:i 11414 ji . 1985, Št. 77 'OBČIMA ŠENTJUR Pl Celje - skladišče D-Per 582/1985 1119851171,77 mm COBISS 0 mu JTiv glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: — MLADI O DOLGOROČNEM RAZVOJU OBČINE — PREDSTAVLJAMO GLASILO BOHOR ŽARI — USODA NAŠIH CEST — STANOVANJSKA LISTA Izzivi in vprašanja kličejo po odgovorih V novemberski številki smo ob rob posameznih člankov zapisali nekatere izive in v imenu bralcev postavili vprašanje z globokim prepričanjem, da bomo lahko v kratkem objavili tudi odgovore. Žal pa ugotavljamo, da do danes nismo dobili niti enega in kar je še bolj zaskrbljujoče, doživeli nismo niti kritik, niti očitkov. To pa nas v uredniškem odboru že kar resno slctbi. In ker smo vedno optimistično razpoloženi upamo, da kljub hudi zimi pri tistih od katerih odgovore (tudi morebitne kritike uredništva bomo upoštevali) pričakujemo, ni nastopilo obdobje zamrznitve ali zimskega spanja in da bodo odgovorili. Sprejete odgovore bi želeli objaviti v februarski^ številki! Ker upoštevamo možnost, da nekateri od vprašanih Utripa ne berejo redno povzemamo vprašanja: 1. V članku OB ROB RAZPRAVI O TURIZMU na zapisane nekatere pobude in predloge in ob bridki ugotovitvi, da vodilna regijska organizacija na področju turizma zato nima interesa smo mislili, da bi bilo ZANIMIVO SLIŠATI KAJ O ZAPISANIH PREDLOGIH MENIJO PRI IZLETNIKU CELJE IN MERX-u TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM. 2. Članek SOSED SOSEDU BRAT — ali KAJ SE DOGAJA V NOVI VASI je očitno razburil du- hove (v prizadeti KS je bilo zelo vroče na zboru občanov, zasedal pa je tudi komite za SLO in DS) a kljub temu INŠPEKCIJSKE SLUŽBE SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR niso odgovorile na vprašanje uredništva: »ALI RES NI ZAKONSKE OSNOVE, DA BI KONKRETNO IN UČINKOVITO UKREPALI?« 3. Po dveh letih smo ponovno objavili pobudo o ureditvi MLEČNE RESTAVRACIJE v Šentjurju. Ker smo še vedno prepričani, da bi bilo vredno pobudo vsaj RESNO proučiti smo in ponovno vabimo KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR, DO MERX TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM, IZVRŠNI SVET SO ŠENTJUR in OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ŠENTJUR, da nam posredujejo svoje mnenje. Prav tako ponovno vabimo vas bralce, da nam o teh in drugih vprašanjih tudi vi pošljete svoje mnenje ali stališča. Izzvane organizacije in organe prosimo, da nam odgovorijo na zastavljena vprašanja. Ne zato, da bi zapolnili prostor v našem glasilu, ampak zaradi našega skupnega dolga do bralcev. Vsako posredovano informacijo, potrditev ali izziv smo dolžni celovito in vsestransko osvetliti. To je naš skupni interes in moralna obveza. Uredništvo Seja zborov SO Šentjur Predsednik SO ŠENTJUR je sklical skupno sejo družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, ki bo ▼ petek, dne 25. januarja 1985 ob 7.30 uri v skupščinski dvorani. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil 2. pregled sklepov prejšnje seje 3. delegatske pobude, mnenja in vprašanja 4. predlog RESOLUCIJE o politiki izvajanja družbenega plana občine Šentjur za obdobje 1981 — 1985 za leto 1985 5. prošnja predsednika izvršnega sveta SO Šentjur za razrešitev 6. predlog odloka o družbenih prizadevanjih borcem NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov 7. predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine Šentjur 8. osnutek odloka o davkih občanov 9. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o čiščenju manjših potokov in jarkov 10. poročilo komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja 11. poročilo delegata Skupščine SR Slovenije Oh, počitnice! Vsakodnevnim aktualnim problemom ob rob V zadnjem času so bila tudi preko glasila Utrip prisotna bolj kot ne zlonamerna namigovanja, da vodstvo občinske organizacije ne kaže zanimanja za obravnavo občinske resolucije za leto 1985, kar pa ni res. Res je, da se nismo tako intenzivno kot ostale družbenopolitične organizacije vključevali v diskusije okrog resolucije za prihodnje leto, smo pa zato toliko bolj pazljivo primerjali nekatera gibanja s »programom aktivnosti mladine v občini Šentjur za doseganje dolgoročnih razvojnih ciljev«. Kaj pa je sedaj zopet to? (nadaljevanje na 2. strani) članom ZB Tovarištvo se je kovalo v najtežjih dneh socialistične revolucije in današnji obiski ob novem letu to ponovno potrjujejo. V osebnih stiskah, ki jih imajo posamezni člani borčevske organizacije, so takšna človekoljubna dejanja prav gotovo dobrodošla, saj so obiski pri omenjenih borcih vzbudili globok čustveni odziv in dokazali, da je treba s takšno prakso nadaljevati. Ob novem letu pa je bil organiziran tudi obisk pri ti- stih borcih, ki so bili vseskozi med vojno in po vojni aktivno vključeni v izgradnjo naše socialistične domovine in so za njen razvoj prispevali dragocen delež. Danes so ti borci v glavnem bolani in jih fizično (zaradi starostnih in zdravstvenih težav) večina ne more več aktivno sodelovati. Omenjene borce so obiskali člani predsedstva občinskega odbora ZZB NOV in najodgovornejši predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Šentjur pri Celju. Obisk Ob kulturnem prazniku Da Šentjurčani niso črne ovce glede zanimanja za kulturne prireditve, o tem smo se lahko prepričali v decembru, ko so napolnili kulturni dom in z zanimanjem spremljali gledališko predstavo Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Ko so povsod po Sloveniji ugotavljali, da se ljudje vračajo v gledališča, opere, koncertne dvorane... je naš kulturni dom ostajal brez obiskovalcev in, roko na srce, tudi brez kakšnih večjih in odmevnejših kulturnih dogodkov. Izjeme seveda so, toda naj mi bo oproščeno, če rečem, da niso zelo pomembne. Ljudje pa si želijo, da bi se tudi v njihovem kraju nekaj dogajalo. Čeprav navadno tisti, ki največ nergajo, kako malo da je kulturnega življenja v Šentjurju, malokdaj zaidejo med obiskovalce kulturnih prireditev. Veliko razlogov, zakaj je (bilo) stanje v kulturi takšno, bi vam lahko našteli. Nobeden od teh razlogov pa ni dober izgovor. Kulturna skupnost je v preteklosti svoja prizadevanja v veliki meri usmerila v izgradnjo kulturnih domov v občini. Delegatom skupnosti so šli že lasje pokonci ob poslušanju večnih problemov ob izgradnji kulturnega doma v Dobju. Zdaj ko je ta investicija končno za nami, bomo lahko več pozornosti in tudi več sredstev namenili za druge aktivnosti. Veliko jih načrtujemo v tem in naslednjih letih, in če smo uvodoma ugotovili, da so se občani Šentjurja že izrekli za bolj razgibano kulturno življenje svojega kraja, smo zdaj na potezi »izvajalci«. Mednje pa bi sodila tudi tista četica ljudi zadolženih za kulturo v različnih odborih, komisijah in svetih v SZDL, po krajevnih skupnostih oz. v skupščini občine. Do sedaj je bilo bolj malo slišati za njihovo delo. Čez nekaj dni bomo praznovali slovenski kulturni praznik. Vsem, ki vam ta praznik veliko pomeni, čestitam in vam želim mnogo lepih kulturnih doživetij. Koleša Anita Od *é>tul in. ŠENTJUR — V torek, 8. januarja, se je delegacija naše občine udeležila proslave ob 40-letnici formiranja XI. SNOUB »Miloš Zidanšek« v Mariboru. Proslave so se udeležili poleg pripadnikov JLA tudi preživeli borci omenjene brigade. KS ŠENTJUR - CENTER — je v decembru 1984 zaključila z izgradnjo PTT omrežja. Do sedaj je priključenih že 230 naročnikov, ostali pa bodo priključeni takoj, ko bodo za to ugodnejši vremenski pogoji. Vse zainteresirane krajane obveščajo, da ni več na razpolago telefonskih priključkov. — Krajani te KS so slavili v decembru še eno delovno zmago. V rekordnem času so zgradili javno razsvetljavo v Slomškovi ulici. Pod Vrbco in v Vrunčevi ulici. Vsa gradbena dela so opravili občani v lastni režiji. Vrednost celotnega objekta znaša 2.500.000 din. — Za zimsko čiščenje ulic v Šentjur-center imajo sklenjeno pogodbo s KOP Šentjur. DO KOP je zagotovila zadostne količine soli in peska. V KS so mnenja, da je ta služba do sedaj dela dobro opravila. — Na razstavi v okviru gostinsko-turističnega zbora Slovenije, ki je bila novembra 1984 v Rogaški Slatini, se je predstavila tudi sekcija gostincev Obrtnega združenja Šentjur. Nastopili so s kulinaričnim izdelkom »liikarsko meso« in pogrinjkom za slavnostno kosilo. Kvaliteto izdelka oz. pogrinjka je posebna strokovna