r- Največji slovenski dnevnik v Združenih dritf«k V«*ja z* T«e leto - « . $6.00 Za pol leta. ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo cek> leto $7.00 i a J TELEFON: CORTLANDT 2876 List slovenskih .delavcev v Ameriki. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act pf Congren of March 3, 1879. NO. 71 — STEV. 71. NEW YO*RK, FRIDAY, MARCH 26, 1926. — PETEK, 26. MARCA 1926. _TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. ŠKOF ZA DRŽAVNO SUHAŠK0 POSTAVO Skof Brent vidi potrebo državne suhaške postave. Ker ne more zvezna vlada izvesti prohibicije, je postala potrebna akcija posameznih držav. — Debs, znani sccijalisticni voditelj, je odpotoval na Bermudo. Nezmožnost zvezne vlade, da izvede prohibici-jo je preprečala škofu episkopalne dioceze zapad-nega New Yorka, Charles Brenta, da je državno izvedenje prohibicije edino upanje, da se napravi deželo suho. Temu svojemu mnenju je dal izraza včeraj, predno je odpotoval s parnikom Republic v Evropo, v poslih, ki so zvezani s svetovno konferenco cerkva, ki se bo vršila avgusta meseca v Lausanne, Švica. On želi, naj bi prohibicijski amendment pre-preiskusili vsaj tekom ene generacije. — Radi nezmožnosti Washingtona, je rekel, — da izvede sedanjo postavo, vrjamem v sprejem državnih prohibicijskih postav. Res je, da so mesta odločno mokra. To vem, ker prihajam iz Buffa-la. Res pa je tudi, da so farmerske občine za suhe postave Zelo spoštujem generala Andrewsa in prohibicijske uradnike v severnem delu države, a dokler jim ne bo dal Washington več denarja za izvedenje postave, bodo zelo ovirani. Skof Brent, bo odsoten kake tri mesece. Eug ene V. Debs, načelnik ameriške socijalisti-čne stranke je odpotoval s parnikom Fort Victoria na Bermudo. Ima posebno dovoljenje državnega departmenta, ki mu jamči povratek. Debs je izgubil svoje državljanstvo, ko je bil obsojen v zvezno kaznilnico tekom vojne radi hujskajočih govorov. Dobil je dovoljenje iti na Bermudo, ker ni treba za to potovanje nikakih potnih listov. Predno je odpotoval, je napovedal zmago socialističnega ideala v teku stotih let, a rekel, da potrebuje socijalistična stranka danes reorganizacije, ker ni nikdar okrevala od svojih vojno-časnih zadreg. Tekom bivanja na Bermudi se bo pripravil na prihodnjo socijalistično konvencijo, ki se bo pričela dne I. maja v Pittsburghu. ŽENEVA, 25. marca. — Sem so dospele delegacije Ligine komisije za zaščito žensk in otrok ter so se jako nelaskavo izrazile glede prohibicije v Združenih državah. Za prohibicijo se je zavzemal le poljski delegat senator Posner, ki je rekel, da je ženskam najbrž znan smrtonosen vpliv alkohola, ter izrazil upanje, da so vsi navzoči prohibicijonisti. Francozinja Avril Sainte Croix in danska dele-gatinja Estrid Hein sta izjavili, da sta sicer proti preobilnemu uživanju alkohola, nikakor pa nista za tako prohibicijo kot je danes uveljavljena v Združenih državah. Sainte Croix je rekla, da se je mudila več mesecev v Združenih državah ter ima na razpolago dokaze, da se pijanost med ženskami strahovito v • • siri. PROVIDENCE, R. i., 25 marca. — Danes ie bila sprejeta v poslanski zbornici predloga, ki določa omiljenje prohibicijske postave ter javno gla-sovanje, če je prebivalstvo za sušo ali mokroto. Prefrigran tat se je izmuznil policiji. Tat radio-aparatov je ušel potem ko je obstre-lil policista. Skrivnostni zločinec j e prodrl policijski k o r d o n v Woodhaven. Odmevi laškega sramotnega procesa. Cena antracita ostanejo. __. W SC RAN TON, Pa., 25. marca. — Veerbj je bilo objavljeno, da ni lupa*!, vanjem nekega arhg-leskega po-vredovaJca nova mirovna pomud-ba Ahdel Krima, kalero pa spirero-Ija iz j« v a i, da .so Rifci pripravljeni nadaljevati še leta in leta z bojem, če fri bila rpoouudtai odklonjena. Abdel Krim ponavlja svojo zahtevo za avtonomijo, a je baje pripravljena opustiti .<3voje zahteve glede Tetaiana. Elegantni vlomilec iz Qnewisa je ušel včera j zjutraj oib bo komaj okiWM'l. V bližini wtojra me^ta jc i prod enim tnewet*em dbstreflil nekega drutge-ga policija, ki je prijel šele pred par dnevi iz bolnice. Žrtvi danaišiiji>ga strel&atnga -sta: ]X--Ii<*ivn Frank Donnelly, star 36 l''t in samec, ki je bil zadrtf v de«-j ivo prsno s-t.rain ter -bo najbrž o-kreval, in policist Artlxiw Knenv. ?*tar 26 left iz A^tori'je. ki je Iri! zadet v grlo toir smntw> ranjen. Prevecili so ga v St. Mary iboi-nieo. Vlomiiec je izvršil v zadnjih sedmih tednih vee kot 40 tatvin, tokom fcatcriDh je odnesel 150 ra-•d i o-inštrumentov, vrednih od $73 do .$250. Dela sam ter si izbere najiboljše aiparale. Policijski inšpekitor K oil v iz Queensa je odiposliij. včeraj -zvečer trident poHeffctov v civilni obleki. da zasačijo vlomilca. Izza prvega streljanja «o pazili vsi polici-t i v nočnih itmdi na moške na cestah Queensa. Donnelly in Kenny .sta se nahajala nied tridesetimi policisti, ki jsio 1>ili poslani včeraj zvečer na poselimo .službo. Postavila is.ta ®e na 00 T?oata se jima pridružila. Barret jc zapazil sumljivo luč v neki hiši in ko je vtki d hoditi po sobi nekega moškega, je sklenil preiskati vfrvatr. Ko se je Donnel'ly približal zadnjim vratom, je prišel ven neki moški. Misleč, da je preibi-valcc hiše, ga je vprašal, če je videl v okolitn kako sumljivo osebo. V istem trenutku je počil strel in Donnelly je čutil bolečino v prsih. Bandit je pričel na.to (bežati, zasledovan od Kennvja, Barreta in Christie ja. Ko je zaviil Kennv na JK). Ave. krog vogala, je stal nekeuru moškemu nr>»proti, ki se je izdal za policista ter rekel Kenny-ju. da je ratvnokar videl skočiti nekega mo-Skfjra ipielco plota. Ko se je Kenny Obrnil jo počil strel iti zadet v arrlo je padel policist na tla. 0>ta! je le še Banret. da zasleduje lopo. va. Videl je vlomilca leteti po 89. cesti ter poslal za aije pogosto pretepal svoqo taščo. Ameriški dijak ustrelil plesalko. V ameriški koloniji v Berlinu se je za vršila tragedija.