetje betonskih stavb!	2
BRATJE SERAVmLU & PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, stresnih ploSč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnili mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga iu Samotne opeke.
Vsa dela so solidno In strokovnlaiko Izvedena. Gena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent „Thnil"
l/slanovl/eno Í06Z
Gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične zu gostilničarje pripravne, priporoča
Marije Terezije cesta 11 IKolizej).
Ravnokar so izšle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	1 1
Izvrstna prilika za potovanje
W HIÜER1K0
je in ostane z novimi parniki
¡J Kaiserin Hugustelfik-	1704 1-1
loria......25.000 ion
Amerika..........24.000 „
Cleueland ....	20.000 „
Cincinnatt ....	20.000 „
President Lincoln .	20.000 „
President Grant . .	20.000 „
Brczp'acna pojasnila daje:
FR. SE Uli Hü
Ljn&ipna, Ko&fldoorska u9. 28.
¡ser,
lloliižanl,
SeTsnburaova ulica 6. - Najstarejša domača tvrdka.
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnili pušk in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi palice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetaJ.ni ogenj.
pf^-jniP^Ff K* s. í'i'WIWWjj
vmmsmpm*. ------—
LASTNi ¡ZDELEK CRKVENiH _ PARADENTOV, ZA5TAV. CRKVENiH iN DRUŠTVENIH'
V5E CRKVENE POTRÉB5CÍÍNE
VOLOHUG EUŠČiNA ČE5TA13
VZORCi iN PRORAČUNi ZASTONJ iN FRKO-GOTOVO BLAGO POSiljAH NA ZBiRO Z OBRATNO P05T0-NOBENA PRODAjAb
NA.TOREj HALA REZij'A iN NiZKE%CENE


Ljubljana,
Solidno blago.
Olli Hnfon Schuster
Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
Eilizke cene. 2641 llzorci pošmine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.

v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist m »	stavbni in umetni
v" tej stroki 11ISKS 1 MSCK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
jesen in zimo:
5013 1
Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in Kse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. Jfc^r Kse športne predmete.
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina p. Magdi Č, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
ßssnaäito cest?, št. O „Figouca
se priporoča prečastitl duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na stekla
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno terportalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3110 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
HT=~ J» O	ra jä
^	O)
r*	
»o	N
o	1
	ra
¿C	
rt	<i>
	C
Ol o	<J) ra
rj	■—■
N	o
ra	Ci QJ
¿z	>o
¿z.	—
<D	-a;
>	J2
O	^
C	o
-a	
£	ra

■
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi datnskih jop, Uo'e:jev, mufov. V zalogi ima vedtio veliko izbero vseh vrst kožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Ozdelujc se vse po najnižjih cenah.
Ljubljana,
§¥. Pet ra cesta Zl.
ilNllXllXllXilXllXilXllXllXlilKilXllXgiKiaXllXIlXl
X
¡ijubliasia, ¡tajska ¡cesia 20, !3. stop., H. nailstr. (Uijatova Ssisa).
se priporoča preeastiti duhovščini za
26 t
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glas' naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vponablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja tr~ pežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame,
■BBUHBHHHHBnmHnBCniHni]
HaJsIgErneiSa prilfllisi za šfseSenjje!
Denarni promet do 31. dec. iSOb L čez 83 milijonov kron Lastna glavnica E503.575-98
Slame vlog une al. marca It'll) čez 21 milijonov kron
m? äw^E
m
«i Si
cjTj >ž
'iS " '	—• —---- M "
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
| Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela
„Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanjc kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Mcnjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Suštcršič, predsednik. Josip Slška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Si.Vidu nad Ljubljano Fran Povšc, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Ko!ii, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karoll Kousctit-fiju, veleposestnik v Ljubljani Matiia lioRar. stolni dekan v Ljubljani, ivan fiCrcfg&r» svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljublja ni. Fran ILeskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojil-niče«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Slibar, župnik nu Rudniku.	1