komisija visoko ocenila in razstavljalce nagradila z zlato kolajno in diplomo. Zaslugg za ta uspeh imajo predvsem samostojne gostinke Marija Vovk, ki je pripravila kulinarčini izdelek, ter Vera Leskošek in Zdenka Zdolšek za pripravljeno vzorno omizje. — Proslava dneva JLA je bila v petek, 21. decembra, ob 18. uri, v dvorani Kulturnega doma. Izveden je bil šahovski brzopotezni turnir in občinsko strelsko tekmovanje, kar je že večletna tradicija. Učenci vseh šol v občini so pisali spise na temi: »Kako sta dedek in babica preživela vojno« in »Jugoslavija v borbi za mir«. Učitelji vseh popolnih osn. šol so iz mase spisov izbrali 10 najboljših in jih posredovali občinskemu odboru Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) Ofganizaclja bo vse spise nagradila s knjižnimi nagradami. Pri kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor in glasbena šola skladateljev Ipavcev ter učenci osn. šole. Objavljena so bila napredovanja rezervnih vojaških starešin ter -izrečene pohvale pripadnikom teritorialne obrambe in ZRVS, razporejenih v enote SLO. — Društvo upokojencev šentjurske občine je v 1984. letu priredilo 11 avtobusnih izletov v vse predele Slovenije in v zamejsko Koroško. Društvo je del stroškov za izlete v višni 46.000 din regresiralo. V počitniškem domu v Izoli je letovalo 41 članov. Tistim z nižjimi pokojninami je tudi tu društvo pomagalo z regresom. Za zimsko pomoč socialno ogroženim in bolnim članom je društvo namenilo 50.000 din. Po novem letu se bo društvo povezalo s kmeti — upokojenci, ki so bili v tem letu upokojeni ter jih skušalo vključiti v društvo. — Odbor za kulturo pri Kmetijskem kombinatu (KK) je v upravni stavbi priredilo prvo, res prikupno razstavo ročnih del stojih delavk. Razstavile so vrsto volnenih pletenin, izvezene prtičke, kvačkane in šiviljkse izdelke, makrameje in gobeline. Med razstavljenimi predmeti je vrsta zelo uporabnih. Ob Dnevu žena v naslednjem letu bo odbor za kulturo pri KK priredil prvo kulinarično razstavo. TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV razpisuje JAVNO PRODAJO rabljenih osnovnih sredstev in sicer: AVTO ZASTAVA 126 P, letnik 1980 Javna prodaja se bo vršilav obliki javne ustne dražbe v torek, dne 5. 2. 1985 na Anderburgu s pričetkom ob 10. uri. Pred pričetkom licitacije plačajo interesenti 10 odstotkov varščine od izklicne cene. KK Šentjur OBČINSKA KNJIŽNICA ŠENTJUR RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ ZA FOTOGRAFE — AMATERJE Svoje prispevke lahko oddaste v Občinski knjižnici Šentjur na temo MLADOST do 15. aprila 1985. Razstava bo v mesecu maju, v prostorih Občinske knjižnice. Vabimo vas, da se v čim večjem številu odzovete s svojimi prispevki. Iz dela O Mladi v naši občini, predvsem pa vodstvo te mladinske organi-zcaije, se že nekaj časa dobro zaveda, da svet »ostaja« mladim, torej nam takšen kot ga bomo sedaj aktivno ali pasivno izoblikovali. Menimo, da enoletnih resolucij in srednjeročnih planov ni moč snovati brez dolgoročnih usmeritev. Prav tako so diskusije brez dolgoročnih usmeritev zgolj pavšalne. Zato je občinska konferenca ZSMS že v letu 1983 pristopila k snovanju političnega programa dolgoročnih usmeritev, ki naj bi imel za cilj predvsem spodbuditi strokovno izdelavo dolgoročnih usmeritev v posameznih sredinah in končno tudi dolgoročni program občine Šnetjur do leta 2000. Program aktivnosti mladine je končno ugledal luč februarja 1984. Če bi primerjali določena področja bi kaj hitro ugotovili, da v občini Šentjur še nismo dalje od besed pri snovanju dolgoročnega programa. To pa zato, ker takšen program zahteva ogromno dela, realizacija pa bo zahtevala še več naporov in najbrž marsikje tudi globoke kadrovske pretrese. Zato tudi resolucije ni moč argumentirano napadati, še manj pa braniti brez na strokovni osnovi postavljenih dolgoročnih usmeritev. Toda življenje pa kljub resolucijam teče svojo pot. To mladi ugotavljamo že vrsto let, predvsem na področju zaposlovanja, kjer se plani ne ujemajo z realizacijo. Torej ostaja ta papir, ob katerem izgubimo veliko besed, življenje pa nekatera gibanja neodvisno usmerja po svoje. Rešitev je le v realni analizi dosedanjega stanja, analizi gibanj v prihodnje in na osnovi tega zastavitev programskih razvojnih možnosti od temeljne rsedine do občine. Takrat bomo pri postavitvi srednjeročnih planov in resolucij lahko argumentirano razpravljali. In če primerjamo temeljni usmeritvi iz izdelanega političnega programa z gibanji v Šentjurju. Poleg številnih razhajanj (predvsem zaradi tega, ker dolgoročnega programa ni, niti ustreznih študij), lahko ugotovimo, da nekatera gibanja v produktivnosti načina pridobivanja stanovanj, računalniškem opismenjevanju v osnovnih šolah'in še kaj, le dajejo slutiti, da včeraj še iluzijska razmišljanja imajo že Janes realno osnovo. Vse to skupaj pa kliče po znanstveno raziskovalnim1 študijah, po katerih bi se gospodarstvo in spremljajoča področja družbenih dejavnosti planirala in seveda ravnala. Da bi pritisk na potrebo izdelave dolgoročnega programa občine Šentjur tja do leta 2000 dodatno spodbudili, smo se odločili v treh nadaljevanjih objaviti »program aktivnosti mladih v občini Šentjur za doseganje dolgoročnih razvojnih ciljev«. Upamo, da bomo po objavi zadnjega nadaljevanja že lahko zapisali, da se je komisija za dolgoročni razvoj občine-Šentjur pri komiteju za družbeno planiranje in razvoj pri SO Šentjur že prvič sestala ter si zadala naloge za nadaljnje delo. Delegati OK ZSMS v tej komisiji pa se bomo zavzemali za to, da bo zastavljeno delo komisije potekalo po političnem programu, ki ga je mladinska organizacija v naš iobčini že sprejela. OK ZSMS Šentjur PROGRAM AKTIVNOSTI MLADINE V NAŠI OBČINI ZA DOSEGANJE DOLGOROČNIH RAZVOJNIH CILJEV Na osnovi posnetka oz. analize gibanj v preteklosti in realno zastavljenih programov, ciljev, ob angažiranju in vpetosti vseh ljudi v prizadevanja za ustvarjanje teh ciljev, se tudi mladim nudi priložnost, da se najprej usposobimo in zatem tudi pokažemo, to kar znamo in zmoremo. To je možnost za prodor progresivnejših idej povsod, kjer tega še manjka, kar nas vodi k večji tehnološki razvitosti. Le tako bo mogoče tudi dalje normalno delati in živeti, ne da bi se razkorak do najrazvitejših bistveno povečal. Zato smo se mladi lotili izdelave programa aktivnosti v občini Šentjur za doseganje dolgoročnih razvojnih ciljev, da bi se s tem politično organizirali ter vplivali na izdelavo dolgoročnega programa občine Šentjur do leta 2000. S tem skušamo zmanjšati pesimistično gledanje v prihodnost, s čemer bi mobilizirali vse ljudi, k temu da bi bili zastavljeni dolgoročni razvojni cilji del našega življenja in čim bliže našim potrebam. I. DOLGOROČNI RAZVOJNI CILJI 1. Odprava nezaposlenosti Nezaposlenost je po razvojnih predvidevanjih mogoče odpraviti proti letu 2000 na način, da bo zaposlenost izgubila pomen, ki ga ima: — izobraževanje bo obravnavano kot delo, — ustanovljene bodo posebne delovne brigade. Tehnološka razvitost bo prinesla bistvene premike v našem načinu dela in življenju ter zahtevala nenehno izobraževanje iz dela. Delovni čas se bo skrajšal. Hiter razvoj bo terjal potrebo po tem, da se bodo ljudje izobraževali, delali in ponovno izobraževali. Takšni časovni intervali, katerih dolžina bo odvisna od stopnje zahtevnosti, se bodo ponavljali skozi vse življenje. K odpravi nezaposlenosti pa bo v veliki meri vplival tudi razvoj drobnega gospodarstva. 2. Socialna enakost Pridobitev pogojev za življenje se mora odražati skozi lastna prizadevanja, ambicije in družbeni interes, povezano z izobraževanjem in delom. Sestavni del načrtovanja družine bo pridobitev pogojev za snovanje družine, kot so stanovanja, socialna varnost, eksistenčna varnost, ki se odraža skozi dohodek ter še drugi pogoji, -ki so ob tem potrebni. Načelo solidarnosti mora ponovno pridobiti na pomenu s tem, da se bo uporabljalo v upravičenih primerih in do katerega ne bo mogoče priti skozi načrtno izsiljevanje. Nerešenih stanovanjskih problemov več ne bo. 3. Ohranitev družine kot osnovne celice družbe Načrtovanje družine bo stimulirano skozi pridobivanje pogojev za obstoj te družine. Družina bo osnovna vzgojna celica vzgoje samo-upravljalcev, narodne zavesti, družbene pripadnosti, delovnih navad, elementov socialistične zavesti in humanosti. Pri ohranjanju družine bodo pomagale razne institucije, ki bodo vse delovale v smeri dajanja družbenega pomena družine, od varstva otrok pa do subvencij in drugih ugodnosti pri koriščenju družinskih uslug. 