—Mlad dijak John Goodrich iz New Hampshire je ustrelil Miss Alice Pitzner, plesalko iz Clevelanda. BERLIN. Nemčija. marca. Mediemec JodT«ich si je marca meseca preteklega letta iizpotoval dovoljenje za poroko, a .jwroka ni .bila nikdar m-rsena. KI info temu pa je ugotovljeno, da sta bila mladi mož in dekliica zaročena^ Goodrich je bril na mestu mrtev, Miss Pitzner pa je umrla par ur pozneje v 'bolnici. Goodrich jc bil Siin j>antor.ia George Goodricha v Laeonia. N. II. Tri leta je še študiral mediicino v Nemčiji. Predno je prišel v Berlin, je "bil zapisan na vseučiliščih v Mona.kovem in Jeni. Miss Pitzner. ki je bila stara šele 21 let. je sodelovala v baletu, v katerem je imela tudi par pev--skih točk. Voaila s*a se v avtomobilu po mesfcu. Ko je dospel a\*tomoi>L' preko Nolledorf t-rg'a, kjer Lstoji /ameriška cerkev, je slišal voznik v notranjicisti dva strela. Ustauvil je ter našel ipair, ;nezave^ton m o»blLt s krvjo. Poilirtel j>e v bolnice. Ko je dospel tja, je bil Goodrich že mrtev. ŽENEVA, Švica, 25. marca. — V Vei-oni, Milanu, Turimi in Ge-no\i so bili včeraj nalbkta -plakati, kaiteri .so poudarjali odigovo-riiOst ministrskega 'predsednika Musso-lin ija za (uimor socija.ILsjtLenega po-■slanea Slutiteottii-ja. Napisi plakatov so se glasi-li: Viva Martteotti! Proč z Muissoli n ije vim i morilci! V vseh štirih mestih, so ibile izvršene številne airetacije -znanih p rot i - f aišrj-it ov. Tekom 'zadnjofra tedna je bilo v ratzličnih delih Italije obsojenih devet ljudi na zagrne kazni, ker -o se nespoštljivo izrazili glede Mu-ssoUniya.. CI11ETT, Itaiija, 25. nnarca. — Žalostna bnwka Mat.teottnjevega moril nega (procesa je bi la včeraj končaan. Dva petih obtoženih sta bila takoj oproščona, ostali trije pa ibodo že junija meseca na prostem. V svojem olbi-amibnem govoru je zfihteval generalni tajnik faši-s;bovške wtranka Farinacei opro-ščenje v.seh oprt oženi h, v imenu poslanici Catsalinija ter nada-ljnih T)2 fašistov, ki so bili uanorjeoi v teku enega leta"'. Porotniki so se poisvetovali eno uro in triee.tnt. Trenu obsojenim so pris<»dili olajševa-lne okoliščine, er je bil umorjeni član poslanske -zbornice. Farinacei je v svojem govoru nriwesta.no blatil in sramotil u-uniiorjedieiga. Priznal je, da je za-počel Dnmmi odvedenje in da je bi»l -udeležen pri ajem, a iz javna, da ne gre za rumor, temveč da je umrl Mat.teotti na krvavitvah, povzročenih vsled udarcev na pr-■sa, "katere so mu -zadali nepoznani mož.je v avtomobilu". Govor Farinacei-ja je bil is Lavo-ispev nai fašizean, katerega skušajo njegovi nasprotniki izaman uničiti s pomočjo .saraanotenj in obav-kovanj. — Naši nasprotniki zaihtevajo i od porotnikov obsodilio našo revolucije, a naiša revolucija je "zana-govrita' \ Vs-pričo dejstva, da so isorodni-ki umorjenega umaknili svojo civilno tožl>o. -ker foi vspričo .sedaj vladajočih raznieo- nikdar ne do- ] nemška vlada svojo korešponden bili pravice, je rekel zastopnik fašistov najslednje: — V civilnem iproeesu so se morali sramotno umakniti oni, ki bi morali biti nai&i iivk^zitorji. Vedeli so, da bi pastami -le -priče svojega lastnega .poratea. Dum i ni ni storil ničesar druge-yra kot to. da je organiziral načrte z<4 odvedenje in na teftnelju amnestije ga je treba oprostiti. Nemška vlada odgovorila Angliji. Berlin je odgovoril na trditve angleškega zunanjega ministra, Austen Chamberlaina. — Brazilija ni uveljavila nikakih reservacij glede sedeža v svetu Lige. BERLIN, Nemčija, 25. marca. V odgovor na včerajšnje izjave angleškega ministra 'za zunanje zadeve, Chamberlaina, je objavila Katoliška cerkev proti mehiški postavi. MEXICO CITY. Mehika. 25. marca. — V pastirskem pismu na duhovnike m lafjike poživlja afkof Herrera v Piaia iz Monterey a k pasivnemu odporu proti prizadevanjem vlade, da izvede doSočbe mehiške ustave glede verskih zadev. VROČE DEBATE V SENATU V senatu je bil otvorjen boj glede ameriške pogodbe s Turčijo. — Besedilo dogovora, sklenje nega v Lausanne, ne vsebuje nikakih jamstev za ameriške šole ali bolnice. — Senator Borah bo zahteval skorajšnjo akcijo. co z Brazilijo glede Ldge narodov. Iz korespondence zaključuje upanje, da bo dobila ie nemšfca država sode ž v sv »tu L*ge. V odgovor na nemško poslanico je izjavila; Brazilija dne 1. decern bra 1924, da nima BraaiKja ničesar proti sprejemu Nemčije v Lii go, temveč da naspiratno to želi in da tudi v principu ne nasprotuje -trajnemu sedežu Nemčije v Logi. Oficijehia izjava vlade baje daje izprva začudenju, da ni angleški zunanji minister v svojem včerajšnjem govoru omenil teh mest brazilskega odgovora. Chamberlain je izjavil v poslanski zbornici, da i*i. češ, da je to stvar, o 'kateri mora razpravljati liga. WASHINGTON. D. C., 25. marca. — Oster boj proti ratifikaciji lausannske pogodbe s Turčijo, koje besedilo je bilo objavljeno v senatu včeraj zvečer, je zagotovljen vsled tega, ker ne vsebuje pogodba nikakih določb, ki bi jamčile zavarovanje ameriških misijonarskih šol, bolnic in drugih zavodov v Turčiji To so pojasnili včeraj zvečer demokraitčni senatorji, ki so izjavljali, da si je turška vlada reservira-la pravico izpremeniti ob poljubnem času svoje mnenje glede tega predmeta, ker so tozadevne določbe izključene iz pogodbe. Opaziti je tudi precej opozicije proti pogodbi s strani senatorjev, ki so mnenja, da pomenja pogodba v gotovem smislu priznanje starega, predvojnega otomanskega cesarstva. To domnevano priznanje tiči v zmislu pogodbe, ki dovoljuje nižje tarifne pristojbine med različnimi prejšnjimi deli cesarstva ki so bili odtrgani od Turčije po svetovni vojni Senator Borah, načelnik senatnega komiteja za inozemske odnošaje, hoče v par dneh predložiti pogodbo ter se glasi, da želi administracija nujno odobrenje. Ko je komitej za zunanje zadeve ugodno poročal dne 31. januarja, je bil senator Swan-son, demokrat, edini član, ki je glasoval proti nji, a senator King in drugi demokratje so se mu od tedaj naprej pridružili v opoziciji. Amerikanci v Turčiji, tako zastopniki misijonarskih kot trgovskih interesov, ne nasprotujejo dogovoru ter so pred kratkim naprosili državnega tajnika Kellogga, naj čimprej mogoče pogodbo o-dobri. Na sestanku Amerikancev v Turčiji je bilo soglasno sklenjeno dati izraza resni želji, da se odobri lausannsko pogodbo med Ameriko in Turčijo. Nat so prišle pretnje turške vlade, da se bo uveljavilo razlike v tarifnih pristojbinah proti katerikoli deželi, ki bi ne imela trgovinske pogodbe s turško vlado. Tajnik Kellogg je protestiral v imenu Združenih držav ter dobil zagotovilo, da ne bo vsaj v prihodnjih šestih mesecih vprizoril nikake razlikovalne akcije proti ameriškim importerjem. Ta čas bo potekel v poletju in odobrenje pogodbe «e pred odgodenjem senata je s tega stališča važno. Demokratična stranka je na svoji konvenciji v New Yorku sprejela določbo, nasprotujočo tej pogodbi, češ, da ne nudi primernega varstva anu:-riškim verskim in vzgojnim napravam v Turčiji. