f
Premalo mraza je bilo, da bi Blejsko jezero zamrznilo. Na njem seje nabrala le tanka snežna skorja, na kateri si radi odpočijejo labodi in race. — Foto: F. Perdan
Leto XXXIII.   Številka 6
Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic — Isoaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec _    Odgovorni   urednik   Andrej Žalar
GLASILO   SOCI A
Kranj, petek, 25. 1. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1940 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah,
od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Predsednik Tito okreva!
LJUBLJANA - Sporočila zdravniškega konzilija o zdravju predsednika Tita so razveseljiva. Zadnje sporočilo pravi, da se zdravstveno stanje našega predsednika še naprej izboljšuje in da je začel polagoma vstajati s postelje. Predsednika sta na oddelku za intenzivno nego ljubljanskega Kliničnega centra obiskala tudi sinova Žarko in Miso. Tovariš Tito je bil izredno vesel tega srečanja in se je z njima precej dolgo pogovarjal. Vsi skupaj smo lahko veseli in srečni, da naš pred-I sednik s tako voljo in močjo premaguje bolezen. Takšne i vesti so za vsakega od nas najdražje!
Sicer pa naš predsednik še naprej prejema brzojavke iz domovine in tujine. Iz njih veje iskrena želja, da bi čim prej ozdravel in nas še naprej vodil po poti samoupravljanja in neuvrščenosti!
-i k
Gorenjska po sejah centralnega komiteja ZKS
Beseda zvodeni, delo spreminja
KRANJ — Kupi papirja, popisani z najrazličnejšimi sklepi, niso prispevek k odstranjevanju družbenih problemov. Vrednost imajo dejanja in po njih cenijo ljudje učinkovitost političnega in gospodarskega sistema. To je bila osnovna misel zadnje seje medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in referata sekretarja Zdravka Krvine. Pozornost medobčinskega sveta je veljala uresničevanju sklepov 5. in 6. seje CK ZKS. Strnemo jih lahko v tri fronte političnega in idejnega boja: v prizadevanja za utrjevanje političnega sistema, v uresničevanje nalog gospodarske stabilizacije oziroma umiritve in v krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite. Omenjene tri fronte niso nove. V ognju so že od zadnjih kongresov ZKS in ZKJ dalje, pa bitka tudi zaradi pomanjkanja dejanj in pogoste preobilice govorjenja še ni dobljena, čeprav so, kar velja tudi za Gorenjsko, številne pasti na poti samoupravnega in de-
Vsakemu ukrepu pravo težo
Že lani so bile v vsej razsežnosti, brez prikrivanja in olepševanja razgrnjene ocene družbenega in ekonomskega položaja Jugoslavije. Kritika in ocena ni bila namenjena /ganjanju panike, ampak naj bi se na podlagi analize razmer dogovorili za akcijo. V minulih mesecih smo o tem veliko govorili in sedaj dokaj točno vemo, kje nas čakajo poglavitne naloge. To bo ostra in dolga bitka za drugačno ravnanje v proizvodnji in pora-. bi, za višjo kakovost samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in bo torej stabilizacija poglavitna značilnost in obveznost ne samo v tem letu ampak v vsem novem srednjeročnem obdobju.
Te dni še niso znani izrazitejši učinki stabilizacijskih ukrepov, ki so že sprejeti in tudi še niso znani dogovori, ki jim morajo slediti. Zato bi bilo varljivo verjeti, da bodo naloge lažje, kot smo jih napovedali. Nič manj niso škodljive ideje, da so splošne omejitve in linearno utesnjevanje vseh v dogovorjene stopnje rasti ali drugače rečeno, zategovanje pasu na vseh področjih, najboljša pot do stabilizacije. Takšna logika bi na eni atrani še naprej pogojevala neustrezno sestavo gospodarstva, njegovo navezanost na uvoz in domači trg in vse druge nepravilnosti v enakem razmerju, kot jih imamo sedaj. Preprečevala pa bi selekcijo razvojnih programov in silila v uravnilovko. Tepla bi dobre in slabe puščala brez kazni.
Prav tako so nesprejemljive trditve, ki se že pojavljajo na različnih nivojih češ, da stabilizacija obvezno prinaša slabše življenje. Takšne trditve kaj rade vodijo v neaktivnost in nezainteresiranost delavcev za boljše dosežke v proizvodnji ali na kateremkoli področju dela. Tako tam, kjer bi morali doseženi uspehi dajati delavcem novega poleta in s tem tudi večje mož« nosti za lepše življenje, kot tudi tam, kjer danes res živijo bolje kot zaslužijo in bi jih morali z gospodarskimi ukrepi prisiliti, da bi'več naredili za boljšo poslovno usmeritev, večjo produktivnost in boljšo organizacijo dela.
Prav zaradi takšnih razmer je zelo važno, da damo vsakemu Ukrepu pravo težo. Dogovoriti se je treba za prednostni red posameznih nalog in predvideti pri vsakem ukrepu možne učinke, ker se nam sicer lahko zgodi, da bodo hrumeče razpravljali o najrazličnejših varčevalnih ukrepih, ki imajo le omejene učinke, in pozabljali na varčevanje z energijo; veliko govorili o osebnih dohodkih in veliko manj o ustvarjanju dohodka; premalo o poslovnih usmeritvah, ki morajo zagotavljati spremembo sestave gospodarstva in usmeritev v izvoz; preveč o omejevanju dnevnic in premalo o boljši izrabi delovnega časa itd.
Troje področij družbenopolitične aktivnosti terja ^^Inf^^SM&^po^v^-dejanj: utrjevanje političnega sistema socialistič-
nega    samoupravljanja,    uresničevanje    nalog večje učinkovitosti in odgovor
gospodarske stabilizacije in delo pri splošnem ^^^Z^^^ ljudskem odporu ter družbeni samozaščiti
legatskega uveljavljanja delavcev odstranjene. Prav to je smisel uresničevanja študija Edvarda Kardelja in družbeni cilj ustave ter zakona o združenem delu, smisel sedanje razredne bitke in usmeritve.
O tem smo doslej že veliko govorili, pa precej manj naredili. Tudi za organizacijo Zveze komunistov velja ta ugotovitev. Sprotneje kot doslej se mora odzivati na družbene probleme, jih analizirati in ocenjevati ter sfcu-
f>aj   z   drugimi   silami   ter de-ovnimi ljudmi iskati rešitve v samoupravnih organih, delegaci-
tah, družbenih svetih in druž-»enopolitičnih organizacijah. To je prispevek k demokratičnosti političnega sistema in sistema odločanja, h krepitvi odgovornosti in k odstranjevanju reso-lucijskega načina dela, kopičenja sklepov ali razprav Drez sklepov. Nihče v verigi od osnovne organizacije do medobčinskega sveta ni izjema v teh prizadevanjih. Tako zasnovano delo lomi lokalizme in povečuje odgovornost komunistov tam, kjer ljudje živijo in ustvarjajo. Tako se bogatijo in krepijo frontovsko organizirane socialistične sile in z njimi vred Zveza komunistov. Govorica fronte je ljudska, preprosta in jasna, brez frazarjenja, odkrita. Ob tem se mora nujno krepiti politični sistem socialističnega samoupravljanja, hkrati pa bratstvo in enotnost naših narodov, v gorenjskem primeru povezano tudi s položajem delavcev iz drugih republik pri nas. Socialni problemi niso in ne smejo biti ločeni od družbenopolitičnega položaja teh ljudi.
Politična ostrina in samoupravna vsebina delovanja brez idejnega in akcijskega omahovanja sta potrebni ob uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije. Gorenjska ie sicer na splošno ugodno zaključila lansko gospodarsko leto in je zato letos deloma v boljšem položaju od nekaterih drugih delov Slovenije, vendar skromno prednost lahko z nepozornostjo pri produktivnosti, zmanjševanju stroškov, izvozu oziroma uvozu ter za-
Obisk v krajevni skupnosti Sava
10, STRAN:
U» STRAiM*
poslovanju hitri zapravimo. Povsod bi koristila »inventura«, kje smo v sedanjem srednjeročnem obdobju zatajili in predvsem -zakaj? V prihodnjem srednjeročnem obdobju si enakih spodrsljajev ne bi smeli privoščiti.
Veliko skupnih nalog imajo sedaj gorenjske občine. Komunisti in drugi delovni ljudje na odgovornih dolžnostih so zadolženi za pripravo varčevalnih ukrepov v združenem delu in najrazličnej-
koristila svojih naravnih in proizvodnih prednosti, prav tako pa kasnimo pri kmetijstvu, preskrbi in turizmu ter naložbah na manj razvitih področjih Slovenije in Jugoslavije.
Tretja temeljna naloga pa je krepitev obrambe in zaščite, njuno podružabljanje in vgraje-njuno podružbljanje in vgrajevanje v vse oblike in organizme političnega sistema. Ne gre pozabiti Titove misli: delajmo, kot da bi bil trajno mir ali že jutri vojna..
J. Košnjek
Škofja Loka - Predsednik republiškega izvršnega sreta dr. Anton Vratuša /c v sredo popoldne obiskal Loške tovarne hladilnikov, kjer so ga seznanili s proizvodnjo, predvsem pa : motnostmi prodaje izdelkov LTH na tuja tržišča Pri tem ho opozori/i na težave, ki jih imajo zato, ker smo premalo organizirani doma. da bi lahko enotno nastopali na tujem trgu. Predsednik izvršnega sveta se je poleg tega še posebej zanima! za program proizvodnu-sončnih kolektorjev in toplotnih črpalk.
Po ogledu proizvodnje v novi proizvodni ha/i LTH pa seje dr. Anton Vratuša pogovarjal s predstavniki občine o razvojnih možnostih Škofje Loke. (lb) -Foto: F. Perdan
DOGOVORIMO SE
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
V ponedeljek, 28. januarja, bo zasedal družbenopolitični zbor, v sredo pa se zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Tržič. Delegati bodo obravnavali osnutek programa dela zborov za prvo •letošnje polletje, predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in financiranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem, prikaz stanja človekovega okolja, poročilo o gradnji cest in vrsto odlokov. Skrčeno gradivo objavljamo na 5 strani.
\ A SI O V
J
o
2.STRAN
PETEK, 25. JANUARJA]?
STATUTARNE SPREMEMBE
Zvezna konferenca SZDL je v okviru uresničevanja pobude predsednika Tita o kolektivnem delu in vodenju sprejela statutarne spremembe. V razpravi so poudarili, da te spremembe niso le formalnega značaja, temveč so trdno povezane z nadaljnim izpopolnjevanjem socialističnega sistema.
TOK PO ENAKI CENI?
V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi spremenili način, s katerim smo doselj zbirali denar za vlaganja v elektroenergetiko in sicer tako, da bi določen odstotek cene namenjali za naložbe. Dražja elektrika bo vsekakor veliko breme za združeno delo, toda le tako bomo lahko zagotovili denar za nepretrgana vlaganja v to prednostno dejavnost. To je bilo eno od stališč, ki jih je na svoji seji sprejelo, predsedstvo slovenskih sindikatov. Drugi predlog pa je, da bi tisti, ki bi del svojega dohodka vlagali v elektroenergetska vlaganja, dobivali elektriko ceneje.
SAMO ZA NAJBOLJ OGROŽENE
Ali bo poslej 50.000 otrok manj kot doslej dobivalo otroške dodatke? To je bilo osrednje1 vprašanje na seji izvršnega odbora zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije, ko so razpravljali 0 gradivu za sejo skupščine te skupnosti. Od vsega denarja, ki ga v tej interesni skupnosti namenjajo za tako imenovani skupni program, gre največ za denarne pomoči družinam in to za otroške dodatke. Ker pa je letos rast sredstev omejena za 16 odstotkov, naj bi zmanjšali izdatke zanje. Med upravičenci do otroškega dodatka naj ne bi bili več starši iz doslej najvišje dohodkovne skupine. Za najbolj ogrožene pa je skupnost povečala otroške dodatke lani novembra.
OSNUTKI SPOMENIKA KARDELJU
Po zveznem natečaju za izdelavo osnutka spomenika Edvardu Kardelju, ki se je končal 15. januarja, se je v ljubljanski mestni galeriji prvič sestala ocenjevalna komisija. Kot je bilo ugotovljeno, je na natečaju sodelovalo 17 avtorjev. Njihova dela je komisija pregledala-in evidentirala, dokončen sklep o izidih natečaja pa bo sprejela najkasneje do 28. februarja letos. Spomenik revolucionarju Edvardu Kardelju bo stal v Ljubljani.
DEVIZE SOUSTVARJALCEM
Turistične delovne organizacije naj bi načeloma prodajale devize tistim partnerjem, s katerimi bi skupaj dosegli v prihodnosti še večji devizni dotok. To stališče so na seji izvršilnega odbora splošnega združenja gostinstva in turizma potrdili kot osnovno vodilo, ko bodo turistične organizacije kot »dobavitelji* deviz sklepale sporazume z organizacijami združenega dela, ki devize potrebujejo za uvoz surovin, reproma teriala, strojev ali kakršnega koli drugega blaga.
TOVARNA RUDNIŠKE OPREME
V Gnjilanah bodo začeli graditi prvo tovarno rudniške opreme na Kosovem, ki bo delala v okviru TOZD Metalec industrije Goša. Naložbe v znesku 190 milijonov dinarjev so že odobrene. Letna proizvodnja v tej tovarni pa bo znašala 2750 ton tekočih trakov in drugih vrst rudniške opreme.
Kranj 24 januarja - Medobčinski svet ZSS za Gorenjsko je danes po poldne obiskal predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner. 0 tem. kako uresničiti sklepe <> uveljavljanju kolektivne demokratizacije in odgovornosti sprejete na 1. konferenci ZSS. o kadrovskih rešitvah za predsednike in sekretarje občinskih svetov ZSS. o aktivnosti članov republiškega sveta z našega območja, o aktivnosti predsednikov republiških odborov sindikatov dejavnosti in o morebitnih potrebnih zamenjavah kadrov v teh organih ter o sestavi občinskih svetov in predsedstev je tekla beseda. Razgovora so se udeležili predstavniki medobčinskih organov družbenopolitičnih organizacij Gorenjske. - Foto: F. Perdan
JESENICE
V sredo, 30. januarja, bo ob 16. uri v jeseniški Kazini seja občinske konference Zveze komunistov Slovenije z Jesenic. Udeleženci seje bodo obravnavali poročilo o idejnopolitičnem usposabljanju komunistov jeseniške občine v lanskem letu ter potrdili predlog usposabljanja v letošnjem letu. Med drugim bodo tudi razpravljali in sklepali o sklepnem računu občinske konference ZKS na Jesenicah za 1979. leto ter sprejeli finančni načrt dohodkov in izdatkov za letošnje leto. Pozornost bodo prav tako posvetili ustanovitvi novih osnovnih organizacij Zveze komunistov in ukinitvi nekaterih dosedanjih organizacij ter povezavi posameznih članov Zveze komunistov z osnovnimi organizacijami ZK po krajevnih skupnostih.
KRANJ
(S)
Komite občinske konference ZKS Kranj je dal v razpravo osnovnim organizacijam Zveze komunistov osnutek letošnjega progra-
nrPdlnS |Zta*P"POm5e.Je P°teke1, Zat° bodo °rgani brnite a pripravili predlog letošnjega delovnega programa občinske konference ZKS in njenih organov ter upoštevali stališča zadnjih sej CK ZKS ter ocen družbenopolitičnih razmer v občini. _jk
RADOVLJICA
Predsednik koordinacijskega odbora za proslave pri občinski konferenci SZDL v Radovljici Anton Toman je sklical včeraj, 24. januarja. 7. sejo koordinacijskega odbora. Na dnevnem redu odborove seje je bila obravnava letošnjih programov proslav in prireditev v kranjskih skupnostih in organizacijah združenega dela ter predlog njihovega financiranja.
V Radovljici je bila v torek sklicana 26. seja komiteja občinske konference ZKS. Ža dnevni red je bila predlagana obravnava položaja doma in v svetu ter gradiv 5. in 6. seje CK ZKS s posebnim poudarkom na utrjevanju in graditvi političnega sistema ter organiziranosti občinske konference.
-jk
Predavanje o Havani
Jesenice — Komisija za mednarodne odnose pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije z Jesenic je pripravila program zanimivih predavanj, ki jih bodo v letošnjem letu organizirali poleg drugega idejnopolitičnega izobraževanja mladih. Prvo takšno predavanje na Jesenicah je komisija priredila že minuli teden. Na njem je Mitja Štrukelj, član komisije za mednarodne odnose pri republiški konferenci Socialistične zveze Slovenije, govoril o šesti konferenci ne-
Trošili preveč, naredili premalo
Nad 40 odstotkov osnovnih organizacij sindikata v kraniski občini ie že opravilo občne zbore, ostali pa so sklicani za zadnje dni januarja. Iz poslanih gradiv z občnih zborov je razvidno, da so na njih obravnavali predvsem uresničevanje programov dela. gospodarsko problematiko, stabilizacijske ukrepe v poostrenih pogojih gospodarjenja, sklepe 9. kongresa ZSS. prve konference ZSS in konference »Delavka v združenem delu«. Sklepe teh so vnašali tudi v svoje akcijske programe in programe dela.
V večini primerov so občni zbori osnovnih organizacij sindikata sprejeli sklepe za boljšo organizacijo dela. za boljšo preskrbo s surovinami, boljšo izkoriščenost delovnega časa in večjo disciplino. Posebno pozornost so posvetili organizacijsko kadrovski krepitvi izvršnih odborov predvsem z mladimi, sposobnimi kadri, delu in organizaciji družbene samozaščite in ljudske obrambe. Povsem so si pa enotni v tem. da se mora naša družba kot celota zavedati, da smo doslej trošili preveč in premalo naredili, da se morajo te naše navade spremeniti, da se bo izboljšal naš gospodarski položaj in z njim tudi naš družbeni standard.
D. I)
uvrščenih držav, ki je potekala lansko poletje v Havani.
Predavanje o 6. vrhu neuvrščenih, ki so se ga udeležili delegati iz 93 dežel vsega sveta in sprejeli listino neuvrščenosti kot dokaz, da je gibanje najbolj napredna sila so-219 dobnega Časa, je bilo nadvse uspešno. Obiskalo ga je veliko število mladih, ki so pokazali precej zanimanja za pomembna lanskoletna dogajanja v Havani.
Med uresničevanjem programa predavanj, vsak mesec bodo pripravili po enega, se bodo mladi seznanili s pomembnejšimi aktualnimi vprašanji iz življenja doma in v svetu. Februarja bodo poslušali predavanja o aktivnosti emigrantskih skupin v tujini.
S.Saje
Skrb za objektivno obveščanje
Tržič — Na ponedeljkovi seji sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL Tržič, ki so se je udeležili tudi člani na novo ustanovljenega programskega sveta tržiške-ga radia, je bila osrednja točka dnevnega reda skrb za objektivno in sprotno obveščanje delovnih ljudi in občanov o najnovejših političnih dogajanjih v svetu, o zdravju tovariša Tita in o uresničevanju stabilizacijskih ukrepov.
V nadaljevanju seje so člani sveta za informiranje in programskega sveta Radia Tržič obravnavali še samoupravni sporazum o programskem, tehničnem in ekonomskem sodelovanju med RTV Ljubljana in Radijem Tržič in ga podprli. Nekaj pripomb so posredovali tudi na osnutek novega statuta tržiškega radia, ki naj bi še naprej ostal samostojna delovna organizacija, ter predlagali, naj bi do imenovanja direktorja in glavnega uredrfika to nalogo opravljal Štefan Brezavšček.
H. J
Svet v tem tednu
Ni miru brez pravičnih gospodarskih odnosov
iLržf' ^l/liju zaseda konferenca Združenih kateri Za "riustnjaki razvoj UNIDO, na vgenje govoril tudi jugoslovanski predstav ^ rJ^J,an,..Ma^aliev - Alžirski premier — Afganistanska kriza in Iran ospredju - Waldheim prekini
--—j —- - •••UIVIVl*l«Vl/ A M.t*^f   W~w l
v Jugoslaviji — Afganistanska kriza in še vedno v ospr
potovanje
New Delhi - V glavnem indijskem mestu se nadaljuje zas<*j£j, generalne konference Združenih narodov za industrijski razvoj, ferenca bo trajala 16 dni in od nje svetovna javnost veliko PrlCa Gre za izmenjavo političnih stališč držav in vlad do problemo spodarstva, predvsem pa do finančne in tehnološke pomoči ra rf manj razvitim ter do industrijskega sodelovanja. Otvori.t.ve.{*0^avah se je v okviru načrtovane turneje po nekaterih azijskih an: • udeležil   tudi   generalni   sekretar  Organizacije   združenih nar dr. Kurt VValdheim.
Na zasedanju je med prvimi govoril vodja naše ^e'e^'|j' zveznega izvršnega sveta Stojan Matkaliev. Izrazil je zaskrbVjhjr Jugoslavije zaradi počasnega razvoja in industrializacije nerazvi _ manj razvitih držav in soglašal s predlogom za ustanovitev pose d > sklada za spodbujanje industrijske rast manj razvitih. To je po pomemben prispevek k uresničevanju stališč zadnje enake konter v Limi. Delhijsko zasedanje pa je prav tako dobra priprava na po*J "J zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. K-Ie govora o prihodnjem desetletnem programu gospodarskega ^ ■ sveta. Zal pa se večina sklepov iz Lime ne uresničuje, je opozoril 91 >« Matkaliev. Komaj osmina planirane rasti gospodarstev manj F****? držav bo dosežena, kar pomeni, da je svet na tem izpitu padel. Kaz države morajo opustiti stališče, je menil jugoslovanski predstavnik, n je razvoj manj razvitih držav njihova konkurenca, in spoznati, aa_ splošni svetovni razvoj prispevek k mednarodni delitvi dela, za ka P| pa moramo biti vsi zainteresirani. Žal takšnega razumevanja za M*JL ni dovolj. Stojan Matkaliev je delegate spomnil na besede predseoni. Tita izrečene na beograjski skupščini svetovne banke. Predsednik m j je dejal, da pravičen in stabilen mir nista možna brez rešitve zg gospodarskih problemov sveta. Krivični gospodarski odnosi so naj* krat vir splošnih kriznih žarišč in sporov. Prepad med razvitimi nerazvitimi se poglablja, namesto da bi se zmanjševal. Grozljivo P* staja neskladje, čeprav je dosežkov znanosti in tehnologije dovolj ves svet. Po sodbi Jugoslavije pa je treba konferenco UNIDO krepiti^ jo usposobiti, da bo vodilna sila Združenih narodov za pogajanj* spodbujanje in usklajevanje industrializacije.
Jugoslavija pa gosti alžirskega premiera Mohameda Ben AhrneU ki je hkrati tudi član politbiroja alžirske partije. K nam prihaja n povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranovica-seboj pa prinaša tudi poslanico alžirskega predsednika Sadlija za pn* sednika Tita. Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve* ob visokem obisku iz Alžirije izjavil, da je to nadaljevanje in utrjevan" prijateljstva in sodelovanja med Alžirijo in Jugoslavijo.
Afganistan in Iran še vedno zasenčujeta druge zunanjepolH*( dogodke.
Danes so v Iranu volitve. Pravico voliti imajo vsi Iranci, starejši *v 16 let. Prvič v 2500-letni zgodovini Irana bo ljudstvo prvič ixval svojega predsednika. Največ možnosti za volilno zmago imajo l* ni-Sadru, Madani in dr. Habibi. Ocenjujejo tudi, da sedanji zunar minister Godbzadeh nima veliko možnosti za izvolitev. V Iranu pr* tako ocenjujejo odnose s Sovjetsko zvezo po vdoru v Afganistan ! terjajo popolno prekinitev pogodbe s Sovjetsko zvezo. Prav tako f iranska vlada noče slišati za pozive haaškega sodišča, ki terja izpusti talcev. Najnovejše vesti pa govore, da je Iran začel pogovore s PanaP o izročitvi šaha. Panama, kjer so šaha že aretirali, je menda že pozv»> Iran, naj ji posreduje dokumente in obtožbe na račun šaha.
Afganistanska kriza in poseg Sovjetske zveze je še vedno v sredic pozornosti. Sovjetska zveza je po najnovejših vesteh vzpostavila zraft most s Kabulom, prav tako pa poročajo o odboru (aktivnem in pas* nem) zoper sovjetske sile. ZDA in zavezniki se dogovarjajo o ukrep« zoper SZ. Carter meni, da akcija ne sme ostati nekaznovana, nekate" ameriške zaveznice pa še omahujejo ob podpori ukrepov zoper N kamor sodi tudi predlog za bojkot moskovskih olimpijskih iger. Prert držav se za to ne ogreva. Zaradi afganistanske krize je general' sekretar OZN VValdheim prekinil potovanje po Aziji.
J. Košnjek
Predlog razdelitve višk
Kranj — Zaradi potreb, ki se kažejo na vseh področjih, še posebej pa na komunalnem in pri družbenih dejavnostih, se kranjski izvršni svet na predzadnji seji ni mogel odločiti o razdelitvi nerazporejenih sredstev lanskega proračuna. To delo, seveda, če viftki so, pa mora biti opravljeno pred potrditvijo zaključnega računa proračuna. Na osnovi temeljitih razprav, ki so ponovno opozorile, da nikomur ne gre sredstev vnaprej obljubljati in da se ne kaže več odločati za investicije, ki finančno niso krite (v takih primerih se potem investitorji obračajo na izvršni svet s prošnjo po denarju — op. p.), je izvršni svet v torek sklepal o razdelitvi nerazporejenih sredstev proračuna in bo sklep posredoval v potrditev občinski skupščini. Nerazporejeni denar, ki ga je nekaj nad dve stari milijardi, naj bi po predlogu   izvršnega   sveta   namenili za
Obiski v osnovnih organizacijah
Člani komiteja občinske konference ZKS Skofia Loka bodo prihodnji mesec obiskali 25 osnovnih organizacij ZKS. To so organizacije, ki jih lani niso obiskali niti člani delovne skupine CK. niti člani komiteja občinske konference v akciji »20 00 ZKS« L. B.
uresničevanje desetletnega pn* ma razvoja cestnega omre' kranjski občini, za opremo Dij* ga doma, za obnovo Doma na «* in Delavskega doma, za * popravilo poslopja v Stritarjevi v Kranju, kjer je samopostu restavracija in nekatere aktiv* mladine, za sklad skupne p^ občinske uprave, za intervenOf gospodarstvu, za stanovanja I slenih v službah posebnega * benega pomena za vrtec v Ma«s in za dela v Studijski knjižnici
Franc Šetinc v Iskri
Sekretar predsedstva centrali komiteja ZK Slovenije Franc M je v sredo obiskal Iskrino tovarni
I.uhnrak    ^nrumKaln na iiui
Laborah. Spremljala sta g* i'v, sekretar Bojan Klemenčič JU kretar medobčinskega sveta ZK! Gorenjsko Zdravko Krvina. I stavniki Iskre so goste seznani dosedanjimi dosežki in z načnj
Krihodnje srednjeročno ob« lenili so, da so se že dosedai d| stabilizacijsko obnašali Th da | prizadevanja v tej smeri v prih«| še okrepili. Tudi njihova vlaganj dolgoročni cilji so usmerje« najbolj zahtevno proizvodnjo, k| hteva veliko znanja in zagotJ( prodajo na tujem.
Manjša skupna poraba, manjša obremenitev gospodarstva
Kako do varčnejše porabe
Konec tega meseca bodo vse ob činske zdravstvene skupnosti sprejele začasne prispevne stopnje za zbiranje sredstev za zdravstveno varstvo v letošnjem letu. Treba bo namreč zmanjšati odstotek zbiranja sredstev za vsa področja skupne porabe tako kot to predvideva republiška resolucija o družbenoekonom skem in gospodarskem razvoju v letošnjem letu. Prispevne stopnje, ki jih je za letošnje leto združeno delo že potrdilo pred dvema letoma z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za to srednjeročno obdobje, se bodo morale torej znižati. Nove prispevne stopnje bodo veljale 3 mesece, ko jih bo v skladu z zbiranjem sredstev za zdravstveno varstvo treba preračunavati in usklajevati.
Dokaj nižja sredstva za zdravstveno varstvo v letošnjem letu. restrikcijska omejitev dovoljuje le do. 16 odstotkov več zbranih sredstev, bodo po eni strani seveda razbremenila gospodarstvo, po drugi strani pa močno spodbudila stabilizacijsko obnašanje tako uporabnikov kot izvajalcev zdravstvenega varstva. Z zdravstvenimi delovnimi organizacijami bodo v letošnjem letu zato sklenjeni samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela na spremenjenih, to je nižjih izhodiščih, kar seveda pomeni manj denarja za zdravstvene delovne organizacije, in manjši odkup zdravstvenih storitev.
Prav tako je seveda jasno, da z nižjimi sredstvi za zdravstveno varstvo ne bo mogoče »pokriti« toliko pravic iz zdravstvenega varstva kot v lanskem letu. Prav sedaj poteka v organizacijah združenega dela delegatska razprava o tem, katere pravice iz zdravstvenega varstva smo si pripravljeni začasno okrniti, saj sredstva za vse pravice iz samoupravnega sporazuma letos ne bodo zadoščala. V predlogu omejitev, ki ga je pripravila strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Kranj in ga prav sedaj obravnavajo delegati, ni razbrati tako hudih re-strikeijskih ukrepov, da bi lahko uporabnike zdravstvenega varstva močno prizadeli, pač pa ukrepi le uvajajo varčnejšo politiko porabe sredstev za zdravstveno varstvo. Tako bo za uporabnika bolnišnično zdravljenje izven regije, ki bi ga sicer zaradi narave obolenja lahko opravil v domači regiji, dražje, saj bo plačal
poleg participacije še III odstotkov razlike v nastalih stroških zdravljenja. S tem naj hi preprečili zdravljenje tudi enostavnejših obolenj v izvenregijskih in po pravilu dražjih zdravstvenih ustanovah, kar so gorenjski bolniki v preteklem obdobju kar močno uporabljali. Pri tem pa so seveda izvzete vse zdravstvene storitve za obolenja, ki jih domače gorenjske bolnišnice ne opravljajo. Podobno velja tudi za specialistično zdravljenje: kadar je leto možno tudi v domači regiji, uporabnik pa želi k specialistu v ljubljansko ali katero drugo regijo, bo treba doplačati 25 odstotkov nastalih stroškov poleg participacije, ki je seveda veljala že doslej. Ker bodo nižja sredstva tudi za zdraviliško zdravljenje, bo seveda manj uporabnikov kot doslej lahko uporabilo to vrsto zdravljenja.
Zdravila so vsekakor tista poraba, ki je doslej vseskozi naraščala, vendar pa pri tem seveda ne kaže sprejemati kakih posebnih omejitev. Pred-
videna je le višja participacija pri zdravilih na n-repi. tako da bi uporabnik plačal višjo participacijo za zdravila, ki se jemljejo krajši čas. nižjo participacijo pa za zdravila, ki jih jemljejo kronični na dolgotrajno zdravljenje vezani bolniki.
V skupščinah zdravstvenih skupnosti se bodo delegati morali odločiti tudi o zmanjšanju pravit- glede zobozdravstvenega varstva, potnih stroškov uporabnikov, reševalnih prevozov in neobveznega cepljen ja.
Glede na to. da se v letošnjem letu predvideva za okoli 10 odstotkov nižji dvig osebnih dohodkov v primerjavi z letom poprej, se bo seveda nateklo tudi manj sredstev za nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni. Medtem ko naj bi nadomestilo za nego družinskega člana ostalo na sedanjih 70 odstotkih za sedem oziroma štirinajst dni nege. vendar brez izjemnega podaljševanja, pa se nadomestilo za bolezen nad M> dni po predlogu zmanjšuje od sedanjih 90 odstotkov na 85 odstotkov OD preteklega leta. L- M.
Denar tja, kjer so delavci
V škofjeloški občini so se občni zbori sindikata začeli sredi decembra in do sedaj se je sestala že več kot polovica osnovnih organizacij — Občni zbori morajo biti opravljeni do konca januarja, februarja pa se bodo sestale še konference sindikata, ki jih je v škofjeloških delovnih kolektivih 9
Na občnih zborih OOS so delavci najbolj izpostavljali vprašanja pretiranega zaposlovanja in u resnice va nje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za zagotavljanje življenjskih in kulturnih pogojev dela vcev. katerega, kot je znano, le redki uresničujejo. Skoraj povsod je bila izpostavljena stanovanjska problematika, predvsem so se delavci jezili nad počasnim pripravljanjem zazidalnih načrtov in prepočasnim odpiranjem možnosti za zidavo hiš.
Ko so ocenjevali delovanje delegatskega sistema, so na občnih zborih poudarili, da delegacije marsikje ne delajo tako kot bi bilo potrebno, vedno pa so tudi v časovni stiski ob
Seznanjanje in ocenjevanje
KRANJ, RADOVLJICA - Da bi bili delovni ljudje in občani čim bolje in popolneje seznanjeni z dogajanji doma in na tujem ter s prizadevanji za uresničitev letošnje stabilizacijske politike, sklicujejo občinske konference SZDL gorenjskih občin številna posvetovanja in razgovore. Predvsem je namreč pomembno, da temeljito ocenimo sedanji položaj, zaznavamo slabosti in ukrepamo tako, kot smo ae dogovorili in kakor piše v resolu-cijakih dokumentih. Le ob tak-•nem delu in z vključevanjem delovnih ljudi in občanov v družbena prizadevanja bo akcija uspela in presegla značaj kratkotrajne kampanje. Stabilizacija ni le letošnja naloga, ampak naša   trajna   zadolžitev, vpeta
Kdaj pouk v Podljubelju
Tržič - Izvršni svet skupščine obrtne Tržič je na zadnji seji med drugim razpravljal o problematiki nadaljnjega pouka v podružnični j osnovni šoli v Podljubelju. Zavzel je stališča, ki je bilo izoblikovano že pred začetkom tega šolskega leta. naj ^ola v Podljubelju ostane, občinska izobraževalna skupnost in šola heroia Orajzerja pa se bosta morali zavzeti za nemoten pouk.
Krajevna skupnost Podljubelj se v -L zadnjem času hitro razvija na vseh področjih,   tako   tudi   po številu 3 mladih družin. Zato velja razmišlja f fi celo o povečanju šole. kar krajani ^podpirajo.   Težave pa so z učitelji vi Kliub številnim razpisom že od lan-j| ske spomladi vrzeli še niso zapolnili J Zato je trinajst učencev prvega in \ drugega   razreda   začelo obiskovali 2 pouk v Orajzerjcvi šoli. deset pa jih 1, bo letos odšlo v malo šolo. ("'eprav se I nekateri   starci   zavzemajo,  da bi I otroci ostali v centralni šoli. šole v 1 Pf>dljubeliu     ne    gre zanemariti, "j Učitelja bodo skušali dobiti do le ?' hruarja. v skrajnem primeru pa do 1 novega eolskega leta. M I Kepic
tudi v plane za prihodnje srednjeročno obdobje, ki smo jih lani začeli oblikovati.
Pogovore z najodgovornejšimi predstavniki krajevnih konferenc SZDL in krajevnih skupnosti sta sklicali tudi občinski konferenci SZDL Kranj in Radovljica. Kranjsko srečanje je bilo v ponedeljek, udeležba pa je bila izredno dobra. Predsedniki krajevnih konferenc SZDL in svetov krajevnih skupnosti so opozarjali na nujnost sprotnega in celovitega obveščanja delovnih ljudi in občanov ter na odgovornost za graditev političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter temu primerno organiziranost. V Kranju pa so ae prav tako tudi že sestali predsedniki koordinacijskih odborov in svetov pri občinski konferenci SZDL. Posvetovanje predsednikov krajevnih konferenc SZDL iz radovljiške občine pa je bilo v sredo. Predsedniki so ni 1 i seznanjeni z uresničevanjem stabilizacijskih ukrepov in razmerami v občini.
jk
sklicevanju sestankov delegacij in pripravljanju stališč. Poudarili so tudi. da bo potrebno poskrbeti za izobraževanje delegatov. Slabo je bilo ocenjeno delovanje sindikata v krajevnih skupnostih, kar bo treba poživiti. To je potrebno predvsem zato. ker je znano, da lahko dobro delajo le krajevne skupnosti, ki imajo industrijo in so ponavadi v težavah tiste, kjer temeljnih organizacij ni. Naloga sindikata v krajevni skupnosti pa je predvsem pravičnejša razdelitev sredstev in sicer ne po številu delovnih organizacij, temveč po številu delavcev, ki jih ima določena krajevna skupnost.
Izpostavljen je bil problem izostankov z dela. ki še vedno naraščajo. Potrebna bo odločna akcija sindikata, da se izdela analiza o vzrokih izostankov z dela in da se bodo začeli izostanki preverjati. Pametno hi bilo. so menili delavci, izdelati posebna merila za stimulacijo delavcev, ki redno hodijo na delo. Bolje bi bilo treba stimulirati tudi inovacijsko dejavnost, saj lahko novi dosežki precej primorejo k spremembi sestave gospodarstva.
Povsod so tudi zahtevali, da se uveljavlja delitev po delu in. da so tudi letos razprave o zaključnih računih temeljite, ki se morajo začeti dovolj zgodaj, da bodo delavci lahko odločali o delitvi sredstev in dohodka Hkrati pa naj bi obravnavah tudi programe za stabilizacijo, ki jih mora sprejeti vsaka temeljna organizacija.
Skoraj povsod še peša informira nje. čeprav so glasila precej pogosta in v večini TOZD redno izdajajo in formativne liste Vendar pa je vpra sanje kakovosti informacij, kar se zlasti pokaže takrat, ko se razmere zaostrijo. Delavci so na občnih zborih  obravnavali   tudi  priprave na SLO. zavzeli so se. da se povsod izoblikujejo sindikalne skupine itd.
Posebno pa so pohvalili »^likovanje počitniške skupnosti, ki je precej izboljšala možnosti za letovanje delavcev 1- Bogataj
Združeni gorenjski dinar za prizidek
Kranj — Po nagovoru predsednika skupščine gorenjskih občin Franca H oglja je predsednik gradbenega odbora za gradnjo prizidka pri kranjski gimnaziji Ferdo Hauter včeraj izročil ključe novega prizidka predstavnikom sveta kranjske gimnazije. S tem je bila zaključena pomembna gorenjska investicija v objekte za vzgojo in izobraževanje Prizidek pri kranjski Gimnaziji meri 1800 kvadratnih metrov, v njem |>.» bo dovolj prostora za izobraževanje predagoškib delavcev.