4. Vzgojno izobraževalni proces prilagojen potrebam družbe in življenja v njej Sam proces izobraževanja ne bo omejen le na šolo, ampak se bo pričel že v družini preko vrtcev, šol, delovnega mesta, do ostalih ustanov družbene nadgradnje, kot so sredstva javnega obveščanja ' (radio, TV, časopis), knjižnic, samoupravnih interesnih skupnosti, hišnih računalnikov in računalniškega centra. Vzgoja mora biti prilagojena programom dela, izobraževanje' pa v skladu z razvojem družbene prakse za potrebe dela. Skozi sam vzgojnoizobraževalni proces se bo, neločeno, ampak tesno povezano z delom in družbeno prakso, spoznaval predmet moralne, socialistične, samoupravne vzgoje. Izobrazbena struktura mora biti na visokem nivoju in pa v skladu s potrebami tehnološke razvitosti proizvajalnih sredstev in nadaljnjega razvoja. 5. Maksimalna izraba kmetijskih zemljišč Kmetijska politika mora biti usmerjena tako, da bo maksimalno izrabljen kmetijski prostor. Posebej mora biti stimulirano obdelovanje neizkoriščenih površin s pomočjo polkmetov (polproletariata). Svoje mesto mora imeti tudi turizem, predvsem pa kmečki turizem. 6. Razvoj infrastrukturnih objektov V skladu z visoko razvitimi potrebami po preživljanju prostega časa, rekreacije, predvsem pa družbenoekonomskih razvojem, lociranjem novih proizvodnih objektov itd., morajo biti komunalni objekti, ceste, vodovodi, kulturni objekti, telefoni, športne dvorane, trim steze, vrtci, šole, trgovine, domovi za ostarele in zdravljenje, zgrajen tam, kjer ljudje živijo in delajo v skladu z njihovimi potrebami. To še posebno velja za reševanje življenjsko najpomembnejših stvari, kot je moderniziranje prometni poti v oddaljene kraje, napeljava telefonov, vzpostavitev prometnih zvez, kar bo omogočalo intenzivno izkoriščanje kmetijskih površin in hitro potovanje delavcev na delo in z dela. 7. Nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja Zastavljene cilje je moč realizirati samo skozi nadaljnji razvoj socialističnega samoupravnega sistema, kjer bo morala potekati živahna delegatska dejavnost v skupščinskem sistemu. Družbenopolitične organizacije bodo služile le za ustvarjanje političnega mnenja med ljudmi, ki se bo odražalo skozi delegatska razmerja. Družbenopolitični zbor občinske skupščine bo počasi izgubljal na pomenu in bo v fazi odmiranja. Samoupravno delovanje znotraj temeljnih sredin, kot so TOZD-i, OZD-i in KS ne bo več samo na'teh nivojih, ampak bo razvitost odnosov in zavesti pogojevala ekonomski razvoj določene sredine, zato se bo samoupravljanje v vsem bistvu začelo že v vaških skupnostih, uličnih odborih, skupinah stanovalcev, to pa se bo prenašalo na združeno delo v obrate, enovite enote, delovne skupine itd. Ideja posameznikov se bo odražala do tam, do koder bo ta ideja tudi interes ljudi, ki jih le-ta prizadeva. Razvitost proizvodnih, delovnih in samoupravnih odnosov bo usklajena z razvojem proizvajalnih sil, vse skupaj pa bo narekovala zavest potrebe in življenje po nadaljnjem družbenem razvoju. 8. Vstop v informacijsko družbo Občina Šentjur bo na osnovi temeljitih spremljanj razvoja, prestrukturiranja tistih panog, kjer ni dominantno znanje, ampak surovine, kapital in delo, skupaj s celotno Slovenijo, kot prvo socialistično družbo na svetu, stopila v »informacijsko družbo« proti letu 2000. To pomeni, da bi na področju kmetijstva delalo od 7 do 10 '% ljudi, okrog 35 % v industriji, od 55 do 60 % ljudi pa v infrastrukturi, informatiki in ostalih dejavnostih. Takšno razporeditev zahteva vključevanje v mednarodno delitev dela, na osnovi tega visoka tehnološka razvitost, kibernetizacija in kompjuterizacija proizvodnih procesov opremljenih z avdiovizuelnimi stroji. V občini Šentjur bo še dalje obstojala predelovalna industrija s tem, da bo le-ta obstoječa dopolnjena z elementi tehnološko razvite dodelave do najvišje možne mere ob čim manjši uporabi energije in surovin ter dela in čim več vloženega lastnega znanja in najsodobnejših, predvsem domačih raziskav in spoznanj. Ob predpostavki zmerne koncentracije razvoja Slovenije, naj bi bilo okrog leta 2000 v občini Šentjur okrog 19000 prebivalcev, ob predpostavki zmerne disperzije, pa okrog 20000 prebivalcev, kar je povsem blizu naravnega prirastka prebivalcev. Glede na število prebivalcev v letu 1981 naj bi bil po prvi varianti indeks prebivalstva večji za 105, v drugi varianti zmerne disperzije pa 110,5, kar je v obeh primerih počasneje glede na obdobje 1971 — 1981, kjer je bil indeks 116,4. (nadaljevanje prihodnjič) Posvet sekretarjev 00ZKS V četrtek 10. januarja je Občinski komite ZK Šentjur organiziral posvet sekretarjev vseh osnovnih organizacij ZK v naši občini. Na posvetu so poleg sekretarjev prisostvovali tudi člani predsedstva občinskega komiteja in predsedniki komisij. Udeležba na posvetu je bila polnoštevilna, kar je dokaz pripravljenosti in odgovornosti najvidnejših predstavnikov ZK v občini. Sekretarji so se seznanili z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1985, z aktualnimi družbenopolitičnimi in ekonomskimi razmerami v celjski regiji, se dogovorili o pripravah na programske seje v osnovnih organizacijah ZK ter obravnavali druga aktualna vprašanja iz tekoče aktivnosti ZK. Osrednja tema posveta je bila gospodarska in politična situacija v celjski regiji, ki jo je komunistom naše občine podal sekretar Medobčinskega sveta ZKS celjske regije tov. Emil ROJC. Razgovor z delavci, ki so začasno zaposleni na tujem Kakor vsako leto smo tudi letos organizirali razgovor z delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Organizatorja sta bila skupščina občine in občinska konferenca SZDL. Na razgovor smo povabili delavce UO SO Šentjur, skupnosti za zaposlovanje ter predstavnike organizacij združenega dela iz naše občine, od katerih so se razgovora udeležili: LI »Bohor«, Alpos in POZD Orodje — Oprema. Odziv delavcev na tujem je bil letos kar številen — štirinajst jih je bilo in to vsi zaposleni v ZR Nemčiji. Po uvodni besedi in pozdravu rpedsednika občine tov. Kneza je podal nekaj informacij predstavnik skupnosti za zaposlovanje iz Celja. Na njegovo pobu-budo je bilo veliko vprašanj, na katera je predstavnik tudi odgovarjal. Prav tako je bilo nekaj vprašanj s področja pridobitve soglasij za obrtno delo, vključevanje v OZD s sredstvi in stroji ter samostojno obrtno delo. Očitkov na postopke pri pridobivanju soglasij in potrdil je bilo precej, ker to ne urejamo vse na enem mestu, temveč mora delavec od vrat do vrat. Vsem delavcem smo razdelili revijo OBRTNIK, ki je bila posvečena obrtnemu sejmu v Celju s prilogo, kako do obrti, kar bo gotovo delavcem v veliko pomoč. V dveumem razgovoru smo spoznali želje po vprašanju, se dogovorili, kje bo kdo dobil informacije ter kako se bo priznala izobrazba, pridobljena na tujem. Organizatorja sta z odzivom zadovoljna, še predvsem zato, ker je bilo veliko vprašanj iz upravnih in delovnih postopkov. Prav je, da s takšno prakso nadaljujemo skozi celo leto in se zanimamo za vprašanja naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini. OK SZDL Iz dela občinske skupščine ! Na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine v letu 1984 so delegati opravili nadomestne volitve delegata v Zvezni zbor Skupščine SFRJ, sprejeli predlog rebalansa proračuna občine za leto 1984 in sklep o začasnem financiranju proračuna v prvih treh mesecih 1985. Obravnavali so tudi nekaj odlokov in drugih aktov, ki so v pristojnosti zborov občinske skupščine. Kot je bilo pričakovati so delegati ponovno največ pozornosti posvetili nadaljevanju razprave o osnutku resolucije za leto 1985. Za uvod k razpravi je predstavnik izvršnega sveta delegate seznanil z vsemi pripombami in predlogi, ki jih je prejel in z stališči družbenopolitičnega zbora. Ob koncu razprave so delegati naložili predlagatelju, da ponovno prouči vse pripombe, predloge in pobude izne-šene v razpravi in, da v skladu z že sprejeto usmeritvijo na november-skem zasedanju zborov pripravi predlog resolucije. Dogovorili so se tudi, da bodo le-tega skupaj s spremljajočimi dokumenti