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU "Razoroževalita'' konferenca« LONDON, Anglija, 25. marca. Zunanji mmieter Chamberlain je sporočili poslanski zbornica, da so doTo^ifi uvodne razprave za razo-rožev&lne konference raa dan IS. maja. To je pometnbno. ker je predsednik Oootidge kijnfo peSiml-.s+ičnemii poročilu Hogfatona določil, da bo -poslala Amerika na konferencq Danes ao oa£« oen« sledrik: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50 Pri nahaiiHh, bi znate}* nanj ko« m tiso« dinarjev ratnnamo pooebc* IS Motov za podtalno in droce otročke. Bazpoiilja au» zadnjo potto In fzpMnJo Tottnl Čekovni mT. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.10 500 lir .........$21.75 300 lir ........... $13.35 1000 lir , ......... $42.50 Pri naroČilih, U znaftajo manj kot EM Ur, raCanaiM po lf za pottnino In drop stroške. Bazpoiilja aa zadnjo potto la tsplatnjo kretitxa v Trato. Za poBUjatro. ki preoegajo PETTISOO DINARJEV ali pa DVATIBOff UR dovoljujemo po mogočnosti ie poseben popnzt. ▼rednost Dinarjem in Lim sedaj nI M voflkrat ta aeptf- fakovaoo; iz topi razloga naat ni mogoče podati natančne ceno vnaprej; računamo po coni tistega dno, ko nam pride poslani — v roko. POSILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V, NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE ie New York FRANK SAKSEK STATE BANK 83 OortZaadt Stoti N«* Torti, M. T. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! GLAS NAHODA, 26. MARCA 1926 GLAS NARODA (0LOTONB DAILY) S Nd tMiakad bf #L#YMNIO PUBLISHING COMPANY M Corporation) Frmnk 8itw, Lovte B—dft", »rnfif PUm «f hirin— of Hm ©orporation and addrimi of abm offiecn: 01 Cortland* 8t_, Banmgh at Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NAB ODA "VoUa of tka PtopU" /MMd Imt| Day Except Bukdayi and Holiday*. \a «*Lo Uia aaljm M am Ameriko *m Komada_______— la pal lata ____—— $3.00 'a 60 trt laia____*1.50 Za Now York m oUo lata _ $7.00 Za pal lata_______— *3.50 Za niooamutmm am oala Uda — #7.00 Za pol Uta________— $940 !e ste se naveličali navadnih... Bnbteription Yoarly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Gla* Naroda" iakaja vsaki dan iavnamK nodal j 4m Oopiox braa podpisa in oaebnoali m ne priobčnj^ Denar naj m alafOToli pobijati po Money Order. Pri «premf«nbi kraja naroini-i9T, pwime, da ma nam tudi prejšnje brraliHe newiawl, da kiftreje najdemo naslovnika. 'GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Tolapkona: Cortlandt 2876. _ BELA VRANA V zunanji politiki m? odigravajo v »sedanjem "o vsakega vmešavanja v evropske za-z i niiui r< ilkiim izjemami, ko so zavezniske sile nujno plomatični zbor takoz-vanega 'enfant terrible', - V okaebl i»««slanika TS&mŠatA držav v Angliji, Hougiirtona, — ki i 11 .i u;;«. ko »cra^ruljčke tor obrazložil sleparije, k'i se odi-gra-vajo med kulisami Lige narodov i ti za njimi. 1 * i«i kralkim >mo -e pečali na lom mostni z Obiskom Hoguihtoua > W .i li ti/t<>nu ter ojK>z(wili i*a to, da jo bil poklieon v zvezno glav-j '» ni o, oročilo glede položaja v Evropi. Sedaj jc II -u-iii'-n. Misijonarska tvorničar iz Cornish, N. Y.t tukaj, vendar I i izgleda 7. njegovim imenovanjem za državnega tajiii/ka na !.:«■■■-K. 11 • ■ v r no nespretnega Kellogga, čeprav ga je določil Cool-/.i ministrskega pr«\Lridnika v .svojem kabinetu. K" j. priM 1 Mr. Houghton, ko joga dipLom at o£no karijero v Ber-1i ;n Ii«Uiiitj «»zjia"iujojc» kot okrajno mpešno, v zvezno glao i--. !'*, ga ni ta mogia takoj- sprejeti niti prexlseduik, niti drža\u tajnik • ;»! je !• 1 zaipn Um hi Krilogg je ležal bolaii v "postelji. V&led t« -i ' j< p služil IIr*iigliton na dan |>o svojem prrhotdu prilike, ki mu j« nutlila tor podal waiiikars>kim poroČeval-erin položaja v Eviru]«. \m'«-rSki po? !amk je v tem svojem pregledni po\*>sem odkrito ■ il. il.i m veimje noben wn*j»ski državnik v vojne namene so-vi» -ki* litssije. V.slo«l tega je eirontaviva Jiinan^ina, če se poslužuje kit k ^h'd N0vj«-tlske Ru>ij'- kot vojnega strašila. S.- ilu-ti hujše, > stuolišča ofieijelne peditike, |>a je bilo to, kar i.'dal ] • !.inik gl«nle 1/ige narodov. Po njegovem mnenju ni Liga >v nič dnrgega kot nova pozor niča ntatrih intrig kot so jo jih ill m /.oeeujali knrperijaiiHtičin in lia^ijonalstičini elementi dva tlnoo let. Vsaka evro[>ska država skrbi na okrajno odlo-i in za t»lirranrbo svojih deželnih meja. Nikjer ne mieJijo recs-l»i m«»\gl.i Liga narodov vzdržati mir ah dovefesti do resnično • •'j-Ni r.izoro/.«'nja. On tt^ebno mUl-i, da ibodo Japonska, Fran-ll li.ja na Ta zori »že vari ni konferenci predla^ade \Lako razoro-o lo.>tvieo, i v>I«'d tega padlo na Združene države in Aikglijo. Fran-»onslva in Italija so se po njegovem mnenju že zCdinile ra-.»roz» \.liin ga načila. ki bi dejanski onemogočilo vsako teme-o razoroienje. i^^ianik pa je š*il šo dalje. Povsem odkrito jc namignil, da je v. !ikj poJom v Ženevi dogovorjena stvar. MULtaristionim politi-u i:\Topo so |K*itavili po zor ni co tako, da so se Ntepli .glede pri-N»»m. i« v visoki -v« t, in za kulisami ^e je nato nudila prilika, »< zo;x-t uoveljavi staro politiko ravnotežja. Če je Liiga narodov laj pioustavlijdia ideal, ki naj bi zagoto\"il mir "ter dovede! do orot/riija. se je danes vse to (temeljito Spremenilo. Vsaka dežela lšh ilane.s varovati svojo prednosti e> tem, da vzatme sosedu ne'kaj. To |>.k Jii šr v.>e. kar je hotel povedati mož, ki se je vrnil iz Lon-la. Trdno je prepričan, da ne bo Francija nikdar plačala svojega n'-ga da Iga v Ameriki. Kot vzrok za to je navedel francoski itai L/.i ni na eni strani ter slabo voljo, da se zadosti Vojnim udi prepričan, da bo ilus-ui v kratkim zanct:.l vojno in da se bo Francija z ameriškim de-•jem lotila nadaljnih vojnib pta>tolovstev. Ig ledi v t«-m oziru .nrso vslod toga najboljši, m gospoda v Wash-''iiu, i je že mLsiLIn, da ima dcuar v žopu, ni \Tsled tega poseb-židaue volje. Novice iz Jugoslavije- .i. IGARETE se vedno pojavljajo in vedno izginjajo. XjtUgva kakovost ni bila pravilna. VsleJtega se jih ljudje naveličajo. Koncem konea pa navada začne utrujati- Ilelmar je pristna cigareta, ne pa navadna. Vsledtega jih kade milijoni kadilcev. Seznanite se s H ELM A ICraljico izredmk cigaret. IV .J; Čuden "mož". Pri ibe»grajski poiieiji se je zgla Nil Mii-ko Rašič, ža)gar iz Save Male, ter 'služljujočeanu nradniku izjavil, da hoče biti zaslišan, iker namerava izvršiti sam oni or. Ko ga je uradnitk AiprašaJ, zakadi se mu je sevt tako zaaneril, je Rašič odgovoril, da ga je ženia petkrat .zapustila in si našla drugega moža. Prosil je, naj fj>olicija intervenira pri njegovi ženi. Ato se žena ne vrne, bo 'taikoj izvršil samomor. Revizija