Gradnja prizidka pri kranjski Gimnaziji je primer investicije v vzgojo in izobraževanje, kjer je gorenjska samoupravno združila denar. Samoupravni s|Mirazum je bil podpisana III. avgusta leta 1978 Denar  so  prispevali izobraževalne
skupnosti gorenjsih občin, skupnost otroškega varstva Kranj, kulturna skupnost Kranj. telesnokulturna skupnost kranjske občine, skupnost socialnega skrbstva Kranj in občinski zdravstveni skupnosti Kranja in Škofje Loke. Gorenjci smo za gradnjo prizidka zagotovili 18.250.1)00 dinarjev, republiška izobraževalna skupnost pa je prispevala 4.6.17.000 dinarjev. Skupaj je torej investicija veljala 22.887.01111 dinarjev, kjer so že upoštevana sredstva za zunanjo ureditev, ki prihaja na vrsto še leti>s. Prizidek pri kranjski Gimnaziji nima le pomena za vzgojo in izobraževanj«*, temveč je to velik uspeh skupne gorenjske odločitve, združevanja sredstev in družbenopolitične akcij*-.
■jk
Spodrezane korenine nezaupanja
Komite občinske konference ZKS Kranj ocenil gospodarske in politične razmere v občini, terjal spoštovanje resolucijskih dogovorov in stabilizacije ter odgovornost komunistov — Doslednost seka korenine nezaupanja
Kranj — Kranjski komite Zveze komunistov je na osnovi številnih razprav ocenil gospodarski in politični položaj v občini ter še posebej opozoril, da so delovni ljudje in ohčani pripravljeni prispevati k stabilizaciji gospodarstva in da pričakujejo dosledno akcijo najodgovornejših, med katere brez dvoma sodijo še posebej komunisti. Dosledna borba za dogovorjene cilje reže korenine nezaupanju, ki se pojavlja takrat, ko družbenopolitično dogovorjena akcija ne uspe. To se je žal v preteklosti dogajalo, vendar se tokrat ne sme ponoviti. Stabilizacija ni le letošnja naloga, temveč del družbenega planiranja za prihodnje srednjeročno obdobje.
Komite v oceni ugotavlja, da mora kranjska občina pri rasti družbenega proizvoda, delitvi in deležu dohodka tudi letos doseči lansko zadovoljivo raven, da pa je nujno še bolj varčevati pri delovnem času. denarju in materialu, dvigati delovno disciplino, zmanjševati neupravičeno izostajanje z dela in brzdati porabo, vendar ne vse-povprek. temveč na osnovi izostrenih meril od primera do primera. Rešitev ni zmanjševanje storitev, temveč večja gospodarnost. Le-ta v večini primerov lahko nadomesti težnjo po neupravičenem dvigovanju cen. Odgovornost in izostren politični posluh mora biti prisoten pri politiki nagrajevanja delavcev in vodilnih. Dohodek temeljne organizacije, pridnost in delovna uspešnost so edina merila. Kakršnakoli druga hi bila škodljiva in nevzpodbudna. Težke naloge čakajo kranjsko občino pri povečevanju izvoza in nadomeščanju uvoza, investicijah, kjer celo pada delež združenih sredstev, in pri zaposlovanju. Kranj je sprejemal delavce od drugod, pa večkrat ni poskrbel za najosnovnejše delovne in življenjske pogoje. Ti ljudje skozi svoj položaj ocenjujejo razmere v občini in to niso enostavne stvari. Kranj ne izkorišča vseh možnosti izvoza tehnologije in znanja na področja, kjer so delavci in izpolnjeni tudi drugi pogoji
Komunistom je naložena poostrena odgovornost. S številnimi odkloni, med katere sodijo na primer težnje po drobljenju združenega dela. se morajo soočiti. Priložnosti za to so razprave o zaključnih računih in sestanki organizacij ZK. kjer morajo biti v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami podane ocene gospodarskih in političnih razmer, v katerih osnovna organizacija in komunisti delujejo. Komunist ne more imeti dveh obrazov: enega za delovno organizacijo in drugega za interesno skupnost ter druge oblike potrošnje dohodka. Dogovorjena politika je zanj obveznost in doslednost glavna odlika. Popustljivost in oportunizem lahko največ škodita, kar dobro vedo delovni ljudje in občani. Njih kaže sprotno in celovito seznanjati, kar je naloga tovarniških glasil in vseh drugih sredstev obveščan ja.
J. Košnjek
Izobraževanje komunistov v kranjski občini
Močnejši zasuk k praksi
Politična šola ZK v kranjski občini z uvajanjem dela po skupinah, okroglimi mizami, mentorstvom, pisanjem in zagovarjanjem seminarskih nalog ter preverjanjem praktičnih izkušenj prispeva k bogatenju tovrstnih oblik usposabljanja komunistov — Predavanj le 78 ur — Letošnjo šolo obiskuje 50 slušateljev
Kranj - Občinski komite Zveze komunistov Kranj in (enter za družbeno izobraževanje kranjske Delavske univerze Tomo Brejc sta oktobra lani skupaj s 50 slušatelji uspešno začela občinsko politične) šolo Zveze komunistov. Uspešnosti ne gre pripisati le številu udele žencev. ki so jih na osnovi kriterijev komiteja kadrovale osnovne organizacije, temveč predvsem nov. sa-in organizaciji šole. Le 78 ur obsegajo predavanja, k. jih pripravljalo domači družbenopolitični delavci lil gospodarstveniki. 79 ur pa najrazličnejše oblike dela pO skupinah, okrogle mize in tematski razgovori. Vsak slušatelj mora pod mentorjevim vodstvom pripraviti dve seminarski nalogi: prvo iz družbenoekonomskih Odnosov in drugo IZ političnega sistema SFRJ. Zanju je potrebnega najmanj 200 ur individualnega dela Teme so povsem praktične, vzete i/, okolij, iz katerih slušatelji so. seminarske naloge pa prispevek k razreševanju znane problematike. Politična šola je zaradi obilice praktičnega dela  tudi šola
komuniciranja in javnega nastopanja, kar je za številne družbenopolitične delavce slabost. Zagovor seminarskih nalog je javen in večina slušateljev prav ob tem uspešno premaguje tremo nastopanja.
Letošnja politična šola v kranjski občini se je prevesila v drugo polovico. Predavanja so končana, prav tako pa sta za slušatelji tudi dve okrogli mizi. vezani na sedanji in prihodnji položaj kranjske občine. Tudi prva seminarska naloga in zagovor sta že za slušatelji. Naloge so imele prav zaradi povezanosti s praktičnimi primeri še večjo vrednost in so pokazale, da so se slušatelji pot rudili.
Sedaj jih čaka druga seminarska naloga. Pripravljajo jih skupaj z mentorji. Časa ni na pretek, saj bo sredi marca šola končana, do takrat pa je treba izdelke še zagovarjati in določiti uspešnost posameznega slušatelja. Vsak bo dobil spričevalo, za zaključek pa jih čaka izlet, združen z ogledom delovne organizacije in kraja, pomembnega iz NOB.
J. Košnjek
\' Kranju so tveraj otvorili nor pri:i<lvk pri kranjski (!imna:iji - F<>fo: F Pentan
Iskra do leta 1985
Prihodnost imajo zahtevni programi
Sestavljena organizacija Iskra kljub zapletenim gospodarskim razmeram uspešno uresničuje s srednjeročnim načrtom sprejete cilje in obresnosti. V elektronski industriji se je uvrstila v Jugoslaviji na prvo mesto, v evropski na šestnajsto in v svetovni na osemnajsto mesto. Lani je 30.000 delavcev Iskre doseglo 28,4 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Še pomembneje pa je, da so že lani uresničili glavno vsebinsko nalogo, ki so jo sprejeli s podpisom družbenega dogovora o temeljih plana SRS - naredili so odločilne začetne korake v mi-kroelektroniko in računalništvo. Z usposabljanjem za najbolj zahtevno tehnologijo se torej vključujejo v spremembo sestave gospodarstva, kar bo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju ena najbolj pomembnih nalog.
Kljub velikim dosežkom pa v Iskri menijo, da ie vse več pokazateljev, da bo prihodnje srednjeročno obdobje resna preizkušnja, ki ji bodo kos samo v primeru, če bodo znali sedanji položaj in možnosti razvoja pravilno oceniti. Izkušnje v mednarodni konkurenci so pokazale, da se lahko na svetovnem trgu uveljavijo le tisti, ki znajo povezati razvojno, proizvodno in finančno funkcijo in so usposobljeni za celovito ponudbo in so temu primerno organizirani in vodeni. Iz tega je razvidno, da bo treba iz ekstenzivnega razvoja preiti na uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov v celotni proizvodnji. Zato v Iskri menijo, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju morali napeti vse sile, da se usposobijo za hitro in ustrezno reagiranje na potrebe trga.
Na svetovnem trgu je pričakovati največje stopnje rasti v elektronski obdelavi podatkov, avtomatizaciji procesov,  telekomunikacijah, avto-
mobilski elektroniki in merilni tehniki. To pa so tudi področja v katerih vidi sestavljena organizacija Iskra svoje razvojne možnosti. Seveda pa je vključitev v takšen razvoj tržišča pogojena z uvajanjem novih tehnologij in proizvodnih programov oziroma njihovim vključevanjem na nova področja uporabe.
Iskra je že v tem srednjeročnem obdobju zastavila nekaj programov, na katerih bo tudi v prihodnjih letih vsa teža razvoja. Poleg že omenjene elektronike in računalništva so to integrirane telekomunikacije, avto-matizacijski sistemi, profesionalizacija elementov, avtoleketronika in drugi. Osnovni ton bo proizvodnji dajalo razraščanje mikroelektroni-ke, ki prodira ne le na vsa področja tehnike, industrije in gospodarstva, ampak tudi v vse oblike družbenega in osebnega življenja. Gre za »elektronsko« revolucijo, v kateri vse bolj prevladuje ena sama suro-
vina — /.nanje. Prav zato se Iskra še naprej odloča za pospešeno vlaganje v razvojno raziskovalno dejavnost, za katera bodo do leta 1985 namenili vsaj H odstotkov vrednosti proizvodnje. Potreben pa bo nov organizacijski pristop, ki bo omogočal večjo povezanost in soodvisnost inovacijske dejavnosti in proizvodnje.
Uresničitev Iskrinih razvojnih in programskih zamisli zahteva korenite spremembe v vseh panogah proizvodnje, pa tudi premike v mišljenju Iskrašev. da je napredek tesno odvisen od pripravljenosti za nove programe in. da se je treba odpreti v jugoslovanski prostor.
Proizvodni programi Iskre bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zahtevali še večjo sestavljenost dela in zato boljše medsebojno dogovarjanje in večje sodelovanje vseh. ki lahko sodelujejo s sovlaganji v raziskovalno dejavnost, kadrovske, proizvodne in druge zmogljivosti. Prodor Iskre pa ne bo slonel le na združevanju in pripajanju že obstoječega, pač pa predvsem v krepitvi tistega, ki se je že dosedaj izkazalo kot življenjsko sposobno. Ob tem se bo treba odločati na povsem novo vsebino poslovanja in dohodkovnega povezovanja. L. Bogataj
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ	
i GlaSilo ^	'l
Mikroelektronika si utira put v na? Iskrinc programe. - Fttto; F Perdan
INOVATORJI PRIHRANILI 605.100 DINARJKV
V letu 1979 so inovatorji IS KRK - Tovarne merilnih inHtrumentov Otooe prijavili 19 predlogov. To je bilo po Številu inovacij sicer manj kot leto poprej, ko so prijavili kar 25 inovacij, so bile pa zato bogatejše pri prihranku. S svojimi izbolj-Aavami so inovatorji prihranili 605.100 dinarjev, za to pa dobili 38.858 dinarjev nagrad. Le Atirim predlogom komisija ni mogla ugotoviti viAino prihranka, ker so se predlogi nanaAali na boljAo organizacijo, zmanjšanje zastojev v proizvodnji in podobno.
Uspeh pri inovacijah je pripisovati pravilnemu nagrajevanju, ki je v otoški Iskri urejen s samoupravnim sporazumom. Ni pa Ae čutiti pravega usmerjanja in spodbujanja za inovatorsko delo. Veliko je namreč področij, kjer se porajajo problemi, komisija pa Ae ni dobila zahteve, naj bi se določen problem dal v obravnavo inovatorjem. Morda pa je temu krivo tudi dejstvo, da je dostikrat težko razmejiti kaj je delovna dolžnost in kaj inovacija. Pa tudi, priznavajo v otoAki Iskri, Gorenjci Ae vse preveč zavidamo drug drugemu tisti denar, ki ga inovator dobi . ..
NA DELOVNEM MESTU
Dopoldne še ni toliko ljudi, toda popoldne se jih nabere v trgovini, da je spodaj in zgoraj nabito polno. Zadnje dni so ljudje največ kupovali tekaške smuči. Poceni smučanje je z njimi in zdravo. Za dva tisočaka imaš popolno opremo: smuči, okovje, čevlje in palice. In nobene posebne obleke ne potrebuješ. Trenerka povsem zadostuje. Vsaka njiva je dobra za tovrstno smučarsko rekreacijo, nobene vrste kot pri žičnici. . .
V sosednjem prostoru, poleg trgovine, fantje montirajo okovja na smuči. Ze dopoldne hite. da jim komaj slediš, dela popoldneva si pa skoraj ne moreš zamisliti
Slavko Malovrh je v Begunjah doma in je pri Klanu že od leta 1948. Izučil se je za mizarja in
dela pri športnem orodju, pri čolnih, pozimi pa pride v trgovino k montaži okovja. Kot pravi, mu je lepše tu kot v proizvodnji, kajti tu je le bolj čist zrak. pri čolnih, pri plastiki se pa kadi... Tako niti pri svojem delu. da imam skoraj slabo vest. ko ga zadržujem. Te dni po novem letu. o, pa tudi prej, se jim kar skupaj drži. Sneg je padel in zdaj hoče vsak smuči. Take ali take. Večina kupi tu tudi okovje, ki ga fantje tu zadaj pritrjujejo.
Koliko jih na dan montira? Ne bi mogel reči. toda najmanj 20 pa največ 45. No. morda bi jih pritrdil tudi na 50 parov, če bi imel za vse vrste okovja modele, vzorce, po katerih lahko delaš. Za Tvrolio in Marker okovje jih imajo večina, za ostale pa ne in pošteno morajo paziti, da pritrdi-
Slavko Malovrh - monter smučarskih vezi v Klanu
jo okovje na smuči tako, kot je treba in prav.
Model ti veliko pomaga. Pa se najdejo tudi taki. ki prinesejo s seboj kakšno staro okovje, vse zarjavelo, ki je že zdavnaj zanič. S takimi se res zamudiš. Najmanj dela je pa s tekaškimi smučmi. Okovje zanje je enostavno: le . točno na sredino ga moraš pritrditi, kjer je težišče, da se »vaga«.«
Nad delovno mizo vise vrtalni strojčki. na stenah vzorci, šila. kladivca . . . Spet ima v rokah težke smuči za alpsko smuko. Najprej zavrta spredaj na desni, vbrizgne v luknjico lepilo, da se bo vijak dobro prijel in da ne bo prišla vlaga do živega, z drugim strojčkom pritrdi vijak, pomeri čevelj, zaznamuje zadaj, pritrdi okovje, zavrta v konici še levi vijak . . .
Trije, štirje so vedno v montaži. Popoldne sta navadno dv*a. Premalo se mi zdi. kajti ravno popoldne je največ dela tu. Prav zato rad prideš v takšnole trgovino, da dobiš vse na enem mestu. /. montažo vred. No. večini ustre-žejo. le počakati je treba včasih tudi kakšno uro.
»Kadar je trgovina polna, je tudi pri nas vse polno in kadar je najhuje, se kaj rado zgodi, da se še kakšna smučka zameša. Kaj hočeš, vse so enake, enaka so okovja, enaki čevlji. Saj imamo te bokse, v katere na eni strani postavljamo smuči, ki so še za obdelat, na drugo stran pa že izgotovijene, toda ob najhujših konicah je vse prenapolnjeno in pride tudi do kakšne zamenjave. Ne zgodi se pogosto, toda res bi polrebovali večji prostor, da bi imeli pravi pregled nad smučmi. Pa več vzorcev okovja bi radi imeli. Potem bi delo lahko veliko hitreje teklo in še večjemu številu kupcev bi lahko ustregli tudi z montažo , okovja« I). I )olenc
Omejene možnosti
KRANJ - Predlog resolucije o uresničevanju letošnjega družbenega plana kranjske občine dobiva končno obliko. Izvršni svet je na torkovi seji ugotovil, da je predlog zrel J« razpravo in sprejem na skupščini, vendar bi kazalo pn nastajanju taksnega dokumenta v prihodnje se bolj vkljuciu družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in samoupravne skupnosti. Jasneje kaže, po sodbi članov izvrsnei sveta, opredeliti naloge pri stanovanjskem gospodarstvu, uski diti programe interesnih skupnosti in gospodarno ravnati sredstvi za krajevne skupnosti. Kar je zapisano, so dejali na se
naj se uresniči.
Gospodarstvo bo nosilo glavno breme letošnjega u.esni vanja družbenega plana občine. Naloga ni lahka, saj je trr upoštevati, da ima banka omejene možnosti za posojila in nujna večja soudeležba združenega dela in vlaganja na <>9n0 združevanja sredstev. Še naprej bo omejen uvoz opreme, pojavljajo pa se že težnje, da bi pri zaposlovanju prekoračili 2 oo-atotka. Eden od ključev uspešnega poslovanja pa je izvoz. l»ia odstotkov mora porasti, sicer zunanjetrgovinska bilanca kranjske občine letoe ne bo ugodnejša od lanske.
Takšne razmere se zrcalijo v investicijskih planih kranjskega združenega dela. Kmetijsko bo nadaljevalo z že začetim« vlaganji, med novimi pa velja omeniti vlaganja v vrtnarijo ns Zlatem polju, v živinorejo in rastlinsko proizvodnjo ter pospeševanje zasebnega kmetijstva ter zadružništva. Sa>a namerava nadaljevati s peto fazo projekta Sava-Semperit. •* posebej pa velja omeniti gradnjo delavske restavracije, vlaganj" v energetiko skupaj s Tekstilindusom in prenos nekaterin dejavnosti na druga področja. Enako velja tudi za Iskra Exoterm, Ikos, IBI, Tekstilindus, Planika, Jelovica in Creina bodo letos vlagali predvsem v opremo. Cestno oodjetje Kraiup v vozila, mehanizacijo in tovarno asfalta. Živila bodo JUm maloprodajno mrežo in gradila skladišča ter hladilnice, kar « značilno tudi za investicijske plane Centrala, Mercatorja » Merkurja. Pomembna investicija je tudi gradnja večnamensKt dvorane v Kranju ter naložbe v izgradnjo Krvavca in servisnm dejavnosti.
Košnjek
Prenovljena TINA
Namesto kozmetike in usnjene galanterije spe( aliziran otroški oddelek v spodnjih prostorih Poseben pult tudi za prodajo otroških oblačil | ugodnejših cenah
Ze ko so pred nekaj leti odprli vso prenovljeno in preurejeno TINO so se v Kokri zavedali, da so prostori pretesni. Posebno na začetku vsake sezone, ko se prodajalna povsem napolni. Predvsem otroški oddelek je bil stisnjen in kljub temu. da so bili dobro založeni, niso mogli hkrati vsega pokazati. Pred novim letom pa so se v TINI dokončno odločili, da spodnji del. kjer so prej imeli prodajo usnjene konfekcije in kozmetike, preurede v specializiran otroški oddelek, kjer boš dobil vse za naše najmlajše, od dojenčka do šestnajst-letnika. Kozmetiko in usnjeno galanterijo pa bo v Kokri še naprej imel GLOBUS, ki je tudi doslej imel pri teh artiklih specializirana oddelka in bogato ponudbo.
Ko zdaj stopiš v TINO. se ti zdi. da trgovina spet diha. Predelno steno, ki je ločila usnjeno galanterijo od kozmetike, so podrli in ves prostor je zdaj namenjen otrokom: levo v kotu dobite vse za dojenčka, sledi
pa otroško perilo, pižame, sraj trenerke, puloverji, jopice. i£r hlačke, kopalni plašči, otroški zmetika. Na posebni premični ?' doli so nogavice za vse starosti je tudi dovolj prostora za vel stajice in otroške nahrbtnike, i tere posadimo dojenčke in nosimo na hrbtu.
S tako preureditvijo prodajal: zdaj tudi več prostora na drugi'* ni za ženske in moške pletenji perilo. Kot povedo v TINI. M trudili,  da  bo  njihov  speci a h-' otroški oddelek  vedno poln bodo poskušali vedno prodajati' posebno ugodno. Trenutno se tt be zelo poceni bombažaste ottv srajčke. Te dni bodo pa dobili I pletenine z malenkostnimi nap«' mi po znižanih cenah.
Delavci v TINI upajo, da * dobro odločili. Preurejena. pr« na prodajalna in pa speciali« otroškega oddelka bo zagotovo k zadovoljila kupca kot doslej.
D. Dol^
Blagovnica Tina je (pritličju uredi/a otroški oddelek. - Fof,,: /) /),,/r/if
Nova stanovanja v Radovlji<
17. januarja so v Družbenem centru Lesce na skupni seji zasedali vsi trije odbori stanovanjske skupnosti — izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, odbor za gradnjo stanovanj in koordinacijski odbor za izgradnjo Cankarjevega naselja v Radovljici — in potrdili predlog komisije za izvedbo razpisa, da se gradnjo zaupa najbolj ugodnemu ponudniku. SGP »GORKN-JC« Radovljica.
Po zaključku seje je bila tudi slavnostno podpisana pogodba med SSS občine Radovljica in SGP »GORKN-JC« Radovljica o izgradnji I. faze Cankarjevega naselja: 1J8 stanovanj (I. faza), irafo postaje,
kotlarne s cisterno ter spremljajočih objektov — garaž.
S tem je stanovanjska gradnja v Radovljici spet oživela. Občani 'Radovljice so bili v zadnjih letih namreč vajeni, da je bilo letno v Radovljici zgrajenih okrog 80 stanovanj. \ zadnjem času pa je gradnja
kar  usahnila    Vzrok   temu je T neurejena urbanistična dokunK cija.   nesprejeti zazidalni Očitno ni nihče, predvsem pa ščina občine, ki je za zagotovil, dokumentov  pristojna, račun., tak tempo stanovanjske gradnje Kakorkoli   že.   vsi potrebni kumenti fer zazidalni načrt M sprejeti, projekti izdelani, pogo« izvedbi del podpisana in ka/< ovire da se ne bi s samo gradu pričelo.
Vendar se občanom pri tej p*\ vsiljuje   misel,   ali   bo prek« gradnje v Radovljici dovoli v. »sola« za vse odgovorne za M vanjsko gradnjo v občini, da poskrbeli, da se kaj podobnega več ponovilo in. ali je lokacij« 1 NINK - Tapetništva s prouW| halo ob robu naselja najbolj pral na rešitev?
Vsekakor pa je želja občan.s bi bilo teh prvih  128 stanova letu tudi že vseljivih
16) TRZIC
16. Meja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, ponedeljek. 28. januarja, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine
1«. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič, sreda, .'10. januarja, ob I 7. uri v veliki sejni sobi skupščine občine
16. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, sreda, 30. januarja, ob 1 7. uri v mali sejni sobi skupščine občine
Dnevni red
Po izvolitvi komisij zh verifikacijo pooblastil delegatov in ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati potrdili zapisnike zadnjih Hej in razpravljali o uresničevanju »prejetih sklepov, zatem pa bodo obravnavali:
— osnutek programa dela zborov skupščine občine Trtic na I. polletje 1980
— predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in financiranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem
— prikaz stanja človekovega okolju v občini Trtic (varstvo okolja)
— poročilo o gradnji cest v občini Trtic
— predlog odloka o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Trtic
— osnutek odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebnih obrti v občini Trtic
— predlog odloka o ustanovitvi, organizaciji in nalogah občinskega centra za obveščanje in alarmiranje
— predlog odloka o organizaciji in delovanju občinskega transportnega podjetja v neposredni vojni nevarnosti in vojni
— predlog za izdajo garancije za najetje kredit«
— odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi in vprašanja delegatov
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bodo razen tega obravnavali še
— predlog samoupravnega sporazuma o financiranju v krajevnih skupnostih v občini Trtic
Program dela skupščinskih zborov
Program dela zborov skupščine obćine Tržič za prvo polletje letošnjega leta je izdelan v obliki osnutka, da bi v času javne razprave, ki naj bi trajala do 10. februarja, vsi dejavniki, ki kakorkoli lahko vplivajo na njegovo oblikovanje, podali svoje predloge.
Tako bodo med pomembnejšimi točkami dnevnih redov vseh zborov naslednja gradiva: poročilo o delu inspekcijskih služb in organa za postopek o prekrških, osnutek in predlog družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini, poročilo o delovanju delegatskega sistema, predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine v letu 1980 in predlog odloka o proračunu, poročilo o izvršitvi programov sredstev in sklepov za leto 1979 ter finančnih programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za isto leto s predlogom
f)lanov za letos, osnutek in pred-og odloka o določitvi najvišjih najemnin, poročilo o gospodarskih gibanjih za leto 1979, ocena priprave družbenih planov za naslednje srednjeročno obdobje in drugo.
Sprememba pristojnosti
Na podlagi zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji so v tržiški občini 1975. leta sprejeli odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Tržič. Ta med drugim določa, da se cene komunalnih storitev lahko spremene le s soglasjem občinske skupščine na predlog izvršnega sveta.
V tem obdobju pa je bila ustanovljena samoupravna komunalna skupnost in v njeni skupščini se zdaj soočajo intresi uporabnikov in izvajalcev, torej neposredno odločajo tudi o cenah komunalnih storitev v občini. Zato naj bi po novem skupščina občine Tržič ne bila več pristojna izdajati soglasja. Samoupravno dogovorjene cene naj bi potrjeval le izvršni svet. ki mora tudi skrbeti da so predlogi za zvišanje cen usklajeni z resolucijami o politiki cen za tekoče leto.
DOGOVORIMO SE
Odgovori na delegatska vprašanja
Na 15. seji zbora krajevnih skupnosti je delegat krajevne skupnosti Podljubelj postavil naslednje delegatsko vprašanje:
V času gradnje nove ljubeljske ceste je bil za potrebe začasne Obvoznice zgrajen most »pri Jurju«. Most je ostal in začel razpadati Zaradi dotrajanosti je že zahteval smrtno žrtev. Kdo je dolžan most bodisi porušiti ali pa ga zavarovati, da ne bi prišlo do novih nesreč?
Odgovor:
Če je bil most zgrajen kot objekt na začasni obvoznici med gradnjo ceste Naklo—Ljubelj je njegova odstranitev vsekakor stvar izvajalca oziroma investitorja teh del. toliko bolj, ker je obvozna cesta zdaj opuščena. Ker je most lesen in že delno razpadel, s tem pa tudi nevaren, predlagamo krajevni skupnosti Podljubelj. da ga odstrani nekdo od krajanov, ki bi les uporabil kot kurivo, v nasprotnem primeru bomo skrb za odstranitev mostu prevzeli mi. (Odgovor je pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Tržič.)
Delegat krajevne skupnosti Lom pod Storžičem je na isti seji postavil naslednje vprašanje:
Križišče na Slapu ni dobro zgrajeno. Ob neugodnih razmerah (mokra cesta, poledica) je cestišče zelo spolzko in ker je tudi neprimerno nagnjeno, je zavijanje iz Loma v Tržič zelo nevarno.
Odgovor:
Dela na priključku ceste v Lom pod Storžičem so izvedena po načrtu, ki ga je Projektivno podjetje v Kranju izdelalo po naročilu krajevne skupnosti Lom. Vseh del v letu 1979 izvajalec Cestno podjetje iz Kranja ni mogel zaključiti, zato so nekateri elementi ceste kot tudi vozišča še neprimerni. Dela bodo končana letos, takoj ko bo čas to dopuščal in takrat bodo odstranjene tudi vse pomanjkljivosti. (Odgovor je pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve.)
Delegat krajevne skupnosti Podljubelj je na 15. seji zbora krajevnih skupnosti podal naslednjo pripombo:
SAP Ljubljana -TOZI) Gorenjska Tržič kot prevoznik na avtobusnih zvezah med Podljubeljem in Tržičem opravlja to nalogo zelo nesolidno Cesto se dogaja, da posameznih voženj, ki so določene z voznim redom, sploh ne opravi. To se največkrat zgodi ob sobotah ob 7. uri in ob 14.10. Ze parkrat se je primerilo, da je avtobus, ki bi moral odpeljati delavce s popoldanske izmene ob 22.10, odpeljal šele na odločne intervencije, enkrat pa sploh ni peljal. Pri tem ie treba poudariti, da so nekateri šoferji zelo nevljudni. Stanje se kljub urgencam sveta krajevne skupnosti ne izboljša.
Kilometri sodobnejših cest
Lani je bila sklenjena gradnja vpadne ceste v Tržič od tovarne Peko do vhoda v tovarno BPT. Veljala je dobrih 25,3 milijona dinarjev, polovico vsote pa naj bi prispevala republiška skupnost za ceste, vendar je svojo obveznost do konca lanskega leta pokrila Sele s 7 milijoni dinarjev. Milijonje v izgradnjo ceste vložilo PTT podjetje iz Kranja, krediti Ljubljanske banke znesejo 2,8 milijona dinarjev, medtem ko je polovico zneska zagotovila skupščina občine iz sredstev za negospodarske investicije in iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
Razen tega je občinska komunalna skupnost za lani načrtovala Se obnovo ceste Slap — Čadovlje, ureditev priključka Zgornje Veterno, priključek ceste v Lom na Slapu, ureditev ceste proti klavnici in obnovo ceste Ziganja vas —Križe. Vrednost vsen teh del znaSa skupaj   13,2   milijona dinarjev.
Lani je bila asfaltirana še stara železniška trasa od Pristave do mostu čez TržiSko Bistrico v Trajbahu, kar je omogočilo tr-žiško združeno delo, posodobljena cesta v LeSe, za katero so zbrali denar komunalna skupnost, krajevna skupnost iz sredstev samoprispevka in krajani. Na podoben način so posodobili tudi cesto na Brezje.
S tem. da SAP - TOZI) Tržič avtobusne prevoze v občini opravlja premalo kvalitetno, so se strinjali tudi ostali delegati v zboru
Odgovor:
V zvezi s to pripombo, ki smo jo posredovali SAP - TOZI) Gorenjska Tržič, je direktor Miran Zlobec sporočil, da se bo sestal s predstavniki krajevne skupnosti v Podljubelju. kjer se bodo o pomanjkljivostih pogovorili in skupaj poiskali tudi rešitve. Predsednik izvršnega sveta pa bo povabil na pogovor predstavnike SAP - TOZI) Tržič. Ker se zaradi avtobusnih prevozov pritožujejo tudi drugi občani.
Na isti seji je delegat krajevne skupnosti Tržič-mesto podal naslednjo pripombo:
Ob prvem letošnjem sneženju smo lahko ugotovili, rja so bile ceste dovolj hitro in dobro usposobljene za promet. Manj pa smo bili zadovoljni s čiščenjem pločnikov, predvsem pločnika od BPT do Peka na cesti vpadnici. Delegati bi radi opozorili, naj bodo v prihodnje pločniki hitreje očiščeni.
Odgovor:
Za čiščenje pločnikov imamo samo en snežni rezkar. Sneg začnemo odstranjevati na Cankarjevi cesti, nato ob avtobusni postaji in nazadnje na pločniku ob obvoznici. Med tem časom je na pločniku že steptan sneg in učinkovitost čiščenja s strojem je manjša, ker ne moremo snega odstraniti do asfalta. Soli za preprečitev sprejemanja snega nimamo. Izvršni svet skupščine občine Tržič zahteva, da Komunalno podjetje spremeni vrstni red čiščenja pločnikov tako. da bo najbolj obremenjene (od Bistrice mimo Zlita po cesti vpadnici) najprej očistilo. Čiščenje pločnikov naj tudi poteka vzporedno s čiščenjem ceste. (Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič.)
Usklajeno z obrtnim zakonom
Skupščina občine Tržič je na podlagi obrtnega zakona iz leta 1973 sprejela dva odloka in sklep, s katerim so bili določeni pogoji za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti v tržiški občini. Zdaj pa je treba v skladu z novim obrtnim zakonom spremeniti predpise tudi v občinski pristojnosti. Pripravljen je osnutek novega odloka, v katerem so upoštevane vse sprememl>e. ki jih je prinesel zakon Rešuje vprašanja sprejemanja naročil in prodaje lastnih izdelkov zunaj poslovnega prostora obrtne delavnice, sprejem gostov na prenočevanje in hrano v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospcxlar-stvih. ustanovitve zaVebnih prodajaln na drobno, opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranskega poklica in podobno. Izvršni svet predlaga osnutek odloka v razpravo zborom skupščine občine Tržič ter v javno razpravo združenju samostoj mh ohrtnikov Tržič.
r
Za hitrejši
razvoj krajevnih skupnosti
Iz javne razprave prihaja samoupravni sporazum o financiranju investicij v krajevnih skupnostih, spremenjen oziroma dopolnjen. Visina sredstev je odvisna od Števila zaposlenih v posamezni organizaciji združenega dela v občini Tržič, v ostalih občinah pa od Števila pri njih zaposlenih občanov Tržiča. Za vsakega zaposlenega naj bi iz dela čistega dohodka odvajale na leto po 500 dinarjev. Znesek se vsako leto valorizira glede na porast družbenega proizvoda v tržiški občini.
Polovica tako zbranega denarja se nameni za uresničevanje planov v krajevnih skupnostih, polovica pa za skupne potrebe družbenopolitične skupnosti in za sofinanciranje naložb v krajevnih skupnostih, o čemer vsako leto odločajo delegati v zboru   krajevnih skupnosti.
r
Zdravo okolje je treba ohraniti
Prikaz stanja človekovega okolja dopolnjuje tudi predlog rešitev za izboljšanje
Eno od najbolj perečih vprašanj na področju varstva okolja v tržiSki občini prav gotovo pomeni odlaganje trdnih komunalnih in inertnih industrijskih odpadkov. Edino odlagališče v Hudem namerava Komunalno podjetje Tržič sicer posodobiti, tako da bo mogoče vsaj delno sortiranje odpadkov, vendar pa bi bilo dobro razmisliti tudi o nakupu sežigalne naprave za gorljive odpadke. S primerno tehnologijo bi bilo razen tega mogoče zmanjšati količino izcednih vod, ki se meSajo s površinskimi vodotoki in jih onesnažujejo. Posebno poglavje pa predstavlja odlaganje oziroma uničevanje strupenih odpadkov, za kar bi morali reSitev poiskati v republiškem merilu. S trdnimi odpadki so največkrat pomešani tudi tekoči, to so razna odpadna olja, emulzije, barve, topila in podobno. Pomanjkljivost bo odpravila sežigalna naprava za tekoče gorljive odpadke, ki jo bodo zgradili v Kranju, uporabljali pa tudi v drugih gorenjskih občinah.
Povsod tam, kjer ni kanalizacije in je zemljišče slabo prepustno, se pojavlja vpraSanje, kam s tekalnimi odpadki. Vsebina iz greznic bi morala biti predelana v bioloSki čistilni napravi, preden se pomeša s površinskimi vodotoki. Med industrijskimi onesnaževalci sta najhujša BPT in Lepenka. Kot je znano, so načrti za čistilne naprave že izdelani. Pomanjkljivosti pa bo moral odpraviti tudi zasebni obrtnik, ki iz svojega obrata spušča v vodotoke cianide in težke kovine.
Čist zrak je ob hrani in vodi tretji pogoj za življenje. Vsa tržiSka industrija, z izjemo Zlita, uporablja pri pridobivanju toplote tekoče energetske vire, od katerih nekateri zaradi visokega odstotka gorljivega žvepla močneje onesnažujejo zrak. Vendar se ta vpliv na zunaj ne kaže v večji meri. Večji onesnaževalci zraka so pravzaprav zasebna kurišča. Zato bi ob pripravi novih zazidalnih načrtov morali predvideti druge možnosti ogrevanja, v prvi vrsti izkoriščanje sončne energije.
V Tržiču so Se vedno pretežno meSana industrijsko stanovanjska območja. Hrup torej ne prihaja samo s cest, ampak tudi iz nekaterih tovarn. S preselitvijo večine obratov iz mesta v industrijsko cono na Mlaki bo del težav odpravljen, težko pa bo karkoli ukrepati v zvezi z naraščajočim cestnim prometom.
IzvrSni svet predlaga zborom skupščine tudi nekatere ukrepe za izboljšanje stanja na področju varstva okolja. Z organiziranim odvozom kosovnih odpadkov enkrat v mesecu bi se v veliki meri izognili divjim odlagališčem po zakotnih krajih in gozdovih. Čim prej bi morali organizirati tudi odvoz smeti v celi občini.
Trdni gorljivi odpadki, ki nastajajo pri proizvodnih procesih v tovarnah in niso več uporabni niti za surovine, bi koristneje končali svojo pot v peči za sežiganje smeti. Z izračuni bi se dalo ugotoviti, kolikSno zmogljivost peči bi v občini potrebovali.
Ker je onesnaževanje vodotokov s hišnimi odplakami v občini zelo občutno, naj bi pospešili izgradnjo kanalizacijskega kolektorja z bioloSko čistilno napravo pred izpustom v TržiSko Bistrico. Do tedaj pa naj bi v najbolj ogroženih krajih poiskali začasne rešitve. To velja predvsem za primere, ko odprti kanali potekajo skozi naselje ali mesta, kjer se zgoščene odplake izlivajo neposredno v vodotok.
Pri varstvu zraka lahko veliko storijo občani s tem, da nadzorujejo količino dima. Priporočljivo bi bilo spodbujanje k izkoriščanju sončne in vodne energije ter vetra, da bi zmanjšali porabo premoga za ogrevanje stanovanjskih prostorov.
Sofinanciranje pomembnejših prireditev
Predsedstvo skupSčine gorenjskih občin je v preteklih letih večkrat razpravljalo o problematiki načrtovanja, organiziranja in financiranja raznih prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. Mišljene so družbenopolitične, športne in kulturne prireditve.
Pri financiranju teh prireditev so doslej razen občine-organiza-torice sodelovale tudi vse ostale gorenjske občine. Namen, obseg in način sofinanciranja je bil sprva za vsako prireditev posebej dogovorjen, v zadnjih letih pa so obveljala dogovorjena načela V ^vezi s tem se je pokazala potreba, da bi načela povzeli v družbeni dogovor, ki bi dolgoročno in organizirano določil odnose pri načrtovanju, organiziranju in financiranju prireditev SirSega družbenega pomena na Gorenjskem.
Predlog dogovora, ki ga je pripravila na osnovi izkuSenj posebna delovna skupina predsedstva skupSčine gorenjskih občin, je  že obravnaval  izvrSni svet
skupščine občine Tržič. Delegatom zborov priporoča, da ga potrdijo.