obravnavali na zasedanju zborov v januarju 1985. Predsednik občinske skupščine je sklical skupno sejo vseh treh zborov občinske skupščine za petek, dne 25. januarja 1985. Iz objavljenega dnevnega reda je razvidno, da bo vsekakor osrednja točka obravnava PREDLOGA RESOLUCIJE in spremljajočih dokumentov. Ce lahko delamo neobvezne zaključke po poteku dosedanje razprave, potem je pričakovati, da bodo delegati ta pomemben dokument tudi sprejeli. Glede na to, da je večina delegacij v vseh dosedanjih razpravah o RESOLUCIJI pokazala zelo odgovoren odnos in strpnost pri usklajevanju, je možno upravičeno pričakovati, da je predlagatelj pripravil tak PREDLOG RESOLUCIJE, za katerega bo možno reči: imamo resolucijo, ki je resnično plod strokovnih rešitev, ki upošteva realne možnosti in samoupravne dogovore vseh izvajalcev nalog, delavcev v združenem delu, v družbenih dejavnostih in državnih organih in občanov v krajevnih skupnostih. Vsi skupaj pa bomo morali, če bo takšna ocena srpejeta to potrditi tudi v praksi z rezultati dela vsakega posamezno in vse skupaj! Iz delovnih organizacij ALPOS — V tej DO je v teku akcija sprejemanja sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Predlagano je, da bi Alpos kot celota prispeval k sporazumu črne in barvne metalurgije. V tej DO teče široka akcija priprave in sprejemanja novih aktov s področja nagrajevanja. LI »BOHOR« — V zaključni fazi je rekonstrukcija furnirnice in se montira zadnja transportna oprema TOM — Mežice. Sama montaža je v zamudi, ker ni možno na tržišču dobiti reduktorjev. Zgrajeno je okoli 3000 m2 asfaltiranega skladišča za furnirsko hlodovino,nove sodobne garderobe z vsemi spremljajočimi prostori, nadomestno skladišče za furnir s sodobnimi ogrevalnimi in prezračevalnimi napravami. ZDRAVSTVENI DOM — V tem letu se želijo v zdravstve-. nem domu kadrovsko okrepiti s tem, da bi nastavili deficitarne zdravstvene delavce in to: laboranta, fizioterapetva in stomatologa. Tako bi se skrajšale čakalne dobe -pacientov. Naš zdravstveni dom je v regiji kadrovsko najslabše zaseden. Na enega zdravstvenega delavca pride v Celju 147 pacientov, v Šentjurju pa kar 342. Na osnovi dolgoletnega sodelovanja med zdravstvenim domom iz Šentjurja in Univerzo Maastricht iz Holandije bosta prišli v Šentjur dve študentki te univerze z nalogo, da proučita zdravstveno vzgojo na našem območju. OBRTNO ZDRUŽENJE — Že dalj časa si je Obrtno združenje Šentjur prizadevalo ustanoviti posebno strokovno službo, ki bi opravljala knjigovodska dela za samostojne obrtnike in jih tako razbremenila opravljanja tega dela, ki ga poleg svoje dejavnosti ne zmorejo ali pa ga niso vešči. Z mesecem novembrom 1984 je ta služba — servis pričela z delom in sicer ima sedež pri Obrtnem združenju Šentjur, Titov trg 2, tel. št. (063) 741-125. V servisu je zaposlena ena delavka. Vabimo vse zainteresirane, da se zglasijo pri Obrtnem združenju oziroma na servisu, kjer bodo prejeli potrebna pojasnila. DO VIZ — Med šolskimi počitnicami bo v organizaciji delovne organizacije VIZ za vse učence 5. razredov osnovnih šol naše občine smučarski tečaj. Tečaj bo trajal pet dni in se bo odvijal v bližini šole. Zaključek bo petega dne na Rogli. — V okviru evropskega glasbenega leta je Glasbena šola — v tekočem šolskem letu ustanovila ali okrepila več instrumentalnih skupin kot so harmonikarski ansambel v dislociranem oddelku na Ponikvi, v Šentjurju pa harmonikarski -ansambel, ansambel kitar, v sodelovanju s kulturno skupnostjo pa godbo na pihala. Vsi orkestri redno vadijo in so že usposobljeni za nastopanje v javnosti. Glasbena šola obvešča vse delovne organizacije, D PO in skupnosti, da jih povabijo, ko bodo potrebovale glasbo za svoje prireditve in proslave. Nastopajo brezplačno in prosijo, da jih obvestite 14 dni pred nastopom pismeno ali po telefonu 741-397. TOPER — TOZD ELEGANT — Osnovna organizacija ZSS je imela 27. 12. 1984 redno letno konferenco, na kateri so delavci te temeljne organizacije ocenili svoje delo v letu 1984 in sprejeli program dela za leto 1985. Poleg rezultatov, ki so jih v zadnjih letih dosegli, je pomemben tudi izzid zadnjega referenduma na katerem so sprejeli nov pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, po katerem bodo od januarja dalje nagrajeni vsi delavci zaposleni v temeljni organizaciji. Računajo, da bodo z novim načinom nagrajevanja po delu še izboljšali rezultate poslovanja in dosegli večjo angažiranost delavcev na vseh delovnih mestih. POKLICNA VZGOJA V OSNOVNIH ŠOLAH Podatki o učni uspešnosti učencev naših osnovnih šol v srednjem usmerjenem izobraževanju so zelo pomembni, saj potrjujejo naše delo m prizadevanja v vzgojno-izobraževalnem procesu, hkrati pa so tudi pomembni kazalci pri poklicnem usmerjanju naših osnovnošolcev. Zato je aktiv šolskih svetovalnih delavcev (ŠSD) v DO VIZ Šentjur izdelal v šolskem letu 1983/84 širšo analizo učne uspešnosti učencev v 1. letniku srednjega usmerjenega izobraževanja. To analizo vključujemo v program poklicnega usmerjanja in z njo seznanimo predvsem učence 8. razreda. Ta informacija jih zelo zanima, (saj te učence poznajo), hkrati pa dobijo orientacijo o kriteriju ocenjevanja v srednjem usmerjenem izobraževanju. Program poklicnega usmerjanja izdela aktiv šolskih svetovalnih delavcev za vse šole v občini. Vsebuje predvsem vsebine in aktivnosti, namenjene učencem 7. in 8. razreda, medtem ko poklicna vzgoja, ki jo vsebuje učni načrt, poteka od prvega razreda dalje. Program poklicnega usmerjanja vsebuje sklop predavanj za učence in starše (o pomembnosti poklicne odločitve, sposobnostih, interesih, zdravstvenih kontradikacijah, štipendijah itd.) informacije o deficitarnih in suficitarnih poklicih, o vpisnih pogojih, mreži šol, o značilnosti posameznih poklicev itd. Pri poklicnem usmerjanju sodelujejo s Skupnostjo za zaposlovanje, zdravstveno službo, delovnimi organizacijami in srednjimi šolami. Skupnost za zaposlovanje izvede testiranje za učence 7. razreda in anketiranje o poklicni izbiri za ves učence '8. razreda. Na podlagi tako dobljenih podatkov o učencu, komisija za poklicno usmerjanje izdela mnenje za vsakega učenca in mu svetuje. Skupnost za zaposlovanje organizira tudi ekskurzijo v delovne organizacije in nekatere srednje šole, tako da učenci spoznajo pogoje šolanja in delovne pogoje. Tudi na šole pridejo predstavniki določenih šol in delovnih organizacij in predstavijo z ustreznimi materiali določene poklice. Na sami šoli pogrešamo sredstva in literaturo, ki bi zapolnila verzeli pri predstavitvi poklicev, poklicnih pogojev in opisa del. Tu imajo veliko vlogo starši, ki svojemu otroku lahko pomagajo, da čimbolj spozna poklic, za katerega se odloči ali ga zanima. Vse prevečkrat pa se srečamo z učenci, ki so pri poklicni odločitvi prepuščeni samemu sebi, ker se starši izognejo tej odgovornosti z izgovorom: »Kar sam naj se odloči, da mi ne bo kasneje očital.« • , Mnenje komisije za poklicno usmerjanje je zelo pomembno in ga je potrebno upoštevati, kar nam kažejo rezultati analize o učni uspešnosti učencev v 1. letniku usmerjenega izobraževanja. Skoraj vsi učenci, ki jim je bila odsvetovana stopnja zahtevnosti programa, a so vztrajali, so bili neuspešni in so iztopili ali se preusmerili v manj zahtevni program. Večina naših učencev pa je 1. letnik uspešno zaključila in letos nadaljujejo v 2. letniku. Rezultate vključitve v usmerjeno izobraževanje in % uspešnosti v 1. in 2. polletju šolskega leta 1983/84 nam kaže naslednja tabela. PREGLED UČNE USPEŠNOSTI UČENCEV, KI SO V ŠOLSKEM LETU 1982/83 KONČALI OSNOVNOŠOLSKO OBVEZNOST V OSNOVNIH ŠOLAH OBČINE ŠENTJUR IN SO V ŠOLSKEM LETU 1983/84 NADALJEVALI ŠOLANJE V 1. LETNIKU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA >—i p Splošni učni uspeh v % > rt s 4-» >G 4-> T3 t—« :□ D a > o c 2 > O a rt N ostal raz. o a O a 6 N© 0^ 00 *—i >—i DRAMLJE 65,4 23,1 11,5 100 77 100 PLANINA 74,0 19,5 6,5 100 83,3 90,3 PONIKVA 90,2 4,9 4,9 100 78,4 97,3 SLIVNICA 75,0 20,0 5,0 100 80,5 90,5 ŠENTJUR 92,2 2,6 5,2 100 74,2 89,0 SKUPAJ 79,36 14,02 6,62 100 78,68 93,36 REGIJA 67 90 Vidimo, da so velike razlike med uspešnostjo v 1. in 2. polletju, kar je razumljivo, saj so učenci svoje neuspehe na koncu popravili s popravnimi izpiti. Moramo priznati, da so se naši učenci uspešno vključili v program usmerjenega