KIJ JE Z 0NESNS2EN0STJ0 ZMKfl V UDBLMMI
Bomo kmalu rabili plinske maske?
V ospredju skrb za človekovo idravje - Ogromna gmotna škoda za družbo - predpisov ne izvajamo - Zalegli bosta učinkovita kontrola in stroge kazni za kršitelje predpisov - Dalj od ugotovitev nismo prišli
Onesnaženje ozračje nastaja že zaradi naravnih dogajanj, še bolj pa zato, ker se vozračju kopičijo strupeni produkti izgorevanja fosilnih goriv in industrijskih procesov. Problem je znan že več stoletij; nanj niso bili dovolj pozorni, dokler ni pokazala vrsta katastrofalnih atmosferskih epizod, ki so povzročale smrt stotin ljudi v nekaj dneh, da je onesnaženje ozračja neposreden javni zdravstveni problem. Raziskave o vplivu atmosferskih onesnaženj na človeka in njegovo okolje so pokazale, da delujejo kvarno tudi na živali, rastline in vrsto materialov in s tem na gospodamost skupnosti v celoti. Težko je objektivno analizirati ekonomske izgube zaradi onesnaženja ozračja. Britanci jih cenijo na več kot 5 funtov letno, Američani pa od 20 do 50 dolarjev na prebivalca, ne da bi pri tem upoštevali škodo zaradi bolezni in zmanjšanja človekove delovne sposobnosti.
Najbolj prizadeti so dihalni organi
Problem je v Ljubljani že pre-cej obdelan, saj traja ugoto-vitvena faza s spremljanjem vrednosti značilnih onesnaže-valcev ozračja že več let in je tudi javnost že dokaj informi-rana o tem žgočem problemu, ki tare Ljubljano.
Moramo pa žal ugotoviti, da
je bilo premalo storjenega za obvladovanje in preprečevanje onesnaženja ozračja. Stmpeno ozračje nad našim glavnim me-stom pomeni danes najhujšo komunalno higiensko nadlogo, ki prizadene prav vsakega pre-bivalca.
Najpomembnejša akcija v boju za čistejši zrak sta toplifi-kacija in plinifikacija, saj je bilo v dosedanjih raziskavah ugotov-
jjeno, da prispevajo v veliki onesnažitvi zraka v prvi vrsti srednji in številni manjši viri za ogrevanje z gorivi, ki vsebujejo visok odstotek žvepla (premog ter težja gorilna olja z mazu-tom). Ocenjeno je bilo,da je vpiiv prometa na onesnaženost zraka v Ljubljani glede na svoj pomen na drugem mestu; na najprometnejših cestah, kjer so merilne postaje, je vsaKo leto
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. stranij
močno zvišana koncentracija dima (zlasti od motorjev na plinsko olje). V poletnih me-secih pa so tudi koncentracije SO2 višje kot na drugih mestih. Tranzitni promet vodi skozi mestno središče. Prometni orga-ni ne izločajo iz prometa krpa-nov in drugih vozil, ki s črnim izpušnim dimom ne ustrezajo predpisom. Tudi tehnični pre-gledi so v tem pogledu nepo-polni;
čimveč priključkov na toplarno
Z industrijskimi dimniki in drugimi večjimi viri onesna-ženja zraka se že več let uspeš-no bojuje mestna sanitarna in-špekcija s svojim upravnim orožjem. Mnoga taka kurišča so že sanirana in preurejena; še boljša rešitev je priključek na toplarniško omrežje. Tako ali drugačno rešitev iščejo tudi v preventivnem sanitarnem nad-zoru nad zazidvao in gradnjo ob izdaji obrtnih dovoljenj. In ven-dar bodo v Ljubljani potrebni večji in dolgotrajnejši napori za sanacijo ozračja kot v tistih mestih po svetu, ki se že lahko ponašajo s tem, da so svojim prebivalccm zagotoviJa čistejši zrak. Ljubljana leži v kotlini in ima zlasti v zimskem in pre-hodnem letnem obdobju, ko imamo istočasno največjo emisijo virov za ogrevanje, zelo neugodne vremenske razmere. Veliko število terminov z brez-vetrjem (do 56%), nizke po-prečne hitrosti gibanja zraka, velikp štcviio temperaturnih inverzij in dni z meglo (do 150 dni na leto) preprečujejo na-ravno razredčenje in raznos škodljivih emitiranih plinov in trdnih primesi v ozračju.
Že dve leti zapored, v letu 1970 in 1971, je bila v takih anticiklonalnih vremenskili okoliščinah izmerjena ekstrem-na (tj. najvišja v vseni svetn), poprcčna 24-urna vrcdnost SO2 so merilni postaji v Zalokarjevi ulici, torej v ožjem območju kliničnega centra. Te vrednosti so   bile   1,33 mg  SO2/k"b- m
zraka leta 197Q in 1,94 mg/kub. m leta 1971. Za-skrbljujoč ,absolutni' rekord smo v Ljubljani dosegli januarja 1976, ko je bil 24-urni po-preček SO2 v ozračju 2,4mg/kub. m. Kaj pomeni ta podatek, pove že bežen pregled na grafične prikaze 24-urnih poprečij za vse dni v letu na koncu poročila za leto 1971, kjer je začrtana uzakonjena, res optimalna, vendar nedosegljiva normativna vrednost 0,15 mg SO2/kub. m zraka. Po pred-pisu, ki vsebuje to normo, ne bi smeli v Ljubljani sezidati niti ene stanovanjske hiše več.
Ispušni plini - rakava rana velikih mest
Sistematično       spremljanje onesnaženosti zraka z SO2 in z
dimom v zadnjih letih je že ob-jektivno pokazalo, da se raz-mere znatno izboljšajo, ko opustimo številna manjša ku-rišča ob priključitvi na top-larno. Na drugi strani paje ugo-tovljeno, da se nasploh zmanj-šuje razlike med središčem mesta, ki je imelo vedno znatno bolj onesnažen zrak, in peri-ferijo, ki je nekdaj imela či-stejšega. Intenzivna zazidava z individualnimi centralnimi kur-javami, ki delujejo dan in noč, je začela zniževati tudi klasično dnevno krivuljo onesnaženosti, ko smo imeli dvojni vrh, v zgod-njih jutranjih in v popoidanskih urah.
Če pa bo Šlo tako naprej, ne bomo mogli zračiti stanovanj niti ponoči.