ladjedelnice v Kraljeviči Zadirje dni so se niu.di'1 i v Kraljeviči delegati minisrtnatva trgovine in miaii^nstva financ, ki Ko pregledal' tajn3ta{jšiijo ladjedtlni-eo. Revizija je v avezj z naročili omeinjenih ministu>jtev. Delegati so ugotovili delovno kapaciteto ladjedelnice. Država lio naročila v Kraljeviči večje število motornih čolnov, ki fbodo služili a- fi/nančne , s vrhe. ( Vlom v gimnazijsko pisarno. Iz Beogi i*Ia poročajo o vlomu r jxisamo ravnatelja lozjiKke gimnazije. Do-Jej neznani zliikovci so odnesli ves denar, ki se je nahajal v direktorjev* pisarni. Zeli se da >o lopovi bili doibro ru.for»mira-ni, da isc nahaja v prsrxrni večja svoita denarja. Policija storilcem doslej ni mogla priti ma sled. "Deželni očetje". vie v beograjjbk'ih 1 L>tili javno dol ži Milisava Rajeeviča, tlržavnega svetnika, češ da je Rajčevič vzel v zaščito Vukašiiioviča, proti ka iteremiu se vodi kazenska prečka va. Senzacijonalna zloraba v ministrstvu javnih del. V ministrstvu za javni a dela so priwli na sled senzaeijonajni aferi. Sof tiskarniške 1'itogTafske delavnice, Milorad Tos^kič, je izvi--ševal v tleilavtaici minb-jtiNtva z državnhn .materialom, z državnimi sredstvi in z državnim osobjem privatna naročila, ves denar, ki ga je za to prejel, pa jc zase ipri-drž^Ll. Točskič in petero njegovih delaivcev je bilo aretiranih. Policija je našla v delavnici ogromno množino raznih .klišejev in drugih tiskarskih stvari. Toakič, ki je premožen človek in ima v Beogradu ti-i hišo. je po daljšem obotavljanju priznal zloi-a'bo. Škoda, ki jo tnpi država, sc ne da točno dognati. Volk na sprehodu v Mostam. Pred par dnevi se je pripetil v M ust aru redefc slučaj, ki je vzbudil v mostu veliko senziucijo. V iuriim 'bližnjo mesitme okolice je mnogo volkov, ki ne včasih priklatijo tudi v ecjpctsrodno okolico meata. Rl^m teh gra/bežljivccv. izredno veHlk volk, pa jc prišel to dm colo v anesto. Ko je lovec M ike Bodic opazil drznega volka je hitel po svojo ipuško »ter UBtre-lrl volka — sredi mesta. Niti wta-ijiKlje v Mornam ne pomnijo, e bil \tilfk drziril (priti v naj-l>o1ij obljudeno ulico Moertara. Samomor načelnika dr. Fischerja. V Bcogradiu se je ujstrefliil načelnik v ministrvtv^i prometa dr. Il^/ko Fischer, Jci je pred tre«n4 leti vrslod amputacije izgwbil desno nogo, sedaj pa so imu zaradi zantrupljeclja (krvi hoteli odrezati še dm*g»o. Operacije ni pustil izvršiti ter je šel rage tproetovoljno v smrt. Bil je samec. Truplo so prepeljali v Osijek. Malverzacije poštnega uslužbenca. V Laškem trgu je bil nededav-no aretiran p>ošttii uslužbenec Fr. Zupan, ki je oibdclžcn, da jc Francu Ojstrsku ukradel 2500 Din. Pri hišni preihikavi na njegovem domu so našii ogromno število izpraznjenih piscan, o katerih sc domneva, da je bil v njih denar. Afera zaractt uboja majorja Sto-janoviča. Povc>dom uboja majorja Stoja-movjca v Črni gori jc naistai «j>or tudi v Beogradu. Njegov brat Mino Stojanovič m izemljonulniški poslanec Moakovljevic sta od mi-n'«trstva pravxle zahtevala, naj se izvrši preiskava, da se pojr«ni uboj. Minijjfcrstvo je zah,tevl ustreglo teh delegiralo še dva inšjKik-torja, da iavršita kazensko .prc-j is^avo jyroti ipredsedn&u Okrožnega •sodišča v Podgorici, iki je ob-doižen kot organizator rtega uboja, ki se je dogodil prvi dan pra- voslavnega Božiča. Miro Stopamo- ni". Posadka je bila rešena. Malverzacije poštnega uslužbenca-: V Lahkem, trgu je 'bil nedavno ."rotiram poštni usknabenec Prane Zupan, ki je obdolžen. da je Francu Oj.stršku ukradel 2r^X) Din. Pri hišni preiskavi na njegovem domu so našli ogromno število izpraznjenih pisem, o katerih ss domneva, da je bil v njih denar. Devfradant, ki je poneveril 100 tisoč dinarjev. Kot je bi'lo že poročano, je bil te dni na Reki aretirani trgovski pomočnik Fran Istenič iz Brezovice pri Ljubljani, kd je v Zagrebu 'zagrešil številne goljufije. Celi vrsti lahkovernih ljudi je izma-mil večje ali manjše denarne svo-te, češ da raibi denar za kolosai-no kupčijo. Ko so msu v Zagrebu postala tla prevroča, jo je popihal na Reko. Ker je tudi na Reki nadaljeval j»voj "posel", je prišel v roke taoukajšnji polica ji,.ki sc je o Isteničiu informirala v Zagrebu in v Ljubljani. Kolikor se je doslej dognalo, je Istenič izvabil raznim trtranksflu nad 100.000 dinarjev'. Zaigretiška policija zahteva, da sc Lstenič izroča zagr. oblasta. Potopila se je italijanska ladja Kakor javljajo iz Splita, sc. jc blizu otoka Litveniice potopila ita-ljanslca ladja - "Giuseppe Talma- Kakor znatno, .zahtevajo vsi 'bivši nejnški vladarji, od razcesarja Viljema, do zadnjega deželnega kneza, njihovi svojci, žlahta in prijateljice od ubogega nemškega aiaroda nesramno viwoko odpravili no. V kampanji, ki se je vsled tega začela, navajajo nemški demokratični listi ra'zma zgodoviuslka dejstva, ki kažejo, kaiko so si nemški knezi nalbiraLi premoženje. — Posebno lepo so se izkazali v a-meriški vojni iza neodvisnost, ko so prodal'.i Anigležeim vojake. Nabirali so jih z zvijačo in s silo; za padle podlložnike — besede "državljan" seveda niso poznali, — so dobili rposcfono odškodnino in jim je bilo zato tem ljulbše, čim več tega blaga je v Ameriki poginilo. List "HiLfe" našteva lc na kratko udkaj primerov v številkah. Evo jih i Vojvoda Karel Viljem Ferdinand BraunšVagski je prodal Angliji 4300 podiložm i kov rpo 51 tolarjev; za vsalkoga, ki ibi v voijski padel sicer umri. si je izgovoril 30 tolarjev odškodnine; trije ranjeni no veljali za enega mrtvega. Polog tega je dobil vojvoda šc 64.000 ikron letne "doklade". Dežt4n-i grof Frkleirik II. Hesen-ski je iprodal 12.000 'podložnikov po 30 'kron; 772.000 tolarjev letne doddadeA Deželni grof Viljem I. Hanan-ski je prodal cn polk po 30 kron za glavo; 30 kron za vsakega mrtvega in 25.000 kron doklade. Knez Frklcrik Waldeski je prodaj podložnike Nizozemski in An-filiji po 30 .kron; 30 kron iza vsakega mrtvega aH za tri ranjene in 25.000 kron do'klade. iMejni grof Kri«t ijan Friderik Aleksander Amliašlri je prodal Angliji dva. polka podložniikov. Vojvoda Kani Evgen "\Vuerton-berški je ponudil Angliji 3000 —-1' d etže lin ih o frrok ''; kuixj i j a se ni oklenila, ker mat Anglija ni zaupala i> mu ni hotela dati predujma. Vojvoda Friderik Augusrt. An-li a T t - Zeribatski je wklenil z Anglijo jx>godibo, da ji do^iavi en polk. Dobava je izostala, 'ker ni bilo na razpolago ravno nobene lad je. če v vojMki ni padlo dovolj Nemcev, so sc neOcateri nemški knezi pritoževali pri generalih, češ, da je ogrožena junaSka slava Nemcev; ali pa. so kar naravnost povedali, da jim ni všeč, ker dobe premalo denarja, ee «c vojaki ne dajo »ubijati. Evo povelja, ki ga je poslal deželni grof Ilesen^ki vrhovno mu povetjfcižlcu hesenskih čot v Ameriki 8. februarja 1R77: — Baron ITohendorff! V Rimu som prejel po svojem po vrat k u ^ra.