izobraževanja, saj so dosegli višji % uspešnosti, kot ga ima celotna celjska regija. Med šolami v občini so sicer razlike, vendar imajo te mnogo vzrokov. Npr.: z OŠ Dramlje se je vključilo v srednje usmerjeno izobraževanje najmanj učencev (učno uspešnejši), iz OŠ Šentjur pa največ, tudi tisti, ki so bili v osnovni šoli manj uspešni. Razlike med šolami bi našli tudi v povprečni oceni učnega uspeha, ki imajo vzrok v specifičnosti posameznih šol, med katere sodi kriterij ocenjevanja. Vendar je za nas bolj kot te razlike pomembno to, da so naši učenci na dobri poti, da uspešno zaključijo srednje usmerjeno izobraževanje in se uspešno vključijo v delovni proces. Marta Cerjak ^ ^ «m» *r» A «T» ^ * n» /S ^ n» «I» «N «N /|\ /|v flv /|k ir|s «j» /js 7|v jfv «t» «|» /|\ /|\ /|\ 7|x ^ Uredništvo Utripa se zahvaljuje za čestitke in dobre želje v letu 1985: krajevnim skupnostim in DPO Loke, Kalobja in Slivnice, Mene — Potrošniku Šentjur, Kmetijski šoli Šentjur, RD Voglajna in Uredništvu Novega tednika. GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH Dragi bralci Utripa! Veseli me, da lahko v imenu Občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah kot ustanoviteljice našega občinskega glasila BOHOR ŽARI zapišemo nekaj misli v vaš UTRIP. Prav je, da je dolgoletno sodelovanje obeh družbenopolitičnih skupnosti na najrazličnejših področjih dela dobilo potrditev tudi v takšni obliki, preko naših glasil. Tako se .vam danes mi predstavljamo. Seveda gre le za skromen prikaz dogajanj v naši občini; to so le drobci iz življenja naših delovnih ljudi in občanov ter naših prizadevanj za napredek in boljši jutri. Želimo, da se izmenjava informacij o življenju in delu obeh sosednjih občin v naših glasilih nadaljuje in postane stalna praksa, saj so problemi ljudi na Kozjanskem podobni, naši interesi so življenjsko povezani in si brez sodelovanja ne moremo zamisliti boljšega in hitrejšega razvoja. Sprotno, celovito in korektno informiranje bo prav gotovo doprineslo k boljšemu medsebojnemu poznavanju in vzpodbudilo še marsikatero skupno akcijo. Dovolite, da vsem delovnim ljudem in občanom občine Šentjur pri Celju zaželim srečno, zdravo in uspešno leto 1985, z željo, da bi se pravkar začeto sodelovanje dobro nadaljevalo. Milan Matko Občini Šmarje in Šentjur sta sosednji občini na Kozjanskem ozemlju, na zelo razgibanem svetu. Ljudi združuje enotno področje v življenju in delu ter premagovanje težav. Zaradi tega je pravilna odločitev glasila Utrip, da predstavi tudi sosednjo občino, odnosno glasilo iz te občine. Naše skupno sodelovanje je dobro na nekaterih področjih družbenoekonomskega dela ter družbenopolitičnega dela. Menimo, da lahko storimo na povezovanju in izkoriščanju raznih možnosti skupnega dela, zato pozivamo vse občane in delovne ljudi obeh občin, da doprinesejo svoj prispevek k skupnemu delu, k boljšemu razvoju kozjanskega območja. Vse to skupna prizadevanja obeh DFS, da bi lahko delovni ljudje in občani lepše in boljše živeli v jutrišnjem dnevu. Tudi glasili Bohor žari in Utrip ter radio Šmarje lahko veliko prineseta k temu razvoju z informiranostjo in obveščenostjo krajanov z vsemi problemi, delom in uspehi v obeh občinah. Predsednik OK SZDL Jaka Ratajc Spominski park Trebče Z namenom, da se ohranijo zgodovinska izročila povezana z življenjem in revolucionarnim delom Josipa Broza Tita, da se ohrani bogata kulturna in naravna dediščina in z namenom, da se izboljšajo pogoji za življenje in delo ljudi, je Skupščina SR Slovenije razglasila področje med Rudnico na severu, Bohorjem na zahodu. Bizeljskim gričevjem na jugu in Sotlo na vzhodu za območje posebnega družbenega pomena Spominski park Trebče. Spominski park zavzema skoraj 200 km2 ozemlja občin Šmarje, Brežice in Krško na katerem živi okrog 11 tisoč prebivalcev. Osnovna značilnost področja je precejšnja gospodarska zaostalost, odmaknjenost in izjemno bogata kulturna in naravna dediščina. Mnogi od številnih spomenikov so danes urejeni in nudijo obiskovalcem bogato kulturno vsebino. Življenje in revolucionarno delo Josipa Broza Tita je prikazano v Muzeju maršala Tita, Seniku in rojstni hiši Titove matere — Javerškovi domačiji. Na gradu Podsreda, ki je najbolj »grajski« od gradov na Slovenskem in hkrati romarski grad izjemne vrednosti, je stalna muzejska razstava »Kozjansko v NOB«, ki prikazuje razvoj in delovanje partizanskih enot, saniteto, šolstvo in izgradnjo ljudske oblasti na celotnem področju Kozjanskega. Na gradu Podsreda načrtujemo postavitev zgodovinskega muzeja, ki bo prikazoval zgodovinski razvoj ozemlja med Savinjo, Savo, Sotlo in Bočem od prazgodovine do danes. Spomeniški kompleks Olimje sestavljajo ena najstarejših lekarn v Evropi, poznorenesančna pavlinska cerkev in stalna razstava o Antonu Martinu Slomšku. Spominski park Trebče odkriva obiskovalcem nove razsežnosti naše domovine in posebnosti življenja na ozemlju od koder je prišel Tito in kjer so revolucionarne tradicije, sedanjost in zamisel lepše prihodnosti stkale med ljudmi na obeh bregovih Sotle bratske vezi, ki bodo še trdneje povezovale prihodnje rodove. FRANCI ZIDAR Bohor je spal, Bohor šumi, Bohor je vstal, BOHOR ŽARI... Pred dobrimi šestimi leti, septembra 1979, je izšla prva številka glasila OK SZDL Šmarje pri Jelšah, katerega ime spominja na najtežje, vendar svetle trenutke slovenskega naroda. Bohor je ponovno zažarel. Uresničila se je dolgoletna želja po časopisu iz domačih logov. Prva številka glasila »Bohor žari« je izšla v okviru akcije NNNP '79. Negotovih korakov je krenila na pot, z napakami in spodrsljaji. Toda prišla je v vsak dom, k vsaki družini. In kar je najpomembnejše, delovni ljudje in občani šmarske občine so »Bohor žari« takoj osvojili. Z njim so se odprle nove možnosti medsebojnega obveščanja in seznanjanja z uspehi, problemi in nalogami v krajevni skupnosti, delovni organizaciji, ustanovi. Danes izhaja »Bohor 'žari« povprečno petkrat letno. Seveda si prizadevamo, da bi lahko izdali več Z novo naložbo še večji Izvoz Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina, največja delovna organizacija v šmarski občini in hkrati največja izvoznica, je lansko, leto pričela z izgradnjo novih proizvodnih prostorov. Naložba v vrednosti milijardo 810 milijonov dinarjev bo prispevala k še večjemu izvozu rogaških steklarjev, saj naj bi le-ta leta 1986 znašal že 17 milijonov dolarjev. Sredstva zanjo so zbrali z mednarodnim kreditom, s pomočjo sovlagateljev — Aera Celje, Cinkarne Celje, Tovarne nogavic Polzela in Mercatorja ter lastno udeležbo. Ne samo, da bodo z novo investicijo povečali izvoz od dosedanjih 8 na 17 milijonov dolarjev, ampak bodo z njo omogočili dodatnih 540 zaposlitev. Dela potekajo ta čas po načrtu, tako da so z gradbenimi deli skoraj končali in že pričeli montirati opremo. Ker je ta v celoti iz uvoza, je zaradi tečajnih razlik nastal primanjkljaj pri nakupu opreme. Tako so se znašli v položaju, ko morajo iskati dodatne vire za pokritje teh razlik in to pri banki in pri sovlagateljih. Sicer pa v Steklarni, kljub velikemu porastu stroškov,* ne predvidevajo prevelikih prekoračitev prvotno zastavljene vrednosti investicije, saj naj bi proizvodnja v njej stekla že junija letos. D. Lojen OBVESTILO Izšel je ZBORNIK naše občine »MED BOČEM IN BOHORJEM«. V prodaji je 800 izvodov, kupite pa ga lahko v BLAGOVNICI MERX — ŠENTJUR — v prvem nadstropju (oddelek papirnica). Organizije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki želijo kupiti več izvodov, lahko naročilnico posredujejo: SKUPŠČINI OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU — SEKRETARIAT! Nagradno vprašanje Kdo je predsednik izvršnega sveta SO Šentjur? Odgovore pošljite do 10. februarja 1985 na Uredništvo Utripa. GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH številk, vendar je v trenutni situaciji to nemogoče. Vseeno pa smo veseli, da je postal nepogrešljivi sestavni del občinskega informacijskega sistema, da je dobil svojega bralca v vsakem go-spodinstvu naše občine in da ponese utrinke iz domačih krajev občanom, ki živijo v drugih krajih domovine ter našim vojakom. Le-tem ga namreč tudi pošiljamo. Glasilo je torej postalo enostavna oblika obveščanja vseh občanov. Zato mu- tudi danes kot v prvi številki želimo plodno rast in veliko potomcev. M. Kidrič Izvršni svet o štipendiranju v občini O tej pomembni sestavini izobraževanja je razpravljal Izvršni svet SO Šentjur na svoji seji 25. 