V koledarskem letu se po tem družbenem dogovoru v vsaki občini na Gorenjskem praviloma lahko načrtuje, organizira in sofinancira po ena prireditev širšega družbenega pomena, nosilci nalog pa so kulturne in telesno-kulturne skupnosti ter občinske konference SZDL. Prireditve se od skupnega predračunskega zneska potrebnih sredstev sofinancirajo v višini do 20 odstotkov s tem, da občina, v kateri prireditev bo, prispeva polovico od teh 20 odstotkov drugo polovico pa prispevajo udeleženke iz drugih gorenjskih občin v dogovorjenem razmerju. Prireditve SirSega družbenega
Eomena so svetovna, evropska in alkanska prvenstva ter tekmovanja za svetovni, evropski in balkanski pokal v športnih panogah ter kulturne in politične prireditve, za katere se udeleženke dogovora poprej dogovorijo.
PETEK, 26. JANUARJA lij p
6.STRAN
Poet rastlinskega sveta
Slikarja   Vinka   Hlebša  zanimata   narava in drobno, včasih komaj opazno rastlinje, ki zaživi na njegovih platnih
sti. Že istega leta je sodeloval na skupinski razstavi v Cerkljah. V desetih letih mu je s trdim in vztrajnim delom uspelo preseči normative »nedeljskega« slikanja.
»Sprva mi je bilo slikanje le konjiček. Po razstavi 1971. leta v Radovljici pa je že postalo druga služba,« pripoveduje. »Najprej sem bil pokrajinar, slikal sem tudi tihožitje, potem pa mi je slikar Stane Kregar dopovedal, da v impresionizmu nimam kaj iskati, naj si raje izberem realizem, ki ponuja nešteto možnosti izražanja.« Tako so začeli nastajati samosvoji in izvirni Hlebševi opusi. Rastlinje,  ne  samo  »lepo« cvetje.
Tržič - »Ze v šoli mi je šlo risanje kar dobro od rok. Profesor Milan Batista, ki me je poučeval, me je celo nagovarjal, naj se odločim za likovno akademijo. Ampak takrat sem imel drugačne cilje, hotel sem čimprej do zaslužka,« začenja pripoved o svoji poti uveljavljanja tržiški amaterski slikar Vinko Hlehš. »No, ko sem se vrnil od vojakov, me je ala po slikanju močneje zagrabila. Kupil sem platno in barve ter se lotil dela.«
Prva znanja iz tehnike slikanja je Vinko Hlehš začel dobivati 1961». leta. ko se je vpisal v likovni tečaj v Kranju pri profesorju Milanu Bati-
Kulturni koledar
JESENICE - Glasbena mladina je pretekli teden pripravila ciklus koncertov za višje razrede sedmih jeseniških osnovnih šol. Nastopil je Trobilni trio iz Ljubljane, ki ga sestavljajo Stanko Praprotnik (trobenta). -lože Kocjančič (rog) in Božidar Lotrič (pozavna). Sledili jim bodo koncerti za nižje razrede osnovne •iole. otroške vrtce iti za izven.
KRANJ — V galeriji Prešernove hiše ie odprta razstava Sodobna jugoslovanska grafika L ki jo je posredovala .Jugoslovanska galerija reprodukcij umetniških del v Beogradu. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava barvne fotografije Miroslava Zdovca. V galeriji v Tavčarjevi 4>1 pa je na ogled razstava Potoreporterska služba med narodnoosvobodilno borbo, ki sta jo pripravila Muzej revolucije Slovenije i/. Ljubljane in Gorenjski muzej. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10 do |2. ure in od l*v do IX. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do 1_> ure. ob ponedeljkih pa so zapite.
RADOVLJICA - V graščinski dvorani na Linhartovem trgu je odprta razstava Gradivo za revitalizacijski načrt starega mestnega jedra Radovljice Po posvetu, ki je bil pretekli teden, koordinacijski odbor pripravlja javno tribuno, na kateri bodo načrtovalci razgrnili doslej opravljene naloge, ter ob tem prisluhnili pripombam in predlogom občanov lavna tribuna je napovedana za četrtek. lil. januarja, ob 17. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine.
SKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu je odprta lovska razstava, ki sta jo pripravila Lovska družina Skofja Loka in škofjeloška sekcija foto-kino kluba Diana.
V knjižnici Ivana Tavčarja bo v ponedeljek. 28, januarja. <>b 1H. uri glasbeni večer, v katerem bo -Janko Krek predstavil odlomke iz najbolj znanih oper. V torek. 29.januarja, ob 17 uri bo v uri pravljic za predšolske otroke Valentina Stukl pripovedovala pravljico 0 sedmih kožicah in druge znane pravljice,
TRŽIČ — V paviljonu NOB je odprta razstava olj domačina Vinka Hlebša.
TRBOJE — Kulturno-umetniško društvo »Simon -Jenko« i/. Trboj pripravlja pod pokroviteljstvom krajevne konference SZDL DNKVK KULTURE V TRBOJ AH ki bodo posvečeni V>-letnic i začetka delovanja prvega dramskega krožka v Trbojah. Prireditve, ki bodo ves prihodnji teden polnile trbojski vsakdan, bodo v krajevnem kulturnem domu.
V torek. 29. januarja, ob •_>(>. uri bo nastopil Polde Bibič, igralec SNG Drama iz Ljubljane z »Debelimi povestmi Petra Fuleža« Jureta Kislingerja. Predstava bo ob pogrnjenih mizah: za gostinske storitve bo poskrbelo gostišče Zarja iz Trboj Prireditelj zato priporoča prihod ob 19.5«),
V sredo. 10. januarja, ob 17 uri bodo otroci tibojske osnovne šoje pod vodstvom Brede Rovšek uprizorili otroško igro »Zvezdica zaspan ka« Frana Milčinskega.
V četrtek. JI. januarja, ob 20. uri bo v prvem delu nastopil Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabijana. v drugem delu pa operni pevec' Ladko Korošec ob glasbeni spremljavi Milana Stanteta.
V petek. I, februarja, ob _><). uri hodu člani domačega kulturnoumetniškega društva uprizorili komedijo »Zlati časi - lepi krasi« Pavla Lužana. Pod vodstvom režiserja Antona Terpina bodo nastopili:Jože Zupan. -Janez Novak. Ludvik Stefc. Milena Cankar. Ana Sepetavec. Martina Debeljak. Angela Jenko. Vilko Ovijač. Rado Vodenik. Vida Čermclj, Francka Križnar. Rezka Pestotnik. Franc Simončič in Darinka Ovijač. Sceno je pripravil Saša Kump. To bo že štirinajsta ponovitev te predstave.
V soboto. 2. februarja, ob 20. uri pa se bo domače kulturno-umel niško društvo predstavilo z »Razvalino življenj«« Frana Šaleškega Finžgarja. Dramo v treh delih je priredil Marjan Belin, režiral Anton Terpin. za sceno je poskrbel Saša Kump. vloge pa bodo tolmačili: Ivan Kepic. Ana Sepetavec. Martina Debeljak. -Jože Zupan. Janez Novak. Vinko Kepic in Angela -Jenko.
GORENJA VAS - V nedeljo. 27. januarja, ob 11. uri bodo v avli osnovne šole Ivana Tavčarja odprli razstavo planinske fotografije, ki jo je pripravil fotoklub Planinske zveze Slovenije, postavil pa domači fotografski klub. Razstava spada v program sodelovanja med kluboma, ki teče že osmo leto. Obsega HO najnovejših posnetkov slovenskih gora petih avtorjev. Doslej je bila z uspehom predstavljena na Bledu, v Radovljici in v Bohinjski Bistrici, kasneje jo bodo prestavili še v Ljubljano. Pripravljali so jo dve leti in po mnenju kritike je najboljša razstava planinske fotografije zadnjega časa
ampak osa t. bodeča ne/a. trpotec, lifta j i in podobno, so zaživeli na platnih.
»Drobni, včasih skoraj mikroskopsko majhni, človekovim očem komaj opazni   deli   rastlin,   zaživijo pred nami v velikih povečavah, ki se nam včasih zazdijo podobne prikaznim iz domišljije. Prav  te nenavadne velikosti upodobljenih predmetov vodijo Hlebševe nekdanje realistične prikaze na neko drugo, fantastičnemu ali nadrealističnemu stilnemu izrazu sorodno področje. Ti rastlinski velikani so pogosto izločeni iz svojega naravnega   okolja   in   preneseni v neko posebno barvno in svetlobno ozračje,   kjer   njihova   velikost in izrazna posebnost še bolj izstopata.« Tako ocenjuje Hlebševa dela doktor Cene Avguštin.
»Zelo  rad  hodim  v naravo,« pojasnjuje svoje zanimanje za rastlinje Vinko Hlebš. »Navezan sem nanjo. V njej je poleti ali pozimi, v soncu, snegu ali dežju toliko lepot, da ne morem ostati ravnodušen. Zal, danes mnogi ljudje hodijo v naravo, ne da bi jo znali opazovati. Mene posebno pritegnejo rastline, njihova odpornost, ki bi jo s človekovo ne mogli primerjati.  Kako  veličastno je, ko    takorekoč    iz   žive skale požene   drobno,    mehko cvetje .. .«
Vinko Hlebš slika največ zvečer in ponoči, odvisno od razpoloženja. Včasih celo soboto in nedeljo prebije v ateljeju. V slikarstvu je ubral samo eno smer. »Če je človek zaposlen in hoče v svojem ,drugem poklicu* uspeti, je težko, da bi se ukvarjal z več tehnikami ali temami. Zmanjka časa.«
Razstave so posebno poglavje v vsakem slikarjevem življenju. »Pred razstavami sem zelo napet. Za vsako hočem pripraviti nekaj posebnega, novega, želim presenetiti. Obenem pa se seveda tudi bojim, kako bodo ljudje moja dela sprejeli.« Vinko Hlebš. ki je med drugim prejel tudi Kur-nikovo nagrado za leto 1979 v Tržiču, je doslej že desetkrat razstavljal samostojno, na skupin-
'Stik.
skih razstavah pa so se njegove
dike Tre
pojavile   okrog tridesetkrat, nutno razstavlja v Tržiču.
»Slik namenoma ne prodajam, razen zelo redkih, toliko, da dobim za nova platna in barve. Ne morem si namreč predstavljati, da bi stopil v prazen atelje. Tudi ne želim postati komercialen. Delam skratka za ljudi, ki so jim moje slike všeč, in za sebe.«
H. Jelovčan
Amatersko gledališče iz Tržiča spet oživelo - /'o enoletni prti nitei so elani tržiškega amaterskega gledališča spet pripravili />'' stavo, tokrat dramo Emila Freltha »Vrnil se /e« . Pod prizadevnim i stvom režiserja Adolfa Andrleta vloge tolmačijo: Marina Rohni* Marija Magister. Ivanka Hvalica. Slavko Primožič. Janko .Jagodu *r SV/.šo Perko.  Razsvetljava je zaupana Jožetu Pogačar/u. scen" pripravil Franci Pogačar. Mara in Kar/ Smo/c sta prevzela inšpicienta in šepeta/ca. za glasbeno opremo pa skrbi Miha PlfH Prve tri decembrske predstave so gledalci toplo sprejeli, saj drama /' kazuje razmere in usodo nekaterih ljudi takoj po vojni. Pripravili'> več gostovanj po krajih tržiškc občine, danes ob !().:]<) pa bo pred**' v Cankarjevem domu  v Tržiču namenjena učencem  osnovne s Heroja firačiča. zvečer ob J9. uri pa tistim, ki pri abonmajskih />" ' stavah niso dobi/i vstopno .
Knjiga o Moravski dolini
Stane Stražar predstavil svoje novo delo o kro jevni zgodovini: monografijo Moravska dolina -V Domžalah dajejo vse več poudarka razish vanju krajevne preteklosti
Moravče — Na sobotni prireditvi v Moravčah je Stane Stražar predstavil svoje novo delo o krajevni zgodovini — monografijo Moravska dolina, ki jo je podnaslovil Življenje pod Limbarsko goro. Doma je iz Skocjana na robu Moravske doline in kot je dejal, se je za pisanje navdušil, ko se je vzpenjal po okoliških vrheh in gledal na dolino pod sabo. Zdela se mu je lepa in zagonetna hkrati in videl je, kako pravzaprav malo ve o njej.
V šestih letih je nastalo obsežno delo. Na skoraj 900 straneh, ki so razdeljene na petnajst poglavij, je obdelal vse pomembne vidike življenja Moravske doline. Začenja z geografskim delom, omembe vredna sta arheološki in etnografski del. Pri ljubiteljskem raziskovanju
svojem
V galeriji Mestne hiše v Kranju je odprta razstava barvne fotografije znanega slovenskega fotografa MIROSLAVA ZDOVCA. Pregled iz Zdovče ve ustvarjalnosti - sedem izbranih ciklusov - je Gorenjski muzej pripravil v sodelovanju s Kabinetom slovenske fotografije. - Foto: F. Perdan
Ivan Ribič šest desetletnih
Udomil seje na Bledu in pridružujemo se čestitkam, ki so mu jih ob šestdeset/etnici />onesli radovljiški kulturni delavci
Ribičev prispevek slovenskemu pripovedništvu in scenaristiki je tolikšen, da zaokroženi osebni praznik ni več le njegov, praznuje sbivenska kultura, posebej pripoved in še posebej si-enaristika.
Njegove pripovedi — ljudje onkraj reke. Povesti z gora. Stopinje v snegu. Zgodba o zakladu. Gozdovi so mi povedali. Kala. Sin Sin preveva snov iz nan>dnoosvobodilne vojne, ki jo je dejavno doživel.
Izjemno se je prilagodil zahtevam novih, sodobnih tehničnih medijev. Morda ga široka javnost najbolj pozna po njegovih scenarijih. Napisal je blizu dvajset filmskih, trinajst televizijskih zgodb in zdaj v sttavtorstvu deset oziroma sedem delov Dražgoške bitke. Filmi po njegovih scenarijih: Dolina miru. Kala. Srečno Kekee!, Ne joči. Peter, so nabrali slovenski kinematografiji kup priznanj in nagrad, doma in v svetu.
je ugotovil, da je prvi zapisov* • nekaterih izsledkov iz prazgodo^ te doline. Podal se je med ljudi delom   na   terenu   zapisal ljud>» pesmi, pripovedke, ki jih še pozn« stari ljudje, evidentiral etnografi gradivo,   popisal    izdelke dom* obrti. Marsikaj je tako iztrgal P zabi. Na 150 straneh je ovredno delež   Moravske   doline   med * rodnoosvobodilno   borbo,  ki JJ tedaj rekli kar »Mala Rusija«. W je vse pomembne ljudi, ki so ud* Moravske doline, kot so Jurij Vjj zgodovinar Josip Mal. slikar i" Kos in drugi. Evidentiral je vse g menike   sakralne   umetnosti. ^ društev in klubov, gospodarski *" voj doline. Skratka, Stane Straiaf prvi celovito zajel preteklost 1» ravške  doline   in   ovrednotil n* delež v slovenski zgodovini.
Monografija Moravska dolina prvo Stražarjevo delo o kraj* zgodovini. Napisal je že kronik*1 Ihanu, Dobu, v knjigi Gledališčef»x kozolcem pa je opisal delo kulturi* ga društva iz Skocjana. Pravkar? pravlja knjigo ob 100-letnici * silstva v Domžalah.
Nedvomno imajo Domžale # dovinarja. ljubiteljskega sicer, ki1 izluščil že marsikatero zgodovin* dejstvo. Monografijo o Mora^ dolini so pregledali najvidnejši * venski zgodovinarji, ki so vsak avojega področja opravili rečen/ S tem so potrdili strokovnost verodostojnost   Stražarjevega de
Stražarjeve publikacije pa §0i dajo   z   vse   večjim zanimanj Domžalčanov   za krajevno vino. Pomemben zagon je dal | simpozij slovenskih zgodovinarji krajevni zgodovini, ki je bil leta 1 v Domžalah. Temu zgledu so sledili v Kamniku. Simpozij je n zbornik, ki je izšel lani, istočasno tudi pregled pomnikov narodno«" hodilne borbe v domžalrki afcflj M. Volčjak
murka Lesce
kadrovska komisija delovne skupnosti »kupnih služb objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila:
1 SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA OBRAČUN PROMETNEGA DAVKA
Pogoji: - dokončana ekonomska srednja šola in "> let delovnih izkušenj v stroki ali z delom pridobljena strokovna usposobljenost in 5 let delovnih izkušenj na istem ali podobnem delu.
- delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom treh mesecev.
2 SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA PLAČILNI PROMET
Pogoji: - dokončana ekonomska ali njej sorodna srednja šola in
- eno leto delovnih izkušenj v stroki ali z delom pridobljena strokovna usposobljenost in tri leta delovnih izkušenj v stroki,
- dobro znanje strojepisja,
- delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom dva meseca.
.1 FINANAČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: - dokončana ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj, po možnosti v knjigovodstvu.
- delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časgm in poskusnim delom treh mesecev.
Intereaenti naj svoje prošnje za sprejem v delovno razmerje z dokazili o strokovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev vložijo v splošno-kadrovski sektor delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. O izbiri bodo interesenti obveščeni v roku 15 dni po sklepu kadrovske komisije.
r
Iskra
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD tovarna avtomatskih telefonskih central Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge:
Gospodarska priprava proizvodnje
1   VODJE ODDELKA ZA KALKULACIJE
Pogoj: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
— štiri leta delovnih izkušenj.
2. VODJE ODDELKA ZA PLANIRANJE MATERIALA
Pogoj: — visokošolska izobrazba ekonomske, strojne ali elektrotehniške smeri.
— 5 letne delovne izkušn je.
} VODJE PRIPRAVE DOKUMENTACIJE
Pogoj: — srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — šibki tok,
— 4 letne delovne izkušn je.
Tehnični razvoj
1 VEČ PROGRAMERJEV
Pogoj: - visokošolska   izobrazba   elektrotehniške, računalniške ali organizacijske smeri — smer računalništvo,
— višješolska izobrazba elektrotehniške smeri - šibki tok ali organizacijske smeri — usmeritev računalništva.
— srednješolska   izobrazba   elektrotehniške,   strojne ali splošne smeri (gimnazijski maturant)
2. DELA NA PODROČJU RAZSMERNIKA IN USMERNIKA
Pogoj: - visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri - jaki tok.'
— 1 letne delovne izkušnje.
Tehnološka priprava proizvodnje
1  SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA II
Pogoj: - srednješolska   izobrazba   elektrotehniške   ali strojne smeri,
— dve letne delovne izkušnje.
Oddelek za ekonomiko
1  VIŠJEGA ANALITIKA
Pogoj: — višješolska izobrazba ekonomske smeri.
— 4 letne delovne izkušnje.
2. VIŠJEGA ANALITIKA II
Pogoj: — višješolska izobrazba ekonomske smeri.
— 2 letne delovne izkušnje.
Tehnična kontrola
1  DVEH STROKOVNIH SODELAVCEV
V ODDELKU ZA ANALIZE IN NADZOR
Pogoj: — visokošolska izobrazba   —   smer tehnična analiza ali matematika.
— 3 letne delovne izkušnje.
Proizvodnja
1  MOJSTRANA I
V GALVANSKI OBDELAVI TISKANEGA VEZJA Pogoj: — srednja izobrazba tehniške smeri.
— 9 letne delovne izkušnje.
2. MOJSTRA III
Pogoj: — triletna poklicna šola tiskarske ali grafične smeri.
— triletne delovne izkušnje.
{ DVEHČISTILK
Pogoj: - končana ali nedokončana osnovna šola.
— starost nad IH let.
Skupni pogoj za vsa dela (razen čistilk) je uspešno opravljeno psihološko testiranje. Za vsa objavljena dela je določeno tri mesečno poskusno delo.
Kandidati lahko dobijo dodatne informacije o delu in delovnih pogojih v TOZD ATC tel. (064) 22-221 int. št. 2959 ali v kadrovski službi Iskre Elektromehanike.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, z oznako »zaTOZD ATC«.
DEŽURNI VETERINARJI
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD DEŽURNI VETERINARJI od 25. Idol. 2. 1980
Za občini Kranj in Tržič
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje
147, tel. 42-915
RUDEŽ  Anton,  dipl. vet.,
Kranj, Benedikova 6/a, tel.
23-055
Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet.. Žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 64, tel. 60-939
Za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljanska pot 3/a, tel. 75-668
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
Komunalno podjetje
Kovinar Jesenice
Sp. Plavž 6
Dopolnilo k objavi z dne 18. 1. 1980, kjer opravila in naloge vsebujejo tudi obračun. Pravilna opredelitev:
DVA DELAVCA
za opravljanje del in nalog operativnega    vodenja in obračuna gradbenih del
Pismene prijave z dokazili o uspešno opravljeni šoli in o delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva izbire kandidatov
Osnovna šola
Josip Broz Tito
Predoslje
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1 UČITELJA
RAZREDNEGA POUKA ZA NEDOLOČEN ČAS
(nastop dela — februar 1980)
Pogoj: učitelj razrednega pouka
2. SOCIALNEGA DELAVCA
ZA NEDOLOČEN ČAS
(nastop dela — februar 1980)
Pogoj: višja šola za socialne delavce
Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite 15 dni po objavi.
mladinski servis kranj       p. o.
Stritarjeva 5
objavlja licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov Z 750
KR 757 - 77
izklicna cena 28.000 din
KR635 -20
izklicna cena 20.000 din
Licitacija bo v prostorih Mladinskega servisa, Stritarjeva 5. dne 12. 2. 1980 ob 8. uri. Kupec plača ustrezne prispevke ob nakupu.
ČGP DELO
TOZD Prodaja Podružnica Kranj
sprejme prodajalce za prodajo časopisov, revij, cigaret in ostalega trgovskega blaga za Kranj.
Ponudbe sprejema CGP Delo Podružnica Kranj, Koroška 16, osem dni po zadnji objavi. . »
Delavska univerza
Tomo Brejc Kranj
vpisuje v II. semester šolskega leta 1979/80 v naslednje izobraževalne oblike:
- tečaje tujih jezikov: angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine (začetna in nadaljevalna stopnja)
- tečaj tehniškega risanja
- tečaj za kurjače nizkotlačnih naprav
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za skladiščno poslovanje
Prijave sprejemamo do 5. februarja 1980 vsak dan razen sobote, od 7. do 16. ure. Informacije dobite po telefonu št. 27-481.
^INEX ««H««viopromrt ^^Ijubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge
1 SEKTOR VZDRŽEVANJA LETAL
- čiščenje zunanjosti letal
- čiščenje notranjosti letal
Zaposliti želimo več delavcev za nedoločen čas. s polnim delovnim časom, akontacija od 5200 do 6500 din. delavec bo opravljal delo na Brniku.
2. SEKTOR SKUPNIH SLUŽB
- čiščenje poslovnih prostorov, garderob in sanitarij,
Zaposliti želimo dva delavca za nedoločen čas. s polnim delovnim časom, akontacija od 4100 do 4800 din. delavec- bo opravljal delo na Brniku
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1.: — popolna ali nepopolna osnovna šola
— delovne izkušnje na področju čiščenja prostorov ali brez delovnih izkušenj.
Pod 2.: — popolna ali nepopolna osnovna šola.
- leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih nalog ali brez delovnih izkušenj
Za obe nalogi je predvideno 3 mesečno poskusno delo. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Inex Adria Aviopromet Ljubljana, Titova 48, v roku 15 dni po objavi.
Vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev ne bomo upoštevali. Kandidati lahko dobe podrobnejše informacije po telefonu na št. 064 23-647
JI* JELOVICA
Lesna industrija Skofja Loka
Odbor za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1 OPRAVLJANJE KNJIGOVODSTVA KUPCEV
— 1 delavec
Pogoj: — zaželjena ekonomska srednja šola.
— leto delovnih izkušenj
■1. OPRAVLJANJE KNJIGOVODSTVA PROIZVODNJE
— 1 delavec
Pogoj: — zaželjena ekonomska srednja šola.
— leto delovnih izkušenj
3. OPRAVLJANJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA
— 2 delavca
(za določen čas - nadomeščali je delavke na porodniškem dopustu)
Pogoj: — zaželjena ekonomska srednja šola in
— dve leti delovnih izkušen j
4 OPRAVLJANJE MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA
— 2 delavca
(za določen čas — nadomeščali je delavke na porodniškem dopustu)
Pogoj: — zaželjena ekonomska srednja šola in
— dve leti delovnih izkušenj
Za dela in naloge je določeno poskusno delo v trajanju dveh mesecev.
Kandidati naj vložijo ponudbe v 15 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica Lesna industrija Skorja Loka — za kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 10 dni po zaključku objave.
i    i     t ii.
<; o h i: s h:
Imos — SGP Gorenje s.p.o.
Radovljica Ljubljanska 11
Delavski svet ponovno razpisuje prosta dela ;n naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje:
- visoka izobrazba pravne smeri.
- pet let delovnih izkušenj, po možnosti v gradbeništvu,
- moralno-politična neoporečnost
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati vlože na razpisno komisijo v roku 30 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v M) dneh po poteku razpisnega roka.
Kako so se morali počutiti šele tisti siromaki romarskih vojska (največkrat križarjev), ki so tja prišli iz provincialnih zakotij, iz umazanih bednih koč ali iz ledenomrzlih gradov.
Seveda pa se niso navduševali samo nad bogatijo in urejenostjo mesta. Prav tako so občudovali cerkve in relikvije (svetinje, svetniške ostanke) v njih. Česarkoli si je poželelo romarsko srce, koprneče po priprošnji pri Bogu. je tu. v Konstantinoplu. lahko našlo.
Tu so imeli čudodelne lobanje skoraj vseh apostolov, dovolj Marijinih las, da bi iz njih naredili celo lasuljo, nešteto trščic iz pravega svetega križa, na ducate hruškastih stekleničk z Jezusovo krvjo, kup žebljev s križa, kup vejic iz trnove krone, potni prt svete Veronike (odtis človeškega obraza na njem je še v letu 1973 za strokovnjake skrivnosten). Mogli pa so se videti tudi groteskni predmeti, na primer iz Nazareta. kraja Jezusovega obrezovanja, uvožena »predkožka Gospodova« ali pa ? redkost vseh redkosti — tisti prst nejevernega apostola Tomaža, ki ga je ta vtaknil v Gospodovo srčno stran.
Viseči most čez BOSPOR, slikan z azijske strani. Včasih so tod vozili trajekti in je bilo treba čakati tudi po tri, štiri dni, r vrsti, da si prišel čez.
Relikvije so prinašali v prestolnico iz vseh delov krščanskega sveta. Bile so shranjene po cerkvah, svetiščih in skrinjah, okovane v zlato pa srebro, okrašene z dragulji, pogostoma tudi zavite v svilene prtove. Tu je bilo Marijino ogledalo, prineseno iz Palestine, tu je bila tudi čudežna Marijina ikona, zakrita s tančico, ki se je, kot so pripovedovali, včasih skrivnostno razmaknila, da se je pod njo pokazala ena sama milina, tu naj bi bilo platno, ki ga je nosil -Jezus kot dojenček, tu se je našel s krvjo obliti plašč, ki ga je nosil na križu, dalje sulica, ki ga je prebodla, trnova krona in nagrobni kamen. Tu so počivali častitljivi ostanki apostolov Luke in Andreja, pa odbita giava Janeza Krstnika. In vse to je hodila v trumah občudovati in moliti neskončna množica v čudeže verujmih vernikov.
Relikvije so bile razstavljene v cerkvah, katerih sija), treske, zlato in srebro so zatemnjevali vse kar je zahodni svet imel pokazati v svojih božjih hišah. Hlesčeče bogoslužje grškopravoslavnega obreda (ko sta se 1. ,195 razlomila in ločila vzhodni in zahodni del rimskega cesarstva in je rimska polovica imperija 476 propadla, Bizanc pa je vladal vzhodni še celih tisoč let - do vdora in zmage TURKOV) z oblaki kadila in s trumami pojočih duhovnikov je ustvarjalo transcen-denčen (nadsveten. skrivnosten) svet. ki je človeka hitro zazibal v ekstazo.
Vrh vsega je kristjane omamljala še neznanska prostornost cerkve BOŽJE MODROSTI. HAGIE SOFIJE, pred katero smo zaparkirali našega spačka in se še dolgo v popoldne pretegovali, ta neizmerno velika kupolasta stavba, ki že tisoč petsto let kraljuje nad mestom. Pod orjaško kupolo je bilo prostora za pet tisoč ljudi, stene so bile, dokler niso muslimani 1. 1453
odstranili tresk in podob, do zadnjega kotička poslikane s svetopisemskimi prizori, okrašene z mozaiki in ornamenti. Vse do danes se je obdržala kot ena naj-genialnejših sintez krščanskega duha. Na dan njene posvetitve v letu 5.17 je cesar Justinjan (junak v Fin-žgarjevem POD SVOBODNIM SONCEM t PRI REDIL BANKET, na katerem so spekli 6001» ovac. po HKM) volov, po 1000 prašičev, po 1000 perutnine in 54MI jelenov. Kar krasna požrtija, mi pa smo bili na tem mestu tako žejni in lačni!
Pa vendarle so bili nasmehi sončni.
»Bilo bi res nekaj neznansko neumnega, če hi se pred uro. dvema odpeljali naprej v ANKARO!« strese Brane svoj bisernatobeli nasmeh. »Bi ti že kaj razbil, če bi zdrseli naprej«
»A res? Od kdaj si pa tako topel?*
»Od prej. ko sva se s spačkom skupaj pregrevala.«
»Si žalostna. Sonček?«
»Ne. jezna!«
»Zakaj?« »Ker se bom vsak čas |>osušila!«
»Aha. . .« privoščljivo.
Enako dobim nazaj.
Odženemo otroke s »kart lčkami«. se pretegujemo na razpečeneni asfaltu ob avtomobilu pod košatim
zelenjem. KO. . .
... se resnično nekaj razkoije nad sprevodom ljudi kakšnih dvajset metrov pred nami.
TRI BELE KRSTE
Onemimo.
Ne grizemo več storžev posoljene mlade koruze, spečene na lesnem oglju, ki jo je Sonček pritresel namesto koka kole za hip v levo nazaj iz kotla v
lesenem vozičku.
TRI BELE KRSTE NA ROKAH POVORKE OB JOKANIH ŠTUDENTOV!
Stisnjene, dvignjene pesti, ustnice iztiskajo bolečino v goslih in - OBTOŽUJEJO.
Pa spet minute tišine za ubite tovariš*.
Morje ljudi pljuska. Besni.
Za njimi po polžje ležeta dva blindirana tanka in kakšnih petdeset v policaje preoblečenih vojakov — komandosov. oboroženih z avtomatskimi puškami. »pendriki«,šlemi, maskami iz pleksi stekla in radijskimi oddajniki, za vsak slučaj, če bi se le preveč razvnele revolucionarne strasti.
-    Študent  ANIN  prisede takoj  na  rob pločnika zraven nas.takoj, ko vidi oznako YU na prtljažniku
našega spačka.
Govorimo angleško.
Zvemo, da je prejšnji večer levo usmerjene študente napadla skupina fašistov z brzostrelkami, ko so posedali pred čajanko na robu mesta. Trije mrtvi in čez dvajset težje ali lažje ranjenih.
Z zapiljenimi kroglami so streljali fašisti, zato so bile rane ubitih debele za pest.
In čez tisoč petsto so jih že pobili to leto v TURČIJI.
Tri bele krste. Na zadnji poti. Slovo od življenja, še posebej v mladosti, je zmeraj bridko. Frapira. In te
mori.
Prinesli so te tri bele krste iz mošeje MIHR-U-MAH. kar v prevodu simbolično pomeni SONCE IN
LUNA.
r
Trg s T'KO DOSU EVI M obelisk, tm. prinesenim iz Egipta I. 190 (leta tristo devetdeset), starega preko štiri tisoč let. z originalnim ktinopisom iz časa fa raona Tutmosisa Tretjega. In ta trg je hd dobesedno prelit z rdečo barvo, kar se vidi tudi na sliki, posneti pet minut po tem. ko so študentje tod na ramah nosili tri bele krste, v njih tri svoje prijatelje, ustreljene prejšnjega večera ob zločinskem napadu fašističnih ekstremistov z brzostrelkami in zapiljenimi kroglami.
Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologi}
Uspešno učenje je odvisno tudi od otrokove inteligentnosti
Ozadje šolskega neuspeha ni tako preprosto, temveč gre za /?<"» pleksen m zapleten problem. Vzroki so številni. Eden od pomembni* dejavnikot je otrokova inteligentnost .
Obstojajo različne definicije inteligence. Praktično najn»ii uporabna je Weehslerjeva definicija, po kateri je inteligentnost kompleksna ali globalna sposobnost posameznika, da ravna smotrno razumno misli in učinkovito obvladuje svoje okolje. Da je tnteligenr nost kompleksna pomeni, da je sestavljena iz sposobnosti, kijih)* mo( kvalitativno razlikovati, čeprav niso docela neodvisne druga od drugi1 Sposobnosti o katerih govori avtor so naslednje: splošna poučenost, sposobnost praktične presoje in uporabljanja znanja v raznih življenj skih situacijah; sposobnost koncentracije, abstrakcije in doseganja sklepov na osnovi urejenega mišljenja: spomin in pozornost, sposobnost ločiti bistveno od postranskega: besedno spretnost: sposot>-nost vizualno motorične organizacije itd. Inteligenca je sposobnost, m ni odvisna le od vrnjenih dispozicij, temveč tudi od zgodnejših spbtšnin izkušenj in obče aktivnosti človeka. Je pogoj za uspeh v določeni aktivnosti, ni pa posledica konkretne vaje v določeni aktivnosti.
Inteligenco merimo z inteligentnostnimi testi. Ti nam omogočaj" oceno globalnih mentalnih sposobnosti (stopnjo splošne inteligentno sti: globalni !Q). nekateri tudi oceno besednih in nebesednih sposobno sti Dobljene rezultate ali kvociente vrednotimo na osnovi razdelitce ' splošni populaciji ljudi. Tako območje IQ 90- /09 obsega poprečno stopnjo splošne inteligentnosti, nižja je podpoprečna inteligentnost« nižja mejna stopnja inteligentnosti, ki ji sledi duševna manjrazvito> lažje, srednje in težje stopnje.
Šolski   učni   programi   so   prilagojeni   poprečno nadarjenih otrokom, ki običajno brez dodatne pomoči uspešno napredujejo ti razreda   v   razred.   Podpoprečna   inteligentni   otroci potrebujejo individualno pomoč, dopolnilni pouk in  obilico razumevanja. da uspešno zaključijo osemletno šolanje, še več pomoči potrebujejo otroci, katerih inteligentnost je na mejni stopnji. Slednji često prvega razreda ne zaključijo uspešno. Vkolikor je ob ponavljanju prvega razreda učni uspeh ponovno ogrožen, se priparoča. da se otroka predstavi Komisiji za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in psihičnem razvoj" Duševno manjrazvite otroke vključujem,! v šole s prilagojenim učnim programom. Otrok, ki odpoveduje v redni šoli vsled intelektualne nedoraslosti,   doživlja   vrsto  psihičnih   stisk,   ki   se odražajo-} nevrotičnih reakcijah in vedenjskih motnjah. V ustrezni šoli doživlja uspeh in se kmalu rehabilitira. .
Često pa opažamo, da je otrokova inteligentnost povsem v mejan poprečja, v šoli pa otrok odpoveduje in to pogosto ne v celoti, temveč /t pri posameznih predmetih. Tako so nekateri otroci dobri matematiki težai-e pa imajo pri slovenskem jeziku in obratno. Drugi so neuspešni i naptsovanju. pri risanju itd. V teh primerih gre za specifične izpade posameznih sposobnosti, bodisi zaradi upočasnjenega dozorevamo posameznih funkcij ali pa organske možganske oškodovanosti. '< otroci potrebujejo specializiran tretman šibkejših funkcij, predvsem dovolj razumevanja in pozitivnih spodbud staršev in učiteljev.
prof. Mira Sluga klinični psiholog
h k
71
TK Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj
TOZD DODELAVA b. o. Kranj
objavlja prosta dela in naloge za
več delavk v proizvodnji TOZD Dodelava
Pogoj: — 8 razredov osnovne šole. Možna je priuČitev za knP goveško delavko. Delo je dvoizmensko z enomeseč nim poskusnim delom in se združuje za nedoločen
čas.
delavca za opravljanje delovnih nalog rezanje na stroju
Pogoj: — 8 razredov osnovne šole. Možna je priučitev za delo na rezalnem stroju. Delo je dvoizmensko z enomeset nim poskusnim delom, ter se združuje za nedoločen čas.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejem« tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj, Ul. Mo-ie P i jade j a 1 v 15 dneh po objavi.
i« a«
8>
ai
P*
Z4 Z4
di
Či
VI
ži T st v«
o
le d
di te
Z£
P če n« hI
iz bc m oč bc to
de »1
m« tn
zv va da
te<
in
sp
pa po
r
Jože Vidic:
(nadalj. iz prejšnje številke)
Po vojni je zbežal na Koroško, zavezniki so nam ga vrnili, v Ljubljani pa so ga javno obsodili na smrt z obešenjem. (Nekaj ur pred izvršitvijo kazni se je sam obesil v elici; opomba J. Vidic). Od tega sta gotovo dobila kako literaturo in navodila za nadaljnje delo in organizacijo. Tovariš Gal poroča, da je slab organizator, toda jaz bi pa trdil nasprotno, da je mož zelo rafiniran in ima dober jezik in je zaradi tega res nevaren tip.
Da ima svoje mreže razpredene v višjih kranjskih krogih, to drži, a poleg tega ima še več prijateljev, ki stal-io zahajajo k njemu.
Slapar je zelo dober pevec in ti sestanki se vrše pod krinko, da imajo >n njem pevske vaje. Tudi izlete de-ajo vedno skupne in poleg tega se eh izletov in sestankov udeležujejo e razne gospodične uradnice iz iste ovame  (Nace  v  poročilu navaja mena in priimke Slaparjevih prija-leljev in prijateljic, ki še živijo v Kranju, vendar njih imena ne navajam, da jim ne bi zagrenil novega leta; opomba J. Vidic).
Med zelo dobre prijatelje je šteti tudi Česen Marka, bivšega mornariškega oficirja jugoslovanske vojske.
Slapar je vseskozi rafiniran človek. Kjer ima le nekoliko koristi, am se oprime z vso silo. Nadalje je dličen izkoriščevalec ljudi in žicar n bi izvabil iz človeka vse kar bi le
Kranjski plavogardisti in
črnorokci
mogel. Politično je bil vedno ekstre-men Jugoslovan in ne more na noben način pozabiti, da je moral kralj Peter s prestola. Bil je tudi že od nekdaj odkrit nasprotnik komunizma in o tej stvari sva razpravljala. Čeprav se je moral vedno s težavo prebijati skozi življenje, še do sedaj ni spoznal vse krivice in puhlosti buržoazije in se spametoval. Slapar ne bo nikdar odkrito nastopal, temveč vedno vsako stvar z rafiniranim načinom omilil in hotel spraviti v ospredje.