SIHESSSSaiJ '

mmmmmmmmammdk t
X
¡1 X
m
X
1 K
srn
mu
X 1 X
m x i X
Telefon štev. 16.	Telefon štev. 16.
2767	Leta 1873. ustanovljena deiniška družba
VI	K • *	«
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenoiehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
Touarna za kovinsko
blago m zuonoiiungca
J. HILZER & KO.
Dunajsko Novomesto. Telefon 145.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in hormon, zvonila vsake velikosti in glasu, lamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvonove iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni
pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 287o
Razprodaja.
Dvojnata okna z železnim okrižjem, duri, /se dobro ohranjeno, kompletno z oboji /red, — popoln izboren štedilnik in par ;to štirjaških metrov špuntanih in spahnjenih ¡nostransko pleskanih desk, skoraj popol-loma novih, ter razno drugo se bode prodalo j nedeljo, dne 30. oktobra ob 1/22. uri popoludne v Medvodah na dražbi. 3122
„Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
v bližini kolodvora.
2072
bepe zračne sobe. • Priznano fina kuhinja. • taborne pijače. - Ilizke cene. - Lepi restavracijski prostori.
•v irfLfTtiPttßtQ Xaten xttiijo ¿Ivórv. po ce/u in eevTutsi/ivo-potovati na/se ol>m^fo
rSimon^àffncteiXa.
» Jfy'uNjzvi* if¿blo¿nKvrsk* ulic*2ft Unfawratai^HimSb óifosehfwgiiu&w,
Moč Mestni trfl M. 13
ustanovljen 1856
priporoča svoja izvrstna namizna
vina po 56,88,96 in 128 vin.

Zaščitna znamka „Sidro"
LInInient. Capslcl comp.
i Nadomesten za Sidro-Pain-Her
je sploSno priznano kot Izvrstno bol bla^ujoCe In odvodno mazilo pri prehlajonju itd.; cena 80 v., K 1"40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljali z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Hichterjeva lekarna pri „zlatem levu" v Pragi. Ellzabetna cesta s tev. 5 nova.
É

i
™Č:riiriU P"4*« ■ Unbljani • JCUUl\f Ztdouska ulicaši.8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, stilskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in -----= tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.	=
Posebno dobre so lahke trocevke in puške jeklenimi cevmi za brezdiinnl smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseli lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
2301 20
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
V modni trgovini
===== Peter SierRLiMb!iana'stari *rg 18
dobite	587
krasne novosti za jesensko seziio
in po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t. d.
Ivan Jax
Dunajska cesta 17,
LjubEjana.
3160 52—1
iz prvih tovarn Avstrije:
Dürhopp, Stsiria (Puch), Waffe ¡ra ra d.
Šivalni stri
izborna konstrukcija in elegantna t/vršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. lezenje poučujemo brezplačno^
«
©

pisalni sts*ojii
^ Ceniki jesstenij in franko.
St. 32735.