še pismo z dne 27. decenmbra 1. 1. Iz njega sem z neizrekljivimi zadovoljstvom ratzvidel. kakšen T>ogUu*n ho p^^ka'zale mo(je čete pri Trentomi in lahko si mislite moje veseilje. ko sem bral, da se je od 1950 He«ov. ki s=o bili v bitiki, rr-«--1o le 3G0 mož. Petem takem ibi uika bi dobil le 483.450 gld. mesto 653.000. Pač uvkBte, da me hočejo pri moji tirjatvi žaliti z računsko pogrešite, in zaito ese boste do skrajnosti potrudili, da dokažete, da jc vaš seznam natančen in njegov napačen. Angleški dvor ugovarja, da je 100 rainjcnifh, za katere jim ni treba plačatti iste cene, kot za padle. Spomnite jih na to, da se od 300 Lacedemomcev, ki so bra-aiili prelaz pri Tennopilah, niti eden ni vrnil. Bil bi srečen, če bi mogel to reči o mojih vrlih Ilesih. Recite majorju Minfordu, da sem hxedno nezadovoljen z ntjegovim ravnanjem, ker je svoj bataljon rešil. — Saj n> celem vojnem pohodu še ni padlo niti deset njegovih ljudi. — Nemški knezi so takrat prodali Angliji 296.1 G6 podložnikov za 115 milijonov mark. 11.853 Nemcev .io -padlo. Za ceno njihove krši .so knezi ot>oga*elli. To je eden izmed "pravnih nas-lovov" za njihovo "rzssebno premoženje". NOVICE IZ SLOVENIJE 60-letnica Petra Stepiča. 9. miarca je praznoval Peter Ste p.č, veletngovec z vinom in rtoiv,ja tudi iz malih raizm«r lahko dit'i>K ^rrd (take vršite pijonir-jev gON[K>dai>lke«ra napredka spada baš jubilant Stepič. Peter Steipič se je rrnlil 9. marca 1866 v Brezjah pri Kostanjevici. Ivan Velkavrh umrl. I>ne 5. marca je preminul v Ljubljani v visoki starosti 82 b*t Ivan Velkavrh, bivši nad poročnik v pokoju. Ime tega čestitljivega in plemenitega moža, ki se je svo-ječasno .živahno udejstvoval v narodnem in političnem življenju v Ljubljani, je 'bilo že dolga leta pozafbLjeno v javnosti in le redko jc bilo število onih. ki so mu z ol>-iski lajšali težko gorje. Že nad 15 let j-e ib.'l nraureč 'jxxpolnoma slep in je živel skromno v .«vvoji vili na Rexljevi cesti. Kbjuib temu pa «e je do smrti živahno zanimal za vse važnejše j>ojave in dogfnlkc v našem narodlnem življenju in se izredno veselil vsakega napredka. Z veseljem je vedno podpiral narodna in ildbrodelna dnuštva in •se jih 'Z lepimi volili spomnil t ud"! v svoji oporoki. Zapustil jim jo namreč skupno 50,000 dinarjev. Nezgoda. P os est ni ca Marija Lovrenčič iz Podgore pri St. Vidu je čakala se-bllo i>adlo ravno 1650 mož in ne deč na voan, pred skladiščem dr-morem dovol,) priporočati vaši bi-1žaviega kolodvora na svojega mo-stroumnosti. da ipošl jete natančen j za. Radi ropota na železniški pro-seiznam mojim pooblaščencem v gi se je'konj nenadoma splašil in Londomu. Tp. previdnost ibo tem< ses pustil v dir. Pri tem je Lovren bolj potrebna, ker nzkaizruje sK-Knaim. ki mi ga je poslal ansrleš- čičeva izžgubila ravnotežje in padla z voza tako nesrečno, da .si je ki nvnHter. le 1455 padlih. Na ta težko poškodovala levo nogo. Po- način naj izgubim 160.050 goldi- nesrečenka jc morala iskati zdrav- narjev! Po računih lorda zaklad- niške pomoči. PIRUHI za VAŠE v STAREM KRAJU Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko Noč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ 1.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Z dol« i h počitnic v Evropi se je vrnila v New New York Mrs. Sidney Williams, ki ima v New Rochelle krasno poletno bivališče. Seboj je pripeljala pet majhnih psičkov. V.sak psiček ima ]>ar ducatov svilenih oblek, svilenega spodnjega i>erila, spomrlaclnih 'iai aimskih kožuščkov, kotline obleke itd. ,Za vzdržan je teh psov plača Mrs. Sidney Williams sedemindvajset tisoč dolarjev na leto. * Sedaj poglejmo, kaj sc da napraviti s sedemindvajsetimi tisočaki. Trinajst tisoč dolarjev zadostuje, da sc eno leto prehranja, oblači in vzgaja petdeset otrok, ki so brez sta riše v in brez doma; štiiritisoč in petsto dolarjev stane ipctdeseA porodov in najboljša postrežba maleraan v mestnih boi-nišnics-h: s pomočjo enajst tisoč dolarjev na leto je mogoče oblačiti, hraniti ter vzgajati petindvajset od rojstva slepih otrok. Potem takem bi še dva tisoč in pet sto i ibil cel regiment takih cuckov kot jih ima Mrs. Sidney Williams vse leto sit. * Razni jugoslovanski in čehoslo-vaški navdiBŠenei naibrali dve-totisoč dolarjev za spomenik, katerega naj ibi postavili Wilsonu v W a si i j rugt oim. BopublikauMki hodili kro^i tega ne dovolo. Kameniti spomenik je posfcrafi-ska stvar: AVil'son si je sani postavil dosti spomenikov — žalostnih in veselih. V Vensaillesu ga je postavil s>vo-jenm odkritemu prizaulevauji, svoji preveliki zaupljivosti in svoji nemoči. Svojemu izjalovljen ju je postavil žalosten sipoaneuik v našem Pri-inorju. Spomenik hvaležnosti jc postavil v srca neštevilnkm ameriškim veljakom, ki so v vojni napravili težke milijone. * Ameriška vtseučilišča so res nekaj posebnega. Študentje se izo-fcrazujejo v vseh mogočih strokah ter dosegajo oudovite rekorde. Na Harvard univerzi se jc prejšnji teden vršila zanimiva tekma. Neki Stfudeot je za stavo izpii tekoan enoinštiridesetih minut osem i nšttrideset surovih jajc. Bog ve, če bo s svojima šiturflija-mi kdaj dosegel tako dobro službo. da si lio mogel privoščiti tak zajtrk. * Dne IS. ma^ja. se bo začela v Londonu razoroževaJna konferenca. Zastopam bodo Vsi narodi, tudi Zdnnžene države. Najbrž bodo ipri tej priliki do. ločift diplomati dan in leto, kdaj naij izbruhne nova vojna. * Suhači se tolažijo k vsakovrstnimi stvarmi. Vsaka stvar jim pride prav. Tako so naprimer raz-glfisrli. da v angleški provinci Leds, ikjer so nekoč ljudje popili ogromne množine piva, zadobiva čaj 'svdjo veljavo in da bo čaj s časoma pivo popolnoma izpodrinil. Čaj z nun oni, seveda. * Vprašanje: Drčtgi Peter: Te dni sem čital zdrajvnaško razpravo, v kateri je zdravnik z učenimi izrazi dokazoval, da je po-ljubo-vanje nevarno. Ker jaz učenih izrazov ne Tiarzaimem, te prosim, da mii ti poveš, če je polju-bovanje nevarno ali nc ? Pečlar. Odgovor: I)a. pol jubovanjb - je nevarna stvar. Ako -začneš poiljufoovai ne-portvčeno žensko, te bo kmalu zlepa aili zgrda prisilila, da jo boš vzel za ženo. Ako pa poročeno žensko poljuibuješ in če te pri tem njen mož zsfsa)6% »te bp -naiklastil. N . —L GLAS NARODA, 26. MARCA 