Ko sem novembra meseca zadnjikrat z njim govoril, sem mu omenil, da sem slišal, da ima neke zveze s plavo gardo, mi je seveda močno tajil, češ, da so to saftio obrekovanja njemu sovražnih ljudi.
To naj bi bila malenkost, ki sem jo mislil omeniti; morda pa bo kakšna stvar vendarle pomagala in koristila pri razkrinkavanju te bande. Nace.«
Namestnik šefa plavogradistične obveščevalne službe za Gorenjsko je bil pred vojno slavni vratar kranjskega nogometnega kluba Korotan Drago Srakar. Srakar se je rodil 9. maja 1918. leta v Kranju, kjer je bil njegov oče šef železniške postaje. V družini so bili trije bratje: Slavko, Mirko in Drago. Drago je študiral
pravo, a se je med študijem premislil in se vpisal na tehniško fakulteto.
Živi v Zahodni Nemčiji, medtem ko žena s hčerko ni hotela za njim. Sorodniki bivše Srakarjeve žene Vere so bili aktivno na strani OF.
Janko Sokbč je v preiskavi opisal razliko v značajih obeh vodilnih gorenjskih plavogardističnih obveščevalcev. Srakar je bil trmast, mlad idealist, zaljubljen v kralja. Slapar je bil oblasten in domišljav. Srakar je bil v družbi kavalir. Slapar skopuh. Zato je bil Srakar večkrat brez denarja, in kadar je prišel v Ljubljano, je bil Sokličev gost.
Srakar in Slapar sta spomladi 1943. leta obiskala četnike v Polho-grajskih Dolomitih. Slapar je že pred vojno spoznal veliko oficirjev, ki so se med vojno priključili čet niskim odredom. Drago Srakar pa je imel prav tako znanstva prek svaka, četniškega kapetana Romana Bata (Roman Bat in njegova žena živita v Ameriki. Pred nekaj leti >ia bila na obisku v Sloveniji). Oba sta bila pri četnikih kak mesec pred Jankom Sokličem. Tu so se pomenili o sodelovanju in tako sta Slapar in Srakar ubrala pot četniških obveščevalcev. Dobila sta zvezo s profesorjem Krošljem in študentom Dušanom   Pleničarjem-Bratkom v
Ljubljani (ta dva sta bila v vodstvu plavogardistične (četniške) obveščevalne službe za Slovenijo). Pošta je romala gor in dol.
Obveščevalna služba hodi včasih po ovinkih do cilja. Čim bolj so zamotana njena pota, tem večja je verjetnost, da nasprotnik ne bo tako hitro odkril vseh kanalov. Sčasoma je plavogardistični obveščevalni center v Kranju prerasel meje Gorenjske. Prek Kranja je iz četniške centrale v Ljubljani držala zveza na Koroško. Poveljnik gorenjskega četniškega odreda Jože Hlebec je bil sošolec  Milojka  Renčlja. Stanovala sta v Šentvidu in sta se dobro poznala. Renčelj je bil študent gradbeništva in se je pred partizani umaknil v Celovec. Tam je prevzel dolžnost glavnega   plavogardističnega obveščevalca   za    Koroško.    Pošto in propagandno gradivo so mu nosili Janko Soklič. Milutin Ludviger. zloglasna  Mica Pivk z Javornika in drum  Kako tesne so bile te zveze, pove  pod tek.  ki  ga je posredoval Soklič v preiskavi, da je bil on okoli dvajsetkrat pri Renčlju v Celovcu.
Zakaj je državna obveščevalna služba najraje uporabljala črnorok-ce za kurirje? So res nosili samo pošto ali pa so spotoma opravili še kako drugo nalogo.
Vodja plavogardistične <>biv&*% ne službe za Gorenjsko Fm Slapar
Znano je namreč, da so čf\t rokci na Koroškem umorili vt\ vednih Slovencev, aktivistov il|L delavcev OF. storilcev pa ni ntP'; nihče odkril. !*a Milojko Renčelj in Franc Sltr™ sta se spoznala že pred vojno f*" študenta na univerzi. Renčelj krat prišel k Slaparju v Kranj. P* se je seznanil s Sokličem. z Lup*' gerjem in s Srakar jem. f"'
im
SE NADALJ
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
PETEK. 25 JANUARJA 1980
Življenje čevljarskega vajenca pred 80 leti
Štiri leta kot šuštarski vajenec
Karel Brezar iz Kranja prav zanimivo opisuje, kako se mu je godilo pred 80. leti kot čevljarskemu vajencu — Večkrat lačen kot sit a »kneftro« K?T«'P1^ vi)ra*at /ame
f      »   . » - _ / ali   fant   Ir a i    A'/umiirLiiM n
kot jaz. Za vse. kar je ušpičil. so krivili mene. V četrtem letu sem obstal bolj na stolu, pri »pankelnu« in popravljal stare čevlje. A kaj drugega nisem znal kot delati dreto.
ore. če
po hrbtu - V »frent«, s trebuhom za kruhom
Kranj — Karel Brezar je danes te v osemdesetem letu starosti, a se se dobro spominja težkih dni svoje mladosti. Spomine, svoje spomine čevljarskega vajenca je popisal na več straneh, dovolj zanimivo in tudi dovolj poučno za ves mladi rod, ki danes v vse drugačnih razmerah opravlja svojo učno dobo. Takole pravi:
»JAZ BOM ŠUŠTAR, OČE«
»Moj oče je bil nepismen, rojen v času neobveznega šolanja. Od osmega leta naprej je bil pastir, pozneje hlapec, po vojni pa je delal kot drvar po romunskih in bosanskih gozdovih, da je preživel devetčlansko družino, ki je bila večkrat lačna kot sita. Tako sem šel tudi sam, kot najstarejši otrok že s šestimi leti k velikemu »grunt arju« za pastirja. Oče me je »vdinjal«, dal v službo, za leto dni. V pogodbi je bilo zapisano, da bo fant imel pri gospodarju »košto*. »kvater«. ob letu bo dobil »cajgast gvant«. »bertoh«. predpasnik, klobuk in srajco, za »Ion« pa dva goldinarja. Biti bo moral veren, ko bo šel k maši. pa bo obul od »tamalega« hlapca čevlje. Če bodo
Prevelike, bo vanje dal malo slame, oleti bo bos. pozimi pa bo imel cokle.
Spal sem v hlevu, v jaslih, vsak dan sem moral »pokidati štalo«. V tej službi sem bil do 14. leta. do začetka šole, ki ie bila dvorazredna. Pomembno je bilo, da sem bil veren, "^e se je »šomušter« pritožil, da nič ne znam. je gospodar dejal: za hlapca bo »glih« ravno tako dober.
Potem mi je oče dejal, da si lahko izberem en »antverh«. poklic, da ne >om vedno hlapec kot on. Ko sem iu odvrnil, da bom »Šuštar«, mi je *e dejal, saj si še kar brihten. poleti >oš na hladnem, pozimi pa na toplem.
KO JE ZAPELA »KNEFTRA«
Najprej sem dobil »arbajtuh«, lelavsko knjižico, nato sem odšel k lermajstru«. učnemu mojstru v lestu. za štiri leta. Delati je bilo reba od 6. ure zjutraj do devete večer, z izjemo, ko je bila šola za ii vajence. Zadnje leto učne dobe mi je č dajal mojster dva »ZEKSARJA« na >n teden. Prvi dan sem »žiher« samo gledal, kako »kseli«, pomočniki delajo. Ubogati sem moral mojstra in prvega pomočnika kot tudi gospodarjevo ženo.
Poleti je bilo še kar znosno, pozimi pa je bilo treba kuriti peč, skrbeti za '° pomoč v kuhinji, za varstvo otrok.
ŠUŠTARSKI IZRAZI
Čevljarsko orodje je imelo pred davnimi leti več izrazov, ki so jih zdaj le deloma nadomestili slovenski. Poglejmo: pankel, knef-tra. hrenlampca, biks, šurc. holc-rašpla. faijla. ausrašpla, ampos. lauf od 2- 12. ficeneel. obnemar. falscange. cvikcange. pajcange. g ledi tekel, štipfar, por ar. štrajf-fecen. auskrocar. In še in še...
Jpnrenjska v zadnjem obdobju ven \larle    dobiva    nekoliko gostejše $\hmrežje javnih telefonskih govoril-n0Wc. Pred dnevi so poštni delavci eno ^hnontirali pri  trgovini Specerija t ^jZgornjih  Gorjah,  kjer je  sicer le \_hieka-j  telefonov,  drugo pa  na timu in i  Specerije  pri  stari postaji imilice na Bledu. — Fofo: F. Perdan
Ce nisem česa prav opravil, je že zapela »kneftra«. usnjen jermen, po mojem hrbtu. Sam sem jedel kar na »šuštarskem« stolu, za mizo je bil »pankel«. mizica za čevljarski »berk-cajg«. Posteljo sem imel v delavnici, za krušno pečjo, v cunjah, pokrival sem se s starim mojstrovim površnikom. Vedn o so me klicali le »mule«, • zdaj pa pojdi delat v »verštat«. v delavnico, nikdar me niso poklicali po imenu. Prvi pomočnik me je učil delati dreto in mojega dela ni smel slišati nihče. Ker mi delo ni šlo. me je pomočnik prijel za roko in drgnil z mojim palcem roke. da je bil od smole ves ožgan in še eno sem dobil okoli ušes.
KORAJZA za v »frent« PO SVETU
Veliko smo imeli »ofremanga«. naročenega dela po meri. Vse te čevlje je bilo treba tudi očistiti, da so se svetili. Takrat smo imeli za čistilo »biks« v leseni škatli, v katerega je bilo treba pljuniti in s prstom mazati, da se je manj porabilo. Svetiti so se morali, če se niso, jih je pomočnik namočil v škaf in treba je bilo delati ponovno, tudi do polnoči.
Delal sem na polju, v delavnici, v kuhinji, pritožiti se nisem imel nikomur. Po dveh letih sem dobil namestnika, postal sem prvi »mule«. A novi mule je bil pametnejši, čez mesec dni je odšel, šele kasneje je prišel drugi, ki pa ni bil tako miren
spod inja očrnila, za »Ion« mi je še oče nategnil ušesa.
Po štirih letih sem postal pomočnik, krstili so me. vse leto sem »šparal« tista dva »zeksarja«. da sem ostalim lahko plačal pijačo. Ko sem dobil učno spričevalo, sem stare čevlje znal »flikati«. novih pa ne narediti. Mojster mi je dejal, da lahko ostanem kot »flikšuštar« pri njem. dal mi bo pet kron plače tedensko. Nekaj časa sem ostal, nato pa odšel po svetu. Pri srcu me je bolelo, ker sem vedel, da znam samo stare »svedre« popravljati, a šel sem v »frent«, po svetu.
Prenočeval sem po senikih, hlevih, »fehtal« za hrano, šel sem na Koroško. Težko je bilo, nisem dobil dela, dokler nisem na Dunaju srečal Slovenca, ki mi je »skomandiral« službo pri nekem mojstru, ki je cenil Kranjce. Delal sem bolj za »božji Ion«, v enem letu sem se priučil in naučil jezika. Odšel sem k » soldatom«. . .
Komaj sem si za silo uredil življenje, me je dohitela prva svetovna vojna. Galicija — soška fronta — dvakrat tirolski hribi, leto dni vojnega ujetništva v Italiji. Tudi generacija pred drugo svetovno vojno je živela težko življenje, dokler si ni izborila pravičnejših dni«
Tako pripoveduje nekdanji šuštarski vajenec Karel Brezar, zdaj upokojenec Planike, v želji, da bi sedanja mladina poznala življenje nekdanjih vajencev, ki so se šuštarije učili v vse drugačnih pogojih in razmerah. V želji, da bi današnja mladina znala varovati naše socialistične pridobitve. p ^
Predavanje o prometni varnosti
Kranj V nedeljo, februarja, ob 9. uri bo v dvorani kina Center v Kranju centralno predavanje za vse udeležence v prometu, ki ga organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Kranj v sodelovanju z AMD Cerklje. Kranj in Šenčur, Združenje šoferjev avtomehanikov - podružnica Kranj in Mladinski servis.
aktua»n;h prometno varstvenih vprašanjih bo predaval prometni strokovnjak Marjan Metljak iz Ljubljane. Predvajani bodo tudi prometno vzgojni filmi.
Radovljica — Ob k oncu lanskega decembra je ribič Ribiške družine Radovljica Ante Pranič ujel pad jezom r radovljiškem revirju lepega sulcu. Dolg je bil 9H centimetrov in težak 10 kilogramov. Njegov pomočnik ie bil Marjan Rijavec. To je Praničer drugi sulec. prvega /c ujel pred dvema letoma. Ribiči Ribiške družine Radovljica lahko do konca februarja ujamejo še devet sulcev. — Foto: A. Vcngar
Ladislav Beneš: Na Korenskem prelazu (proti koncu 19. stoletja)
(12. zapis)
V prejšnjem zapisu sem le tako mimogrede omenil nekdanji mitniški »urad« v Podkorenu. Povedati pa bi moral, da je bil tak urad tudi na drugi, koroški strani. Kajti v onih časih so bile veljavne še deželne meje. Blago, ki se je tovorilo s Koroškega na to stran Karavank, je bilo prav tako podvrženo raznim obmejnim dajatvam kot blago, ki je »potovalo« v obratni smeri. Pravico do teh dohodkov je imel deželni knez, ki pa je to pravico oddajal v najem - proti pavšalnemu plačilu vnaprej. In tako so bili ti najemniki, mitničarji, veliki gospodje, četudi so bili v bistvu le izterjevalci. Eden od teh, Jožef baron Hechhach, »rimsko-cesarskega in katoliško-kraljevega veličanstva svetnik in višji izterjevalec davščin«, se v listinah dosledno imenuje kot »blagorodni in veleugledni žlahtni gospod« .
Tudi domač rod Cuznarjev je imel nekaj časa v najemu očitno prav donosno izterjevanje davščin; eden iz tega rodu, Gašper, je bil celo prevajalec Prešernovih pesmi v nemščino, drugega pa omenjajo kot opata Osojskega samostana. Vsekakor imeniten rod, ki se je s svojo trdo-živostjo in nadarjenostjo ohranil prav v naš čas.
Druga »gosposka« plast so bili upravitelji poštnih postaj. Le-ti so skrbeli za prevoz potnikov in blaga. Taki poštarji so bili tudi naši Cošlji (Lovrenc Razinger 1815. Alojz Razinger 1818, Miha Razinger 1857). Sloviti angleški naravoslovec Sir Humphrv Davv je bival v Cošljevi hiši prav tedaj, ko je bil upravitelj poštne postaje (in s to zvezo »gostilno pri Stari posti«) Alojz Razinger. Ze tedaj in tudi še danes najlepši hiši v Podkorenu.
POŠTNE KOČIJE
iti je moralo zelo romantično - gledano z današnjimi očmi — potovati s poštno kočijo. To je bil čas. ko še ni bih) speljano toliko železnic. Kdor ni imel svojega jezdnega konja ali celo lastne kočije, je bil pač prisiljen potovati peš ali pa odrajtati precejšen denar poštnim postilJonom. Kajti le ti so imeli pravico prevažati pošto in sprejemati v svoj voz določeno Rte vilo potnikov. Navadno so vozile poštne kočije le po dva. včasih pa tudi »tiri popotnike. Vendar je v tem
B
ZDRAVJE V NARAVI
LAPUH
(Tussilago farfara)
naravno zdravilo, ki pospešuje mehčanje sluzi in izkašljevanje, deluje protivnetno pri vnetju dihal in pri prebavnih motnjah
Lapuh ie trajna zel. ki raste po vlažnih in ilovnatih tleh. ob jarkih, ob bregovih potokov in rek. ob njivah in nasipih. Cvetni koški so rumeni, listi so dokaj veliki in podkvasti, so grobo nazobčani in na spodnji strani sivopolsteni. Cvete od februarja do aprila. Listi so grenki in sluznastcga okusa, cvetovi dišijo po medu Marca iu aprila nabiramo cvetje, maja in junija pn liste. Za čaj lahko uporabljamo oboje       samo lisic
Delovanje lapuha je odvisno od količin saponitlH in čreslovin. ki sO v njem V listih je Več učinkovin kol \ cvetju Zelišče ie znano kol starodavno naravnu /.dr« vilo zoper bolezni dihal. Ker dobro mehča -Iu/ m pre preču je vnetja', ga uporabljamo i udi pri prebavnih težavah i Popa rek * do J čaj ne" ž lice zelišča poparimo s ('etri lil lil vrele vode sladkamo / medom in pijemo l oplo dv .iKi.it na dan t
Ljudem / občutljivimi bronhiji, ki ^> že pri najšibkejši prehladni okužbi nagnjeni k akutnim vnetjem dihal, zelišča rji priporočajo lapuhov čaj / medom (zjutraj in /.večer po eno skodelico) kol utrjevalno naravno zdravilo Lapuh vsebuje razen sluzi _ tudi grenko snov. ki Ionizira, poleg tega pa še antibiotike in encima) ične snovi. Zanimiva je trditev, da je lapuh učinkovit tudi pri utrjevanju lasišča. Proti izpadanju las in za boljšo rast pripravljamo naslednjo mešanico: 20 gr drobno narezanih korenin lapuha ll /licai. lOgr suhega cvetja zdravilnega ognjica iCelendula offici-lialis) prelijemo v pol litra vrele vode in pustimo vreli deset minul. ko se ohladi. - tekočino masiramo lasjšče i vsa j enkrat na dan i
Sluz in grenčica ki jih vsebine lapuh, učinkujeta /lasti na sJu/iikc pri katerih omejujeta premočno izločanje sluz« ili ga normalizirala, zato jemljemo lapuhov čaj t. medom prj dolgotrajnih in mučnih katarjih /
I/ lapuhov ih lisi o\ lahko -atni i uro (prgišče < vrtov mi i liter žganja, c 'eno H tednov in precedimo), ki jo jem I /rno-li  Glede na stopnjo /a-lu/rn j« M krat na dan po Ili kapi m na sladkorju toplim mlekom
n a v ljn.in<i i in k pustimo nami> ietuo i>ri /asfu
in
lo i.
hk" pti i udi A Bi
primeru zasedel en prostor spremljevalec pošte, odgovoren za varnost denarnih pošiljk.
Za prevoz »navadnih« popotnikov je zadostovala dvovprega. dva konja pred kočijo. Velika gospoda pa je včasih zahtevala svoji časti primerno število konj: baron Tauffrer se je vozil vedno s štirimi konji in dvema postil Jonoma (eden od teh je moral jezditi na vodilnem konju).' grof Turjaški s šestimi, deželni guverner in veliki glavar nemškega redu z osmimi, francoska generala Merlin in d'Espagne I. 1805. ko so bili Francozi drugič na Kranjskem,
Poštnih k(xv,ij se je posluževal tudi naš Prešeren. V Ljubljano, v šole, ga je najbrž zapel jal oče Šimen ali kdo od sosedov, kako je potoval na Dunaj in z Dunaja, ne vemo — najbrž kar peš, per pedes apostolo-rum. . . No, kot kranjski advokat pa se je že posluževal poštnih kočij. Vsaj za nekatera pota to zatrdno vemo: za pot v Moravče s Kasteli-cem, za pot na sodišče v Kranjsko goro in še za nekaj takih službenih poti. Morda je k bratu Juriju, župniku v Šentrupertu ob Osojskem jezeru, potoval s poštno kočijo čez Korensko sedlo — takrat je obiskal materin grob, ki ga je stari Ribički dala koroška zemlja. Ko pa je pesnik umiral v Kranju, je prišla sredi trde zime čez Karavanke (čez Koren) od brata Jurija z denarno pomočjo sestra Alenka. Kako je potovala? Peš gotovo ne, bržčas s potno kočijo, ki ji jo je plačal brat župnik.
Ker pa so vozovi, posebno parizar-ji in enoosni tovorni vozovi strmo cesto čestokrat poškodovali, je morala oblast predpisati obvezne zavore. Opozorila so bila zaradi nepismenosti voznikov kar nazorno upodobljena na posebnih tablah, pritrjenih ob cesti čez Koren. Tako je ena od teh kazala roko, ki drži coklo za zavoro voz. Pravili so, da je pobožna Korenka. ki je hodila peš na Koroško, pri tej tabli /.mira j pokleknila in požebrala »še en očenaš za tistega, ki mu je tukaj roko odtrgalo«.
s Kaj prida varna pa ni bila pot čez Korenski prelaz, še v novejši dobi ne. O tem priča srhljiva pripoved pod-korenskega poštarja Mihe Razinger-
ja p.d. Čošlja:
DRUG DR!TGEGA STA SE BALA
Neke noči sem se vračal s Koroškega preko prelaza. V klancu pod Strmcem je stopil iz gošče neznan človek k meni. Strah me je obšel, kajti tedaj se je mnogo govorilo o roparju, ki se je pojavljal po Koroškem. Neznani človek ob moji levici me je jel izpraševati 0 tem in onem, pri tem pa se vedno zaletaval vame, da bi me spravil k škarpi in pahnil preko nje. Trdo sem se držal. Ko sva bila že blizu vrha. me je vprašal: »Kaj pa. če hi tu kak ropar prišel ali bi se kaj bal?« Potapljal sem se po prsih in odgovoril: »Z dvema jaz opravim, enega boš pa ti!« Vrh klanca je spet izginil v goščo. — Nekaj tednov pozneje sem bil na Pontebi. Laški vojaki so pripeljali zvezanega človeka na vozu. Pristopil sem in spoznal v njem svojega nočnega tovariša s poti čez Koren. Tudi on me je spoznal. Rekel mi je: »Tisto noč si se ti mene hal, jaz pa tebe.«
Miha Razinger (1827- 1898) je bil zadnji upravitelj vozne pošte med Beljakom in Jesenicami. Začetne šole je Miha obiskoval v Beljaku, potem pa nekaj let kadetsko šolo v Čedadu. Nato je postal doma resarsko-kraljevi poštni eksjieditor. Leta I85IJ je prevzel od svojega očeta Alojza /. upravo pošte vred Cošeljno-vo posestvo. — Med vaščani je imel Miha Razinger veliko veljavo. »Ka kor bodo C osel j rekli.« so se odločali.
GLASIO. STRAN
PETEK. 25. JANUARJA Ig
Obisk v krajevni skupnosti Sava
Sava je jeseniška krajevna skupnost, v kateri prebiva prek štiri tisoč občanov — Njihovo družbenopolitično, gospodarsko in drugo delovanje poteka v treh soseskah, ki so jih že v preteklosti želeli organizirati v tri samostojne krajevne skupnosti — Bolj kot na gospodarskem so uspešni na drugih področjih, saj je za uresničevanje mnogih nalog v mestnih skupnostih značilno, da ni odvisno le od potreb in želja tamkajšnjega prebivalstva.
Letos prvi krajevni
praznik
Prva aoaeaka krajevne skupnosti Sava tvori mestno jedro Jesenic.
Ena večjih mestnih krajevnih skupnosti v občini Jesenice je Sava, ki se razteza na površini dobre polovice kvadratnega kilometra od jeseniške železniške postaje do Javornika, večidel severno od magistralne ceste. Na zahodu meji z mestno krajevno skupnostjo Plavi, na vzhodu pa s primestno  krajevno skupnostjo Javornik — Koroška    Bela. Sestavljajo jo tri soseske, v katerih stanuje skupno blizu 4100 občanov.
Prva soseska obsega center Jesenic, to je mestno naselje od železniške postaje do kulturnega Titovega doma. V njej živi 1398 prebivalcev. Med njimi je največ delavcev raznih upravnih služb in drugih izobražencev. V glavnem prebivajo v novejših stolpnicah, kjer so tudi številni družbeni prostori, saj je prav v tej soseski poslovno, trgovsko in prometno središče železarskega mesta. Ta predel Jesenic ni nič manj pomemben za prosvetno, družbenopolitično in kulturno življenje pa druge oblike dejavnosti tako krajanov Save kot drugih občanov. Namreč -mladi tod obiskujejo gimnazijo, starejši pa se izobražujejo v delavski univerzi. Nasproti gimna-
zijske stavbe je pisarna krajevne skupnosti, kjer skrbijo za povezovanje dela vseh treh sosesk. Bližnji Titov dom je središče poklicne in amaterske kulturne dejavnosti na Jesenicah.
V drugi soseski, ki se od kulturnega doma proti Javorniku razteza nad železniško progo, prebiva 1346 občanov, med njimi precej starejših. Večidel te soseske je novejše delavsko naselje, v katerem stoje v glavnem hiše v zasebni lasti. Med pomembnejšimi objekti v tem predelu sta osnovna šola Prežihov Voranc in kopališče v Ukovi.
Tretjo sosesko tvori naselje Sava, ki se razprostira vzhodno od kulturnega doma proti Javorniku pod železniško progo. Zanjo je značilno, da je med 1350 prebivalci največ proizvodnih delavcev, precej tudi iz drugih republik. Čeprav so v tej soseski predvsem stare stavbe, ki jih je zgradila nekdanja Kranjska industrijska družba kot lastnik železarne, pa je ritem dela in življenja v njih prav tako dinamičen kot v novejši sredi mesta. Delavski dom — nekdaj rdeča trdnjava, v kateri so se zbrali in delovali znani predvojni revolucionarji za utrditev delavskega
S KOMPASOM IN GLASOM
NA IZLET
KAM?
V PREKMURJE
KDAJ?
16 in 17 FEBRUARJA - NA PUSTNO SOBOTO IN NEDELJO
KAKO?
Z AVTOBUSOM
ZAKAJ?
BOGAT PROGRAM IN UGODNA CENA
BI ŠLI TUDI VI Z NAMI? Ne zamudite prihodnje številke Glasa z ostalimi informacijami o izletu
gibanja — je še danes zbirališče delovnih ljudi in občanov, ki so dejavni na raznih področjih tudi izven svojega delovnega in življenjskega okolja. Mnogi se srečujejo v tamkajšnji kinodvora-ni, spet drugi v telovadnici doma Telovadnega društva Partizan. Ne le za življenje kraja je prav tako pomemben železarski izobraževalni center, v bližini katerega stoji samski dom.
Na kratko bi lahko zapisali, da je od dela in življenja v krajevni skupnosti Sava v veliki meri odvisen utrip mesta Jesenice. Tega se zlasti zavedajo delavci krajevnih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki si prizadevajo povezovati in usklajevati delovanje treh dokaj velikih oz. gosto naseljenih sosesk. Čeprav so že v preteklosti predvideli, da bi bilo soseske možno organizirati v tri samostojne krajevne skupnosti, pa bo takšen način dela potreben vse do skupne odločitve za kakršnokoli organizacijsko spremembo.
Uresničevanje dosedanjih nalog
Pomen in vloga vaških pa mestnih krajevnih skupnosti sta si prav gotovo v marsičem različna. Kljub svojemu pomenu, saj je v njih center mnogih dejavnosti, mestne krajevne skupnosti nimajo tako izrazite in značilne  vloge  kot   vaške.   Ker so
velike, se  njihovi  prebivalci m* poznajo med seboj, niso vednonepovezani.  Kadar se dogovarjal«1 uresničevanju    lastnih potreb želja,  po  morajo  bolj  kot druf upoštevati tudi interese širše dri bne skupnosti; v mestnih krajevi skupnostih je namreč veliko objH tov širšega družbenega pomena. ljenje krajanov se prepleta i ljenjem   drugih   občanov. Zat«1 krajevne   skupnosti   niso iz1"-' samostojne v svojem delovanju
Tako nekako je tudi z dejavno* v krajevni skupnosti Sava. so i> udarili  njeni  predstavniki. Vena* nikoli niso držali križem rok. >v delovne načrte so vedno vestno polnjevali. Kot  predvidevajo. jv tudi   sedanji   plan srednjeročni razvoja krajevne skupnosti v nem uresničili.
V preteklosti so dokaj dobri • delovali   z   občinskimi interesni' skupnostmi in predvsem komuni mi organizacijami združenega pri opravljanju raznih gospodar-nalog. Med njimi je bila pomen komunalna ureditev krajevne si nosti. predvsem povezava celotnf področja  Save  z  novo Tomšič cesto. V sodelovanju z jeseni^ plavalnim klubom in gradbenim'1 borom so zgradili garderobe na 1 pališču v Ukovi. sedaj pa pomai pri   postavitvi   pokritega baz? Krajani so prispevali del sredste1 sodelovali   pri   ureditvi okolice predlanski rekonstrukciji in asft ranju Ceste pod Tozdom ter «*' LTkove. Lani so opravili dela p*i nalizacijski in vodovodni nape ob  Razgledni   poti. načrtujejo tudi. da  bodo  to cesto z del' samoprispevkom krajanov še v srednjeročnem   obdobju asfalt Uresničevanje nekaterih naloc gospodarskem   področju   je d*
Krajevno skupnost Sava sta obiskala novinar STOJAN SAJE in fotoreporter FRANC PERDAN.
"'■lit!!*'"
			
		i)	
			
Železniška proga, ob kateri sta dve soseski Save, daje železarsk' mestu posebno razgibanost.
Predstavniki krajevne skupnosti Sava: predsednik skupščine Maks Dimnik, podpredsednik sveta Jože Miko, predsednik delegacije Slavan Berlisk in sekretar sveta ZK Ivan Voh. (od leve proti desni) v pogovoru z novinarjem (»lasa
terjalo od njih tudi povezovanje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi Manj uspešno je sodelovanje s !>K temeljnimi organizacijami raznih delovnih organizacij na področju krajevne skupnosti, zlasti dislociranih trgovskih, špedicijskih in drugih enot, ki le malo vedo o delu krajevne skupnosti. Moti tudi to. da večina krajanov razpravlja in se odloča o posameznih vprašanjih v svojih delovnih organizacijah, v krajevni skupnosti pa ne sodelujejo.
Družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti so doslej tesno sodelovali. Socialistična zveza je nosilec vseh nalog v krajevni skupnosti. Tudi Zveza komunistov - njen svet vključuje 39 osnovnih organizacij z okrog 430 člani - je povsod dejavna, saj je kar 106" komunistov v raznih organih krajevne skupnosti. Pomanjkljivo pa je povezovanje mladih v krajevni skupnosti; do lani. ko so ustanovili dve osnovni organizaciji mladih, dolgo niso bili organizirani.
S soseskami, ki v letu dni še niso povsem zaživele, si v krajevni skupnosti želijo tesnejšo povezavo. Eden od dokazov uspešne krajevne samouprave pa so redni obiski občanov v pisarni krajevne skupnosti, kjer vsak dan odda razne prošnje, zahteve, pritožbe in drugo okrog 30 krajanov.
V krajevni skupnosti Sava imajo zdaj največ dela s pripravami plana za prihodnje srednjeročno obdobje. Vso pozornost posvečajo tudi organiziranju krajevnega praznika, ki naj bi ga v spomin na predvojne stavke jeseniškega delavstva prvič proslavili junija letos.
Potrebe usmerjajo bodoče delo
Tako kot v vsaki krajevni skupnosti se tudi v Savi srečujejo s številnimi problemi, ki jih ni moč rešiti čez noč. Ovirajo jih nerešena vprašanja na področju prostorskega planiranja, prometa, preskrbe občanov, turistične urejenosti kraja, varstva okolja in drugih dejavnosti. Zato so na osnovi potreb pripravili obširen predlog smernic nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti.
Za boljšo samoupravno in družbenopolitično organiziranost bo pomembna težnja k plodnejšemu delovanju vseh organov, od hišnih svetov do raznih komisij; za oživitev dela sosesk bodo odločilna tudi prizadevanja za večjo aktivnost delegacij. Ob tem bodo prav tako poglobili sodelovanje z delovnimi organizacijami pa interesnimi in drugimi skupnostmi.
Številne naloge jih čakajo zaradi sodelovanja pri uresničevanju razvojnih programov vseh gospodarskih dejavnosti, predvsem železarstva, gozdarstva in obrtnih dejavnosti. Tudi razvoju trgovine in gostinstva bodo posvetili vso pozornost, saj niso zadovoljnji z urejenostjo glavne tržnice in neorganizirano prehrano delavcev v prvi soseski, nezadostno založenost jo z mesom pa sadjem in zelenjavo v drugi soseski ter splošno pomanjkljivo preskrbo v tretji soseski.
Nič manj pomemben ne bo stanovanjsko komunalni razvoj. V krajevni skupnosti ne soglašajo z nadaljnjim zgoščanjem prebivalstva v prvi soseski. Ker primanjkuje lokacij za stanovanjsko izgradnjo, bo treba poiskati ustrezne rešitve. Krajani si bodo med drugim prizadevali tudi za zunanjo ureditev vseh objektov, cest in ulic. dokončno obnovo glavnih vodovodnih omrežij, dopolnitev kanalizacijskega sistema in nadaljnjo izgradnjo    toplovodnega omrežja.
Ena glavnih nalog v razvoju prometa in transporta bo pospeševanje rešitve vseh problemov, ki se bodo pojavili ob izgradnji karavanškega predora. Del magistralne ceste, ki vodi skozi krajevno skupnost, je namreč že več let v izgradnji in zaradi nekaterih pomanjkljivosti že sedaj predstavlja v glavni turistični sezoni ozko prometno grlo.
Za razvoj prosvetno kulturne dejavnosti bo pomembno sodelovanje zlasti pri povečevanju zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov v vseh soseskah, reševanju vprašanja namembnosti gimnazijske stavbe in sedanjega kulturnega doma ter vprašanja izgradnje novega doma kulture. Razen za zagotovitev prostorov za športne in druge organizacije si bodo prizadevali za dokončno izgradnjo pokritega kopališča in predela rekreacijskih prostorov.
Vso skrb bodo v svoji bodoči aktivnosti posvetili tudi reševanju problemov s področja socialno zdravstvenega varstva in zaščite človekovega okolja. Čeprav so bili v izpolnjevanju obvez splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite že dotlej nadvse uspešni, pa prav tako načrtujejo več novih nalog na tem področju.
Precej objektov jeseniške železarne stoji v krajevni skupnosti Sava.
(----"-v
Zanimivosti o Jesenicah
Center jeseniške občine, ki meri 375 kvadratnih kilometrov in ima v 12 krajevnih skupnostih 30 naselij z okrog 30 tisoč prebivalci, je mesto Jesenice. Mesto je zgrajeno v dolini reke »ave na prek 580 metrov visokem kraju, kjer je pobočje Mežakle najbližje Karavankam onstran rečne struge. Jesenicam so že pred prvo svetovno vojno priključili dotedanji samostojni vasi Plavž na zahodu in Sava na vzhodu, po drugi pa še bližnjo Pod-mežaklo pa Javornik in Koroško Belo. Ta naselja so danes štiri mestne krajevne skupnosti, v katerih živi in dela največje število prebivalstva v občini Jesenice.
Nastanek Jesenic je tesno povezan z razvojem železarstva v okolici, najverjetneje od časa Rimljanov dalje. Prvotno so bila naseljena le bližnja pobočja Karavank, kjer so pod Golico, Belščico in Begunjščico našli ležišča železove rude. Prvo železarsko peč so postavili ob sotočju Save in Ukove v 14. stoletju, rudniške naprave in fužine pa so dve stoletji pozneje preselili s karavanških pobočij v dolino, na Savo. Proti koncu 1». stoletja, ko je naprave prevzela Kranjska industrijska druž-
5V.° £ ,Zar?k* °Jbrate "koncentrirali na Jesenicah in jih posodobili. Tako je jedro jeseniške železarne, ki je danes največja organizacija združenega dela v jeseniški občini in med pomembnejšimi metalurškimi tovarnami v domovini, še vedno na Savi, sedanji krajevni skupnosti Sava'.
^ teJ krajevni skupnosti, katere del tvori mestni center, je še vec drugih za mesto in okolico pomembnih stavb. Poleg trgovali" po»\ovnih Poslopij pa bivalnih naselij so tu osnovna in ilVSl? i ' K,mnaz,Ja z delavsko univerzo, železarski izobra-tl«~! t e- a .pro"Xeini dom z gledališčem, knjižnico in radij-?em do^Tvn p Vfkl d°.m' uprava železarne s tehniškim muze-
P«-Th ♦Pa^an. kopališče in drugi objekti, nisu- f • P J?ta temu Pred*lu mesta avtobusna in železniška postaja, saj so Jesenice pomembno križišče tako domačega kot tujega cestnega in železniškega prometa. Skoznje namreč pelje magistralna cesta od Ljubljane proti Podkorenu in Trbižu oziroma Beljaku, tod pa se razhajata tudi železniška proga od karavanškega predora proti Ljubljani in proga skozi bohinjski predor proti Sežani oziroma Trstu. Jesenice so izhodišče za planinske izlete in zimski športni turizem v okolici, zato je zanje značilen tudi prehodni turistični promet.
Titov dom, središče jeseniškega kulturnega življenja, je že davno pretesen za številne dejavnosti.
GRADBIŠČE
V DOLŽINI 3 km
Notranji nastop miselna igra
Športniki pred vsakim nastopom zbirajo najbolj primerne in dobrodošle podatke. Po izkušnjah kaže sprejeti koristne, zavreči nepotrebne in se znebiti odvečnih — posebno takih, ki slabe osebnostno trdnost in občutek tekmovalne moči. V tem prizadevanju so vodilni sami tekmovalci in še druge odgovorne osebnosti, ki morajo biti usmerjevalci notranje igre nastopajočih. Vso pozornost je treba posvetiti vzbujanju ugodnih misli, čustev in predvsem takih odzivov, ki ohranjajo vedrino in živčno svežino.
V športnem boju je od vznemirljivega začetka napornega poteka in značilnega sklepa potrebno ohraniti budnost in pozornost v odločilnih trenutkih. Začetniki in manj vajeni ali rutinirani tekmovalci so na startu zmedeni, zgubljajo nadzor nad ravnanjem in v uvodnih trenutkih tudi nad načinom gibanja. Odvečna razburjenost že po nekaj sekundah vrže iz proge smučarje, nekateri se kakor začetniki bore za ohranjevanje ravnovesja in se komaj obdrže na orodju, zaradi razburjenosti se mnogi ustavijo tik pred zaletom ali pa izvedejo neuspel nastop.
Na tekmovanju mora biti športnik osredotočen na način nastopanja in ne na uspeh ali uvrstitev. Ta naj bi bila v pričakovanju bolj drugotna, prvoten pa naj bi bil način izvedbe. Uspeh je zmeraj posledica dobre izvedbe neuspeh pa slabše.
Ob bolj ali manj popolnih predstavah lastnega gibanja ali okolja se je treba osredotočiti na odločilne prvine, odrive, zavoje in pri tem ohraniti kontrolo gibanja. Na vsakem tekmovanju se način gibanja in posamezne tehnične prvine vtisnejo v gibalni spomin, ki je odločilnega pomena. Dobri smučarji imajo v spominu in predstavah vso progo v celoti in tudi njene podrobnosti. Če je proga utrjena v zavesti, podzavesti in predstavah športnikom leži, začetniki se ob pomanjkljivi izurjenosti, slabi predstavljivosti na progi bolj love in znatno zaostajajo za mojstri.