Laschan 1. r.
3085
Tovarna m strop Mrltz akc. it
ilndritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitete	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce in trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene in Kovinske predmete po lastnih ali vposlanih modelih.
tiuST Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno.
it: l Ms, \m, Ci
Za Bolne
Za Mi! Za zdrave!
Proti še tako trdovratnim lil zastarelim slučajem revme, trganja, živčnih bolezni, glavo- in zobo-bola, bolečin v hrbtu in kitali, bodljaiev, trganja ]*) mlih, bolečin v migih, oteklin, hvali se v ubtV zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni od luoo zdravnikov priporočeni
Ichtlomenlol
natentovan v vseh državah, mnogokrat odlikovan. Nedosežen po zdravilnem učinku 1 Nad 15.0 n za-hvalnic Edina razpoSiliainioa in tovarna, kemični laboratorij ce,. svetnika in It karnarju S. Edelmaon, Sambor, Kingplat/. št. 13. l ranko i> pošilia po povzetju 5 stt-Kl. kron o--, 10 stekl. kron to-—, iS slekl. kron 23 —.	28-16 iti
!»
•
£ lio 18 kron za 100 kg, brutto za netto, # od postaje: »Bagni St. Stefano-Levade." ® Pri večjem naročilu ugodnejše cene.
0	— Nepoznanim se pošilja proti pošt-
1	nemu povzetju.
•EMIL FACCHINI, ;
LEVADE, ISTRA.
na državni cesti v bližini Ljubljane, v kater
se nahaja stara, v do- ««nctiltl!! brem glasu, dobro idoča JJUoi B-illlaCl
je na prodaj in se lahko pod jako dobrim pogoji takoj prevzame. Kupec nc potrebuje veliko denarja. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	3132
u
Pozor!! ñ
Najnovejši in najfinejši
pleli siril
za jopice, nogavice itd. i nudi vsakomur
i
I g
a Mer m trajen zaslužek «
M	®
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2168
g Franc Sns, ¡.¡liana, SoSna ulica 31
^ mehanična iniiuslrlja pletenja modne HonieHcije. ¡¡g
jjtfj Prospekti in ceniki brezplačno. jgg
i illUBMl»
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
Radi oddaje steklarskih del za stavbo državne obrtne šole v Ljubljani vršila se bode dne 2. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne pri podpisanem mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni stavbnega urada javna pismena ponudbinska razprava.
Proračuni, načrti, stavbni pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole v Gorupovej ulici vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne vsakemu na upogled. Ponudbe, katere je staviti strogo po razpisnem proračunu izročiti je do določenega časa zapečatene in opremljene z 5u/0> na podlagi skupnega zneska stavljene ponudbe določenim vadijem dražbenej komisiji v mestnem stavbnem uradu.
V ponudbah navesti je posamezne cene in na njih podstavi preračunjene svote in skupne zneske v številkah in besedah. Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere nc bodo razpisnim pogojem popolnoma zadostovale, oziroma na take, katere se bodo pogojno glasile in ki bodo prekasno ali naknadno izročene, ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje delo oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 18. oktobra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
1
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
rani a 2
f;XJ5aii'4 P.čRiKii 14«?
tako iz mesta, kakor z dežele
kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd.
pri zlatarju
sa «■■•»•••"■•i" $
v Ljubljani, naspr. glavne pošte.
Cene zmerne. Postrežba točna.
2714
! »EiiKBIB^mSlSti^Tfiry.riE1
v tijubijanl. Sodna ulica št. 11 KKX X-K-X K X X
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajo-čih naročil kakor: pove-čavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev 2608 itd. itd.	52
■
a
n ■
■ «
n
n
13 ■
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
tt.r .al
mm
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strežnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, duojno zarezani
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
ICST ItS- Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se IS£e|o.
K&msssssšMi izdelkä iz tnannasrja za cerkvene m poliifžissne sprave, spo-
mifffei iz snaraiDrga, granata ali mz-niža, apno zîî?a m ssgafgn«! se
Naoroda; sta
Kan
:: Ljubljana :: Kolodoorska
•••
»■a
ulica
••• I ••• <■»
nova, eden 100 cm, drugi 150 cm visok. Cene po dogovoru pri Franc Tomanu, podobarju in pozlatarju, Valvazorjev trg št. 1, Ljubljana.	3007
Lfnbijana, Sesljava cesta 1
zravan cesarja Franc Jožefa jnb. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Derševo mEti. s* olje SSr K£
steklenica 1 K, večja 2 K.
Mn\m tinktura za lase,
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Mm ustna in zolina vnli SK
no proti zobobolu in gniilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno saoo iz ust. - Steklenica 1 K.	3092
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in j cenikih, flled. Cognaca, 2ilalaga, ruma itd. f" razpoSiija po p o iti vsak dan dvakrat.
K
à !
a
i-i

Specialna trgovina finih ročnih del. -
Ljubljana, Židovska ul. 5
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, su-kancc, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
Mnogo denarja in dela
prihrani pisarnam
©rkufes4
stroj za razmnoževanje pisem ¿1)50 4 in izvirnih risb v več barvah.
Josip Svorc, C. Skalice, €ecky
Zahtevajte cenike in prospekte
■aient prigia'en ; |

Š---. -
Več vrst sodov im< na prodaj A. REPlc sodarski mojster v Ljub ijani, Trnovo. 2325 3:
sprejema bolnike in to moške na živcih bo lehajoče. - Cene zmerne. - Ceniki zastonj Dr. Fran Ceh, pošta Gornja Kungoti pri Mariboru.	. 2736 i:
kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od b. do r\r\ /l1 °l brez odbitka, tako, da dobi vlaqatelj od vsakih vloženih 100 K 12. ure dopoldne in jih obrestuje ========== P O i 2 ¡0 čistih 1 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge lira-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn kredit, vračljive v 7»/2 letih (90 mesecih ali 390 lednih; v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice iZ& Od 1. januarja 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po 43 4°/0 ~a£Jt
Dr. Fr. DolSak 1. r.,	Prelat A. Kalan 1. r.,	Kanonik L SuSutk 1. r.,
predsvdnik.	podpredsednik.
zdravilih v Ljnuiiaih podpredsednik.