10. 1984. Namen razprave je bil v tem, da ugotovimo stanje na področju štipendiranja, hkrati pa zastaviti strokovno in samoupravno delo v združenem delu in „ skupnosti za zaposlovanje v naslednjem obdobju. Razmere, ki so prisotne na tem področju, so bile nazorno vsebinsko in podatkovno prikazane v gradivu, ki sta ga pripravili strokovni službi občinske skupnosti za zaposlovanje Celje in DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur. Iz razprave, ki je sledila, je mogoče sklepati, da stanje na področju štipendijske politike v občini vendarle ni tako kritično, kot je bilo pričakovati. Na področju kadrovskega štipendiranja je ugotovljeno, da je število razpisanih kadrovskih štipendij iz leta v leto sicer narašča, zaskrbljuje pa njihova struktura, saj je skoraj 78 % vseh razpisanih štipendij do IV. stopnje zahtevnosti. Nadalje, dodatek na deficitarnost, ki ima namen pridobiti za določene poklice več kandidatov in jih zato nagraditi,, se po podatkih OZD ni uveljavil. Zaskrbljuje tudi ugotovitev, da se vse manj študentov odloča za višji in visokošolski študij v Ljubljani, zato ostaja vedno več nepo-delejnih štipendij. Morda zaradi teh in podobnih razlogov upada tudi interes javnega razpisovanja štipendij pri nekaterih štipenditorjih. Značilnost štipendiranja iz združenih sredstev v občini Šentjur je v tem, da upada število podeljenih štipendij predvsem zaradi preseganja cenzusa, pa tudi zaradi tega. ker mnogi štipendisti ne vlagajo po preteku šolskega leta ponovnih vlog. Tudi za pedagoško usmeritev je bistveno upadlo število razpisanih kadrovskih štipendij v šolskem letu 1984/85, kar pomeni, da se realnost potreb in dosedanja praksa načrtovanja vedno bolj zbližujeta. Razprava se je dotaknila tudi področja izvajanja proizvodnega dela in proizvodne prakse srednjega usmerjenega izobraževanja, kjer smo ugotovili, da je vrsta odprtih vprašanj. Pobuda IS je bila, da OK ZSMS Šentjur na to problematiko organizira posebno razpravo v smislu okrogle mize. Tudi sicer je izvršni svet na koncu razprave ugotovil, da se na področju štipendijske politike ne smemo uspavati, saj so strokovne ugotovitve dovolj močan argument in hkrati izziv, da moramo v bodoče področju izvajanja štipendijske politike nameniti poglobljene razprave, tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v okviru organov in organizacij v občini. IS tudi ugotavlja, da bo potrebno načrtno pristopiti k kadrovski okrepitvi strokovnih služb v OZD, saj je štipendiranje sestavni del strokovno pomembnih zahtev in opravil na področju kadrovanja in izobraževanja. Na zaključku razprave je IS sklenil, da je potrebno s stanjem na področju štipendiranja in sklepi te seje seznaniti tudi Zbor združenega dela, da bi na ta način vspodbudili tudi ostale dejavnike k drugačnem razmišljanju in konkretnim akcijam na področju celovite kadrovske dejavnosti. Mirko Čander SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE ŠENTJUR PRI CELJU - objavlja v skladu s sklepom 10. seje skupščine Skupnosti za zaposlovanje občine Šentjur pri Celju z dne 21. 12. 1984 UGOTOVITVENI SKLEP: Od skupno 36 OZEi in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine Šentjur pri Celju je Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Šentjur pri Celju podpisalo 36 OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kar je 100 % in je s tem samoupravnim sporazumom sklenjen. Na Resevni so zapeli Aktivnost nekaterih starejših vaščanov iz okolice Resevne je še vedno prisotna. Tu v svežem zraku žive veseli ljudje, čistih in zdravih pljuč, in se radi združujejo ob raznih prilikah, kot so kožuhanje, koline, košnja in druga kmečka orpavila. Radi se povesele ob kakšnem rojstnem dnevu, še posebno pa poskrbe za veselje ob ohceti. Tako je bila želja nekaterih vaščanov, da stare slovenske pesmi in običaje prenesejo v javnost, da bodo znani tudi mlajšim rodovom. Že dve leti so se pogovarjali, da bi zapeli tudi za radijsko oddajo »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, ki je ob torkih in ji vsi radi prisluhnejo. Da bi se pripravili za takšno snemanje, je pa le bilo nekaj težav. Srečanja so bila preredka in za nastop bi le bilo treba malo več vaj, toda kje vaditi, kje vaditi, nastopiti in kako vzpostaviti stike z RTV Ljubljana. Najbolj se je prizadevala tovarišica Anica Tilinger. Ona je željo vaščanov prenesla članom planinskega društva Šentjur. Tajnik Ivan Straže in blagajnik Jože Zupanc sta takoj podprla to akcijo. Vzpostavila sta stike z vaščani in RTV Ljubljana. Tudi problem prostorov za vaje ali snemanje je bil rešen, saj je planinsko društvo dalo v ta namen na razpolago potrebne prostore v domu na Resevni. Za vaje in razgovore je že prej nudil prostor Ivan Hercog iz Osredka. Njegova žena je poskrbela, da se komu pri petju ne bi izsušilo grlo. Razgovori so potekali in v jeseni je bil že znan datum snemanja. Dogovorjeno je bilo, da bo snemanje 17. novembra 1984 v planinskem domu na Resevni. Za RTV Ljubljana bi oddajo posnela in pripravila sekcija za glasbeno narodopisje Ljubljana. Dogovorjeno je bilo, da se predstavniki društva in glasbenega inštituta dobijo ob 10. uri v motelu Merx Šentjur. Ta dva meseca do snemanja sta se hitro iztekala. Vaje in organizacija sta tekli in že je prišel dogovorjeni 17. november. Prejšnji dan je rahlo deževalo in še hladno je bilo, tako da se je dež spreminjal v led in ker je Resevna visoka 682 m, je vsa poledenela in bila skoraj nedostopna. Zopet sklic organizatorjev in pregled poti na Resevno. Dogovorjeno je bilo, da Ivi Romih z malim traktorjem in verigami prevozi naslednje jutro pot na Resevno in omogoči varnejši dostop na Resevno. Točno ob napovedanem času 17. novembra so se dobili planinci s predstavnikom instituta tov. Cvetkom v motelu. Pot jih je nato vodila proti Resevni. Cesta je bila poledenela, zato so prišli z avtomobilom le do polovice poti. Vse aparate so nato vzeli na ramena in v roke -ter šli dalje do doma. S strahom so se približevali domu. Spraševali so se, ali bodo lahko vsi nastopajoči prišli po tako ledeni poti na Resevno. Toda ko so se približali, je bilo v domu že čuti petje in veselje. Prisotni so bili že tudi najstarejši vaščani. Vaščanom ta dan ni bila pot na Resevno težka, čeprav je bila zaledenela. Na Resevno jih je vleklo prijateljstvo, tovarištvo in želja, da prenesjeo prelepe slovenske narodne pesmi mlajšim rodovom. Najstarejša pevka na Resevni je bila Plevnikova mama, tovarišica Alojzija Kolar, stara 93 let. Naslednji so bili: Franc Ojsteršek, 83 let. Anzek Jančič, 75 let. Poleg nastopajočih z Resevne so sodelovali še vaščani iz Vodruža in Osredka pod Resevno. Snemalec tov. Srečko — predstavnik instituta iz Ljubljane — je prepredel sobo z žicami in mikrofoni. Snemanje je potekalo po skupinah. Franca, Osrečki in Zelčan so najprej zagirali nekaj starih melodij, nato so mikrofone prevzeli pevci in snemanje se je nadaljevalo vse popoldne. Za udobnost v domu so poskrbeli oskrbnik doma Peter z Lidijo in sosedi Ivanka in Jožica. Društvo je vse nastopajoče pogostilo z go lažem in domačim kruhom. Bilo jih je okoli 40. Lepih slovenski pesmi pa ni zmanjkalo, saj jih sam Franc Ojsteršek zna preko osemdeset. Tudi vreme se je hotelo zahvaliti vsem nastopajočim, saj je zvečer začelo snežiti in ob odhodu z Resevne je bilo že 5 cm snega. Pot domov po snegu je bila varna. S pesmijo in z lučjo v roki smo-se razšli v temno noč. Ivan Straže Pospeševanje konjereje Kakor v vsej Sloveniji, tako si tudi v naši občini prizadevamo, da bi zaustavili zmanjševanje staleža konj. Tako je TOK Šentjur v letu 1984 organizirala nabavo in kreditiranje kvalitetnih plemenskih žrebic iz A kontrole. Žrebice so bi- le nabavljene na plemenskem sejmu na Ptuju. V mesecu novembru pa smo organizirali odkup žrebet za izvoz. Čeprav je bilo odkupljenih le 18 žrebet, se je pokazalo, da je veja konj tudi ekonomsko zanimiva, saj je znašala odkupna cena za najboljša žrebeta 350 din/kg žive teže. Jože ERJAVC SIS za ceste Skupščina SIS za ceste je v začetku decembra, podobno kot kulturna skupnost, analizirala uresničevanje zastavljenih planskih ciljev za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Navajamo nekaj bistvenih ugotovi-teh iz analize: 1. Z ustanovitvijo samostojne cestne skupnosti je prišlo tudi do sprememb v financiranju vzdrževanja cestnega omrežja v občini. Izvršena je bila nova kategorizacija cest in sicer na: — regionalne ceste v dolžini 67,2 km — lokalne kateg. ceste v dolžini 122,1 km Omenjene ceste vzdržuje Cestno podjetje Celje, s katerim je cestna skupnost sklenila samoupravni sporazum v okviru katerega je dogovorjeno tudi financiranje. Sredstva za vzdrževanje tega omrežja pridobiva cestna skupnost od republiške skupnosti za ceste kot del sredstev od prodaje pogonskih goriv. Vzdrževanje nekategoriziranih cest v občini je v pristojnosti posameznih krajevnih skupnosti, financiranje pa vrši preko cestne skupnosti, ki zagotavlja sredstva za ta namen in jih v okviru finančnega načrta odvaja krajevnim skupnostim v občini. 