Predstave se morajo skladati z dejanji in se jim čim bolj približevati, zato jih je dobro utrjevati in ohranjevati, osvežiti mišično gibalno — ravnovesno občutljivost. Skoraj na vsakem tekmovanju je potrebno ohraniti ravnovesje. V poigravanju za ohranjevanje ravnovesja je dobro ohraniti pravilen položaj in pozornost na tista gibala, ki opravljajo najbolj odgovorno nalogo. Pri zaznavanju objektov morajo tekmovalci uglasiti pravilno gibalno zaporedje, sproti odpravljati lažje napake, se izogibati težjim in pri tem ne smejo rušiti zdavnaj utemeljenih in utrjenih gibalnih navad. V popravljanju napak je potrebno preprečevati nove in pri tem ohraniti zamisel nastopa in izkoriščati silo vztrajnosti.
Nadaljevanje sledi
Jože Ažman
OD VSEPOVSOD
Starčka »pobegnila« na poroko
Da je ljubezen lahko tudi v poznejših letih močna, dokazuje primer dveh zaljubljenih Grkov. Čeprav od uprave doma upokojencev na Kreti, v katerem sta prebirala, nista dobila dovoljenje, sta se HO-letni Saralambos Kukulakis in 75-letna Despina Smirnaki odločila za poroko. Kukulakis je na skrivaj vzel svojo drago iz doma in jo odvede/ v cerkev, kjer so imeli zanju mnogo reč razumevanja kot v domu.
Našli Kleopatrine palače
Skupina arheologov je odkrila pod vodno gladino v vzhodnem pristanišču Aleksandrije v Egiptu skupino palač Kleopatre in palačo Marka Antonija. Našli so tudi dele faroškega svetilnika, enega izmed sedmerih svetovnih čudes. Arheolog Stephan Schicartz je dejal, da gre pri tej najdbi samo za »vrh ledene gore« v primerjavi s tistim, kar se še skriva v pristanišču mesta, ki ga je .?.?/. leta pred našim štetjem ustanovi/ Aleksander Veliki.
Dvajset ur v prtljažniku
Pri mrazu 10 stopinj sta bila dečka iz H orna v ZRN skoraj dvajset ur zaprta v avtomobilskem prtljažniku. Šolarja, stara osem in devet let, sta prestala pustolovščino sicer hudo premražena, vendar brez telesnih poškodb. Igrala sta se na kraju, kjer puščajo stare avtomobile; zlezla sta v prtljažnik, kasneje pa nista več mogla dvigniti pokrova. Naš/i so ju po naključju.
Odsek magistralne ceste od doma TVI) Partizan proti Javorniku je uradno še vedno gradbišče.
AVED8KA POHOC DRŽAVAM V RAZVOJU Švedsku prispeva za pomoč deželam v razvoju 1,014 odstotka bruto nacionalnega proizvoda, s čimer »e uvršča med največje dajalce pomoči na svetu. Po novem proračunu za fiskalno leto 1980/81 bo znašala ta pomoč 5015 milijona švedskih kron. Vladna agencija za dajanje pomoči SIDA je raziskala razpoloženje javnosti glede pomoči deželam v razvoju in ugotovila, da se le vsak peti Sved zavzema za zmanjšanje njenega obsega.
BOIPTOV8RO-IZRAEL8K1 FILM O VOJNI
Predsednik Anvar el S »dat je podprl snemanje prvega koprmlukcijskega *<M>-tovsko-izraelukega filma, ki bo prikazoval vojaški sl»"l,a(i me6. državama v oktobra 197.) Kol poroča AH'. !«' izraelski lilmski
producent Edđie Soffer izjavil, da ie pred-sednik Sadat odobril enotam egiptovske
vojske sodelovanje pri snemanju filma Mosl na Sueškem prekopu_
TE DNI PO SVETU
INFLACIJA V ITALIJI VHK VEČJA Inflacija je v Italiji trenutno skoraj 20-odstotna. T ko kažejo Se vedno nepopolni podatki statističnega zavoda, po katerih so se cene decembra lani v primerjavi z enakim mesecem v letu 1978 zvišale za 19,8 odstotka. Izhajajoč iz teh podatkov so napovedi tu prvo trimesečje tega leta izrazito črnoglede. Ob koncu tega obdobja, napovedujejo finančni strokovnjaki, se bo inflacijska stopnja dvignila se za 1,5 do 5 odstotkov.
PRBSTREGLI 25 TON MARIHUANK
pošiljko s _'."> tonami marihuane, vredne približno <>•"> milijonov dolarjev, j« pred nedavnim izsledila patrulja obalne tttraže, ko je v vodah Atlantskega oceana, zahodno od Portprika, prest regla venezuelakn tovorno ladjo Dos amigos. Mamilo je prišlo i/ Kolumbije, niso pa mogli odkriti, komu je namenjeno, kei je kapitan tovornjake po vsej verjetnosti uničil vse ladijske dokumente, Se preden so padli \ roke patrulji obalne straže, ki je morala poseči po utre I nem orožju, d.i je ladjo ustavila
PODRLA SE JE TRIBUNA Okrog 300 ljudi je bilo mrtvih, se več pa ranjenih, ko se je v kolumbijskem mestu Sincelejo, približno 500 kilometrov severno od Bogote, podrla tribuna na stadionu za bikoborbe. Zelo verjetno so se tribune podrle zaradi nedavnega hudega deževja, ki je načelo temelje.
«,2 MILIJONA BREZPOSELNIH
V državah Kvropske gospodarske skupnosti se je prejšnji mesec povečalo število brezposelnih za dva odstotka. Tako so ob koncu minulega leta imeli v teh državah skoraj fi.2 milijona brezposelnih.
ZDA NE DAJO VKC LICENC ZSSR Ameriška vlada je sklenila, da Sovjetski zvezi ne bo več dajala licence za računalnike, vgrajene v tovarni tovornjakov v Uralu na reki Kami. S prekinitvijo pošiljanja licenc Sovjetski zvezi se bo ustavilo tudi pošiljanje visoke ameriške tehnologije, ki se je, kot poroča AP, začelo leta 1971. V času med 1971. in 1975. letom so ZDA prodale ZSSR 130 licenc s skupno vrednostjo 355 milijonov dolarjev. Vzrok za preklic je sovjetsko vojaško vmešavanje v Afganistanu, ker so tovornjake, delane v tovarni na Kami, uporabili v tej državi.
TURČIJA IZVOZILA 18.000TON TOBAKA
V zadnjih štirih mesecih le Turčija izvozila okrog Hi.iKHiion tobaka v vrednosti iti milijonov dolarjev V skladiščih imajo Se ii'iiiiki ton tobaka. Po piaanju turškega
tiska  izvozilo največ  tobaka  \ Združene
države Amerike, /.vezno republiko Nemčijo. Japonsko. Jugoslavijo. Bolgarijo. Francijo in v bližnjevzhodhe države
TAKSA NA l/VOŽKNO NAFTO Kvropski, komisar za energetiko (Juido Brunner je predlagal, naj bi uvedli pet mark takse na tono nafte, ki jo bodo države evropske gospodarske skupnosti uvozile. Tako zbrana sredstva bi uporabili za financiranje premogovnikov. Kot je se napovedal, bi utegnila hiti poslej pridobivanje bencina iz premoga in vplivanje premoga rentabilnejsa glede na ceno. ki jo ima nafta.
^1
i
J
Naši športniki
Marjan Burger: Uvrstitev v drugo tretjino
KAMNIK — Tu ho se /brali najboljši smučarski tekači, ki ho merili moči na jubilejnem petintridesetem republiškem prvenntvu v smučarskih tekih. Nova smučina je odlično prestala svoj krst, saj je bila dobro pripravljena, je pa tudi izredno razgibana. Med člani, ki so se borili za slovenski naslov na petnajst kilometrov, je bil tudi olimpijee za Lake Placid, biatlonec Marjan Burger.
Osemindvajsetletni Marjan Burger je član TVD Partizana iz Gorii. S samo-
stojnim smučarskim tekom se je začel ukvarjati s šestnajstimi leti. V Gorjah je pridno treniral in nabiral kilometre. V mladinski konkurenci Marjan ni bil slab tekač, saj je kar dvakrat osvojil državni naslov, trikrat pa je bil prvi na slovenskih prvenstvih. Ko s<» pri nas začeli načrtno vaditi biatlon, tek in streljanje, je Marjan začel razmišljati o tej disciplini. Kmalu ga dobimo med tistimi biatlonci. ki so na domačih prvenstvih začeli nizati uspehe. Trener Marjan Premože je znal pripraviti fante za težka tekmovanja. Tudi sam je bil biatlonec. Marjan Burger. delavec Verige - TK). je v teh treh letih, odkar nastopa v tej disciplini, že dvakrat osvojil državni naslov na dvajset kil<>-metrov. Ima pa tudi že nekaj lepih mednarodnih uspehov.
»Biatlon je težka smučarska disciplina. Teče se na dvajset kilometrov in tu , moraš Ae streljati. Vsak zgrešeni strel ti da dve minuti pribitka. Po pretečenih kilometrih nimaš vedno najbolj mirne roke«, pravi edini potnik na olimpijske igre med biatlonci.
»Za letošnjo sezono smo veliko trenirali, tako, da imam sedaj *e nad tri tisoč kilometrov v nogah. In tudi streljali smo dovolj. Te puške, ki so posebej za tekače biatlona, so res dobre. Vendar sedaj Ae vedno niham prav v formi pri streljanju. Streljanje se da natrenirati in prepričan sem, da bom v Lake Placidu v dobri strelski kondiciji.«
In kaj pričakujete od olimpiade?
»Izredno sem bil presenečen, da sem bil izbran v olimpijsko reprezentanco. A obenem tudi žalosten, saj bom tu osamljen Jugoslovan med vsemi najboljšimi na svetu. Vendar je olimpiada želja vsakega Aportnika. V Lake Placidu bom nastopil v obeh disciplinah. Na dvajset in deset kilometrov. Največ pričakujem od nastopa prav na dvajset kilometrov. To je disciplina, ki z dobrim streljanjem prinese tudi dobro uvrstitev. Želim, da se v obeh nastopih uvrstim v drugo tretjino. Ti dve uvrstitvi hi bile uspeh!«
I ) 11 nmei
Pohorski pokal za Zlato lisico
Hanni Wenzel že tretjič slavila na Pohorju
J
Trinajste zimske sindikalne igre občine Kranj
Jutri in v nedeljo vsi na start!
KRANJ — SankaAka. proga za tek in vse veleslalomske proge v Martuljku so nared '« jutrišnji in nedeljski obračun na trinajstih zimskih sindikalnih igrah občine Kranj. Na startu bo nad petsto udeležencev in organizatorji naprošajo vse prijavljene, da na tekmovanja v panogah, za katere so se prijavili, pridejo pravočasno na start. Zamud ne bodo upoštevali.
Sankanje bo že jutri ob 8. uri za ženske A in B in za obe kategoriji moški.
V soboto ob 10.30 bo start na krajAi vele-slalomski progi za ženske nad petinAtiri-;'eset let in moške v kategoriji do petdeset in od Atirideset do petdeset let. Enak čas starta je tudi za ženske od petindvajset do petintrideset ter moške od trideset do petintrideset let starosti na daljši veleslalom ski progi.
Popoldne ob 14. uri bodo startali tekači. Start in cilj bo ob depandansi hotela Špik. rve bodo startale ženske na 3 km dolgi
progi v treh kategorijah in nato moAki v S km dolgi skupini. Tu so tri starostne skupine.
V nedeljo bo tekmovanje v veleslalomu. Ženske bodo na krajši progi začele ob 9. uri. Kategorija žensk je od petintrideset do petinštirideset let. MoAki bodo imeli tekmovanje na isti progi v dveh kategorijah. Od petinštirideset do petdeset in nad Atirideset let. Start žensk ob 9. uri bo na daljAi progi za kategorijo do petindvajset let ter moAkih od petindvajset do trideset in do. petindvajset let starosti.
Za vse udeležence je poskrbljen prevoz. V soboto avtobusa odpeljeta izpred hotela Creina ob 6.30 in 7.15. v nedeljo pa ob 7. uri. Povratek iz Martuljka bo v soboto ob 16.30, v nedeljo pa ob 12.30. Razglasitev rezultatov ho 6. februarja ob 17. uri v Delavskem domu v Kranju. -dh
Nad 500 udeležencev Kurirskega smuka
nedeljo, 20. januarja, je bil na Pristavi »avorniAkih rovtih tradicionalni »Smuk ■aravanAkih kurirjev«, ki je bil letos Ae posebno množičen. Nastopilo je več kot 500 tekmovalcev, ki so tako počastili spomin na 51 padlih kurirjev med NOB v Karavankah. Smuk so tudi tokrat uapeAno organizirali člani krajevne organizacije Zveze borcev NOB Javornik-KoroAka Bela pod pokroviteljstvom Železarne Jesenice. Lepa športna manifestacija je bila združena tudi z obujanjem tadicij NOB na tem območju, saj so se v nedeljo v partizanski vani Pristava zbrali tudi številni borci in ob njih Aolska mladina ter tako Ae bolj popestrili skupna srečanja, ki vsakokrat poglobijo prijateljstvo med borci in mladino.
Udeleženci smuka so tekmovali na dveh Progah in sicer krajAi progi Kurir in daljši progi Borec. Na Atartu obeh prog pa so se zbrali člani borčevskih organizacij. Zveze rezervnih vojaških starešin, teritorialne obrambe, milice, carine, pripadniki JLA, |2ffi??r^' clani osnovnih organizacij /.SMS iz posameznih sredin, člani družbenih organizacij in društev. Ae posebno Ste-vilna pa je bila udeležba učencev osnovnih Aol.
Rezultati — borčevske organizacije: I, Lukanc ZB NOV Tržič 34.50 (najboljAi posameznik). Fkipno 1. ZB NOV Kranjska
Smučarski skoki
Lotrič in Kaštrun zmagovalca
ZA HOMEC - Na tradic ionalnem tekmovanju smučarskih skakalcev za Ziljski pokal je nastopilo več kot 80 skakalcev. Iz Jugoslavije so nastopili tekmovalci z Jesenic, Kranja, Ljubljane in Zirov. Domačin Walner je s skokom 60,5 60,5 m postavil nov rekord Bloudkove skakalnice. Izmed slovenskih skakalcev sta se najbolje odrezala Lotrič, ki je zmagal med starejšimi mladinci in Kaštrun, ki je bil najboljAi med mlajšimi mladinci. V konkurenci članov se je Jeseničan Zupan uvrstil na tretje mesto, enako uvrsitev pa je dosegel med mlajšimi člani tudi Jemec.
Rezultati — mlajši mladinci: I. Kaštrun (Triglav 199,0 (53,5, 54), 2. Kaiser (Za-homc) 195,2 (53,5, 53), 3. Schwarz (Austrija) 186,1 (51, 52), 4. Gašpirc (Triglav) 183,5
(50,5. 52)____        8. Poljane, 10. Beton (oba
Triglav), 11. Kavčič (Ziri), 13. JoAt (Triglav); starcjAi mladinci: 1. Lotrič (Jesenice) 214,3 (54,5, 57,5), 2. God«« (Zaho-mec) 193,0 (51,5, 53), 3. Šinkovec 191,6 (52.5. 54,5), 4. Ferlan (oba Ziri) 190,4 (52, 53,5), 5. Globočnik (Triglav) 188,5 (51,5. 52,5), «. Justin (Jesenice), 8. Dolinar (Ziri), 12. Bregar (Jesenice), mlajši člani: 1. Koch II (Beljak) 209,6 (54. 55)____3. Jemec (Jesenice) 186,4 (52, 53), 6. Langus (Jesenice) Člani: 1. VValner (Zahomec) 232,1 «0,5). . ".8,5).
enaintrideseta, Dornigova je zasedla triintrideseto mesto, edina Mariborčanka v reprezentančni vrsti Tjaša KlanjAček pa je bila AestinAtirideseta.
Hanni Wenzel je uspelo tudi na drugi progi doseči najboljši čas in zmaga je bila njena. Izredno vožnjo je pokazala Franco-
Na sedemnajsti pohorski Zlati lisici je Hanni Wenze/ iz Liechtensteina zmagala že tretjič zapored. Ta zrna ga jo je še btdj utrdila v skupni raz crstitci svetovnega pokala. Je zdaleč najboljša.
MARIBOR - Stiriindvajsetletna alpska smučarka Hanni Wenzel iz Liechtensteina je na spodnjem pohorskem slalomisču z zmago dokazala, da je letošnji svetovni pokal zasluženo njen. Wenzlova je v Mariboru že tretji* zapored slavila. Zmagala je predlani in lani, letoinja zmaga pa ji je prinesla novih petindvajset točk v svetovnem pokalu in Kristalni globus je praktično že njen. Hanni je zbrala 282 točk, njena zasledovalka Annemarie Moser pa jih ima 240.
Sicer pa je spodnje slalomišče nad hotelom Habakuk postreglo z zanimivimi in kvalitetnimi boji. Vseh dvainsedemdeset smučark je vozilo lepo in hitro ter napadalno. Na koncu jih je bilo uvrščenih Ati-rinAtirideset. PoznejAa zmagovalka si je že v prvi vožnji zagotovila prvo mesto, saj je imela sedemnajststotink naskoka pred Moserjevo iz Avstrije. Naskok je bil res minimalen, a Wenzlova je s svojo drugo vožnjo dokazala, da je v odlični formi. Sicer pa je v tem prvem nastopu za presenečenje poskrbela reprezentantka SZ Nadeža Patrakejeva. S Številko dvaintri-deset je dosegla sesti najboljAi čas. Prav Patrakejeva si je nato tudi v drugem nastopu Ae bolj zagnala na progo in bila nato peta. Tako je za svojo državo po Atirindvajsetih letih spet zabeležila uvrstitev med prvih deset. S petim mestom je osvojila prve točke v svetovnem pokalu. Od naših reprezentantk smo pričakovali več. Toda uvrščene so bile le tri, saj so Nuša Tome, Metka Jerman in Nataša Blažič morale odnehati. Po tej prvi vožnji je bila najboljša Zavadlavova, ki je bila
. (58.
3. Zupan (Jesenice) 216,8 (54.5,
>l 111 k
gora 1.13.27; skupina milice, mejne milice in carine: 1. Kotnik (Carinarnica Jesenice) 1.02.75; Kkipno: 1. Carinarnica Jesenice 2.12.50; teritorialna obramba, člani JLA in ZRVS: 1. Pesjak (TO Jesenice); ekipno TO iSSSS*««' mladinke in mladinci iz OO ZSMS: i Vesek (Jesenice) in Martinjak (Mojstrana); ekipno: mladinski odsek Planinskega druAtva Jesenice.
Tekmovali so tudi učenci osnovnih Aol. Med učenci od 1. do 4. razreda je zmagal Rojnik (Prežihov Voranc), med učenkami v isti kategoriji pa Zmitek (Radovljica). Med učenkami in učenci od 5. do 8. razreda pa sta zmagala Klinarjeva (Prežihov Voranc) in Pogačnik (Prežihov Voranc), prehodni pokal borca pa je osvojilo moštvo osnovne Aole heroja Grajzerja iz Tržiča. Na krajAi progi Kurir je bil najhitrejši Pogačnik (osnovna Aola Prežihov Voranc), na daljAi progi Borec pa Pesjak (TO Jesenice).
•J. Rahič
V Planici prvenstvo in pokal
PLANICA - Pred odhodom na olimpijske igre v Lake Placid bo v Planici v prihodnjih dneh več kvalitetnih prireditev, ki bodo tudi v počastitev 45-letnice naAe Planice. Od 31. januarja do 3. februarja bodo na sporedu naslednje prireditve: v četrtek, 31.jan. oh 10. uri bo na 90-m skakalnici prvc'nstvo Slovenije za člane, naslednji dan ob isti uri ho državno prvenstvo na srednji skakalnici, v soboto, 2. februarja ob 10. uri bo tekmovanje v skokih za OPA cup in v nedeljo, 3. februarja ob 9. uri teki za klasično kombinacijo za OPA cup in 10.30 skoki na 120-m skakalnici za državno prvenstvo članov na veliki skakalnici.
Mednarodno tekmovanje OPA cup bo letos prvič izvedeno v Jugoslaviji. Na tem tekmovanju nastopajo najboljAi mladinci v skokih in klasični kombinaciji iz naslednjih dežel: ZRN, Avstrije, Švice, Lichtcn-steina, Francije, Španije, Italije in Jugoslavije. Po mednarodnem koledarju FIS bo v letošnji zimi sedem tekmovanj po vzorcu kot za svetovni pokal. Doslej so bila tekmovanja v Italiji, Avstriji in Franciji.
Za čim boljAo izvedbo teh tekmovanj skrbi poseben organizacijski odbor, ki ga vodi Vili Vrhunc. Tekmovanje za OPA cup bo izvedel kranjski smučarski klub Triglav, prvenstvo SRS in SFRJ pa SSK Ilirija iz Ljubljane.
•1. Javornik
Za pokal KS Velesovo
ADKKGAS - Na 35-m skakalnici pod Krvavcem bo v nedeljo, 27. januarja tradicionalno tekmovanje za pokal krajevne skupnosti Velesovo. Nastopili bodo skakalci v vseh kategorijah, razen cicibanov. Organizatorji so poleg slovenskih skakal c,!v PrMVBbili Se tekmovalce iz Avstrije in BiH. Tako se obeta dokaj zanimiva prireditev. Začetek do ob 14. uri.
-I I
Smučarski
tečaj na Krvavcu
C KRKI »I K - Športno društvo Krvavec Cerklje tudi v letošnji sezoni organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj za odrasle na Krvavcu od 11. do 15. februarja 1980. Zbor za vse udeležence smučarskega tečaja bo vsak dan ob 13. uri na spodnji postaji žičnice na Krvavec. Predplačilo je 500 dinarjev. Prijave sprejema Leskovec Irena, Cerklje 69, informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 42-045.
•I. Kuhar
Uspehi jeseniških jače v na ledu
keglj
JESENICE — Konec prejšnjega tedna je bil v Mestni hali v Celovcu velik mednarodni turnir v kegljanju na ledu, na katerem je nastopilo 30 ekip iz ZRN, Jugoslavije in Avstrije. Jugoslavijo so zastopale Atiri jeseniške ekipe in sicer Murka, Vatrostalna, Universal in Svetina.
V izredno močni konkurenci je jeseniška ekipa Murka dosegla velik uspeh, saj je zasedla 3. mesto z enakim številom točk kot drugo uvrAčena ekipa. Ostale naAe ekipe so se uvrstile na 16. mesto
Vatrostalna, na 24. Univerzal in na 25. mesto Svetina.
V okviru omenjenega turnirja je bil«) tudi lemova nje posameznikov. Nastopilo je 100 kegliačev na ledu, prvo mesto pa ja zasedel Kralj, član ekipe Murka Jesenice. Šapak, ekipa Vatrostalna je bil 5., Zupan (ekipa Svetina) pa je zasedel 7. mesto.
Ob koncu naj omenimo, da so jesenišk" ekipe kegljačev na ledu v tej sezoni dosegle več dobrih uvrstitev na mednarodnih turnirjih doma in drugod. V nedeljo, 20. januarja, pa se bo v dvorani pod Mežakljo začelo tudi slovensko prvenstvo v kegljanju na ledu in obenem tudi izbirno tekmovanje za evropsko prvenstvo, ki bo na Švedskem.
•I. Kabič
Ljubitelji teka na smučeh!
Tekači na smučeh, ne zamudite enkratne priložnosti, zapuAčine dupljan-skega teka. Daljša proga maratona je bila speljana vse do Kranja. Le nekaj korakov od PreAernove Aole je zavoj proge, ki je vodila od Nakla. Od tu je bila speljana po polju proti Kokrici in dalje skozi Udin borAt, Cegelnico in mimo Strahinja d« cilja. »Zapuščino« kaže izkoristiti za rekreacijo, dokler sneg ne skopni ali ne zapade nov. Poudariti je treba, da je proga dvosmerna, odlično pripravljena in speljana v glavnem po zelo zanimivem terenu. Po poljih in skozi gozdove. Drsenje v tej smučini nedvomno pomeni telovadbo, dihalno vajo, učinkovito treniranje srca in ožilja. Smučina pomeni človeku pomiritev, sprostitev, uživanje lepot narave, športno rekreacijo!
P l.eban
Od šestih naših tekmovalk, ki so na stopile na Zlati lisici se je najbolje uvrsti/a Bojana Dornig iz Ljubljane.
zinja Perrine Pelen, ki je na vsak način hotela zmagati. Res je dosegla drugi najboljAi čas v odločilni vožnji, po prvi je bila peta, a Wenzlove tokrat ni mogla premagati. Moserjeva, ki ji bolj leži smuk, je tudi v tem nastopu dokazala, da je dobra tudi v obeh tehničnih disciplinah, saj je bila aa Pohorju tretja. Patrakejeva pa je s petega meata zrinila Svicarko Eriko Hess. Naše tri so v drugem nastopu pokazale, da znajo voziti. Se najbolje in najhitreje je bila na progi Bojana Dornig, ki je bila nato nied prvo trideaeterico.
Rezultati - 1. Wenzel (Leichtenstein) 1:18,11, 2. Pelen (Francija) 1:18,73, 3. Moser (Avstrija) 1:18,98, 4. Fischer (ZDA) 1:19,28, 5. Patrakejeva (SZ) 1:19.33,«. Heaa (Švica) 1:19,34, 7. Serat (Francija) 1:19,«*. 8. Zini (Italija) 1:19,««, 9. Mc Kin»ey (ZDA) 1:19,82, 10. Kinahofer (ZRN) 1:19,96, 11. Gatta 1:20.18, 12. Quario (obe Italija) 1:20,34, 13. Carvatova (CSSR) l:20,34s 14. Cooper (ZDA) 1:20,28, 15. Laurencon (Francija) 1:20,40,28*. Dornig 1:21,98. Zavadlav 1:22,10, 40. KlanjAček (vse Jugoslavija) 1:25,89.
Besedilo in slike: I) Humer
Obe slalomski progi, ki sta bili takrat postavljeni na spodnjem slalomisču. sta dobro prestali vse udele ženke Zlate lisice. Pred drugim startom so si »lisičke« takole krajšale čas. Vendar jih je nato dež pregnal pod dežnike in strehe.
Tretja zmaga Stenmarka, Strel odličen deveti
ADELBODEN - Šved Ingemar Sten-mark je dobil že tretji veleslalom letošnje sezone v svetovnem pokalu. To pa je hkrati že štirinajsta njegova zmaga. Od lanske sezone in letošnje torej v veleslalomu Ae ne pozna poraza. Od naših petih reprezen-tantov je tekmo končal le Boris Strel, ki je s četrtim najboljšim časom v drugem nastopu osvojil odlično deveto mesto. Ostali naši tokrat niso imeli Sreče. Kuralt in Jurij Franko sta Ala iz proge že v prvem delu, Zibler je kmalu po startu /grešil vra-tica medtem ko je Bojan Križaj naredil hudo napako v drugem odločilnem nastopu tik pred ciljem.
Na težkem poledenelem veleslalomišču, najtežjem v tej sezoni, je poznejAi zmagovalec že po prvem nastopu prevzel vodstvo. Za presenečenje je poskrbel mladi Burger iz ZRN, ki se je z visoko startno številko uvrstil na tretje mesto. Bojan Križaj je vozil odlično, res je naredil nekaj napak, vendar je bil po prvi vožnji na zelo dobrem petem mestu. Njegov zaostanek za vodilnim Stenmarkom je bil le devetindevetde-set stotink sekunde. V odločilnem nastopu je Bojan moral prvi s starta. Dobro je krmaril smuči in obetal spet visoko uvrstitev. Tik pred ciljem je bila zanka. Križaju je le nekoliko popustila koncentracija, ni mogel speljati predzadnjih vratic in konec je bilo upov za se eno letošnjo visoko uvrstitev. Stenmark je spet pokazal velemojstrsko vožnjo in nato je Boris Strel z izredno vožnjo na najtežjem delu proge dosegel odlično deveto mesto. Torej za Ločana po uspehu v Val dTseru in Ma-donni di Campiglio že tretja letoAnja izredna veleslalomska uvrstitev.
Bom Strel iz Škofje Loke je v vele-slalomski tekmi v Wengnu dosege/ že tretjo najboljšo uvrstitev sezone v tej tehnični disciplini.
Vrstni red: 1. Stenmark (Švedska) 2:50,21, 2. I,uthy 2:50,47, 3. Gaspoz (oba Švica) 2:52,21, 4. Ndkler (Italija) 2:52,91, 5. Fournier (Švica) 2:53,42, 8. Burger (ZRN) 2:53,79, 7. Zeman (CSSR) 2:53,79, 9. Gros (Italija) 2.53,84, 9. STREL (JUGOSLAVIJA) 2:53.93, 10. VVenzel (Liechten-stein) 2:54,43, 1 1. Jakobsson (Švedska), 12 Heidegger (Avstrija), 13. Adgate(ZDA), 14. Rhyner (Švica), 15. Halsnes Norveška)
SVETOVNI   POKAL   -   SKUPNO -
1. Stenmark 138, 2. VVenzel 116, 3. Križaj 100, 4. MUlIer 87, 5. LUth.v 78.
VELESLALOM    -    1.   Stenmark 74,
2. LUth.v 51. 3. Križaj 35. 4. in 5. Strel in Knn 27.
NA MOČNI TEKMI KURALT DRUGI COURCHEVKL - Na močno zasedenem mednarodnem FIS slalomu je nastopilo kar stoAtirideset tekmovalcev iz petnajstih držav. Nastopili so vsi naši, toda tokrat brez Križaia, ki ima poškodovano roko. Zmagal je Zirov iz SZ pred Jožetom Kural-tom, medtem ko je bil MaguAar šesti
Rezultati - 1. Zirov (SZ) 97,15, 2. Kuralt (Jugoslavija) 98,69, 3. Tavlor 99,03, 4. Dors (oba ZDA) 99,48, 5. Canac (Francija) 99,46. 6. MaguAar (Jugoslavija) 100,03.
NAŠE V DRUGI POLOVICI
BADGASTEIN - Najboljše smučarke na svetu pa so v slalomu merile moči v tem avatrijskem smučarskem središču. Pred mariborsko Zlato liaico je zmagala Hanni VVenzel iz Liechtensteina. Osvojila je novih petindvajset točk v svetovnem pokalu in vodi z 257 točkami. Praktično je VVenzIov« že osvojila svetovni pokal. Tometova in Zavadlavova sta vozili solidno, toda več kot v drugo polovico uvrščenih se nista mogli prebiti.
Vrsti red - 1. VVenzel (Liechtenstein). 2. Pelen (Francija), 3. Moser (Avstrija), 31. Tome, 35. Zavadlav (obe Jugoslavija).
FANTJE SPET SOLIDNI CHAUD DE FONDS - Skoraj vsi najboljAi smučarji na svetu so v francoskem zimsko športnem središču nastopili v za- . nimivem paralelnem slalomu. Zmagal j« Američan Philip Mahre. NaSi so bili spet, solidni. Jože Kuralt je bil peti, Boris Strel sedmi, Janez Zibler osmi in Bojan Križaj deveti. Franko je bil sedemnajsti, MaguAar pa devetindvajseti.
I) HumeDijjjJ
Množični nočni' veleslalom $
MOJSTRANA - Planinsko društvo Da*-> je-Mojstrana je v petek,  18. januarja, iX'. vedlo ob vlečnici na smučiAču v Mojstrani tradicionalni   nočni   veleslalom   za člaoe vseh    planinskih    društev    iz jeseniški' občine. Udeležba je bila letos Ae posebno \ množična, saj je nastopilo kar 174 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh jeseniAkih pla- , ninskih društev. Člani in članice so se pomerili v dveh starostnih kategorijah, mladinci in mladinke pa v eni kategoriji. Proga je bila dobro pripravljena, le zaradi velikega Atevila prijavljenih tekmovalcev ' je bila pri zadnjih startnih številkah ie slaba. Na letošnjem nočnem veleslalomu so največ uspeha imeli predstavniki jeseniškega planinskega društva, ki so zmagali v ekipni uvrstitvi, pa tudi posamezno so dosegli  dobre  rezultate,  predvsem mladinci.
REZULTATI - člani nad 35 let: 1. Šmi-tek (PD Jesenice) 44,73, 2. Sporn (PD Kranjska gora 48,57, 3. Mlekuž (PD Dovje-Mojstrana) 48,70; člani do 35 let: Pesjak (PD Gozd Martuljek) 43,42. 3. Malej (PD Jesenice) 44,11; članice nad 35 let: 1. Cerkovnik (PD Dovje-Mojstrana) 58,02, 2. Pe-trič (PD Rateče) 1.00,84, 3. P od rek ar (PD Dovje-Mojstrana) 1.03,81; članice do 35 let: 1. Lakota (PD Dovje-Mojstrana) 47,98, t. Lazar (PD Gozd-Martuljek) 49.77; mladinci: 1. Benedik (PD Jesenice) 41.J7, 2. Oblak (PD Jesenice) 43,12, 3. Pogačnik (PD Jesenice) 43,18; mladinke: Klinar (PD Jesenice) 46,28, 2. Kune (PD Jesenice) 47.38. 3. Gartner (PD Dovje-Mojstrana) 52,26;
EKIPNI VRSTNI RED: 1. PD Jesenice 176,29, 2. PD Dovje-Mojstrana 177.44, 3. PD Kranjska gora 189,18. Po tekmovanju je bila razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in diplom v naravnem zdraviliAču Triglav v Mojstrani. .1. Habii
Zmaga
selekcije OŠ France Prešeren
LOTERIJA
V zimski atletski lisi za osnovne sole sta se pomerili atletski selekciji osnovnih sol France Prešeren in Simon Jenko. V zanimivem dvoboju je zmagala selekcija osnovne tole France Prešeren. Med posamezniki •o ae najbolje odrezali Stular Tomo v teku na 20 a, J ost Darjan v skoku v višino in Pogačnik Tiaša v teku na 20 m.
ICeZULTATI - VISINA - učenke: 1. Matjan Tjaša (SJ) 135. 2. Plestenjak Sabina
Košarka
Triglav drugi
KRANJ - V oanovni šoli France Prešeren v Kranju je bila odigrana zadnja tekma prvega dela kadetske lige zahod, v kateri so kadeti Triglava zlahka odpravili ekipo iz Novega mesta. V prvem polčasu so se gostje še uspešno upirali s consko obrambo, v drugem polčasu pa so se domačini povsem razigrali. Se posebno sta ae izkazala igralca Bidovec in Metelko. Koše za Triglav so dali: Košir 12, Metelko 16, Veselic 4. žirovnik 2, Horvat », Bidovec 19, Križnar 2, Turel 1, Sajovic «. Urh 2, Stare 4 ter Zor 2.
Kadetska ekipa Triglava iz Kranja je po končanem prvem delu slovenske lige zahod na odličnem drugem mestu z enakim številom točk kot ekipa ISKRE - Olimpije iz Ljubljane.
M.Cade*
Streljanje
Zmaga Kopa če vini in Žirem
SKOFJA LOKA - Občinska strelska zveza Skorje Loke je pripravila množično tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Tekmovanje je bilo na strelišču v Vincar-iih. V tekmovanju članskih ekip je zmagala SO Kopačevina z 252 krogi, sestavljali
fa so jo Alojz, Boris in Stojan Vodopivec. udi drugo mesto je osvojilo moštvo Kopa-će vine (Iztok, Boris in Rudi Fojkar) z 251 krogi, prav tako pa tudi tretje meato, ki so ga pristreljali Slavka in Slavko Stanonik in Pavel Jereb z 248 krogi. Četrta ie bila ekipa JLA z 245 krogi, peta pa TO Skofja Loka z 242 krogi.
Med mladinci so zmagali Matjal Oblak, Igor Bačnar in Matjai Jereb, člani ekipe SD Tabor 2iri z 233 krogi. Druga je bila Kopačevina z 222 krogi in tretja ekipa Poklicne lesne šole.
Med posamezniki so bili pri članih najboljši Janez Bogataj, Boris Vodopivec in Henrik Peterneh, pri mladincih pa Matjaž Oblak, 2eljko Domitrevič in Vojko Kuznik
Turnir veteranov
TRŽIČ - Šahovsko društvo Tržič, ki je vse bolj aktivno, je pripravilo prvi hitro-potezni turnir nekdanjih šahistov — veteranov, starih nad 40 let. Udeležba na prvem turnirju je bila žal nekoliko skromna, vendar pa je Ludvik Soklič vseeno zasluženo zmagal s 6,5 točke pred Brezav-ščkom 5,5, tretji je bil Rus 4,5, 4. Mali in King 4, 6. Rozman 2; 7. Marin 1,5 in 8. Aha-čič brez točke.
-J. Kikel
(FP) 135. 3. Cahuk Suzana (SJ) 135. 4. KrumpesUr Barbara (FP) 130; učenci: 1. Jošt Darjan (FP) 163, 2. Malic Ljubo (FP) 160. 3. Ilič Goran (SJ) 155, 4. Sintič Boris (FP) 145; SKOK V DALJAVO Z MESTA -pionirke: 1. Mohar Metka (SJ) 210; 2. Jane žič Mojca (FP) 204, 3. Puljiz Karmen (SJ) 203, 4. Čemažar Silva (SJ) 201; pionirji: 1. Derguti Albert (SJ) 245, 2. Novakovič Emil (SJ) 240, 3. Segula Matjaž (FP) 237. 4. Su-kič Branko (FP) 232; PLEZANJE PO VRVI: učenke: 1. Miklavčič Marija (FP) 7,0, 2. Dimitrijevič Tanja (FP) 7.7, 3. Por Mojca (SJ) 8,3, 4. Lapan Nuša (SJ) 9,2; učenci: 1. Toplak Leon (FP) 3,7, 2. Radoj-čič Borut (FP) 4,0, Jereb Sergej (FP) 4,0, Verlič Matjaž (FP) 4,4; SUVANJE MF.DI-CINKE - učenke: 1. Krč Romana (FP) 8,94. 2. Tratnik Alenka (SJ) 8,45, 3. Sker-janc Tatjana (FP) 8,25, 4. Zumer Tatjana (SJ) 8,04; učenci: 1. Majcen Rudi (FP) 12,00, 2. Petrevčič Mirko (FP) 11,76, 3. Stare Damjan (SJ) 11.60, 4. Zlate Sašo (FP) 11,50, tek na 20 m - učenke: 1. Pogačnik Tjaša (FP) 3,4, 2. Prah Tjaša (FP) 3,4, 3. Erbežnik Marjeta (FP) 3,4, 4. Pavlin Suzana (SJ) 3,6; učenci: 1. Stular Tomo (SJ) 3,1, 2. Samardjija Marino (FP) 3,1. 3. Tolar Janez (FP) 3,2, 4. Stirn Marjan (SJ) 3,2.