1926 Henry Mnrgv: LABOHEME Slike iz življenja ciganov. SLAVNA SOPRANISTKA V FLORIDI citati ali recitirati stihe, bo (neposredno vržena iz saionov in izročena i>olicij i v roke; gostje so nadalje naprošajo, da ne odnašajo sveč iti h obstankov. Dva dni nato So izvodi tega pisma krožili v nižjih literarskih in umotiiiSkiii krogi-h in povzročili tam velik vriše. Vendar pa so se našli med povabljenci nekateri, ki so dvomili 0 sijaj«, ka sta ga bila naznanila oba prijatelja. * — Ne zaupam dooti. — je govoril eden izmed skeptikov; — bil sem nekolikokrat na Rudolfovih večernih priretlitvah ob -čredah v me de la Tour d* Auvergaie; pa "♦-lii UK»g»-l -est i le moraličmo m pili nno vodo. filtrirano po Izbranih loncih — To |*>t. — je rekel dru^. — Vi x:var prav r*-^na. Mareel mi jr n*črt veselice, ki oin^a 1 ! tu; ^rs«*-«-ti u«*in«-k. Ali boht<> ;iu«»li i«-ii*»k»-? — Da. Kemija Banarjfva j. •profila. da bi brla kraljica zabave, i . - - i . m Ncaunatxl mora pripeljati dame »z Ilou*ojnnwic*-jra na pel' ! • , ' 1 iz imenitne družbe. Tu podani" v krakih hesed&h izvor te ve_s«-liee. ki je povzročala t<»!ikajij ri c^tranih. k! žive onstran mo4u. Že približna o-no leto sla naznanjala Mareel in lvihlolf to l«-j»o g't^tijo. 'ki se je imela vršiti vedno " prihodnjo s<>-hot o'*; a težke okolšcinv so ju prisilile. da -ta odlašala s svojo obljubo dva'nnpetdc-et t^dnoiv. tako da je prišli* tako daleč, da nista uio-napraviti dveh korakov, ne (Nadaljevanja.) Poslušajte, Sidonija, — je nadaljeval Rudolf in pokaral na pismo, ki ga je bil pravkar prejel. — Vidite, «reča in slava se mi smliijata . . . Da bi ljubezen sto-Tila i*to! . . . Naslednjega jutra je mogel Radi If urti iz hiše svojega strica s pomočjo moškega oblaeikk ki mu ga je bila nabavila Sidunija. Te-k«4 j«' k zastopniku Akademije c« l.liink.h ijr»T. <1% Kjwcjme zlato mzov vrednor*ti slo cekinov. ki so živeli skoro prav tako dolgo kot livf r*«e. . . (>j in<-see je povabil Monettija j)>70V nečak, da bi pri«o-ifcvovsl pri prvi prv-d-4»vi Ma.V-vaJ.-a. — (»«•■!< L« uita tr<»sa(todičn^ jr bila drama -rd«**«naj«*krat ij-vraita in j«* prirt*la svojemu avtorju itiride^et fninkov. — C*«5 »^kaj «"«s»*a — hilo je p«*eti — je Rudolf Matmval »a aviHiur d<" Satnt-<71o«d na tret.j«*m V. Tclar Karla Velikega Proti koncu meseca decembra je dobilo oaobje v administraciji tvrdke Bidauet nalog, da razdeli približno sto izvodov vabila, ki ga |Kxlajiuo tu v jwepisu. za katerima pravilnost in resničnost jamčimo: Gospod. . . t <;n>,KHla Rudolf i„ Marcel Vas'da bi bi,a trr'ila ksko irouiJ,> prosit a, da ju počutit* s tem, da Pri^elge^ i.i našlo se je ju obiščete iti preživite ž njima vc čer prihodnjo noIhjred veselice. Ob 7. uri: otvoritev salonov; bo- der in živahen raj^govor. Ob H. uri: vstop in promenada ]>o •salonih duhovitih avtorjev — "(iore v porod nUi bote&nfth", komedije, ki jo je za/vriiilo gledališče CMcon. Ob S. uri in ]K>1 bo go«ipotf Aleksander Kchauujtrd, odličen umetnik izvajal na piatui iuiitativno simfonijo "Vpliv modre barve na umetnost". Ob 9. uri: j>r\'o čitanje Spomenica o odpravi ka^nu tragedije. Ob it uri in pni l»osta gospod (iu-^tav foiling, hiperfizičen filozof. in gospod Schaunard načela ra/^rovor o primerjalni filo-z«*t'ij» in meta pol it i ki. Da se iz-' ognemo vsakemu ^pmpadu meti »►In-ma aitiagonistoma. bosta o-l»a |»rive/ana. Ob 10. uri: Gospod Tristan, književnik, l»o pripovedoval o svoji prvi ljubezni. Gospod AJek-sivwl«-r Seh&unard ga bo spremljal na f>iami. Ob 10. tiri in j>ol: drugo čitanje s|>oni«niee o odpravi kazni tragedije. Drugi del. O ponooi si p*»na nlškar. zavezati oči in lw> z belim svinčnikom improviziral i«/,jr*»vod Rudolf improvi-»iral paralelo med avtorjem Zaire in a\ t« rjem bitke pri Austerliteu. Oti polu ene ponoči bo gospod Gustav Co H in e posnemal atletttke igre 4. olrmprjade. Oh emi t|K>nočri bo tretje čvtajije S^»omen»ee o odpravi kazni tragedije in aJbiranje v korist pis&te 1 jem t ragedij, ki hod o enkrat brez afailbe. 0»l> 2. uri: otvoriter iger ki orga tiizacija kodril. kar se bo na>lalje ^ a.I o do jutra. N. H. V^aka oseba< ki bi hotela nnoooL M. v iSlika. nam predoca svetovnoznano -ojwanrstko Gatld-Ourei, ki preživlja zimo v Miami Beach l-'lon»- amerLšk:h i'jsi\o. j«- nj»-tia tr«ro\ ina ž«' ir-lav-ui uvpeljusa na liie ž«-lr. tjt» razvoj ameriške tr- jfovine z Ju^rwlar.'ijo. ali te- ira olwtoja «ria\ma ov%ra v tem, tla. kar Jugi. . . V ssedmih letih nisetm še ni-kati imel aifkaiketga slabega računa. V na >ila(bšcin shwaju sem vmo-ra l -čaka t i da'Hje. k<*t sem pričakoval. aili dobil sem vetlino svoj denar. — Nciki dritgi ameriški «tirokov-njak, ki jc jire-isikoval mnogo pritožb tujih tvtrdk, je rekel Mr. Mo-risonn — V vsalkem sLučaju je bila iaio-.vemena ^p*s»menj«*-Ttiii •drž.-^voih f»Klik ua Rakkann. Jsj-ominja na to. 1 iti i kar poinlarja j«>trtibo vzorcev In spominja im ve Like .st*.niie v Zagr«l»tt. Ljirbijani. Beogradu in NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je po-: stal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUD MAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršili isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Indianapolisu. Mr. Rudmaai je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirili lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, tor, za tajmika in blagajnika pa Alex Rose. ki je dosedaj vršfl to' sprejemati denar za oglase in na-4užbo. Protikandidat slednjega je roeila za knjige, ki jih ima Glas M. V i bdel. Za organizatorje Naroda v zalogi, kandidirajo; Rojakom ga toplo priporočamo naslednji: J. II. Goldberg, Max tcr želimo, da mu gredo na roko. Goodman Abram AndHowitz. G. Golds tuck in H. Zukoffskv. <3x 24.25.26> fAdv.) Uprava "Glasa Naroda". HIŠA IN VRT s 4 stanova nji tia Dunajski cesti v Ljubljani je naprodaj za "»00. \ |>odrobu<>-sti i>oizvc pri: I>. Markun. -I go^lavije približno trikrat več- ^ East 83 St New York N Y Ls •_'."► _>.; 27 / \ v y ooLtJTi ai ! L VO KRAINO sjOt^ KIHO SLIKO !N — » M ; EMBASSY THEATRE r , ■ I, dovolj indiskretnih. ki so energi<" no reklamirali. Ko je stvar začela dobivatit značaj škripca, sta se oba prijatelja odločila, da napravita konec in izpolnita obveznost, ki *ta jo bila prevzela. Zdaj. — je rekel Rudolf. — m* ne moreva več umakniti, zažgala sva svoje la«Ui<\ imava še osem lui časei. *la najde va sto f rasi kov. ki -»o nama neobluslno i>otrebni. da stvar dobro izpeljeva. — Ker jih morava imeti, jih l*>va dobila, — jc odgovoril Marcel. In z nesramnim zasipanjem, ki sta ga imela v slučaj, sta oba prijatelja zaspala v prepričanju, la j<- sto frankov že na poti; bila je to pot nemogočega. Ko j ki drugi večer-pred dnevom Ea veselico še ni nič prwlo. je ven-lar Rudolf pomislil, če bi ne bilo mogoče bolj gotovo, da poma-•ra slučaju, če noče ostati osramo-cen. ko bi prLšla ura. da prižge Ic-rtenee. Da -i olajšata to. sta oba prijatelja p<*stoporna cjnanjšcva-la potratnoKt programa, ki srta ga bila napravila. P.