3. Samoupravni sporazum o temeljih plana cestne skupnosti oz. enote za cestno gospodarstvo KCS za obdobje 1981 — 1985 je opredelil izvedbo naslednjih nalog: — modernizacija lokalnih cest I. kategorije v skupni dolžini 23,2 km — izgradnja II. faze obvoznice skozi Šentjur — modernizacija lokalnih cest v manj razvitih krajevnih skupnostih — sofinanciranje modernizacije lokalnih cest II. in III . kategorije — odplačilo kreditnih obveznosti (obvoznica) — financiranje delovanja strokovne službe. 4. Ob ustanovitvi cestne skupnosti in razmejitvi sredstev s komunalno skupnostjo je bila izdelana analiza finančnega stanja skupnosti. Analiza je pokazala, da je skupnost nesposobna poravnati tekoče finančne obveznosti in realizirati naloge iz srednjeročnega plana. Ugotovljeni so bili vzroki, ki so privedli do takšnega stanja. 7. Pregled izvršenih nalog modernizacije cestnega omrežja (lokalne ceste I. kategorije). S srednjeročnim planom 1981 — 1985 je bil sprejet načrt modernizacije posameznih odsekov lokalnih cest I. kategorije, s tem da cestna skupnost financira 501% sredstev, razliko pa zagotovijo krajevne skupnosti, v katerih potekajo ceste, v sodelovanju mladinskih delovnih brigad. Cestni odseki, zajeti v srednjeročnem planu so naslednji: a) Gorica — Sodna vas (4 km) — modernizirano 3 km b) Ponikva — Lipoglav (6 km) — modernizirano 1,8 km c) Svetelka — Bovše (2 km) — modernizirano 1,8 km d) Jezerce — Kalobje (4 km) — modernizirano 1 km e) Jakob — Osredek (2 km)'— nerealizirano f) Dobje — Presečno (4 km) — modernizirano 1,8 km g) Blagovna — Bukovžlak (1,2 km) — nerealizirano h) obvoznica Šentjur (II. faza) — nerealizirano. Iz gornjega pregleda je razvidno, da je plan modernizacije omenjenih cestnih odsekov realiziran komaj 40 odstotno - od skupno 23 km je bilo moderniziranih le 9,4 km cest. Vzrok za tako stanje je, da se KS dogovarjajo za izgradnjo cestnih odsekov izven sprejete prioritete. V ta namen se najemajo krediti že za prihodnje leto, tako da je pričakovati, da se situacija ne bo bistveno spremenila na bolje. Dokončanje izgradnje obvoznice skozi Šentjur ostaja nerealizirana naloga, ki jo bo potrebno prenesti v naslednje srednjeročno obdobje, hkrati s konkretnim načrtom pridobitve finančnih sredstev. Dokončanje obvoznice z izgradnjo avtobusne postaje bi pomenilo dokončno razrešitev problema varnosti potnikov in drugih udeležencev v prometu. Precejšnja dnevna migracija delavcev povzroča na obstoječih avtobusnih postajališčih ob prometnih konicah stanje, ki je v nasprotju z osnovnimi načeli prometne varnosti. 8. Zaključki in ocena možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju : — srednjeročni plan 1981 — 1985, ki je bil sprejet s samoupravnim sporazumom, ne bo uresničen v predvidenem obsegu, saj je bila zaradi precejšnjih nepokritih obveznosti prisiljena sprejeti ukrepe in jih v obliki sanacijskega programa predložiti v obravnavo in sprejetje delegatski bazi, — sanacijski program, ki v bistvu nadomešča srednjeročni plan, ima prvenstveno nalogo finančno konsolidacijo skupnosti (poravnavo zapadlih obveznosti do izvajalcev, odplačila zapadlih anuitet iz kreditnih aranžmajev), kakor tudi sprejetje takšnega plana dela na rekonstrukcijah in vzdrževanju cestnega omrežja, ki bo zagotavljal normalno izpolnjevanje finančnih obveznosti. Program je bil obravnavan in potrjen v organih skupnosti kakor tudi v odborih občinske skupščine, — izvajanje ukrepov sanacijskega programa je dalo pričakovane rezultate; tekoče naloge določene s finančnim programom se normalno realizirajo, — tekoče vzdrževanje cestnega omrežja poteka v skladu s sprejetim programom, v okviru katerega se dela izvajajo po tedenskih terminskih planih. Vendar je potrebno opozoriti, da glede na stanje cestnega omrežja ni mogoče v nedogled omejevati sredstev za vzdrževa- nje, ker se bomo sicer znašli v situaciji, ko bodo nekateri odseki povsem dotrajali, — obseg modernizacije lokalnih cest I. kategorije, sprejet v planskih aktih, je uresničen 40-odstotno. Strokovna služba skupnosti pripravlja predlog prioritete izvajanja modernizacije za leto 1985, medtem ko bo nerealiziran del programa potrebno prenesti v naslednje srednjeročno obdobje, — dograditev obvoznice skozi Šentjur ostaja nerealizirana naloga, z$ katero bo potrebno ob sprejemanju plana za naslednje srednjeročno obdobje najti ustrezno rešitev. Investicija je bila kljub ustavljeni gradnji obremenjena s kreditnimi obveznostmi, ki pa bodo v januarju 1985 dokončno odplačane. Ker bo dokončanje izgradnje precejšnjo finančno vlaganje, bo potreben širši dogovor o financiranju, — zaradi modernizacije cestnih potezov v KS Ponikva, Prevorje, Dramlje in Šentjur-okolica, ki niso bili predvideni s sanacijskim programom smo skupnost za leto 1985 že vnaprej obremenili s 6,354.160 din kreditnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo konca meseca julija. To pomeni, da je v primeru 1 % prispevne stopnje za prihodnje leto 1/2 sredstev že angažiranih v primeru, da pa bomo zadržali sanacijsko stopnjo l,5'%, pa to pomeni 1/3 sredstev. — Vsakršno dodatno zadolževanje na račun prihodkov prihodnjih let v določeni meri podaljšuje dokončno sanacijo skupnosti z vsemi negativnimi posledicami, ki takšno stanje spremljajo. — Na podlagi nerealiziranih nalog in sedanjega srednjeročnega plana in novih evidentiranih potreb po KS je potrebno sestaviti prioriteto modernizacijskih posegov, ki se je bomo dosledno pridrževali. — V okviru naslednjega srednjeročnega plana bo potrebno opredeliti način financiranja vzdrževanja nekategoriziranih lokalnih cest. Skupščina je tudi napravila analizo razpoložljivih sredstev do konca leta in ugotovila, da obstojajo realne možnosti, da bi še v letošnjem letu izvedli modernizacijo 1 km ceste Slivnica — Sodna vas v naselju Loka. Tako bi bila ta cesta praktično zaključena, ker vsaj v doglednem času ni računati, da bi finančne zmožnosti dopuščale modernizacijo klanca v Volčji jami. Tako bo cestna skupnost v letošnjem letu poravnala vse planirane obveznosti po finančnem načrtu. Kljub temu, da je v letošnjem letu bilo poravnanih veliko odškodnin lastnikom odvzetih zemljišč, je teh obveznosti še veliko in se bodo poravnavale še v prihodnjem letu. Iz gornjega zapisa je razvidno, da se počasi, pa vendarle načrtno, uresničujejo cilji zastavljeni v sanacijskem načrtu in izboljšujejo možnosti za prihodnje srednjeročno obdobje. Toper-TOZD Elegant v letu '86 Delavci Toprove temeljne organizacije Elegant v Šentjurju v zimskem času nimajo počitka. V letu 1984 je bilo potrebno za sarajevsko olimpiado opremiti vrsto reprezentanc, sedaj pa sta pred nami dve svetovni prvenstvi. Predvesm gre pri tem za pisano vrsto izdelkov, s katerimi so reprezentanti posameznih držav opremljeni. Toper opremlja reprezentance z rokavicami toprove firme v Avstriji Topsport, elastičnimi hlačami, ogrevalnimi kompleti, bundami, skakalnimi kombinezoni, veleslalom kombenizoni itd. Za svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Seefeldu bo opremila reprezentance Avstrije, Jugoslavije, Norveške, Madžarske, Češkoslovaške, Bolgarije in Francije, za Bormio, kjer bodo tekmovali alpski smučarji, pa reprezentance Avstrije, Jugoslavije, Grčije, Romunije in Argentine. V naši temeljni organizaciji smo že pri izdelavi opreme za Sarajevo dokazali, da smo sposobni delati tudi izredno zahtevne artikle, zato sodelujemo tudi pri izdelavi opreme za letošnji svetovni prvenstvi. Že pred