V obeh dvobojih učencev in učenk je zmagala selekcija osnovne šole France Prešeren kakor tudi v vseekipnem tekmovanju s 57 proti 43 točk.
Sankaško tekmovanje
LOM POD STORŽIČEM - SD Lom je pripravilo zanimivo sankaško tekmovanje z navadnimi sanmi. Sodelovalo je kar 45 vaščanov vseh starosti. Nekateri najboljši: cicibani — Janko Meglic; mladinci — Marko Primožič; mladinke - Jelka Tišler; člani — Florijan Primožič in članice — Zvonka Gaberc.
J. K
Gasilsko društvo Dovje je uspešno organiziralo 21. sankaško tekmovanje z navadnimi in samotežnimi sanmi. Letos je nastopilo še posebno veliko tekmovalcev in sicer kar 106. Start tekmovanja je bil pri domačiji Sedučnik, cilj pa v vasi Dovje. Za cicibane in cicibanke je bila proga dolga 1000 metrov, za ostale kategorije pa 3000 metrov. Najboljši tekmovalci so prejeli lepe praktične nagrade, ki so jih prispevali Gasilsko društvo, kulturnoumetniško društvo Jaka Rabič, Kovinska oprema Mojstrana in TOZD Zarja Jesenice. Zaradi izrednega zanimanja za to tekmovanje so organizatorji sklenili, da ga bodo prihodnje leto organizirali v še večjem obsegu.
Rezultati — cicibani: 1. Uroš Pavlovič 2, Sandi Rabič, 3. Grega Mertelj 3.06; cicibanke: 1. Marija Mežnar 2.70, 2. Metka Smolej 3.43, 3. Urška Petkovič; ml. pionirji: 1. Klemen Jaklič 5.02, 2. Tomaž Pšenica 5.31. 3. «roš Rot 5.36; ml. pionirke: 1. Vanja Guzelj 5.40, 2. Alenka Klinar, 5.47, 3. Joži Legat 5.62; st. pionirji: I. Lojzi Ram-
Pre 4.75, 2. Jone/ Korez 5.16, 3. Roman ezdirnik 5.16; starejše pionirke: 1. Darja Legat 5.06, Simona Potočnik 5.28, 3. Mateja Rabič 5.35; mladinci: 1. Tone Smolej 5.56, 2. Milan Paulus 5.67, 3. Slavko Sku-mavc 5.68; mladinke: 1. Zdenka Pšenica 5.92, 2. Zinka Smolej 5.09, 3. Mojca Potočnik 6.15, člani 25-40 let: 1. Miha Peternel 5.32, 2. Jože Čebašek 5.39, 3. Alojz Tavčar 5.91; članice 25-40 let: 1. Lidija Pšenica 5.74, 2. Branka Pavlovčič 6.12, 3. Angelca Kosmač 6.13; člani nad 40 let: 1. Joža Klinar 5.88, 2. Bine Lakota 5.96. 3. Milan Lavtižar 6.01; članice nad 40 let: 1. Minka Črnko 6.75, 2. Marija Baloh, 3. Ivanka Pinat 7.00; samotežne sani: 1. Branko Lendero in Jože Janša 6.84, 2. Lojze Pezdirnik in Slavko Deriani 7.09, 3. Janez Skumavc in Robi Klun 7.21.
J. Kabir
Lovec in skakač lahko pripravita, seveda s sodelovanjem nasprotnikovih figur in kmetov, marsikatero prav presenetljivo matno sliko. Vzemimo naslednji primer, diagram 14 (VAGANJAN -PLANINC; Hastings, 1974/75). Crni je svojo kombinacijo, ki jo je pripeljal do položaja na diagramu, sklenil na naslednji način.
Položaj na diagramu 15 je iz partije JAUREGUI - S. MENDES; Santiago, 1959. V podobnih pozicijah vedno skušamo razgaliti nasprotnikovega kralja in ga zaplesti v matno mrežo. V našem položaju je občutljiva točka predvsem polje h7. Ena od nalog belega je torej odstraniti iz igre skakača na f6, ki varuje polje h7.
I	A		l		
■a	W		■a	A	i
jMIl	m		AH	■	
»g	A		■		
S	t		"o	*	H
Diagram 15
1. ... Dc7 + !!
Beli se je vdal. Na 2. Dc7: sledi Sb3 mat!
Kg7:
I 1
■fj "j 5
c a
MOTIV ZA MATNI NAPAD
Za uspešno igro je zelo pomembno to, da smotrno povežemo trenutne igralne možnosti s teoretičnimi napotki. Pogosto nam daje teorija sploftnejSa navodila za igro; opredeljuje motive igre. Pre-igravanje partij, ki se končajo z matiranjem in analiziranje variant nam lahko uporabno razširi obseg spoznanj matnih motivov.
1. Sg7:!
2. Lh6+!!
Pomembna poteza v načrtu belega, s katero aktivira svojega črnopoljnega lovca in prisili nasprotnikovega kralja na mesto, ki omogoči beli dami prehod v napad.
2. ... Kh8
Na 2. . . . Kh6: bi sledilo 3. Dd2+ Kg7 4. Dg5+ Kh8 5. Df6: + Kg8 6. Lh7: + Kh7: 7. Te3, s hitrim matiranjem.
3. Dd4 Dd8
4. Lg5 Kg7
5. Te3 Le7 Nastala je pozicija, ki jo beli
lahko razplete v skladu s svojim načrtom.
6. Tg3 Kh8
7. Lf6:+ LflS:
8. De4!
Crni se je vdal, saj je njegov kralj v matni mreži. Pretnje mata na h7 ne more ubraniti.
Srećka At.
50
60 470 27840 .30630 37440
22 32 52 892 4392 04282 13182 48592 84562 012952 037332 149742
64 94 3044 13104 66004 72584 87134 513944
56 96 78106 046466 132536 299386
8
22718 227218 413328
Din
40 30 100 1.000 2.000 1.000
30 40 70 100 500 5.000 1.000 1.000 2.000
10.070 10.040 10.000
30 50 400 2.000 1.000 1.000 1.000 10.000
40 40 1.000 10.000 10.000 10.000
20 2.020 10.020 10.020
Srečka
st. 514028
Din
10.020
589098	10.020
91	50
001	80
071	80
831	200
57451	5.000
091631	10.000
121671	10.000
234751	.500.000
3
44353 47233 375253
75 85 3635 35045 229035 538445
57 237 2097 07727 10747 20227 304487
59 05809 18699 279159
20 1.020 1.020 10.020
50 30 400 1.000 50.000 10.000
30 80 500 1.000 1.000 1.000 10.000
30 5.000 1.000 10.030
SOZD
ALPETOUR
TOZD Transturist tovorni promet Skofja Loka
razpisuje na podlagi določil statuta in sklepa delavskega sveta dela in naloge:
vodje mednarodnega prometa
Pogoji: - višja   izobrazba   prometne  ali  ekonomske komercialne smeri.
— tri leta delovnih izkušenj ali
— srednja izobrazba prometne ali ekonomske sme i,
— 5 let delovnih izkušenj.
— aktivno   znanje   nemškega   jezika   in   pasivno znanje angleškega jezika,
— opravljen izpit za zunanjetrgovinsko poslovanje.
— dve leti delovnih izkušenj na področju organizacije mednarodnega transporta.
Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
— imeti mora organizacijske sposobnosti in biti aktiven družbenopolitični delavec.
Za opravljanje navedenih del bo izbran kandidat imenovan za dobo 4 let.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušen) in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: SOZD Alpetour, Skofja Loka -kadrovski oddelek, Titov trg 4 b, z oznako za razpis st. 3. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 26 do 65 din, špinača 25 din, cvetača 30 din, korenček 25 din, česen 45 din, čebula 20 din, fižol 26,70 do 41,70 din, pesa 10,80 din, kumare 42 din, paradižnik 55 din, slive 39 din, jabolka 14 din, hruške 35 din, grozdje 27 din, pomaranče 22,20 din, limone 24,40 din, ajdova moka 28,50 din, koruzna moka 12 din, kaša 19,60 din, smetana 56.70 din, skuta 44,90 din, sladko zelje 11,50 din, kislo zelje 11,50 din, kisla repa 11,50 din, orehi 241,50 din. jajčka 3.10 do 3,30 din, krompir 5,60 din.
KRANJ
Solata 38 do 40 din. špinača 40 din, cvetača 45 din, korenček 18 do 20 din, česen 50 do 55 din, čebula 18 din. fižol 30 din, pesa 15 do 18 din. slive 38 do 40 din, jabolka 14 do 18 din, radič 60 do 70 din, pomaranče 20 din, limone 16 din, ajdova moka 22 do 24 din, koruzna moka 12 din, kaša 26 din, surovo maslo 96 din, smetana 38 do 40 din, skuta 24 din, sladko zelje 14 din, kislo zelje 20 din, kisla repa 18 din, orehi 220 din, jajčka 3,80 do 4 din, krompir 5 din, med 80 din.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 26. januarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in prodajalna Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure; prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna  Klemenček.  Duplje  in pro-
dajalna Krvavec, Cerklje od 7. do 19. ure. Samopostrežna prodajalna in bife Delikatesa na Maistrovem trgu 11, pa je dežurna tudi ob nedeljah od 7. do 11. ure.
JESENICE: Rožca - Samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79, Delikatesa - Kasta 3 na Koroški Beli, V. Svetina 8 a.
Servisno podjetje
Kranj Tavčarjeva 45
Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebo po:
1 VEČ VODOVODNIH INSTALATERJEV IN
INSTALATERJEV CENTRALNE KURJAVE 2. DVEH VAJENCEV ZA KLEPARSKO OBRT
3 DVEH VAJENCEV ZA TESARSKO OBRT
4 DVEH VAJENCEV ZA ZIDARSKO OBRT.
Pogoji za sprejem so: Pod L:
— poklicna šola - triletna,
— instalater in eno leto delovnih izkušenj pri izvajanju neposrednih inštalacijskih del,
— poskusno delo 45 dni Pod 2„3.,4.:
— dokončana osnovna šola. Nastop dela je možen takoj.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v roku 15 dni po objavi razpisa.
Nenadoma nas je zapustila naša dobra žena in mama
ANKA BABIC
roj. Šoberl
Pogreb bo v soboto, 26. januarja 1980, ob 15. uri na pokopališču v Kranju Žalujoči: mož Jože, hčerki Jana in Darja, zet Emil in drugo sorodstvo!
ZAHVALA
Ob nenadni, mnogo prerani i/gubi dragega moža. očka. brata in strica
JOŽA RESNIKA
z Mlake pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam i-rekli sožalje ter mu podarili vence in cvet je.
Najlepša hvala gospodu župniku /a obred: kakor t udi pevcem, sosedom in sorodnikom Nadalje se zahvaljujemo Gradbenemu podjetju Gradbinec TOZD - Mizarstvo
Gorenjskim oblačilom.
Žalujoča žena Ivanka, sinova Miran in Bogdan, brata Ivan in Tone. sestra Slavk
drugo sorodst vo Mlaka. 19. januarja 1980
PETEK, 25 JANUARJA 1980
DRUŽINSKI POMENKI
Skutini štruklji
Za vlečeno testo potrebujemo 50 dkg moke, 1 do 2 jajci, 2 žlici olja, mlačno vodo in sol. Za nadev pa: 10 dkg surovega masla, 3 rumenjake, 50 dkg skute, 1 dl kisle smetane, 3 beljake. Zabelimo jih z maslom in drobtinami.
Iz moke. jajca, olja in potrebne vode napravimo vlečno testo, ga dobro obdelamo in denemo počivat. Nato ga na tanko razvleče-mo. razvlečenemu porežemo robove, ga namaženo z nadevom, zvijemo, denemo v prtič, ki smo ga zmočili in potresli z drobtinicami, narahlo povežemo na konceh /. vrvico in kuhamo pol ure v slanem kropu. Kuhan štrukelj razvijemo, /.režemo na rezine in zabelimo z drobtinami. prepraženimi na maslu.
Nadev pripravimo tako. da surovo maslo umešamo z rumenjaki, mu pridencmo ožeto pretlačeno skuto, smetano in sneg.
Sr sponun/ate »bunkiv«. ki sit bile tako modne v petdesetih letih, kn smo p/etle še i; . domače »angora* volne1! Zda i imamo na voljo mehke nežne mohaire in res ne ho težav splesti takšen pulover. Lep in moden, pa hitro ho narejen. Ko boste spletle zapestja, nasmijte nekaj več zank. da bodo rokavi malce široki.
J
Zaščitimo si obraz
Počitnice na snegu začnimo
z dobro zaščitno kremo. Zaščitni
faktor naj bo od .? do 7, kakor
občutljivo kožo pač imamo, kajti
le takšna zaščitna krema zavaruje
kožo pred ultra violičnimi žarki.
S posebno kremo, ki jo dobimo
v lekarni, si namažemo ustnice.
Prav te so v vetru, mrazu in soncu najbolj ogrožene, ker si> vedno vlažne. Razpokane in grobe postanejo. Najbolje je. da imate v žepu vedno majhno škatlico kreme in kadar napravite manjši odmor med smučanjem, si ponovno namažite obraz.
Pregledujmo sadje v kleti
r
Januarja je V kleti spravljenega Se veliko   okusnega   sadja, predvsem zimskih sort jabolk. Zaloge moramo redno   kontrolirati   Tudi neznatni začetki gnilobe se hitro razširijo po celem   plodu   in   okužijo  še druge sadeže. Najbolje je. če lahko pozimi vsak teden dvakrat pregledamo vse sadje   v   kleti.   Pregledati   je treba vsak  plod  posebej,  ker se začetki gnilobe pogosto skrivajo na spodnji strani, ki pri površnem pregledu ni vidna. Pri večjih količinah sadja za domačo  porab*)  nam  je  v veliko pomoč,  če   smo  sadje   na policah razvrstili le v eni plasti. Tako bo gniloba   hitreje   opazna. Nekatere zgodnejše    sorte    imajo omejeno trajnost  v kleti, zato jih moramo porabiti najprej. V običajnih sadnih shrambah se na primer slabo drži »zlati delišes« in razni kosmači. ki kmalu uvenejo.
Paziti moramo, da ne bo v kleti prehud mraz. Čeprav nizke temperature ugodno vplivajo na sadje v skladišču, saj se tem slabše drži. čim višje so temperature, vendar ne smemo dopustiti, da bi temperatura zdrknila do ničle. Ce je klet oziroma shramba za sadje izpostavljena mrazu, moramo predvsem okna dobro zatesniti in po potrebi zavarovati celo  s slamnatimi  odejami. Mrzel
Pes in čistoča
Psička boste navadili na red in čistočo v stanovanju le z dobršno mero potrpljenja in pozornosti. Ko kužka prinesemo domov, mu najprej odkažimo njegovo ležišče, miren prostorček, ki naj ne bo preblizu vrat, pač pa v mirnem kotu brez prepiha. Hladni in temni hodniki, mračne predsobe ali celo kopalnica ne pridejo v poštev. Najprimernejši bo, vsaj za začetek, s polivinilom prek rit kot v kuhinji, kamor postavimo košaro ali zaboj, ki ga napolnimo z drobno /.rezanim časopisnim papirjem.
Zdaj morate kužka le opazovati. Kadar bo nameraval opraviti potrebo, bo zapustil svoje mehko in čisto ležišče in bo začel nemirno vohljati po tleh. Ko to opazite, ga takoj primite in odnesite na prosto. Razen tega ga je pa treba odpeljati ven tudi približno četrt ure po vsakem obroku in pa seveda zvečer pred spanjem
zrak pa lahko prodre tudi skozi vrata, če jih ne zapiramo dobro. Ce pa imamo v stanovanju centralno ogrevanje, moramo poskrbeti, da ne bo preveč gorkote ušlo prav v shrambe in kleti. In še to: če so toplotne cevi speljane skozi te prostore, jih morate dobro izolirati, da ne oddajajo toplote, ki bi škodovala sadju.
Prav pa je, da ob lepem, toplem vremenu klet oziroma shrambo prezračite. Zračenje je priporočljivo takrat, ko naraste temperatura skladiščnega prostora nad 6 stopinj C. Zaradi pogostega zračenja in dotoka hladnega zraka sadje v shrambi dalj časa drži.
in navsezgodaj zjutraj. S potrpljenjem v prvih dneh in tednih se bomo izognili marikateri nevšečnosti in nepotrebnemu čiščenju. Popolno čistočo v stanovanju pa od psička lahko pričakujemo šele takrat, ko bo star dva meseca.
MARTA ODGOVARJA
Darinka - Radovljica
V pismu vam prilagam blago, iz katerega bi imela rada jakno Prosim svetujte in narišite mi model. _S*ara sem 32 let. visoka 170 cm. tehtam pa 59 kg.
Odgovor
Jakna je daljša, poloprijeto krojena, ima pas za zavezat in žepa v stanskih šivih. Zapenja se enoredno do vrha, ovratnik je manjši. Ramena so rahlo podložena, rokava pa nekoliko ožja.
r
Za mrzle dni
Čaj z rumenjaki
Potrebujemo: 11 vode, 3 dkg ruskega čaja, 6 rumenjakov, pol do 1 dl ruma.
Ruski čaj poparimo z vrelo vodo. Rumenjake zžvrkljamo z nekoliko vode jim dolijerino vroč čaj in dodamo še rum. Serviramo ga v kozarcih.
LITERARNA UGANKA
Predstavljamo vam odlomek in ilustracijo iz priljubljene knjige znanega nemškega pisatelja Ericha Kastnerja. Uganite naslov knjige in pošljite odgovore do 4. februarja na CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — S šolskih klopi. Izžrebanca čaka »svinčnik na vrvici« in komplet Glasovih značk.
Škatlica za vžigalice je dolga šest centimetrov, široka štiri centimetre in visoka dva centimetra. To so bile za Mihca ravno prave mere. Zakaj še deset in dvanajstleten je meril komaj pet centimetrov in se je natanko prilegal v škatlico. Tehtal je na pisemski tehtnici hotelskega vratarja šestdeset gramov, jedel je zmerom s tekom in nikoli ni bil bolan. Res, da je imel ošpice. Ampak ošpice pravzaprav ne štejejo, saj jih doni vsak drugi otrok.
S sedmimi leti je seveda hotel v šolo. Vendar so bile težave prehude
Vsakokrat, ko se je cirkus odpravil naprej, bi se bil moral preseliti na drugo šolo. In večkrat bi bil moral zamenjati celo jezik! Zakaj v Nemčiji so na šolah učili pač nemško, v Angliji angleško, v Franciji francosko, v Italiji italijansko in na Norveškem norveško. To bi bil Mali mož nemara še zmogel, ker je bil pametnejši kot večina otrok njegovih let. Vendar je bila stvar še v tem, da so bili njegovi sošolci vsi skupaj veliko večji od njega in so si domišljali, da je biti večji nekaj posebnega. Zato je moral ubožček marsikaj pretrpeti.
S ŠOLSKIH KLOPI
Sanje
Bleda luna bdi nad belo snežno pokrajino. Drevesa se sklanjajo pod težkim bremenom. Vse je tiho.
Ležim v postelji, sama s svojimi mislimi. Zagledam se v hosterje. ki so nalepljeni na steni. Veke postajajo težke. Zaspim.
Tedaj posterji oživijo. S kosa papirja, nalepljenega na steno, stopi Leig Gorett. Svetli lasje, modre oči. na ustih bežen nasmešek. To je on. »New York city night. Neiv York city light.. .« mi odmeva v ušesih. Poje. pleše, vabi me s seboj. Tečem, hočem ga ujeti, on pa se samo smeje in se izmika. Znajdem se pred discom. Ne vem ali naj tečem dalje ali naj grem v disco. kajti izgubila sem ga izpred oči, le še meni dobro znana melodija se sliši nekje iz daljave. V disco! Vstopim. Vse se zvija, pleše v divjem ritmu. Zopet slišim: »Neic York city. . .« Kot nora begam sem ter tja in iščem njega. Zopet ga zagledam. Se vedno se mi smeje, približuje in odmika, odmika. Ne morem do njega. Kličem ga. Nič. Tedaj zakri čim.
Zdi se mi. da me nekdo močno trese. Zbudim se in znajdem v kopalni ci. zraven pa stoji mami in me začudeno, malo preplašeno gleda.
Povem ji, da sem imela čudne nanje. Mamica se zasmeje, nato pa reče: »Pokaži mi, no. tega Leifa. da vidim, če se splača zaradi njega sredi noči vstajati'«
Branka Lah. 8. r. osn.šole 16. december. Mojstrana
Sosedov pes
Pri sosedu je hud pes, jaz se ga zelo bojim; laja, tuli že ves čas, zato pred njim bežim.
Mateja Kejžar. 4. b r.osn. šole Prešernove brigade. Železniki
Dom Petra U zarja
V soboto, 29. decembra, lani je bila v Tržiču otvoritev doma za starejše občane, ki se imenuje po znanem tržiškem revolucionarju in predvojnem komunistu Petru Uzarju.
Peter Uzar se je rodil 26. aprila 1894 v Sebenjah pri Tržiču. Bil je sin čevljarja. Izdelal je štiri razrede osnovne šole in dve leti obrtne čevljarske šole v Celovcu. Februarja 1915. leta so ga pri Jablanki v Galiciji zajeli Rusi. V Taškentu se je včlanil v komunistično partijo inozemskih delavcev in kmetov. Sodeloval je tudi v oktobrski revoluciji. Tam je delal kot čevljar. Nekoč mu je prinesla popravit čevlje Katica, njegova bodoča žena. V Jugoslavijo sta se vrnila 1921. leta.
Čez deset let so Petra zaprli v Ljubljani. Obsojen je bil na osemnajst mesecev zapora. Po nekaj mesecih so aretirali še njegovo ženo. Otroke so odpeljali v Cankarjev dom. Zeno so po nekaj tednih zaradi pomanjkanja dokazov izpustili.
Takoj prve dni vojne so Nemci prišli v Sebenje in spraševali po Petru Uzarju. Peter je to pravočasno slišal in neopazno odšel v gozd. Zena in otroci pa so odšli na Dolenjsko, kjer so delali na kmetiji. Po vojni, ko so obnavljali Jugoslavijo, je Peter živel samo za en cilj. za partijo.
Za svoje zasluge je dobil veliko odlikovanj: red zaslug za narod z zlato zvezdo, red hrabrosti, red bratstva in enotnosti II. red zaslug za narod III. medaljo OF. medaljo za zasluge udeležencev okt luske revolucije, spomenico 1941 m veliko drugih priznanj.
Mladi smo veseli in ponosni, da se dom imenuje po revolucionarju Petru Uzarju. ki je bil 55 let aktiven član komunistične partije.
Mojca Srečnik. 7. br.'osn. šole 1 heroja Bračiča. Tržič '
Snega je letošnja zima prinesla dovolj, tako da ga do konca počitnic prai gotovo ne bo pobralo. Veliko prijetnih uric na snegu vam želimo. - Foto: F Perdan
t---^
Zakaj se veselim počitnic?
Odgovarjajo učenke in učenci 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju
Počitnic se veselim zato, ker bomo šli v Bohinj. Tam »e bomo smučali. V Bohinju imam veliko prijateljev. Z njimi se bom igrala. — Jana Urh
Počitnic se veselim zato, ker grem na Zatrnik na smučarski tečaj za teden dni. — Mirko Zumer
Počitnic se veselim zato, ker bom šel v Prekmurje. Pri stari mami imam smuči, le pancarji mi še manjkajo. — Drago Sijanec Počitnic se veselim zato, ker se lahko igram in se učim hkrati. Počitnic se veselim zato, ker sem cel dan doma in se igram z muco. — Sašo Jeromel
Počitnic se veselim zato, ker se bom šla smučat na Krvavec. Sla bom tudi k stari mami. - Beti Klep
Počitnic se veselim zato, ker se bom lahko igrala in zjutraj dolgo spala. Veselim se jih še zato, ker se bom smučala in sankala. — Nataša Ovsenek
Počitnic se veselim zato, ker se bom šel smučat in zato, ker bom zvečer dolgo pokonci. — Marko Sluga
Počitnic se veselim zato, ker bom počivala in se igrala. -Mojca Rekar
Počitnic se veselim, ker se bom lahko naspala, smučala in se odpočila. C Tatjana Hladnik
Počitnic se najbolj veselim zato, ker bomo doma in ker se bomo smučali, sankali, kepali in drsali. - Sebastijan Rakovec
Veselim se jih zato, ker se bom lahko igrala, ker bom lahko na zvežem zraku, ker se bom lahko hodila smučat in ker bom lahko potovala. — Barbi Debeljak
TELEVIZIJA
SOBOTA
2«. JAN.
8.00 Poročila
8.05 Jakec in čarobna lučk«, otroška senj«
8 20 Vrt«' na obisku Veselo
na delo H.»O Kunrllmc Delcev a
nadaljevanka TV Skopje
9 (Ml .1 Mortimer Will
Shakespeare TV nadaljevanka 9.55 Živci, kako jih popravimo.
oddaja iz cikla človekovo telo 10.20 Po sledeh napredka 10.55 Ob 70-letnici rojstva
.. .>jst va Edvarda Kardelja, prenos iz velike dvorane SkupSčine SR Slovenije 12.00 Poročila
12 25 Chamonn: Smuk za moške, prenos
14.00 Veleslalom za ženske, posnetek
iz Megeva 14.55 Poročila 15.00 Orkester, ameriški film 17.00 Košarka
.Jugoplastika Obona. prenos
iz Splita 18.35 Na* kraj
18.45 Robinovo gnezdo, humonstična
serija 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik
20.00 J. Dieti: Zupan našega mesta.
Tv nadaljvanka 21.00 TV žehtnik
21.35 Charlievi angeli, ameriški film 22 55 Kvropsko drsalno prvenstvo
v Goeteborgu, posnetek
tekovanja žensk 2.1.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže:
17 45 Zapisi z vasi 18..10 Narodna glasba 19.00 Iz sporeda TV . 19.30 TV dnevnik
20.00 Goteborg: Kvropsko drsalno
prvenstvo, prenos tekmovanja
žensk 23 (K) Večeri jazza TV Zagreb - I. program:
TV v soli • • TV v soli 10 55 Ob 70-letnici rojstva
E. Kardelja 12.25 Chamonix Smuk za moSke 15.35 Poročila 15.40 TV koledar 16.00 OtroSka predstava 17.00 Košarka
Jugoplastika : Cibona. prenos
18 45 Pesnikova vedrina 19.30 TV dnevnik 20.00 Žito ie zeleno, film 21.45 TV dnevnik 22.00 Za konec tedna
NEDELJA
27. JAN.
8.20 Poročila
8 25 Za nedeljsko dobro jutro: Od vsakega jutra raste dan: Dobrla vas
8.55 Chamonix: veleslalom
za moške, prenos 10.30 Disnevev svet
11.25 Chamoniz: veleslalom za moftke. prenos
12.30 Čebelica Maja. serijska oddaja
12.55 TV kažipot
13.15 Poročila
13.45 Kviz glasbene mladine
Slovenije 14.55 Poročila
15.00 Goeteborg: evropsko drsalno prvenstvo — revija najboljših, prenos
17.00 Na grči braSkega brina — potopisna oddaja TV Zgb 17.30 Mozaik 17.35 .Športna poročila 17.40 Na klancu, slovenski film 19.15 Risanka
19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik
20.00 S. Pavič: Vroči veter.
nadaljevanka TV Beograd
21 00 Ob 70-letnici rojstva Edvarda
Kardelja (za JRT) 21.40 Glasbeni album 21.55 V znamenju
22 10 Rokomet
Partizan
(Bjelovar):G rossvvallstadt. posnetek
22 VI Sporim pregled
Oddajniki II.TV mreže:
15 20 Test
15.35 Nedeljsko popoldne
19.1(1 TV dnevnik
'2000 Dediščina M prihodnost.
dokumentarna oddaia 2055 Včeraj, danes, jutri 21 15 On. mehiški film
TV Zagreb - I. program:
9.50 Poročila 10.00 Otroška oddaia 11 30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaia 13.00 Jugoslavija, dober dan 13.35 Studio 071 14.05 Mladinski film 15.35 Nedeljsko popoldne 19 30 TV dnevnik 20.00 Vroči veter
21.00 Ob 70-letnici rojstva Kdvarda
Kardelja 2140 Glasbeni album 2155 Velebit, dok serija 22.30 TV dnevnik 22.50 Športni pregled
PONEDELJEK
28. JAN.
TV v Soli: Kocka, kocka. Boj za obstanek, Čričkov album. Zgodovina pismenosti Tv v Soli: Moje, tvoje. naSe. Klub mladih tehnikov Kmetijska oddaja TV Zagreh Poročila
Zima. zima bela. oddaja iz cikla Od zime do zime Mala čudesa velike prirode, dokumentarna serija Sent Andreja, reportaža Mozaik Obzornik Mladinska oddaja Risanka Od zrna do zrna TV dnevnik
M. Bulgakov: Ivan Vasiljevič. predstava SSG Trst V znamenju Kulturne diagonale
12.35
16.30 17.30 17.35
17.45
18.00 18.30 18.35 18.45 19.15 19.26 19.30 20.00
21.55 22.10
Oddajniki II. TV mreie:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Gledališče strička Branina
18.00 Pravljica
18.15 Izobraževalna oddaja
18.45 Telesport
19.30 TV dnevnik
20.00 TV drama
21.10 Glasbeni trenutek
21.15 Kulturna oddaja
22.00 TV dnevnik
22.15 Sarajevski glasbeni večeri
TV Zagreb - I. program:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Gledališče strička Branina 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladinska oddaja od 19.30 naprej isto kot na odd. II T V mreže
29. JAN.
10.00 TV v Soli: Kocka kocka.
Boj za obstanek, Čričkov
album, Zgodovina 12.35 TVvSoli: Dnevnik 10. Zgodbe
iz narave 17.15 Poročila
17.20 Jakec in čarobna lučka.
otroška serija 17.35 Pustolovščina. 18.05 Glasbena oddaja TV Beograd 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik
18.45 Obramba in samozaščita
19.15 Risanka
19.26 Zrno do zrna
19.30 TV dnevnik
20.00 Aktualna oddaja
20.45 H Fallada: Človek hoče
navzgor, nadaljvanje in konec 21.40 V znamenju 21.55 Evropski operni pevci:
Birgit Nilsson
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
TA TEDEN NA TV
SOBOTA
Z ameriškim filmom ORKESTER S€ bomo vrnili i štirideseta leta in v svet takratne glasbe. Vsebina ni nič kaj posebnega, uživa/i pa bomo lahko ob izvrstnih nastopih -Iudy Garland in drugih zvezd.
Charlie Toivnsend. upokojeni šef detektivov, žeti ostati v ozadju in tako ga njegovi detektivi sploh ne poznajo. Naročila in navodila jim prenaša prek magnetofona ali pa jih obvešča njegov pomočnik Bosley. V središču pozornosti so tri detektivke: Sabrina. Jill in Kelh. ki se ne ustrašijo nobene naloge
CHARLIJEVI ANGELI se seveda uspešno izmikajo nevarnostim.
NEDELJA
Skupina poljskih igralcev v Varšavi uprizori igro, v kateri se močno norčujejo iz nacistov, ki že ogrožajo mesto. Film BITI ALI NE BITI, ki je v svojem času (1942) veljal za nekoliki, neokusnega, je danes ovrednoten kot ena najboljših holhtvoodskih sti <aritev. Gre za zabaven film, ki se začne kot drama, potem pa se tekoče razvija v nekoliko romantično komedijo, nato v grozljivko in se konča hit farsa. Odlikuje se tudi po igralskih kreacijah in umetniških veščinah reži se rja Ernsta Lubitcha.
PONEDELJEK
Komediv* IVAN VASILJEVIČ je napisal Mi hail Bulgakov. avtor znamenitega romana Mojster in Margareta. V delu so navzoči skoraj vsi elementi najbolj zrele umetnosti Bulgakova: ironija, satira, fantastika. jasna razumska analiza, skoraj mistična vera v ruskega človeka in grenko razočaranje nad nauki zgodovine. V osem-desetem letu našega stoletja izzveni morda ta komedija nekoliki> drugače kot bi izzvenela tik pred drugo svetovno vojno. Ven dar vsebuje še toliko drugih dramaturških. vsebinskih in poetičnih dragocenosti, da bi zaman iskali znake staranja.
PETEK
Film JONAS je prav zaprav meditacija o življenju odraslih, vendar kljub hudi kritiki sodobnega sveta ne manjka veselih prizorov. Znajdemo se med osmimi junaki, ki so med seboj tako ali drugače povezani. V Ženevi doživljajo svoje usode, usode ljudi današnjega časa. Da /st bi ušli stehniziranemu načinu življenja, vsak od njih igra svojo igro. ki ga popelje v pretekhtst. priho<tnost, v nestvarni svet, v otroštvo. Kajti le sivt odraslih je prežet s sivino vsakdanjo sti. ki ubija vsakršno fanta zijo-
17.10 17.30 17 45 18.15 18.45 19.10 20.00
21 10 21.30 22.20
TV dnvnik \ madžarščini
TV dnevnik
()troSka oddaja
Nove knjige
Glasbena oddaja
TV dnevnik
•Jacuues Shanrell vam
predstavlja ...
včeraj, danes, jutri
Dokumentarna oddaja
Poezija
T V Zagreb - I. program:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Danes v skupSčini 1845 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V žariSču
21.05 Dežela faraonov, ameriški film 23.05 TV dnevnik
30. JAN.
10.00 TV v Soli: Kocka, kocka.
Boj za obstanek. Igrani film. 12.1(1 TV v Soli: Pogovor.
Ali ste vedeli
17.25 Poročila
17 30 Z besedo in sliko - V Brest: Čarovnik U jtata. 4. del
17.40 Pionirji fotografije, serijska oddaja
18.05 Brahms in Mozart v SeliSčih 18.40 Mozaik 18.45 Obzornik 19.00 Ne prezrite 19.15 Risanka
19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik
20.00 Film tedna: Praznovanje pomladi, slovenski film ipo filmu pogovor z režiserjem Francetom Stiglicem I
22.05 V znamenju
22.20 625
Oddajniki II. TV mreie:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 OtroSka oddaja
18.15 Izobraževalna oddaja
18.45 Glasbeni amaterji
19 30 TV dnevnik
20.00 Izbor v sredo
21.30 Zabavna glasba
22 15 TV dnevnik
TV Zagreb - I. program:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Kako je kaj nastalo.
dokumentarni film 18.45 Danes v skupSčini 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.30 Zabavna glasba 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film
ČETRTEK
31. JAN.
10.00 TVvSoli: Kocka kocka.
Botanik, Smučanje. Saksofon.
Zgodovina, Zgodba 12.45 TV v Soli: Glasbeni talenti. 17.05 Poročila 17.10 Življenje na zemlji.
dokumentarni film 18.00 Kurir Goce Delčeva,
nadaljevanka TV Skopje 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik
18.45 Pika v gibanju, dokumentarna
oddaja Tv Zagreb 19.05 Risanka 19.15 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Remarque. dokumentarna
oddaja
21.(K) Nastopa Marie Laforet 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 KoSarka Bosna:Partizan.
prenos (s slovenskim
Komentarjem) 18.45 Aktualnosti 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino-oko 23.00 Poročila
TV Zagreb — I. program:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar
17.45 Tehtnica za natančno tehtanje
18.15 NaSa obramba
18.45 Humoristični klub
19 30 TV dnevnik
20.00 Aktualna oddaja
20.50 MočnejSi spol. kontaktna oddaja
22.00 TV dnevnik
22.15 Koliko se med seboj poznamo 1. FEB.
10.00 TV v Soli: Kocka. Kocka.
Botanik. Zaljubljeni GliSa. Film 12.40 TVvSoli: Zgodba. Ali si dijak.
ali.. . 17.00 Poročila
17.05 Zavoj s plužnim prestopom.
oddaja iz cikla Šola smučanja 17.15 Nenavadne dogodivščine
Pina Pinpina. lutkovna serija 17.30 Družina I.esnievvskich.
mladinska serija 18.00 Domači ansambli: Ansambel
Lojzeta Slaka 18.30 Obzornik 18.40 Mozaik
18.45 Planiranje v krajevni skupnosti.
izobraževalna oddaja 19.05 Spekter: plastične harve.
vroča voda 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik 2000 Kar bo. pa bo 21.00 A Ha lev Korenine -
naslednje generacije.
TV nadaljevanka 22.30 V znamenju 22.45 Nočni kino: Jonas.
Svicarsko-francoski film
Oddajniki II. TV mrete:
16.55 Test
17 10 TV dnevnik v madžarščini
17.:«) TV dnevnik
17.45 Mali svet
18.15 Mladinska oddaja
18.45 Reka. Krka. potopis
19.30 TV dnevnik
20.00 Na dnevnem redu je kultura
21.00 Včeraj, dane*, jutri
21.15 Človek in čas
21.45 Glasbena oddaja
22.40 Fantom svobode, francoski film
T V Zagreb - I. program:
17 15 TV dnevnik
17.15 TV koledar
17.45 Mali svet
1M.15 Mladinska oddaja
18.45 Moppet *how
19.30 TV dnevnik
20.00 Kar bo. pa bo
21.00 Korenine - Naslednje
generacije 22.35 TV dnevnik 22.50 Sartre o sebi. dokumentarna
serija
IZBRALI SO ZA VAS
Pri ŽIVILIH v GLOBI SI so pred Novim letom odprli poseben oddelek slaščic. Vsak dan so sveže. Poleg klasične slaščičarske izbire dobite tudi krofe in razne zavitke.
Med izdelke Konfekcije, ki so jim pri Kokri v GLOBI-BIJ sezonsko /nižali ceno, je tudi ta prijetna drobno roža-sta obleka iz meSanice bombaža in sintetike. V velikostih od 36 do 44 se dobe. Cena: samo 540 din
Pri FUZlNARJU na Jesenicah so pravkar dobili ognje-varno stekleno posodo SI-MAX. Uvoz s CehoslovaSke.
Cena: samo 70,95 do 135,85 din
Pri ŽIVILIH na Klancu v Kranju so dobro založeni z zamrznjeno zelenjavo: korenjem, grahom, ftpinačo. Pa tudi juftno zelenjavo imajo, kjer je zbrano prav vse, kar potrebujemo za dobro juho.