> tem armanjkianju. potem ko «-a na se naravno piorivila uvažanju ka-|Nemšdvem. imajo -navado dovoliti ki*šnegakoli proilukta. ki ga mi sa- bolj ugodne -pogoje, kar se tiče mi i/vafžanio. oziroma pradueira-. kretlita in plačil, kot ameriške mo v zado.-Jt.iw koHeni za domačo tvrdke. V velikem ol^cgu m) ti ]>otrebo. Toda kar se tiče produk-' izvoznika drugih dežel to burili, tov. ki jih mi itak moramo uva^ ker nje zdi. da se more naša trgo-' gosJovan.-ke.ga tržišča in oinogo-vina z Jiugosflavijo znatno razvi-J ča .l»oljšo--slbo g^ede finančnega ia!i- J:tamja ovojih odjemalcev. Skuipna vrtslivost. blaga, ki ga ANm-riški iz\oz>niki so nava lno jc Jugoslarija izvozila v Zdmžene 11 r^oviiH na podlagi planil proti države, l»olj libentlnem sLste-povečaia od približno enega mili- mu svojih tekmovalec v, d«4cler jona dolarjev v letu 1924 na okoli nimajo infoinnacijHke službe, ki *L7.~>0.000 v letu 1925. Fovišek ^ na j jih v nekenn ollisegu zavaruje gr« na u-ačun banksAa. na^lalje j pnoti rizrku. To zopet ra-z.log, "~~ ki govori za to. da je treba ime- ja neiro ona Bolgarske. a ^ladžarske in j»* le malo manj-J._______ ša od Italije, in da "rma pralno in Ra l bi vodni kje >e naliaja moj brat -JAKOB «PKH. Pr>.shu ce-njt-iie rojake, če ket inii v-eli izvozov v Združeaie države v letu 1924 in -o leta 1925 tudi "spadala meti poglajvirfmo izwtzno bla»go. ali izvoz je bil nekoliko manjši. — ti zastopnike v Jugoslaviji. S^vlošaia kreditna sit.uavija v Jugoslaviji se je v zadnjem času jaCco izboljšala. Projauja denarna ti'inos-t ne obstoja več in trgo\s>-ki k ret lit i na dva ali tri mesece, Krzno, jtvihovo olje, Ibrusniki in Jd so navatlno -potrebni za fiaian hmelj so tinli precej važni preti-1 eimnj.' a-mea-iških uvozov. se sedaj J1* 'ji*gq4o\-an*Jkega ,'izvotza v ! lahko dribe ob ralzmeroma ugodnih Ameriko. \ročina teh prwlmetov. pogojili, dočini jih poprej ni bilo ki jih uvaža Amerika v veEkem | mogoče dobiti mnogokrat ob ni- obsogu, je v Juigoslaviji v -zadost- kakih pogojih spioh ari »količini, da tvorijo možnost za Ai„.,i, i i - J t lanlkar na.vaja sledeče mnenje znatno večjo trgovmo. I jn^)Va,lwk,h trgovcih k ne- K temu seznamu se Lahko doda: davno?a 51f/nikaj H Morlsona. po-nekoliko ipredmetov. .ki dosegla j , 8ebnejW iporofievalca 4 4 London Fi- ntM> bdi u\x>ž(nti iz Jugoslavije, naneial Times". Na vprašanje is-kot st roj da. kemične snovi (ap- te?a; _ Je j- V3nM m-čev karbonat, kaitsfcična soda, f:nu(1 dovoliti ^^ anioni jalova M>da itd.), in nekateri mp.njši predmeti. Ikot gobe. ASner*3ki kapital bi bržkone i-gral nemalo vlogo pri razvijanju: takole_^lgo- trgovskih zvez mc*l obema deže- [ . lama s pomočjo posojil, ki so po-' trt-l»na za izgradaijo železniškega | sjs.tema. za graidnjo cest in mno-eih veLrk'h mostov (zl^wtri onega čez Donavo blizu Reo>gi*ada). za te v >vrho tekmovanja z rnozem-skimi koai'kuirtm'tii ? — m ti je ra'v-n-atelj isline Miig-leške banike v vfrviio j»r--l»ivaJ.^tvo o,l jw-jl>ližito i:? milijonov z najvišji iz-ni* I v-.-h e vrr]>-,k.ih dežeL Gozd o-1 vi izlwrn*i2a iKukrivajo čez' 30 od.-rtotkov vse po\ršine. Obtle-l.niih je jwiblLano 30 milijonov :ik-rov zem-ljf. ki je večinoma jako rodovitna in ki prrwixvaja vsako vrsto žita. sadja in zelenjave zmernega pa.su. Mednarodno bogastvo dežele, v j obliki rjavega premogra. železa, balkra, bawksita in drugih rud in i kemikabiih njhslag. jc obilno iir~p dosedaj takorekoč še nedotaknje-1 no. Nenavadno lmloviti teren nudi \'od.r.e sile a bodočnost, ki w ' eenrjo ina nimiunrm 3.-">00.000 koricjsktih >il in |>o\"!p^-tično na o-*-*m niilijoawv kolkih -sil (kar rxlgo-! vai-ja ]>ribliižno današnjemu raz-1 vojn vodnih sil v jZdmrženih dr-ž;i vab: le 165.000 teh konjakih siil je por al Njenih docodaj. S> tsiikLiii nara\miin bogastvom. surovin, delovnih rok in gonilnih! ■ s-.l. spraMjenih v odirat jx> ka\pi- j talu. ki ira nadail.yna zdrava grvsjio. daraka in fitwnična politika utegne privabiti, Jugo'Jaxijn tčividno za-''u/J inaitančno prižnjo s strani onih. iki sc zanimajo za adiwo in rastočo inozemsko trgovino. Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda". PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parnikom "PARIS'* 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike ho spremljal naš uradnik prav osebno na to, da bodo vsi [K»tniki udobno in brez-skrbuo putovali. Na ra/.jHikiKo imamo posebni oddelek za naše i>otnlke, najboljše kabine v sredini parnika z 1!., 4. in <>. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $1111.77 z vojnim davkom in železnico vred. za tja in nazaj pa samo ?'J(x;.00 in $,"»1HI vojni davek. Vsi [Hitniki, ki so se kedaj vozili s tem iarnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, bruno, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugim priporočali. Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila Čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. PRISTNI BOLGARSKI 2ELIŠCNI CA J — Jugoslovan je eden izmed najbrstrejših trgovcev v Evropi. ! Bodite jako previdni, kaj pišete. ko -iklenete p<*gO(l'ho s ikateri.msi- ... . ... hr^le Jujro^ilovanom. On se bo dr- g?*a«lnjo kanalov, vodn h naprav, . , ..... . ^ . .! , :>arl pogodbe do .mcice. ah zalute- lrrjracij m pru^anLse. za obcinsk-e i . , , val bo isto oil vas, m ako ste pod- ! cenili rejegoivo trgovko Iw-Nlronm- no-t. vam utegne biti še žal. da morate iz.jwhriti svoj del pogod- naprave. kot so «tiramvaja, elek-1 tri one centralne 'klavnice, in za nekatera iirditstrijalna podjetja. Ta finančtka podjetja bodo gotovo :.mela usokIcu v^>>h' na trgovske zveze. Clank ar x>°iKlarja ipot rebo o-selmih zaMt-op«niikov na licu mesta. Le 'malo ameriških tvrdik ima svoje za-Jtopaike v Ju$rosJavijt, do-, čim so ajreivti z X«tnškega. Avstrije rn Češkoslovaške msio^roste-vilni in uspevajo. Zaman je poskus. dbiti trgovske zveze potom kntaflogov in dofMsovairja. Domačih velikih zaupnikov pa ni .skoraj nie, razen 'kar se tiče tekubilnega blaga. riailkar priporoča amerižkim izvoznikom, da v dočaja. da se ne izplača vzdrževati posebnega zastopnika v .juigoslaviji. riaj več nekonkurenčjiih t^Tidk imenuje m-oj«ga zaHtO[»iika, iki nfaj šmarni-je v .Tugostfaviji. si t-am majame a-gente, nadizira fžnapeiraiije uvoza be. 8."