novim leto smo končali opremo za reprezentanco ČSSR na prvenstvu v klasičnih disciplinah, kjer bodo Čehi prvič nosili tudi Toprove skakalne kombinezone. Tudi oprema za reprezentanco Romunije se je izdelala pri nas. Naši načrti v letu 1986 postavljajo pred nas vrsto zahtevnih nalog, saj bi radi posodobili strojni park in uredili delovne pogoje v proizvodnji, pa še kaj postorili pri ureditvi okolice. V letošnjem letu nameravamo dokončno urediti trgovino in prostor pred njo, tako, da bi poleg dobrih in zanimivih izdelkov lahko kupcem ponudili še kaj. V preteklem letu se je pokazalo, da Šentjur takšno trgovino potrebuje, saj se vse več prebivalcev ukvarja s športom in rekreacijo, opremo zanjo pa imamo mi v našem proizvodno prodajnem programu. OBVESTILO Pododbor II. SNOUB Ljuba Šercerja Obvešča vse borce 14. divizije — Šercerjeve brigade, da si lahko v knjigarnah kupijo drugo knjigo brigade Ljuba Šercerja »PEKOČI SNEG«, avtorja Milana Gučka. Knjiga je izšla lani pri Partizanski knjigi Ljubljana in jo lahko poleg knjigarne naročite tudi tukaj. Opisuje priprave in boje brigade skozi hrvaško ozemlje, prihod na Štajersko s tri tedne trajajočimi borbami, ki so bile podnevi in ponoči vse od Sotle do Mozirskih planin. Slika meseca Naš prispevek k 4. točki dnevnega reda zboru SO Pestre počitnice v Šentjurju DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE iz krajevne skupnosti ŠENTJUR - center nadaljuje s svojo angažirano, aktivnostjo. Med 14. in 18. januarjem so organizirali varstvo otrok v času šolskih počitnic in sicer od 6. do 15. ure. Vodstvo društva se je za tako obliko odločilo, ker je želelo otrokom popestriti počitnice in ne samo to. S tem so v neki meri razbremenili tudi starše, ki so redno zaposleni, saj jim ni bilo treba razmišljati — kako bodo otroci preživljali dopoldan. In društvo jim je res pripravilo zanimiv program. 24 otrok, kolikor se je udeležilo organiziranega varstva, mimogrede, starši so morali sofinancirati samo 300 dinarjev za stroške kosila, kar za pet dni ni pretirano, je bilo deležno polne pozornosti. Vsak dan je bilo nekaj zanimivega in vzgojnega. Poleg različnih družbenih iger, poslušanja pravljic, ogleda raznih filmov so vsak dan v spremstvu svojih vzgojiteljev, to vlogo so prevzeli člani izvršnega odbora društva, obiskali eno delovno organizacijo v Šentjurju. Povsod so jih ljubeznivo sprejeli, jim pokazali proizvodnjo in ob koncu še pogostili. Spremljevalci smo dobili občutek, da so bili naši najmlajši prijatelji ravno teh obiskov najbolj veseli. Povedati pa je treba, da so poleg članov izvršnega odbora društva, ki so varovali otroke brezplačno in zato koristili svoj redni letni dopust, te zanimive počitnice na takšen ali drugačen način omogočili oz. podprli: krajevni skupnosti: Šentjur-center in okolica; VVO Šentjur, kjer so pripravljali kosila; OŠ »Franja Malgaja«, ki je dala na razpolago prostore za varstvo otrok in delovne organizacije ALPOS, BOHOR, KMETIJSKI KOMBINAT, ELEGANT, OBČINSKA KNJIŽNI- CA in TO LO, katere so otroci obiskali. S to akcijo je društvo prijateljev mladine iz krajevne skupnosti ŠENTJUR-center ponovno dokazalo, da je možno z malo denarja in veliko dobre volje, predvsem pa veliko ljubezni do otrok le-tem pripraviti prijetno in zanimivo preživljanje prostega časa. Upamo le, da se bo še kdo nalezel njihove zagnanosti, pa če ne že to, da bo vsaj začel razmišljati — kako in na kakšen način lahko tudi sam prispeva delček k popestritvi prostega časa naših mladih prijateljev. Ob koncu naj zapišemo še željo vodstva društva: VSAK OBČAN, KI IMA VOLJO ZA DELO Z OTROKI BO DOBRODOŠEL IN GA BODO RADI VČLANILI V DRUŠTVO. ŠE BOLJ PA BODO VESELI, ČE SE BODO STARŠI DRUŠTVU OGLASILI IN JIM NAPISALI SVOJO OCENO IN PREDLOGE ZA NJIHOVO SEDANJE IN BODOČE DELO! Miran Koren PREGLED DELA V KNJIŽNICI ŠENTJUR TER IZPOSOJA KNJIG V letu 1984 se je v Občinski knjižnici Šentjur izposodilo 22042 knjižnih enot. Obisk v knjižnici je znašal 10289 obiskovalcev. Nabavili smo 1468 novih knjižnih enot. Tako knjižnični fond v matični knjižnici znaša 16955 knjižnih enot. Nekaj novosti na knjižnih policah: Barak, M. : Enigma Paretti, S : Ženska Holz, V. : Sedma devica Hribernik, R. : Opredelitev, 2. del. Kovačič, L. : Prišleki Ekonomksa enciklopedija Cobal Računalniško programiranje Stanovanja SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur je na svoji seji dne 27. 12. 1984 obravnavala pripombe na osnutek prioritetne liste prosilcev solidarnostnih stanovanj (Utrip št. 75/84) in sprejela naslednji predlog PRIORITETNE LISTE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. t 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. Flora ŽAGAR Dobropolje Stanko TRŽAN Paridol 20 Liljana MATOŠEC Ipavčeva 43 Branko ŠIBALIČ Pešnica Olga PEVEC Trnovec 25 Anica KUKOVIČ Kameno 33 Franc GOLEŽ Grobelno 128 Andreja ZEMLJAK Planina 76 Vida POTOČNIK Dobje 8 Nada ADIČ Efenkova 3 Danijela JOŠT Svetelka 27 Ivan SAJNKER A. M. Slomškova 7 Milan GUČEK Paridol 20, Slivnica Milan HUBEJ D. Kvedra 35 Helena UŽMAN — Dobrotinšek Lopaca 3, Prevorje Janez PREZELJ Na Tičnico 12 Marija OTOPEREC Ipavčeva 17 aMrjan KOVAČ Šentvid 12 Marjan DRAGOSAVAC Dobropolje 39-a 350 Branko ERLIH Uniše 11 340 Jože PODKRAJŠEK Hotunje 27-b 335 Bogdan VOJSK Loka 96 ' 330 Metka SUPOVEC M. Zidanška 8 330 Elizabeta JELEN Grobenlo 118 330 Andrej GAČNIK c. na kmet. šolo 10 320 Vlasta FERJEN Vrhovo 10 300 Bojana VODUŠEK Borovno 10, Ponikva 290 Branko OŠLAK M. Zidanška 8-b 235 Jožica BREZOVŠEK Na Lipico 4 320 Henrik KOŠAK D. Kvedra 24 230 Slavko ČOVIČ "D. Kvedra 38 200 Olga JAZBEC D. Kvedra 39 185 Darinka KOLAR Dramlje 9-b 180 685 530 500 460 425 420 420 400 400 400 380 380 380 375 370 370 365 360 točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk točk 34. Srečko SLEMENŠEK Dramlje 9-b 170 točk 35. Jože LORGER D. Kvedra 38 165 točk 36. Milena GORENAK Dramlje 9-b 160 točk 37. Miran SALOBIR D. Kvedra*35 155 točk Predsednik skupščine ŠSS Stanko Arzenšek 1. r. Končno kegljači PREDSTAVLJAMO VAM KEGLJAŠKO SEKCIJO PRI TVD PARTIZAN ŠENTJUR V Šentjurju so se pojavile možnosti kegljanja z odprtjem motela Merx, v katerem je urejeno avtomatsko štiristezno kegljišče. Tako smo v začetku leta 1981 ustanovili kegljaško sekcijo pri TVD Partizan Šentjur. Še isto leto smo se vključili v tekmovanje območne kegljaške skupnosti Celje 'in to z moško in z žensko ekipo. Moška ekipa je nastopala y II. ligi OKS Celje in že naslednje leto se je uvrstila v I. ligo OKS 'Celje, kjer nastopa še danes. Letos je ta ekipa osvojila četrto mesto- med zelo močnimi ekipami. V sezonah 1983 in 1984 nastopa v II. ligi OKS Celje tudi druga ekipa Šentjurja (Resevna), ki se letos poteguje za najvišje mesto in za vstop' v I. ligo OKS Celje. Ženska ekipa je končala s tekmovanjem že četrto sezoho v I. regionalni ligi in trikrat osvojila drugo mesto, letos pa je osvojila tretje do četrto mesto. V sekciji se je razvilo tudi nekaj zelo dobrih posameznikov. Tako je ena mladinka osvojila najvišje mesto na regijskem tekmovanju OKS Celje v letu 1983 in je tako imela pravico nastopiti na prvenstvu SRS in SFRJ. V letošnjem letu pa je na prvenstvih SRS in SFRJ nastopal en mladinec. Oba sta dosegla zelo solidne rezultate. Sekcija si je zadala nalogo, da se z moško in žensko ekipo v naslednjih sezonah uvrsti v republiško ligo. Vsako leto prireja sekcija nekaj turnirjev. Tako je že tradicionalno občinsko prvenstvo v počastitev dneva republike. Prvenstvo je organizirano vsako leto za moške in ženske posamezno. Tudi letos smo prvenstvo uspešno izpeljali, prijavljenih pa je bilo 40 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo dva dni. Prvi dan so nastopili vsi tekmovalci in tekmovalke, drugi dan pa so bili finalni boji. V finale se je uvrstilo 12 najboljših. Tako pri moških kot pri ženskah so prvi trije prejeli pokale, zmagovalca pa prehodne pokale. Kegljaška sekcija vabi v svoje vrste mladinke in mladince stare od 15 do 18 let. Javite se lahko ob torkih in petkih na kegljišču. Kegljaška sekcija pri TVD Partizan Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Drago SLAKAN, Miran KOREN, Anita KOLESA, Hiacinta SUMER, Mirko ČANDER; lektorstvo - Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5 tel.: 741,286, 741-002, i. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.