Ona: od 5,70 do 25 din
V Klitinem KLUBI' v Kranju, specializirani prodajalni moAkega perila, pletenin in podobnega, boste gotovo naftli tudi največjo izbiro moških srajc; enobarvne in z drobnimi modnimi vzorčki. pa seveda tudi keriraste Športne, (ena: 200 do 420 din
^_-----			
KINO	FILM		FILM
FILM
FILM
Kranj CENTER
25. januarja amer. barv akcij UMOR
V AMSTERDAMU ob 16.. 18 in 20. uri 26 januarja amer barv. akcij. UMOR
V AMSTERDAMU ob 16.. 18. in 20. uri. prem. ital. barv erot. krim HOTEL KLEINHOFF ob 22. uri
27. januarja predavanje AMD ob 9. uri. amer. barv akcij UMOR V AMSTERDAMU ob 15.. 17. in 19 uri. prem. jap amer barv KAMIKAZE NA KOLESIH ob 21. uri
28. januarja amer. barv. fant srhi j. OTOK DR MOREAUA ob 16. 18 in 20. uri
29. januarja amer barv. fant. srhlj. OTOK DR. MOREAUA ob 16.. 18 in 20 uri
30 lanuarja ital. barv. erot. krim. HOTEL KLEINHOFF oh 16.. 18. in 20. uri
31.januarja ital. barv. erot. krim. HOTEL KLEINHOFF ob Hi.. 18. m 20 uri
Kranj STORZlC
25. januarja amer barv. POVSEM NAVADNA ZGODBA oh 16.. 10 in 20. uri
26. januarja   hongkon   barv karale ZADNJI KARATE UDAREC ob 16.. in 18. uri. amer  barv   srhlj MAKA TONEC ob20. uri
27 januarja slov barv SREČA NA VRVICI ob 10. uri. hongkon barv ka rate ZADN.II KARATE UDAREC ob 14 in 18 uri. ital. barv. ljub ZAPELJEVANJE ob 1« uri. prem angl barv west. ORLOVO KRILO oh 20 uri
28. januarja angl. barv vvest ORLOVO KRILO ob 16., 18. in 20. uri
29. januarja angl barv vvest ORI.O VO KRILO oh 16.. 18. in 20 uri
30. januarja amer barv. srhlj MARATONEC ob IK.. 18 in 20 uri
31 januarja jap barv karate KO HRA ob 16.. 18 in 20. uri
Trtic
26. januarja amer. barv. pust PREGNANI KAVBOJ ob 16. uri. amer barv. srhlj NOC ČAROVNIC oh 18 in
20 uri, prem jap. amer barv KAMI KAZE NA KOLESIH ob 22. uri
27. januarja ital. barv glasb ROCK'N KOLL ob 15. un. amer barv. srhlj. NOČ ČAROVNIC oh I7. m I9 uri. ital. barv erot  krim  HOTEL KLEINHOFF ob
21 uri
28. januarja ital barv glasb ROCK'N ROLL ob 17 uri. prem fra.ic barv. drame VIOLKTTE NOZIEK ob 19 uri
29. januarja amer barv akcij. UMOR V AMSTERDAMU ob 17 —'
*        *--l.-..
kom. SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 18. in 20. uri. prem. angl. barv. vvest ORLOVO KRILO ob 22. uri
27. januarja amer. barv pust PREGNANI KAVBOJ ob 15. uri. franc barv. erot kom SLADKE MALE AN GLEZIN.JE ob 17. in 19. uri. prem amer barv. fant. OTOK DR. MORE AUA ob 21 uri
28 januarja amer barv FEDORA ob 18. in 20. uri
29. januarja hongkon. barv. karate ZADNJI KARATE UDAREC ob Ifl in 20, uri
30. januarja hongkon barv ZADN.JI KARATE UDAREC ob 18 in 20. uri
31 januarja ital barv. glasb. ROCK'N ROLL oh 18 in 20 uri
Duplica
26. januarja amer. barv fant srhli. OTOK DR MOREAUA ob 20 un
27. januarja jap. barv karate KO HRA <>b 15. uri. ital. barv erot kom SOSEDA ob 17 un. franc barv VIOLKTTE NOZIER ob 19. uri
30 januarja ital. barv ljub ZAPELJEVANJE ob 20 uri
ti januarja angl barv vvest ORI.O VO KRILO ob 20 un
Cesnjica
25. januarja ital barv. erot kom SOSEDA ob 20. uri
27. januarja amer barv pust LJUDJE ORLI oh 17 uri. ital barv dokum SVET PONOČI - DANES ob 20, un
Radovljica
25. januarja ital. barv krim ŠTIRI MINUTE ZA ŠTIRI MILIJARDE ob 20 uri
26 januarja hongkon barv karate MOJSTRI SAOLINA ob 18 uri ital barv PRIPRAVNICA ob 20 uri
27 januarja ital barv PRIPRAVNI CA ob 18 uri. ital barv krimin ŠTIRI MINUTE ZA STIHI MILIJARDE ob 20. uri
28. januarja hongkon barv karate MOJSTRI SAOLINA ob 20 uri
29 januarja ital. barv. krim LETE ČA BRIGADA ob20 uri
30. januarja ital barv PRIPRAVNICA oh 20 uri
II januarja amer. barv pust VOHUN. KI SEM GA UUBII.A ob 20 uri
31. januarja ital barv PRIPRAVNICA ob 20. uri
Bohinj — Boh. Bistrica
26. januarja ital. amer. barv grozil TA.INA ZAPUŠČENE HlSE ob 18 in 20. uri
27. januarja franc. barv. SMRT PODKUPLJIVE PODGANE ob 17 m 20. uri
31. januarja ital. barv. krim LETE CA BRIGADA ob 20. uri
Jeaenice - RADIO
25. januarja ital. turski pust KA-RAMURAT BOJEVNIK IZ ANA DO LIJE ob 17 in 19 un
26. januarja amer barv   ljub OKNO
V NEBO ob 17 in 19 uri
27 januarja amer. barv   ljub OKNO
V NEBO ob 17 in 19. uri
28 januarja  amer   barv erot. CENKA ob I" m 19 uri
29 januarja  amer   barv erot. CENKA ob 17 m 19. uri
30 muh,,i m franc. barv komed. ČLOVEK IGRAČKA ob i: m 19. uri
LOLO-
Bled
barv BOŽANSKI
m.ir.n,------........•'» l# »rl
.10. jann uia jap. barv karate M' HRA ob 17 in 19 un
31. januarja amer barv FEDORA ob 17. in 19 uri
Kamnik DOM
26 januarja jap. barv akcij karate KOBRA oh I«, un. angl. barv erot
25. januarja amer DNEVI ob 20 uri |
26. januarja amer barv. ris. TOM l\ .IKRI ob 18. uri. franc barv SMRT PODKUPLJIVE PODGANE ob 20. uri
27. januarja ital amer barv gro/lj TAJNA ZAPUŠČENE HlSE ob IM ,„ 20 uri
2fcjanuarja ital  lmr\   krim ŠTIRI
minute Za stihi milijarde ,a,
20. uri
29.januarja hongkon   barv kanite MOJSTRI SAOLINA ob20 uri 30 januarja ital. barv. krim LETE
Ca brigada ni**'o uri
Jesenice PLAVŽ
25 januarja domači barv ZADNJA TEKMA ob 18 in 20. uri
26. januarja amer Han L( K r. IN l\ .-\ ob 18 in 20. uri .
27 lanuarja amer barv. L(X r.Nrv.v ob 18. in 20 uri
28 januarja amer barv OKNO v NEBO ob 18. in 20. uri
29 januarja amer. barv. OKNO. v NEBO ob 18 in 20 un
31. januarja  ital.  turški KAKAMl RAT BOJEVNIK I/. A NADOLIJE oh 18 in 20. uri
Dovje Mojstrana
26 januarja amer barv ČLOVEK IZ SAN FERNANDA ob 19.30 -
27 januarja nem barv RESNIČNE ZGODBE L del ob 19.30
Kranjska gora
23. januarja amer barv ČLOVEK IZ SAN FKRNANDA ob 20. uri
26.januarja nem  barv RESNIČNE
ZGODBE L del
Skofja Loka HORA
25 januarja amer POTEPUH SAM ob 18 in 20. uri
26. januarja amer. F I S T ob 17 3(1 in 20. uri
27. januarja amer F I S T. ob 1730 m 20. uri
Skorja Loka OBZORJE
25. januarju amer F I. S. T ob 20. uri 2«. januarja franc   dokum CHAZV
HORSK nh 20 uri 27. januarja amer uvant. POTEPUH
SAM ob 17 m 20. un
RADIO
Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, ru-aen nedelje ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 10.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00;
na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30. 11.30. 12.30. 13.30. 15.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 10.00; na tretjem programu pa oh 10.00. 18.00 in 10.55.
SOBOTA
26. JAN
Dvobarvna
reklamna
sporočila:
hitro opazna, učinkovito obveščanje
Prvi program
4 30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.06 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem OPZOS Danilo Kumar — Ljubljana 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zapojte-/ nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jernej Ude: Sodobno orodje in stroji za delo v gozdu 12.40 Veseli domači
nape vi 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev — posebna obvestila 11.20 Obvestila in zabavna glasba
13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasna lfi.(K) »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlica zgodbo 18.30 Mladi n ladim 19.25 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 M mute z Alpskim
kvintetom
20.00 Sobotni zabavni večer
21.30 Oddaja za nafte
izseljence 23.05 Lirični utrinki 23 10 Z lahkimi notami
po Jugoslaviji 00.05 Nočni program —
glasba
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202
13.01 Radi ste jih poslušali
\\:.Vt Gumba,iz Latinske A meril e
14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za
Majdo S epe 16.00 Na« podlistek
J. Kozak:
Gledališka garderoba 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni časi no 17 35 Lahka glasba
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Pol ure za Šanson 18.35 Nafti kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 SOS v soboto
obujamo spomine 21 30 Ročk and roll
v vsako slovenski
vas
22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretji program
10.05 Literarni dopoldan 10.45 Na krilih petja 11.15 Promenadni koncert
16.06 Književnost jugoslovanskih narodov
16.20 Virtuozno in
privlačno... 16.45 Glasba je . . glasba 18.05 Jugoslovanski
feljton 18.25 Zborr.vska glasba
po želji posluSalcev 19.00 Minute stare
glasbe - Dve
sonati za violončelo
in čembalo v G-duru
in v g-molu
Johanna Sebastiana
Bacha 19.30 Nove prevodne
strani
1950 JosefSuk: Nekoč spomladi iz cikla »O mamici« za klavir Janko Ravnik - klavir
20.00 Giuaeppe Verdi: Traviata
22.00 Sobotni nočni koncert 50 Literarni nokturno
18.41 Glasbena medigra 19.30 Obvestila in zabavna
flasba ,ahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni progrem JRT - Studio Novi Sad
Glasbena trubuna mladih
23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij
in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202
13.00 V nedeljo se
dobimo — Sport, glasba in Sekaj 19.30 Stereorama 20.30 Radio Student na naSem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretji program
19.05 Igramo kar ste izbrali
21.05 Posebna oddaja -Josip Vidmar o Edvardu Kardelju
20. JAN.
PONEDELJEK
28.JAN.
AiEDELJA
27.JAN. Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite.
tovarifti... 10.05 Panorama lahke
glasbe
1 1 dO Pogovor g posluša le i 11.10 NaSi posluSalci
čestitajo in
pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna
glasba 13 20 Za kmetijske
proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega
tedna 14.25 S popevkami po
Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne »parne.
melodije 17.50 Zabavna radijska
igra
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan
8.25 Ringaraja 8.40 Pesmice za mlade risarje in pozdravi Borut Les jak 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — prof. Edi Senegačnik:
0 lanski čebelji pafti in beri
12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru
13.00 Danes do 13.00 -
1 z naftih krajev
13.20 Obvestila in zabavna glasba
13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori
14.25 Nafti posluSalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Nafta glasbena
izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z
ansamblom Viliia
Petriča 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nafte diskoteke 21.00 Vremenska napoved
in poročila 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz
jugoslovanskih
studiev 23.05 Lirični utrinki 23 10 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek, na valu 202
13.00 Z evropskimi
revijskimi
in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov
križem kraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazza
na H. programu
Brecker Brothers -
Cedar V/alton 16.40 Od ena do pet 17.35 Izpartitur orkestra
»M on to van i« 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktaiI 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza
Kila Fitzgerafd
>n Louis Armstrong 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec
programa
Tretji program
10.05 Aktualni problemi
marksizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje 11.10 En sam, za dva, za tri (solistična in komorna glasba)
16.00 Aktualni problemi
marksizma 16.20 Tako muzicirajo 17.30 Naj narodi pojo 18.05 Nafti znanstveniki
pred mikrofonom 18 20 Srečanja
s slovenskimi
skladatelji
Marijan LipovSek
70 letnik 20.00 Literarni večer
ob 120- let niči
rojstva A P Cehov 20.40 Stereofonski operni
koncert 21 45 Odmevi iz
glasbenega sveta:
nove skladbe
v Saarbrucknu 22.50 Literarni nokturno
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan
8.30 Iz glasbenih Sol — Glasbena Sola Vič-Rudnik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Spomladi zatirajmo pravočasno plevel v žitu 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 -
Iz naSih krajev 13.20 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Priporočajo vam i4.or> V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po
slovenski glasbeni literaturi 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Atija Sossa 2().(X) Slovenska zemlja v pesmi in besen i 20.30 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Vale Ogunjemi: Znamenje mavrice (prva izvedba) 21.55 Glasbena medigra 22.20 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami
po Jugoslaviji •0.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202
13.00 Iz obdobja
duielanda .. .
z ansamblom
DixieSeven
in London Citv
Stompers 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Diskomentalnost 17.35 Izpartitur
zabavnega orkestra
RTV Ljubljana 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Dans vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni
magazin 21.30 Rezervirano za
disko-novitete 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretji program
10.05 Za Šolarje —
Ekspresno pismo 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 1120 Radijski operni list Giacomo
Meverbeer: Prerok
16.00 Za šolarje —
Roka, ki oživlja pravljice 16.30 Iz oper in glasbenih dram
18.05 Narava in človek 18.20 Minute za Emila
Gilelsa 19.00 Z naSimi solisti — Božo Rogelja — oboa Miloš Mlejnik — violončelo 20,00 Deseta muza 20.20 Praftka pomlad 1979 Koncert Praškega komornega orkestra (brez dirigenta) —: solist Karel Bernian 21.45 Tri klasicistične
simfonije 22.20 Skupni program JRT - Studio Ljubljana Jugoslovanska glasba
17(10 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba
v prostoru in času 18.15 Naftgost 18.30 Odskočna deska
Klinar Maja -
klavir 19.25 Obvestila in
zabavna glasba 19 35 Lahko noč.
otroci'
19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika
20.00 Koncert za besedo -Labrador
20.25 Staro v novi
freobleki — )ve skladbi Ferenca Farkasa 21.05 Modest Musorgskr Odlomki iz opere »Hovanflčina« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Alexander von Schlippenbach — Cecil Tavlor 00.05 Nočni program -glasba — Radio Maribor
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202
13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja 14.05 S solisti in ansambli JRT
14.30 Iz naftih sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi
neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16 40 I z jugoslovanske
produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne
kulture 17.40 Iz partitur orkestra
»Carrnen Gragon« 18.00 Kam in kako
na prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po poŠti 22.15 Zvočni portreti. .. basist Kred Hopkins v triu »Air« (lil. del) 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretji program
10.05 Dogovori, odločitve! 10.25 Slovenska in
svetovna zborovska
literatura 11.00 Učimo se
srbohrvaščine
in makedonftčine 11.25 Solisti in orkestri
16.00 Dogovori,
odločitve... 16.20 Arsanticpia 17.00 Iz komornih opusov
slovenskih
skladateljev
20. stoletja -
Janko Ravnik,
Matija Tome 18.05 Medu rod na radijska
univerza 18.15 Iz manj znanih oper 19.30 Izbrana proza
D. Smole: Konec
dneva
19.50 Glasbeni intermezzo 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV -Ljubljana dirigent Samo Hubad solista Heinrich Schiff violončelo. Aci Be. toncelj — klavir 21.50 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno J.Stritar: Poezije
ČETRTEK
31. JAN
30. JAN.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Z glasbo v dober dap
8.30 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za  . . 12.10 Veliko zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti —
dr. Albin Stritar:
Uveljavljanje
kmetijskih
zemljiftkih
skupnosti 12.40 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 -
Iz naftih krajev
13,20Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 Razmiftljamo.
ugotavljamo .. 14.25 Nafti posluSalci
čestitajo
inpozravljap) 15 30 Zabavna glasba 16.00 Loto vrtiljak
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.06 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti
ing. Tatjana -
Brumat:
Razmnoževanje
s potaknjenci 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 -
I z naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Enajsta Sola 14.20 Koncert za mlade
posluSalce
14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glaslia 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo l nami zapela 18.15 Lokalne radijske
postaje
se vključujejo 18.35 Primož Ramovft:
Simfonietta 19.25 obvestila in
zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19 45 Minute
z ansalmblom
Milana Ferleža 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi
in napevov 21.05 Literarni večer
I van Pregelj
(ob 20-letnici smrti) 21.45 Glasbena medigra 22.20 Plesna glasba
iz jugoslovanskih
studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk
jugoslovanskih
avtorjev 00.05 Nočni program -
glasba
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202
13.00 Vedri zvoki 13.30 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz - klub -
Gost kluba:
France Slana
17 40 Iz partit ur orkestra
»( nff Carpenter« 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu
18 55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama
20.30 Besede v ročk u 21.00 Zavrtite, uganite
in se pogovorite 22.00 Akordi
za sanjarjenje 22 45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec
programa
Tretji program
1005 ZA ŠOLARJE
Uklenjeni
Prometej 10.35 Poje tenorist
James Mc Cracken 11.00 Tekoča repriza
16.00 Za šolarje
Prve slovenske
kriminalke 16.30 Tri zborovske 16 45 Pet Chopinovih
mazurk - I era
pianistka Hilda
Horak 17.00 Ura z Jnsephom
Havdnom 18.05 Zunanjepolitični
feljton 18 20 Salzhurftki festival
1979: pianist
Maurizio Pollini 1937 L. M. ftkerjanc.
Samospevi 20.00 t salo je 20.15 Trije pesemski cikli
Gustava Mahlerja 22.00 Iz partitur
slovenskih
dirigentov 22.50 Literarni nokturno
L.FEB.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan
8.30 Glasbena pravljica 8.40 Nafti umetniki
mladim poslušalcem 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. . 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti
Vrt v februarju 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 -
Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in
zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 13.50 Človek in zdravje 14.05 Uvertura,
intermezzo in rapsodija 14.25 Nafti posluSalci čestitajo in pozravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.(K) Operne arije in monologi 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamlon
Gorenjci 20.00 Uganite, pa vam
zaigramo . .. 21.05 Oddaja o morju in
pomorščakih 2220Glasbeni ' intermezzo 22.30 Besede in zvoki
iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik
00. 05 Nočni program —
glasba
Drugi program
8.00 Petek na valu 202
1. ) oo .Jazz v komornem
studiu .lasper van't hof — Rov Brvant 13.35 Znano
in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče — hladno 17 10 Odrasli tako.
kako pa mi'.' 17.35 Odmevi z gora —
Mitja KoSir in drugi avtorji: To in ono s planinskega sveta 17.45 Vodomet melodij 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Stop popa 20 21.45 Iz francoske
diskoteke 22.00 S festivalov jazza — jazz Midelheim 1978(11.del) 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretji program
10.05 Za Šolarje
Snežna kraljica 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi najlepfta
vam hvala 11.30 Robert Schumamv Kreisleriana op. 16
16.00 ZA ŠOLARJE
Živalski karneval 16.30 Pota nafte glasbe 17.15 Radijski operni list Giacomo
Meverbeer: Prerok 17.55 Glasbena medigra 18.05 Ekonomska politika 18.20 16 strun 19.00 Radijska igra Leopold Suhadolčan Osvajanje vrha 20.00 Glasbene miniature 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Koncert Simfoiin nega orkest r.t slovenske
filharmonije dirigent
Anton Nami! solista Dravgo Golob — oboa, Miloš Mlejnik -čelo
15 |z novejše slovenske
operne literat Ure 50 I .iterarni nokturno
RADIO TRIGLAV JESENICE
UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 me-gaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza
srednji val 1495 K H/.
Petek:
16.03 Lokalna poročila .- obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana
Sobota:
16.03 Lokalna — obvestila,
poročila 16.30 Kam
danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja -Morda vas bo zanimalo
Nedelja:
11.03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame -Nedeljska kronika obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo
Ponedeljek:
16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi
Torek:
16.03 Lokalna i^rotil« - Obvestila - *M Oddaja za mlade -Morda vas bo zanimalo
Sreda:
16.03 Lokalna Izročil« - Obvestila - IJ* Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo
Četrtek:
16.03 Lokalna poročili - Obvestila - 16.30 NaS obzornik — Morda vas bo zanimalo - P°
domače za vas
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. reka v Hrvaškem. levi pritok Kolpe. 5. železniški voz. 9. vf nered, zmeda, 13 znamenita Aškerčeva balada. 15. zdravniki, specialisti' kirurgijo. 17. ženska, ki kaj išče. 18. enigmatik. kdor se ukvarja z ugankar 19. znak za kemično prvino natrij. 20. parašitist. kdor skače s padalor 22. ploščinska mera. 23. najnovejša šega. noša ali kroj, 25. kdor skrbi za r* 26. udi, 28. drugo največje mesto Japonske. 30. vprašainica ali, 31. dvorana^ glasbene prireditve, zabavišče s koncerti in plesom. 32. kratica za Ljud^ tehnika. 33. oblika rastlinskega stebla, 35. kratica za madžarsko lisko« agencijo: Magvar Tavirati Irota. 36. kratica za voltamper, 37. visoko, dvor ljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov. 39. rim-' boginja lova, 41. arija, pesem. 43. segment, sekcija, oddelek. 45. ime p** zabavno-narodnih pesmi Redžepove. 48. egipčanski bog modrosti, tudi voi«* dinski šahovski mojster. Bora. 49. štiristraničen. koničasto zaključen ste!« monolit. 51. pritok Visle na Poljskem. 52. v kemiji čisti vinski cvet. v obriV rabi žganje. 54. pihalo iz 18. stoletja v obliki kače ali črke »S«. 56. sport"1 disciplina, v kateri tekmovalci ekipe nastopajo drug za drugim, vendar** tedaj, ko prejšnji konča s tekmo. 57. udarjanje s trkalom na vrata. Navpično: 1. širok pas pri kimonu. 2. lastnost drsnega. 3. v šahu enkrat' dvojna poteza s kraljem in trdnjavo. 4. mesto v Bački (Vojvodina), na desm bregu Tise. 5. namestnik v duhovniških službah, (i. atenski heroj, po katen se vseučilišča imenujejo akademije. 7. očesu najbližja leča pri daljnogledu drobnogledu. 8. največja reka v Zahodni Afriki. 9. madžarski revoluciol ustreljen 1939. v stalinskih čistkah. Bela. 10. obokana stebrišča. 11 r* književnik, prijatelj Hercena. eden od organizatorjev revolucionarnega ženja »Zemlja in svoboda« Nikolaj Platonovu' (Ogarev). 12. izdelek iz mit*
14. kratica za Neznani leteči predmeti. lb\ vzdevek igralca Hadka Pol 21. ime našega slovničarja Bohoriča. 23. otožen glasbeni tonski način sprot je dura. 24. delovna skupina. 26. italijansko ime za Videm, mesto v si rozahodni Italiji. 27. številka 1. 29. ime ameriškega satirika Buchvvalda ime češkega ekonomista Sika. 34. večinoma vzpenjavi. samorasli in lep" grm, 35. mešalec pijač v barih. 37. ime likovne umetnice Krašovčeve. 38 1 sko ime. 39. pristaš deizma. 40. staro nizozemsko mesto, kjer so mednan*-' .motociklistične dirke. 41. ime režiserja pri TV Potočnika. 42. koža. barva k 44. Stanko Lorger. 46. nasprotje od ver. 47. ime našega publicista MahV 49. vzklik ohej. 50. naš največji jadranski otok. 53. kratica za Osvobodi fronta. 55. avtomobilska oznaka za Pančevo.
Rešitev nagradne križanke z dne 18. januarja: 1 hrast. 6 ameba. 11 presta. 12. lavend. I4
15. artel. 17. skat. 19. rob. 20. Trpimir. 22. ali. 23. ed. 24. katarakta, 26 JS. 27. Nazor. 29 N" hrana. 32. James. 34. rodeo. 35. pa. 36. inventura. 40. GM. 42. alt. 44. tost ran. 45. tla. 46 v** •lenin. 49. poet. 50. Arakan. 52. Kdvard. 54. Amati. 55 rakla
Prejeli amo 103 rešitve — Izžrebani so bili: 1 nagrado ( 150 din) prejme Iva Slapar, Rofatij 64000 Kranj. 2. nagrado (120 din) prejme Franc Zupan, Mošnje 24. 64240 Radovljica. 3 alf (1(X) din) prejme Lenčka Sok. MoSnje 46. 64240 Radovljica. Nagrade bomo poslali po poŠti.
Rešitve pošljite do srede, 30. januarja do 10. ure, na naslov: Cd« Kranj, M ose Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada B dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
NOVO V KINU
Francoski film Violette No-
zier ali Zločin brez strasti, kakor so ga prevedli na Hrvaškem, je posnet po resničnem dogodku iz tridesetih let tega stoletja. Vi
olette Nozier. mlada in ubogljim dekle iz spoštovane meščanski družine, je postala morilka star šev in bila obsojena na dosmrtn< ječo. Ko se je klopčič zače; odmotavati, zvemo, da je igrale dve življenji: podnevi je bih pridna hčerka, ponoči pa. pn> stitutka. Po enajstih letih zapora sojo rehabilitirali, poročila se ft in rodila pet otrok. Režiser i: jemno uspelega filma je prepusti, gledalcem, da sami izoblikuj! najprikladncfši zaključek.
Otok doktorja Moroa je film groze in strahu. Pripoveduje * znanstveniku, ki se umakne na osamljen otok v Pacifiku, da b: izpopolnil raziskave v zvezi l genetsko biološkimi preobrazba mi ljudi. Nori genij spremmia živali v polljudi in obratno dokler tudi sam ne izgine kol pošast. Lik osamljenega, cinične ga in nevrotičnega fanatika je i: vrstno upodobil Burt Lanchaster
Pustolovski film Kamikaze na kolesih pa prihaja z Japonske Glavni junak Je mladi kaskada ki s športnimi avtomobili podira najrazličnejše ovire in počenja vseh vrst i'ragolije.
Z BELIM VLAKOM NA
KOBLO
VAS VABI
Vozni red belega vlaka. k. bo vozil orl 28. januarja do 1. februarja in od 4. do 8. februarja:
ODHOD
7.24 Ljubljana
7.47 Skofja Loka 7..r).r) K ran j
8.35 Lesce
8.48 Jesenice
9.40 Bohinjska Bistrica
POVRATEK
18,1.1
17.r>b
17.48 17.24 16.52 16.17
CENA: 190 din (prevoz z vlakom, dnevna karta in topli obrok) Pri predhodnem naročilu za skupine priznajo popust. Za šole organizirajo izlete tudi izven najavljenih voženj vlaka (pogoj: najmanj 100 oseb)
Informacije in predhodne prijave: poslovalnica TTG na Titovi 40 v Ljubljani, telefona (061) 311-851 in 311-852
►♦4K«
Smučarski center KOBLA nad Bohinjsko Bistrico
NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV:
• 5 žičnic,
• 80 hektarov smučišč na nadmorski višini od 550 do 1350 metrov
• sankališče za otroke
• 14 kilometrov tekaških prog
• zmogljivost naprav: 4500 smučarjev na uro
• zmogljivost parkirišč: 550 osebnih avtomobilov
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Strokovna potovanja
SEJEM OBRTI - MUNCHEN. odhodi 8/3 in 13/3 za 3 dni in 10/3 za 4 dni
MEDNARODNA TURISTIČNA BORZA - BERLIN, odhod 1/3, 4 dni
DOMOTECHNICA IN .MEDNARODNI SEJEM GOSPODINJSKIH APARATOV - KOLN, odhod 6/2, 4 dni
MEDNARODNI SEJEM 2ELEZNINE - KOLN, odhod 10/2. 4 dni BAUMA 80 - MUNCHEN, odhodi 9/4 za 4 dni, 12/4 in 14/4 za 3 dni
INFORMACIJE IN PRIJAVK V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA!
MIRNA SMUKA OB BELEM JEZERU
Potovalna agencija INEX iz Ljubljane sporoča, da je od njenih smučarskih programov, katere smo predstavili tudi v Glasu, na voljo samo še smučanje ob BELEM JEZERU v Avstriji z odhodoma 27. januarja (povratek 3/2) in 3. februarja (povratek 10/2)
Visoka planota med Dravo m Ziljo. kjer leži Belo jezero, je znana Kot eno izmed najbolj sončnih področij v Avstriji. Čakajo vas skrbno vzdrževane smučarske in tekaške proge, pa drsalk in kopalk tudi ne pozabite vzeti s seboj.
BLED
Precej hotelov je zasedenih, rezervacije za privatne sobe pa sprejemajo poslovalnice Alpetoura, Generalturista in Kompasa.
BOHINJ
Posebnih težav z namestitvijo ne boste imeli. Za Alpetourove hotele sprejema rezervacije centralna recepcija, tel. 76-441. Kompasov hotel Stane Žagar pa ima tel. 76-471. Zasebno sobo lahko rezervirate pri Turist biroju, tel. 76-370
KRANJSKA GORA
Hoteli so večinoma zasedeni, priporočamo pa vam, da kljub temu zavrtite telefon, saj se včasih kaj najde zaradi odpovedi najavljenih gostov. V zasebnih sobah je še nekaj prostora. Rezervacije sprejema turistična poslovalnica Kompasa, tel. 88-437.
DEŽURNE TRGOVINE
BVELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED
v Radovljiški občini dne 26. 1. 1980
MARKET BOHINJSKA BISTRICA, Trg svobode 1
SAMOPOSTREŽBA BLED, Prešernova 48
Osnovna šola
pri Delavski univerzi
Tomo Brejc
Kranj
razpisuje
vpis v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole
Vpišejo se lahko kandidati, ki so stari nad 17 let in tisti, ki so izpolnili šolske obveznosti in ne morejo nadaljevati šolanja v redni šoli.
Šolanje   traja   20  tednov za
vsak razred.
Šolanje je brezplačno.
Prijave za vpis sprejemamo do
5.  februarja   1980.  vsak dan
razen sobote, od 7. do 16. ure.
Prijavi je treb*a priložiti rojstni list, spričevalo o zadnjem dokončanem razredu in potrdilo o zaposlitvi.
Obveščamo kandidate in delovne organizacije, da bomo tokrat organizirali dvoizmenski pouk tako, da se lahko v šolo prijavijo tudi tisti, ki delajo v izmenah.
Popravek
Dne 18. I. 1980 smo v službeni objavi pod DSSS izpustili točko
5 STROJNEGA VKNJI2EVALCA
Za napako se lepo opravičuje mo.
Izolirka
Jesenice
Objavlja    prosta dela in naloge
DVEH OBRATNIH ELEKTRIČARJEV II.
Pogoj:
- KV električar
- poskusno delo 3 mesece.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Delavski svet TOZD Izolirka Jesenice, v 15 dneh po objavi.
olpdom
Podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor, Radovljica, Cankarjeva 27
objavlja prosta dela in naloge
ADMINISTRATORJA -BLAGAJNIKA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidaO izpolnjevati se naslednja posebna pogoja:
- imen morajo srednjo i/ hni/hn ek" nomske ah administrai t v ne smeti.
- ler vsaj leto dm delo* mli izkušeni
Delo se združuje z" nedoločen ćas, s polnim delovnim časom. Poskusna doba traja dva meseca. Kandidati naj vloge / dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dela dostavijo v petnajstih dneh splošnemu oddelku DO.
• Avtoelektnka
• Diesel črpalke
• Avtoradio »Blaupunkt«
• Gospodinjski aparati »Bosch«
• Električna orodja in priprave »Bosch«
ujaldner
BELJAK
Draulande 23-27 tel 04242/248060
ECREinn
Kolektiv hotela »CREINA« Kranj prireja VESELO PUSTOVANJE v soboto, 1 6. februarja 1 980 v prostorih restavracije
— igra ansambel »AMIDI«
— prodaja vstopnic v recepciji hotela »CREINA« Vabi kolektiv hotela »CREINA« Kranj
Vse za varnost v prometu!
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj Avto moto društvo Cerklje. Kranj in Šenčur združenje šoferjev. a,vtomehanikov — podružnica Kranj in mladinski servis
VABIJO NA
CENTRALNO PREDAVANJE za vse udeležence v prometu
ki bo v nedeljo, 3 februarja 1980 ob 9 uri v veliki dvorani kina •Center« v Kranju.
Tema predavanja:
AKTUALNO PROMETNO VARNOSTNA VPRAŠANJA
Predaval bo prometni strokovnjak tov Marjan Metljak iz Ljubljane Po predavanju bo predvajanje prometno vzgojnih filmov
Vse za varnost v prometu!
RAZPIS
športno rekreacijsko društvo Sonca, razpisuje IV rekreacijski smučarski pokal »Sonca 80« v moški in ženski konkurenci Ta vključuje štiri vele-slalomske tekme dva slaloma in dva smuka Tekme so vezane tudi na kombinacije Ob zaključku 26 aprila bodo podeljeni pokali priznanja in nagrade
Prva tekma v veleslalomu bo v nedeljo. 27 januarja 1980 ob 10 uri na Soriški planini Sledila bosta smuk 9 februarja ob 13 uri in slalom 10 februarja ob 10 uri Oba na Soriški planini, ki se bosta štela za kombinacijo Prijavite se lahko pred tekmovanjem na cilju
Vabljeni
Krajevna skupnost Skofja Loka
objavlja zbiranje prijav zainteresiranih organizacij in zasebnikov za nakup poslovnega prostora v športni dvorani na PODNU Skofja Loka
1} t l/ I.' I/ i' t , i , , 11. L t i i: i n i n,t\ rCini in
za BIFFE v projektirani površini in sicer:
— biffe
— hodnik
— garderoba
— skladišče
Skupaj:
13,30 X 9,30 1,50 X 2,20 4,42 X 2,20 1,20 X 3,70 5,04 X 5,13
123,60 kv. m 3,30 kv. m 7,52 kv. m 4,44 kv. m 25,86 kv. m
164,81 kv. m
Navedene prostore prodajamo z dokončanimi gradbenimi, obrtniškimi in inštalacijskimi deli za vključno s komunalnimi priključki, brez notranje opreme, ki je potrebna za poslovno dejavnost: točenje brezalkoholnih pijač in mlečnih napitkov
Interesenti naj pošljejo prijave do II). 2. 1980 rja naslov: Krajevna skupnost Skofja Loka, Mestni trg 38.
Za vse informacije naj se interesenti obrnejo na zgornji naslov.
ZIPPUSCH VW-AUDI SERVIS
9162 VVeizelsdorf — Svetna vas Bundesstrasse — Glavna cesta tel 04227/3729 (14 km od Ljubelja)
Velika izbira rabljenih vozil.
v voznem in nevoznem stan|u. ^
prodaja tudi po delih \
Trgovina je odprta tudi ob sobotah
R-4. letnik 1978, prevoženih 1 700 km, karamboliran VvV-K-70 vozen AUDI — 100 letnik 1972 - po delih MERCEDES 220 D — vozen
Golf — vozen novi rezervni deli za AUDI m VW
Vsem PTT delavcem in upokojencem Gorenjske sporočamo, da je umrla
URŠKA LEŠNIK
PTT upokojenka
Od nje smo se poslovili v četrtek, 24. januarja 1980, na pokopališču v Begunjah.
TOZD ZA PTT PROMET RADOVLJICA
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil naš dobri in skrbni oče. stari oče. brat. tast in strie
JANEZ BEGELJ
Preftov oče iz Cerkelj
iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za hitro pomoč.
izrečeno sožal je. vence in cvet je. # Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru iz Cerkelj, dr. Borutu Beleharju za skrb in pomoč V njegovi bolezni in častiti duhovščini za lepo opravljen obred. Enako se zahvaljujemo tudi zvonarjem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Lojze z družino, sestra Frančiška in drugo sorodstvo Cerklje. Moste
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene. mame. stare mame in tete
ANGELE PODPESKAR
p.d. Bo&tkove mame z Brega pri Preddvoru
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so bili z nami v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem za nesebično pomoč v času njene dolge bolezni in tolažbo v zadnjih trenutkih njenega življenja, kakor tudi vsem. ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje. poklonili vence in
cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr, Zgajnarju, bolnici Golnik, g. župniku, pevcem. Celarjevi mami. Bobnarjevim. Zavratnikovim. sosedom, botrom in zvonarjem ter sodelavcem: iz. Centrala TOZI) -Delikatesa. Trgovine Šenčur. Kmetijske zadruge Sloga Kranj in Tosame Domžale.
Vsi njeni!
Breg ob Kokri. Kranj. Hupa. Srednja vas. Domžale
OBLETNICA
27. januarja bo minilo pet žalostnih let. odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož. oče in stari oče
LOVRO HUMER
Kruta usoda je prišla nepričakovano in tako pretrgala nit tvojega življenja. Dom je postal tih in prazen, v naših srcih pa je ostala bolečina. Cas gre svojo pot. toda ne odnese s seboj naših solza in ne ozdravi bolečine naših src. Zares težka in boleča je misel, da te ne bo nikoli več med nami. Ne veš. kako prazen je zdaj naš dom, ki hrepeni po tebi. a tebe ni. O. ločitev in samota, kako sta boleči! Vsem. ki se ga skupaj z nami spominjate ob njegovem grolni. mu prižigate svečke in darujete cvetje.
iskrena hvala.
Žalujoča žena Ivanka, sin Lovro in hčerka lvica z družinama Kranj. 27. januarja 1980
OBLETNICA
30. januarja ho minilo leto odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in hčerka
NEŽKA PETERNELJ
Težka in holeča je misel, da te ne ho nikoli več med nami.
Hvala vsem, ki obiskujete njen
prerani grob, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči: neutolažljivi mož Alhert, sin Matija in mama
MALI	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Poceni prodam sestavljene manjše FOTELJE Pintar. Bled! Rečiška 22
231
Prodam STRUŽNICO Potisje 250/1500, Naglic Jože. Jezerska c. 124/d. Kranj .102
Prodam KRAŠKI TERAN po 28 din. Večjo količino pripeljem na dom. Telefon 067-74-012 110
Prodam dobro ohranjen .ŠIVALNI STROJ Bagat - Slavka za polovično ceno. Danica Gaser. Sp. Sorica 14. 04229 Sorica 373
Prodam AVTORADIO Blau-punkt h stojalom. KASETOFON Grundig. SMUČI IMPULS z VEZMI MARKER in starejši TELEVIZOR Philips (vhf in uhf). Zorman. Gosposvetska 17. Kranj — popoldan
.174
Prodam komplet POSTELJO in okroglo mizo. Trboje 4. Kranj 375
OTROŠKI    VOZIČEK. STOL CEK, HOJCO in druge predmete za otroka,   prodam.   Smid,   Ul. Mladinskih brigad  12 (za Vodovodnim
stolpom)
Prodam PRASlCA za zakol Bitnje 41 pri Ropret
Prodam PRASlCA za zakol zerska c. .'19. Kranj
Prodam KRAVO Mavčiče 59. Kranj
Prodam črnohel Gorenje 900, Telefon 26-305
Prodam  TRAKTOR   Aicher. zo
37« Zg. 377 Je-378 telit vijo. 379
TELEVIZOR 380
Mi
pred
Kupim POL PANCERJE. S C Ponudbe pošljite v Trafiko Cerklie
4
Kupim »centrifugo« za sušeni' perila. Zor. Moše 42. t elefor 001-011-347 - Smlednik
Kupim 400 kg ali več SKN/ Česen. Voglje 30. Šenčur
Kupim dobro ohranjen TRAK TOR ZETOR. 42 ali 49 KM. Potoft 21. Preddvor
Kupim dobro ohranjeno KOSU NICO BCS in samonakladalno PRI KOLICO (12 do 15 kuh. m) Ažmar •Janko.   Zg    Lipnica    10. Kamn-gorica
Kupim PANCARJE. št. 40 '* SMUČI 1105 do 170 cm). Telefon 41-141 - .Šenčur
KM s kosilnico, dobro ohranjen, v* račun vzamem tudi govedo. Poženik K), Cerklje 381 Prodam 8 mesecev starega .ŠKOTSKEGA OVČARJA, samico z rodovnikom. Telefon 62-927 382 Prodam nov TROSILKC za gnoj KRPAN 20. -Jože Odar. St. Fužina 200 383 Prodam   mlado   KRAVO, dobro mlekarico.    ali    jo   dam    v rejo. Podljubelj 59. Tržič 384 Prodam HREN. Dobi se v soboto in nedeljo. Olševek 11. Preddvor 385 Prodam KRAVO simentalko v devetem   mesecu   brejosti   — četrto tele. Srednja vas 12. Golnik 386 Prodam polovico mlade KRAVE za   v  skrinjo.  Naslov  v oglasnem oddelku 389 Prodam 7 tednov staro TELIČKO za  pleme  ali  za  zakol.  Naslov v oglasnem oddelku. 418 Prodam 5 tednov starega teleta. Rupa 16, Kranj 419 Prodam dve leti starega KONJA. Kališe 14. Železniki 420 Prodam FOTOAPARAT baretta. Močnik Zlato. Center slepih. .Stara Loka 31..Skofja Loka s 421
Zaradi selitve prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in nekaj KUHINJSKIH ELEMENTOV. Miže, Na Kresu 22, Železniki 422 Prodam polovico mlade KRAVE. Zabnica 15 423 Prodam visoko brejo mlado KRAVO. Grad 14, Cerklje 424 Prodam mlado KRAVO po teletu in MOLZNI  STROJ.  Lahovče 60. Cerklje 425 Prodam TRAKTOR ferguson 35 v dobrem stanju in TELICO za meso. Komendska Dobrava 12. Komenda
426
Prodam mesnatega PRASlCA za zakol. Cerkljanska Dobrava 5. Cerklje 427 Prodam polovico mlade KRAVE. Voglje 42. Šenčur 428 Poceni   prodam  OTROŠKI KOŠEK. POSTELJICO s posteljnino in VOZIČEK.  Hafner  Marija. Zabnica 68 429 Prodam   nekaj   OVAC Ziganja vas 31. Tržič 430 Prodam dve KRAVI, eno s teličkom, eno brez telička. Aljaž Janez. Zapoge 15. Vodice 431 Prodam več PRAŠIČKOV, težkih od 20 do 40 kg. Pavlin Ludvik. Sen-turška gora 23. Cerklje 432 Prodam   130 kg  težkega PRASlCA, Velesovo 35. Cerklje 133 Prodani dve K.RAVI. visoko breji. M laka 21. K ran j 457
Prodam popolnoma nov PLKTIL NI STROJ Regina. Metod. Kranj. Tominčeva 16. S t razišče 458 Prodam 2 kub. m suhih hrastovih PLOHOV. Telefon 23-827 459 Prodam   PRASlCA   za   zakol in hrastova DRVA. Sp   Bela 4. Preddvor 4K() Prodam ZVOČNI SKRINJI, dve STOJALI primerni za pevsko ozvočenje. Čebul j. Adergas 27. Cerklje
461
Prodam nova BALKONSKA VRATA z roleto 1220 X 100). Pest ar Franc. Naklo 0 KJ2
Prodani polovico mlade TELITE. Orehovi je 13. Kranj 481
KUPIM
VOZILA
Prodam PRIKOLICO za osebr avto. nosilnost 500 kg. Oblak Stam Stošičeva 5. Kranj, tel.: 21-896 J
Prodam osebni avto WART BURG. letnik 1973. Gogič. Janen Puharja 4. Planina — Kranj
Prodam generalno obnovljer STROJ za Z-750 in razstavil STROJ za Z-600. Drnovšek. Reteo 87. Skofja Loka •
Prodam ZASTAVO 101. k*jj 1974. s parno številko. Britof 338 ^
Prodam vozen in registriran R' starejši letnik, za 8.000 din. Ogled Pr Semaxit Abdu. Kranjska 4. Sem1«
Prodam dve GUMI MICHK1 ^ (135 x 15 M + S) nove. cena za en> 400din.Golniška 103. Kokrica *
Prodam ZIMSKE GUME s RLA TLŠCl in še nekaj druge opreme v Z-750. Bizjak. Smlednik 47. Smleti nik I
Prodam PRINZA 1200 po deW Zg. Resnica 83 4«.
Kupim TOVORNJAK, ki se lahk vozi z vozniškim dovoljenjem B -kategorije. Naslov v oglasnem d del k u *i
Kupim rahljeno SMUČARSKO OPREMO (vezi in smuči) (trene 10. .Skofja Loka 434
Kupim gradbeno konzolno DVIGALO Gartner Janez, Frankovo naselje 81. tel.. 61-384, Skofja Loka
Kupim mlado jalovo KRAVO. Kvas. Zalog 42. Cerklje 130
r
PRIMC MARIJA
Cesta na Klanec 3
(v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporočam!
Prodam FIAT 750. letnik l* lahko tudi na kredit. Ziganja » 31/a. Tržič 1
Prodam dobro ohranjeno ZAST* VO 750. letnik L977. Zalop [ Cerklje J
Prodam na novo registriran V 1300. letnik 1969. Tel.: 064-26-138
4*
Ugodno prodam eno leto sta PRIKOLICO brako za kampiran Informacije popoldan po telefr 064-61-809
Prodam TOVORNI  AVTO J TAM. registriran do septembra 1^ Bašelj Janez. Suška c. 11. Skofja 1 ka. tel.: 61-492
Prodam   registrirano ZASTA^ 750, letnik 1970. v voznem stanju 1 SM in novo 380-lit rako SKRIN LTH  za  5.000 -din.  Železniki, n covnik 8
Prodam RENAULT-12. let'1 1971. registriran do septembra I" Koprive Rihard. Ješetova 11. K rs — S t razišče
Kupim nov RENAULT-4. pltff takoj z gotovino. Telefon: 22-808
4-
Prodam   karambolirano ZAST VO 101. letnik 1975. Solat. OH** 32. Preddvor
Prodam karambolirano SKO'1 105 S. letnik 1977. Pirnat. Cet* št. 189 J
Ugodno prodam ŠKODO 110 lv letnik 1974. Informacije po teleta« «2-942. Skofja Loka. Podlubnik
Prodam    komplet MOTOR ŠKODO 110. za 1.000 din. Babu V lan. Voglje 36. Šenčur
Prodam ZASTAVO 101. letu* 1975. registrirano do decembra ffl neparno. Bertoncelj Stane. 6wW št. 50 4
Poceni prodam AUSTIN MAN letnik 1970. Informacije po telefon 064-125-710 <
Prodam AMI 8. letnik 1972. pi*< ženih 66.000 km. Kranj. C. JLA
(i
Izdaja CP Glas. Kranj. Stavek. TK G« renjski tisk Kranj, tiak: ZP Ljud»»' praviea, Ljubljana. Naaluv urednic' in uprave liata: Kranj, M ose 1'ijadei« - Tekoči račun pri SDK v Kranju H» vilka 51500-803-31»»» - Telefoni: n -23-341. glavni urednik, odgovorni urei nik in uprava 21-835, redakcija 21-HM komerciala — propaganda, naročnin*' mali oglasi in računovodstvo 23-341 Naročnina z.a prvo polletje 1»80 A» 200. Oproščeno prometnega davki po pristojnem mnenju 421-1/72.
PETEK, 25 JANUARJA 1980
19.STRAN G LAS
H itro in strokovno BRUSIMO DRSALKE
na posebnem najnovejšem uvoženem stroju Brusimo tudi verige motornih žag nože. škarje sekire m nože za mesoreznice EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV V KRANJU (za trgovino Globus) Odprto od 8. do 16. ure vsak dan. v sobotah, pa od 8. do 12 ure.
»H/
Iščemo sposobne. NATAKARICO
ali NA IAKAHJA Kvalifikacija n,
PORO.   ()[)   fiobri Gostilna Stefe
C erkhe I.KI JyJ
Sprejmem delo na domu (vrtanje s strojem). Telefon 45-214 ' 467
Sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO. Partizanska 18. K ran j. tel.: 064-44-510 4^
Iščem HONORARNO ZAPOSLITEV, 4 ure dnevno v administraciji - ali podobno. Naslov v oglasnem oddelku. 4^9
OBVESTILA
PLESNI TEČAJI v hotelih Alpetour:
torek. 22. 1
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Voklo 85, Šenčur 453
Ugodno prodam prenovljeno ZASTAVO 101 (nov motor IR) ter ka-ramboliran RENAULT 10 in dele za OPEL KADETTA. letnik 1970 (vrata stekla, menjalnik, itd.) Informacije po tel: 064-49-114 454
Prodam ŠKODO 110, letnik 1971. brez motorja. Ogled možen v nedeljo dopoldan. Cimerman Alojz, Mavčiče 69, Kranj 455
Prodam registriran osebni avto R-10. Zupan Štefan, Begunje 113
456
Prodam popolnoma nov levi in desni PRAG s pločevino za VW. (od 66 letnika dalje). Informacije popoldan po tel.: 27-503
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE ali * GARSONJERO išče mlada tričlanska družina. Nudimo predplačilo. Telefon 064-25-454 268
Mlada družina brez otrok nujno išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: Mirni 404
Polteno dekle išče SOBO Pomagam tudi v gospodinjstvu ali varujem otroke. Šifra: Sama 405
Podjetju oddam opremljeno, takoj vseljivo DVOSOBNO STANOVANJE za določen čas na Bistrici pri Tržiču. Korenč. Ovsiše 7. Podnart
406
Mlada družina išče STANOVANJE ali SOBO v Kranju ali okolici. Plačamo v naprej. Antonič Brane. Djure Djakoviča 172. Tukovi. Prijedor 407
Prodam takoj vseljivo starejše DVOSOBNO STANOVANJE v Preddvoru, cena 10 SM. Sušnik, Staneta Rozmana 4. Kranj 408
Mlad zakonski par nujno potrebuje vsaj eno SOBO. Možnost predplačila. Telefon: 28-835 463
Skromno dekle išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Nujno
464
Brezplačno sprejmem na stanovanje vestno študentko. Ostalo po dogovoru. Preska 45, Medvode 465
Kupim novejše TROSOBNO STANOVANJE s centralno kurjavo v Skofji Loki. Ponudbe pod: Gotovina 466
1 CREINA Kranj
- Nadaljevalni ob 19.30
- Posebni začetni za zakonce in starejše - petek, 25. L. ob 19.30
2 TRANSTURIST Skofja Loka
- Posebni začetni - standardnih in disco plesov — sobota 26. L, ob 19. uri
Prijave ob pričetku tečaja!
478
Popravljam vse ZAVORE na vseh t.p.h voz.l. Pnprava na tehnični pregled Kranj. Kurirska po, (Pnmskovo) 07*
SKNo°vGnOMhTNI   KLVB "»M-
rirujvu vahi na ustanovni orčmi ZBOR   ŠPORTNEGADRUŠTVA Pnmskovo   ki bo v sobote,. 26. I 1980,  ob   I«   un   v  mali dvorani Zadružnega doma na Primskovem Izvrsni odbor NK - Pnmskovo Popravljam   MOTORNE ZAGE Skalar Zvone. Medno 11. Šentvid pri Ljubljani 415 Cenjene   stranke   obveščam, da sprejemam   naročila   za popravila pralnih   strojev   tudi   po telefonu 064-42-052. Jagodi«   Miro, Vonovlie 19. Cerklje 41«
PRIREDITVE
OO ZSMS MARTIN J VRH priredi v soboto. 26. 1. 1980, ob 20. uri VESELICO v osnovni šoli. Zabava vas ansambel JURCEK 479
IZGUBLJENO=
/saudelje, f,stokrvni NEMŠKI OVČAR. V evem ušesu in v ovratnici ima številko, pšenično rjave barve s črnim plaščem, sliši na ime Bart Poštenega najditelja prosim, da mi Ca proti nagradi vrne. Svatovšek Va-ljavčeva 4, Kranj ' 474
Izgubil sem zlat PRSTAN z mo-nogramom B. F. na poti od milice do avtobusne postaje. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Bajželj F rane. Zg. Jezersko 83 Jezersko 4?f:
ČESTITKE
POSESTI
Oddam GARAŽO. Šifra: Vodovodni stolp 470 Prodam STARO HlSO. primerno za vikend, na Stefanji gori, št. 22 pri žičnici Krvavec. Grilc Anton. (JI. Granice 22. Zagreb 412 Prodam HlSO na Polici pri Kranju. Informacije po tel.: 064-75-678 413
Jožetu in Frančiški TANCAR iz Studora v Bohinju ob 40-letnici skupnega življenja, še na mnoga leta in vse najboljše, posebno pa zdravja želijo sinovi z družinami 477
s---—-^
MALI IVANU
krojaškemu mojstru iz Letenc želijo oh njegovi šestdesetlet-nici še veliko zdravih in srečnih let
vsi domaČi
POZNANSTVA
ZAPOSLITVE
Zakonca nujno iščeta HONORARNO DELO na domu. Puconja Martin. Bistrica 181. Tržič 409
Zaposlim ŠOFERJA za razvoz oranžade in FINOMEHANIKA za
gopravilo avtomatov. Klanšek Vili, lrezje76/a, Brezje 410
Prosiva dekleti, ki sta imeli decembra v Glasu oglas pod šifro »planine« in sta določili sestanek, da odločita ponovno snidenje ali pošljeta naslov. Dne 10. L sva prišla prepozno zaradi vremenskih neprilik. 480
OSTALO
Iščem VARSTVO za H-mesečno deklico, lahko tudi na našem domu v
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA ŠTEFETA
iz Voklega št. 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in delovnim organizacijam, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji
poti.
Vsi njegovi!
Cerklje, Šenčur, Vaše, Hrast je, 17. januarja 1980
Stražišču od I ". 1980 Ponudbe pošljite na naslov: Držak. Siškovo naselje 33. Kranj - StraŽiSče 184
INSTRURIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak. Skofja Loka. tel.: 62-091 174
Nujno iščem spretno žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU in STREŽBI. Hrana in stanovanje za-
gotovljeno. Plačilo po dogovoru. Informacije po telefonu 26-344 117
Iščem dobro žensko za VARSTVO dveh otrok na domu. v dopoldanskem času Pokorn dr. Alenka Sv. Duh 171. Skofja Loka 471
V VARSTVO vzamem dva otroka od 8 mesecev starosti dalje. Tavčarjeva 16. Skofja Loka 472
Opozarjam vsakogar, ki bi se vselil v hišo št. 11 v Zvirčah po dogovoru z Jožem Horvatinom. ki za tft nT pristojen, da ho v primeru vselitve prisilno izseljen. Dragica Horvat in Zvirče 11 pri Tržiču 47.J
Kdor je kupil TELEVIZIJO na Sučevi I. Kranj, naj sporoči naslov po tel.: 22-668 475
ZAHVALA
Ob boleči izbubi dragega očeta, brata, strica, tasta, deda m pradeda
ALOJZA ŠTEFETA
Boštnkovega ata s Pangersice
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih
stali ob strani, mu darovali cvet je in ga spremili na zadnji poti. So posebno zahvalo smo dolžni sosedom in sovaščano.n za nesebično pomoč, sodelavcem DO — Alpetour, Planika. Tekstilindus in Sava ter organizaciji ZB za pomoč in poslovilne
besede ob odprtem grobu.
Zahvaljujemo se tudi osebju Onkološkega instituta v Ljubljani, dr. Novaku za zdravljenje v dolgi in hudi bolezni, župnikoma za obred ter pevcem za ganljive žalostinke. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter drugo sorodstvo
Pangeršiea. 17. januarja 1980
V SPOMIN
Dne 20. januarja je minilo leto, odkar si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila, odšla si za vedno od nas, draga žena, mamica in sestra
ANGELA KRAJNIK
Ne moremo verjeti, da te ni. Tvoji koraki se še slišijo, tvoj lik je še živ pred nami, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovila od nas.
Naš dom je prazen brez tebe. Imeli smo te radi, zato te še vedno obiskujemo, a ti ne čutiš solza, ne čutiš bolečine v naših potrtih srcih, ker
je usoda tako kruta.
Nikoli te ne bomo pozabili.
Za vedno neutolažljivi mož Jurij, sestra Johana, brat Tone in vsi njeni
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža. sina. dobrega očeta in strica
ANDREJA AMBROŽIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom  pnja eljem. znan cem m vsem., ta so nam v naj ežjh trenutkih kakorkoli pomagali, dal. spodbudno besedo, izrazili sožalje. daroval. J    J cvetj« in ga v velikem številu pospremil, na zadnji poti.
Lepa hvala pevcem Gorenjevaškega okteta in okteta Jelovice iz Škofje Loke. godbi na pihala Alpine Žiri. predstavniku delovne organizacije k,e, je bil zaposlen, tov. Bevku za sožalje in hkrati vspodbudne besede in vsem. k. so z nam. v tem težkem trenuktu so-
čustvovali.
„ ,    ... ■• ../-.„i:,,,,, ;n nmniriem Osnovne šole So voden j za vse. kar so nam
Zahvaljujemo se tudi učiteljem in pionirjem      f .„ ut,ir:i:
dobrega v tem trenutku storili.
Posebno se zahvaljujemo bližnjim sosedom, ki so prav tako znatno olajšal, boleče trenutke
in nam nesebično pomagali.
Žalujoči: žena Marica, sinovi: Branko. Andrej. Metod, hči Tatjana in mama Ivana
ZAHVALA
Po težki bolezni je v 54. letu starosti umrl naš dragi mož, brat in stric
JANEZ DEŽMAN
Grilčev z Lancovega
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter se poklonili njegovemu spominu.
Posebno zahvalo smo dolžni Marinki in Francu Zupan, vsem Ažmanovim, Lotričevim in vsem sosedom, ki so mu pomagali v času njegove bolezni.
Lepa hvala tudi gospodu župniku in pevcem za lep obred. Kliničnemu centru in Onkološkemu institutu v Ljubljani, dr. Grošlju in dr. Cernetu, Zdravstvenemu domu Železarne Jesenice, sodelavcem in sindikatu Železarne Jesenice ter Zvezi borcev Lancovo.
Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, brata Lojze in Tone ter sestra Francka
Lancovo, Stuttgart, Bodešče, 14. januarja 1980
DEŽURNI NOVINAR
tel.: 21-860
Predsednik republike -lom p BrOZ Tito se vedno prejema na tisoče brzojavk in pisem z najiskrenejsimi Željami za čimprejšnje okrevanje iz vse Jugoslavije in z vsega sveta.
Predsednik vlade DLR Alžirije in član politbiroja CK FLN Mohamed Beneh-med Abdelgani, ki je v sredo prispel v Beograd kot osebni odposlanec predsednika Bendtedida Sadlija s poslanico, naslovljeno na predsednika Tita, se je prvi dan obiska pogovarjal s predsednikom zveznega izvrtnega sveta Veselinom Djuranovičem in podpredsednikom pred-redstva SFRJ Lazarjem Koliftevskim, včeraj dopoldne pa ga je sprejel zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Her levic.
Pentagon razmUlja, da bi po«tal na Indijski ocean večje število bombnikov B-5J. Domnevajo, da gre za demonstracijo v iveri z afganistansko in iransko krizo. Iz Bele hiše pa so sporočili, da predsednik Carter takta motnost, da bi snova vpeljali obvezno vojaško slu*bo, ki so jo ukinili 1S7S. leta. V Indijo pa bo prihodnji teden dopotoval bivši obrambni minister ZDA Cliflord Clark, ki naj bi kot Carterjev posebni odposlanec zagotovil Indiji, da ameriško oboroževanje Pakistana ni naperjeno proti njej.
V nedeljo bodo v Ljubljani s podpisom družbenega dogovora o osnovah delovanja in o temeljnih nalogah ustanovili jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanje. Poimenovali ga bodo po Edvardu Kardelju.
Avtobus, poln potnikov, se je v blizini sahodnonemskega mesta Betz-dorfa z saledenele ceste prevrnil čez nasip. V avtobusu je bilo 56 ljudi; enajst je mrtvih.
Stalna služba republiškega sekretariata za notranje zadeve je včeraj sporočila, da bodo avstrijski obmejni organi odprli prehod na Ljubelju za tovornjake in vlačilce, ki pa morajo imeti zimsko opremo.
Kam med počitnicami
V vseh gorenjskih osnovnih šolah pripravljajo med zimskimi počitnicami, ki bodo trajale od 28. januarja do 8. februarja, smučarske tečaje — Šolsko varstvo le ponekod
r
Današnji petek je zadnji Šolski dan pred zimskimi počitnicami, saj se za tisoče gorenjskih učencev osnovnih in srednjih Sol jutri začenja dvotedenski počitek. Snega je sicer dovolj, vendar pa so Šolarji zaradi nepričakovane odjuge v sredo že zaskrbljeno pogledovali v nebo. V vseh osnovnih Šolah na Gorenjskem so namreč zanje pripravili smučarske tečaje. Kje bodo in koliko časa bodo trajali, koliko bo treba zanje odšteti, smo povprašali v petih šolah in dobili precej podobne odgovore.
V osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju pripravljajo začetne tečaje v Torklji, Besnici in Zabnici. Trajali bodo šest dni, udeležilo pa se jih bo skupaj 150 otrok, ki bodo za delo vaditeljev plačali po 120 dinarjev. Razen tega bo začetni in nadaljevalni tečaj še na Starem vrhu za 80 učencev. Trajal bo pet dni in veljal 650 dinarjev. Šolsko varstvo med počitnicami še ni zagotovo. Dežurstvo bodo vpeljali, če se bo prijavilo več kot deset otrok.
Začetni in nadaljevalni tečaj bodo imeli tudi učenci osnovne šole Prežihov Voranc na Jesenicah. Začetni bodo v različnih krajih občine, trajali bodo šest dni po tri ure, veljali pa bodo od 200 do 250 d inarjev. Udeležilo se jih bo skupaj 250 otrok, medtem ko bo v nadaljevalnem šest-
NESREČE
AVTO ZANE8LO V OVINKU
Gomd M a rt ulj k - V torek, 22. januarja, ob 11.30 se je pripetila prometna nezgoda na magistralni cesti v Gozd Martuljku. Voznica osebnega avtomobila Angela Likozar (roj. 1945) s Kokrice je v ovinku zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti zapeljala v levo in trčila v osebni avtomobil, ki ga je prav tedaj iz nasprotne smeri pripeljal Milan Dolanc (roj. 1960) iz Zagorja ob Savi. V trčenju sta bili voznica Likozarjeva in njena sopotnica Slavka Perčič iz Kranja lažje ranjeni, škode na avtomobilih pa ie za 17.000 din.
NEZGODA NA ZASNEŽENI CESTI
Boh. Bistrica - V torek, 22. januarja, nekaj po 12. uri se je na regionalni cesti Bled-Boh. Bistrica v Mačkovcu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Muja-ga Kapic (roj. 1953) z Bleda je peljal proti Boh. Bistrici. V bližini Boh. Bele je njegov avtomobil v ovinku na zasneženem vozišču začelo zanašati in ga je zaneslo v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Adolf Lihtar (roj. 1919) iz Zagreba. V trčenju je bil lažje ranjen voznik Kapic, na avtomobilih pa je škode za 30.000 din.
SNEŽNA BROZGA
Podnart - V sredo, 23. januarja, ob 15. uri se je na regionalni cesti med Podtaborom in Podnartom pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila Ivanka Jelene (roj. 1954) iz Radovljice je peljala proti Pod-nartu. V desnem nepreglednem ovinku ji je pripeljal nasproti voznik tovornega avtomobila Jurij Zupan (roj. 1947) iz Loke pri Tržiču. Voznico je na cesti pokrito s snežno brozgo pred srečanjem zaneslo, tako da je trčila v tovornjaka. V nesreči huje ranjeno Jelenčevo so prepeljali v Klinični center. Škode na vozilih pa je za 32.000 din.
TRČIL V PESAKINJO
Kranj - Na Cesti 1. maja se je v sredo, 23. januarja, ob 18.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Konc (roj. 1944) iz Kranja je peljal proti Smledniški cesti, pri tem pa je zadel z avtomobilom Maro Bodiraža, ki je hodila po desni strani ceste. V nesreči je bila pešakinja le lažje ranjena, vendar pa so jo peljali na pregled v Klinični center.
Pogin rib v Zalogu
Zalog pri Cerkljah, 23. januarja — Danes je v ribogojnici Bio-te1 lične fakultete iz Ljubljane v Zalogu pri Cerkljah zaradi gnojnice, ki jo je v bazene z ribami prinesla narasla Pšata, poginil ves zarod rib in mladice. Ocenjujejo, da je poginilo skupno okrog 5 ton rib. Vzroke pogina še raziskujejo. D. D.
PADEL POD TOVORNJAK
Kranj — Na cesti Staneta Žagarja se je v sredo, 23. januarja, ob 14.25 pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Franc Sluga (roj. 1952) z Grada pri Cerkljah je pripeljal s Primsko-vega in zapeljal na Cesto Staneta Žagarja, kjer je ustavil, da bi lahko izstopil njegov sodelavec Silvo Hu-dolin (roj. 1940) iz Kranja. H udolinu pa je pri izstopu na snegu spodrsnilo, tako da je padel pod zadnja kolesa tovornjaka. Voznik pa tega ni opazil, pogledal je le v levo stransko ogledalo in speljal, pri tem pa je zadnje kolo tovornjaka zapeljalo čez H udolina. Z zlomljeno medenico so ga prepeljali v Klinični center.
dnevnem smučarskem tečaju na Črnem vrhu 200 učencev. Stal bo 720 dinarjev. Za organizacijo tečajev bo občinska telesnokulturna skupnost prispevala okrog 60.000 dinarjev, na popust pa računajo tudi pri nakupu Kart za žičnico.
Blejski šolarji se bodo učili smučanja na Zatrniku. Število prijav ni omejeno, tečaja se bo udeleževalo okrog sto otrok, cena za pet dni pa je 300 dinarjev. V šoli prof. Josipa Plemlja so pripravljeni organizirati tudi šolsko varstvo, vendar le, če se bo prijavilo več kot šestnajst otrok. Zanimivo pa je tudi to, da po počitnicah načrtujejo ure telesne vzgoje na snegu in ledu. Otroke bodo odpeljali na drsališče na Jesenice, ker je blejsko zaprto, drugi pa bodo odšli na smučišča. Pri vadbi jim bodo priskočili na pomoč strokovni učitelji smučarskega kluba Bled.
V osnovni šoli Peter Kavčič v Skofji Loki pripravljajo med počitnicami smučarske tečaje za učence prvih razredov v Loki. Prijavljenih je 110 otrok, stroške pa bo nosila občinska telesnokulturna skupnost. Za učence prvih razredov bo tečaj tudi na Starem vrhu, podobno kot za učence od drugega do četrtega razreda. Veljal bo 600 dinarjev in trajal pet dni, več tečajev pa bo še v okolici Škofje Loke. Med starejšimi šolarji zanimanja za tečaj ni bilo, zato ga zanje v šoli ne bodo organizirali.
Poglejmo še, kako je v Tržiču. V osnovni šoli heroja Bračiča načrtujejo poldnevne tečaje v Ročevnici in Hrastah, ki bodo trajali sedem dni. Za Hraste je prijavljenih 17 otrok, za Ročevnico pa 128. Cena tečajev je 300 oziroma 150 dinarjev. Na trži-škem ledu pa bo pod vodstvom strokovnih učiteljev tudi tečaj drsanja, ki bo veljal 160 dinarjev. Zanj se je prijavilo 38 otrok.
V gorenjskih osnovnih šolah so se torej na zimske počitnice dobro pri-
Eravili. Zdaj držijo pesti, da bi jim ilo vreme vsai toliko naklonjeno kot je bilo ljubljanskim in mariborskim šolarjem, za katere se bo v ponedeljek pouk spet začel.        H. J.
Ugodnosti za devizne varčevalce
Misel Edvarda Kardelja
PRIPELJAL PO LEVI
Mojstrana — Na regionalni cesti med savskim mostom in Mojstrano se je v sredo, 23. januarja, ob 12. uri pripetila prometna nezgoda, v kateri pa je nastala samo materialna škoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Jan (roj. 1951) z Jesenic je peljal proti Mojstrani in v nepreglednem ovinku srečal snežni plug, ki je prav tedaj plužil levo stran ceste. Zato se mu je Jan umaknil po levi že spluženi strani, po kateri je tedaj pravilno po svoji desni pripeljal voznik osebnega avtomobila Vinko Otovič (roj. 1959) iz Mojstrane. V trčenju je nastalo za okoli 60.000 din škode.
L.M.
Smrt na tirih
Jesenice - V ponedeljek, 21. januarja, se je na železniški postaji na Jesenicah pripetila hujša nesreča. Na štirinajstem tiru je bila pripravljena kompozicija vagonov za prevoz v jeseniško železarno. Lokomotivo sta pripeljala k vagonu napremikač Ivan Varek in premikač Faud Serifovič z Jesenic, tako da je Varek pripel lokomotivo na prvi vagon, Serifovič pa prvi vagon k drugemu vagonu. Pri tem pa je Šerifoviča med spajanjem vagonov stisnilo in je bil takoj mrtev. Komisija je ugotovila, da se je nesreča pripetila, ker je del vagona (kontejnerja) za 98 cm segal preko vagona.
Napovedi o spremenjenih pogojih deviznega varčevanja so sprožile val govoric o ostrih ukrepih zoper devizno varčevanje. Te pa je pretrgal napovedani odlok zveznega izvršnega sveta o ugodnejši prodaji za devize in večjih pravicah deviznih varčevalcev, s katerimi bi spodbujali to vrsto varčevanja.
Nove olajšave so le logično nadaljevanje večletne politike, ki se je pokazala izredno ugodna za varčevalca, gospodarstvo in celotno skupnost. V zadnjih petih letih se je tako obseg deviznega varčevanja izredno povečal: leta 1975 so imeli občani na svojih deviznih računih 37 milijard dinarjev deviznih prihrankov, leta 1976 že 51 milijard, predlani že več kot 91 milijonov dinarjev, lani pa so devizni prihranki dosegli že 6,7 milijarde dolarjev, kar je približna vrednost celotnega jugoslovanskega izvoza v preteklem letu. Jugoslovanski varčevalci razpolagajo s približno enako višino privarčevanih deviz in dinarskih sredstev.
Pomen teh sredstev, pa naj bodo devize ali dinarji, je izredno velik. Predstavljajo približno tretjino skupne akumulacije in imajo neprecenljiv gospodarski pomen zlasti pri blažitvi plačilno-bilančnih težav.
Precejšen delež deviznih sredstev priteka iz tujine. Naši zdomci so skrbni varčevalci, saj so v tujino odšli z namenom, da prihranijo denar. Tudi zanje pripravljajo vrsto novosti, s katerimi bi še bolj spodbudili pritekanje deviz v domovino.
V nedeljo, 27. januarja, bo minilo 70 let, kar se je rodil veliki jugoslovanski revolucionar, mislec in teoretik Edvard Kardelj — Ob tej priložnosti objavljamo nekatere njegove misli
»Misel Edvarda Kardelja,« pravi Anton Vratusa, »je stalni ustvarjalni dialog med preteklostjo, iz katere z izredno močjo marksističnega misleca črpa spodbude za akcijo; in bodočnostjo, v kateri odpira vse nove razsežnosti in motnosti boja » osvoboditev človeka sleherne eksploatacije in dominacije. Ni fenomena niti odnosov v sodobni družbi, ki se jih je Kardelj lotil, da si ne bi zastavil vpraianja, kje so zgodovinske korenine teh pojavov in odnosov, kakšne so njihove idejnopolitične in družbenoekonomske predpostavke in kakšna je njihova vlog« v danih razmerjih sil. Dialektična enotnost teorije in prakse p« je druga najpomembnejša karakteristika Kardeljeve misli in U princip predstavlja temeljno razpoznavnico vsakega dialektičnega razmišljanja in snovanja.«
Iskrivost, izbrušenost in mnogoplastnost Kardeljeve misli naj pokažejo tudi naslednji drobci iz njegovih številnih in široko zasnovanih del.
»Noben razred pri nas se ne more pohvaliti s tako slavno in neomadeževano preteklostjo, kakor se more delavski razred. Ljudje se uče in se hočejo prepričati na svojih lastnih izkušnjah. Zato je prvi korak k nerazrušljivi skupnosti delavskega razred« ona enotnost, ki nastaja v ognju vsakdanjih borb in ki ji navadno pravijo akcijska enotnost, enotnost v delovanju« Zavest, da je treba v vsakdanjih ekonomskih borbah nastopati enotno, je v našem delavstvu globoko vsidrana.«
»Ako bi moral v enem stavku formulirati bistvo družbenoekonomske problematike, ki jo mora na ta ali drug način, hitreje ali počasneje, postopno reševati vsaka družba prehodnega tipa na poti socialističnega razvoja, ki je po revolucionarni poti podružbila sredstva za proizvodnjo, potem bi lahko dejal, da je to bistvo v protislovju med človekom in njegovim osebnim interesom ter državo kot nositeljico skupnega interesa.«
»Samoupravljanje ni izum jugoslovanske teorije in prakse. Ideja samoupravljanja je stara toliko kakor ideja humanizma hi še posebej, kakor mednarodno delavsko gibanje, zgodovin« njegovega razrednega boja in zgodovine socialistične prakse. Samoupravne ideje in težnje so se v svetu izrazile na različne načine, v številnih bojih delavskega razreda in naprednih ljudi in gibanj za svobodo dela in človeka ter v vseh dosedanjih socialističnih revolucijah, čeprav so s poznejšim razvojem socialistične prakse dobile pod vplivom raznih objektivnih in subjektivnih faktorjev in vzrokov bolj ali manj naravo participacije delavcev pri upravljanju proizvodnje, s tem pa v nekem smislu tudi sekundarno družbeno vlogo.«
»Veličina človeškega duha ni v njegovi sposobnosti delsti abstraktne konstrukcije, temveč v tem, da pokaže v skladu t objektivnimi pogoji, s socialno-ekonomskimi in materialnimi razmerami na perspektive bodočega razvoja in na sredstva, ki so potrebna za dosego smotrov, ki si jih zastavlja narod ... Zato ne beg v abstraktnost, temveč preizkušnja teoretičnih nazorov v politični praksi.«
»Mnogi se v sodobni politični praksi sklicujejo na delavski razred in govorijo v njegovem imenu ter s tem razglašajo svojo politiko za razredno politiko. V resnici pa se za povodnijo besed o delavskem razredu kaj pogosto skrivajo težnje, da se od delavskega razreda odtujijo samoupravljalske funkcije pri delu in družbi, zlasti pa pri razpolaganju s presežnim delom. Ras-redno obravnavanje problemov naše družbe torej ni v tem, da g« pogosto poudarjamo z besedami ali da se razredna politik« istoveti z nekakšnim pokroviteljskim odnosom do delavskega razreda. Razredno obravnavanje se kaže v tem, koliko se socialistične sile naše družbe borijo in koliko jim uspeva, da se priborijo za to, da delavski razred in vsi delovni ljudje z vsakim dnevom čedalje bolj postajajo gospodarji lastne usode. Zato bi lahko rekli, da se .začetek' in .konec', to je vsa vsebina samoupravljanja, izraža v naravi družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka kot posameznika in združenega v skupnem delu in družbi.«
Težak položaj v Jelovica
Razmere v škofjeloški Jelovici zahtevajo takofi njo ureditev vodstvenih kadrovskih zadev, da b lahko začeli odpravljati tudi druge nepravilnosti
Sterilni turisti, ki te dni gostujejo na Bledu, si radi privoščijo malo hladne vožnje s starim fijakerjem okoli jezera. — Foto: F. Perdan
V Jelovici so se razmere v zadnjem času precej zaostrile. To velja tako za delovno disciplino in odnose med delavci kot tudi za poslovanje. Položaj je tak, da ga bodo morali v delovni organizaciji čimprej urediti, sicer se utegne tako zaostriti, da bo povzročil materialno škodo in druge posledice.
Eden od znakov neurejenih razmer je nedavna prekinitev dela. Skupina delavcev v delavnici vhodnih in garažnih vrat je namreč 17. decembra zahtevala pogovor z direktorjem TOZD. Vzrok za prekinitev je bila, ker so menili, da ni prav, če v Jelocici ukinjajo proizvodnjo vrat. Vendar pa jim ukinitev narekuje samoupravni sporazum o delitvi dela med gorenjskimi lesnoindustrijskimi podjetji.
Ko so o tej prekinitvi dela in razmerah v Jelovici govorili na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine, so menili, da so vzroki za
nezadovoljstvo globji in, da so p* kinitev spodbudile tudi druge liščine. V delovni organizaciji, ki * je v zadnjem času izredno hitro r*t vijala, je ostalo precej stare moj' strske miselnosti, ki ni šla v korak* sodobno organizacijo in veliki* spremembami, ki jih zahteva razvoj.
Ob vsem tem pa je prilil olja ogenj še zaplet okoli glavnega -rektorja in njegovih domnevnih nr pravilnosvi, okrog katerih se sple* mreža nepreverjenih trditev in n* tolcevanj. Ce pa stvari na vrhu nfe^ urejene ali razčiščene, je seveda tek zahtevati od drugih članov kolektiv popolno dosciplino in poštenost v
Zato so na seji izvršnega menili, da bi morali v Jelovici m drugim   čimprej   urediti vodst\ kadrovske   zadeve,  s  čimer se odprla tudi lažja pot za reševan drugih problemov.