> oune na.j-bo'jsega trgovca in mu onemogočiti točno plačilo, adi v sq>!o«nenn bo iK>trpežljrešila vse težko-če in končno lx> dolg popoln(.^ma poraA'jian. — Xoki ainei'islvi trgovec v Beogradu. o "katerem trdi Mr. irori-som. da je imel izredne uspehe tekom zadnjih sedmih let. je rekel: — Moraš poznati svojega Suba ALI VESTE — da je večina greaterneu vorških Slovencev zaposlena v slamnikar->iki industriji ter da so Slovenci na glasu ko»t izdelovalci najfinejših slamnikov. Ali veste, da kadilci, ki so enkrat kadili Helmars. vedno d^.jetjo lieihmai^ prednost preti tiavaK-biinui cigaretami? Helmars vsebujejo samo čisti tau*ški tobak in .tinrški tobak da dosti večje zadovoljstvo kot vsjitk drugi tobaik. Vzentite ga vrelega za odpravo prehladov in zaščito proti influenci, gripi in pljučnici. H. H. VON SCHL1CK mož z Bolgarskim Čajem. ZatMunnite si, da IztlcljuJ^m lJ«"ni taj z,i nad 25 lot ter pa dimu milijo: ii op<>r:il»lj-ijo Hpcm->6 v slučaju r« vm Uizma. s^iprtja ter želodOuih, jetrnih in lrdifnib neredov. . Vprašajte svojega lekarnarja za moj pristni rsolgarslci «'aj z mojim imenom na rdeči in rmeni fikatljl. I*rl|«oro6ajo ga zdrav-nikl fit ga prodajajo lekarnarji vi>ei>ov3od ooe, 75e in $1.25. Opnmlijt: VcJlkt družine naj bi linele mojo veliko SkaUjo za 5 mesecev. PoAljilo rni rn takoj poslal. Naslovite n.une: H H. von Schtick, President. 821 Locust St.. rittsburgh. l'a. ODDA SE 2 LEPI SOBI meblovani eni. ali 2 /usebama. poceni: protlam tiwli dober harmonij. iki iiua več sprememb. Vprašajte ipri: Mrs. Oblak. 1361 Fulton St., Brooklyn, N. Y. (II. nadstropje.) PRODAM LEPO POSESTVO z mlinom. 'iS memikov jx>^jane-ga polja v ravnini. 4 gozuli. 3 lu-še. 2 hleva. 2 ij>oda. mlin 4 pare kamnov in stope, dvojna vodni moč. živina, vozovi, orodje in stroji ter druga poslopja; vse krito z ofpeko. Elriktrivna ltfč. Cena samo •to.OOO.CO. Več pove lastnik Ivan Remc, Mcšnje, štv. 34, pošta Radovljica, Gorenjsko, Jugoslavija. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. CO JAKI, NABOCAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ^ ^TiRTT^TRNTR T)RfcAVAH- Dcbra harmonika napravi dobrega igralca. Jaz prodajam v.se harmonike pod garancijo. Kdor ni zadovoljen mu dam drugo harmoniko ali pa denar nazaj. Tmam vsakovrstne kranjske in nemške; jemljem harmonike v popravila in zamenjavam.—JOHN WEISS 614 Seneca Avenue : : Urooklyn, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi Imuno SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00« Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street Hew York, H. T. BELE ROŽE I s. SOMAN V DVEH DELIH. Za "G!ss Narod«" priredfl a. F. (Nadaljevanje.) Pomenimo je pomvžknila kuefcu ter od&a skozi vrata, vodeča v knjižnico. — S<-d a j -ein ti im raKjvohjkgo, — j« rekei knez. 'ko je zaprla Sa- viata. — Dela* obraz kol da je deževado osem dni. pa je, ail pravzaprav, kaj pa je bilo.' — Nič, — je retkel Bor*«, kal človek. -ki ne ve, kje naj prične. — Potem ti ni bilo treba pognati ven .Sa»e, — je menil knez — I boga iSni^a ! Neumna SaAa ! — se je naenkrat ra-zjezil Bori^- — Ce bi ta -edela tukaj, bi me ne mogla sipraviti iz ravnotežja. — Izginila je hitro in dvlkreJtno, — je branil knez s-vojo nečaku jo. / — Če bi tega ne storila, bi jo pognal jaz. — je mrmrail Boris, še vedno razburjen, a očividno v »adregi. — Loui se svoji* stvari, — ga je opotnnid 'knez* Boris .je mrmral ueka'j ne^razum^jire^a. a rekel »nato: — Stric, ali mi moreš jHjModrti tri ti>»oč mark ' Ko -so bik- besede izgovorpt-nc, sc jo Boris vzravnal ter zardel v obravz kot šoiareeik, kar je treba priznati. Knez jc bil oeivklno presenečen. — No, seveda, dragi dečko. — je rekei liitro pomirjen. — Oprosti, .— je dostavil smehljaje. — če sem napravil tak presenečen o-broz, a skrajno presenetljivo je bilo zame, da me je nalpuinpal milijonar, }>osebno ker je šlo datm-s zjutraj dkozi mqje roke pihano za ruksijo, obteženo z deset tisoč iholarji — Milijonar. — srveda! A|>plcsauce! — je mrmral Boris. Knez je po*ta-teoženjem Fuk-ije. Ona je klobasa, jaiz sem pa pes. In čeprav je dobila deset t i* o- dolarjev, ne bom videl od njiii niti deset centov. Knez je resno /nnajal c ae sme vmešavati tretji. Pričakujem torej, da -boš vi m preje prepovedal Fuk->iji .to obnašanje. Smešno je i.n ncvTedno. — nespodobno v vsakem oziiru. Boris je po-tal resigniran. f Dalje prihodnji5.) J. L. Perez: V peklu. Nekega prav navadnega dlie brez letnega adi vsaj tedenskega •sejma, »so -naenkrat začuli meščani konjake 'podkve in zagledali v dalji kočijo z eariui ikon jem. Kdio bi neki peljal ? Ko pa jc došla kočifcja v trtg. so «se ljudje dbRindli p« lni gnnisa. Ht.ivjhu in jeze: v kočiji je sedefl ziuami demmcijamt iz «:-ednega mesta ; naj 1 vrže se pe-Jje v saun pekel. Kdo ve, koga naznani oiMa-rteni sedaj? Naeokirart je vse utihnilo, ljudje <rc«. — Ki» -v a s« dela po poroki v vlaku ter se vozila v Rim. mi je pritečejo: mož je mrtev. Ogled-rtvla Fuknija: — l)a -e izogneva vsem nesporazumom, ti .{>ovem že'potindi: Rešen jc! — Sluge ed»j. dleža,l. Saj jc končno le človek! Ljudje '.aki^a mora hiti človek previden — I.e.p govor, kaj ne, tstric? — Da. dat Zatkaj ?pa niša že preje prišel k meni? — Vidiš. -!ric, ne da bi te probil, si mi podaril toliko, — vsknl tega »em he zeniral, — je pnznal Boris. — To ti dela ea.«vt. Boris, a vendar obžalujem, — jc rekel knez prisrčno. — No in karj še — No torej, rekel hm« luknji. Kaj ne. stric, povsem naravno je bilo, davčni rekel Fniksiji? Xo da, Fuik^ija mi je odvrnila, naj moje dolgov« ks^r k'jK» plača moja mama. — cm se držaJ. Človek je vendar pofitenjak in prosjačiti ue maram, niti pri -svoji ženi. K nt z je molčal. Kazan iAl jal jc, a konočno je rekel: — Stvar, katero želi*, botn uredil takoj, a tem ni treba izgubljati uiti besede. Radi tvo»je lastne odvknosti od Fuibiije . . . — Ne, strie. jar. nisem prav nič odvisen. — je pričel Borb. _ daz una m >vojo pta* o. svojo doklado od ma«ne m svoje dolgove. — Ona pa una svoje milijone iu t;tko sva oba lopo presknMjena. Imam takorcKoe mizo v zelo gostoljubni hiši. — a to me še ne dela od-rrwiir — ^ mojih oceb vendar. — je cnlvrnil knez mimo. — dede te točke bom govoril s Fuksijo. — to ne sme iti tako na*>rej. — Ti. wlric! BorLs je dvignil .^voji roki ter piosknil ž njima. — Zeiim ti srečo. K orisi ki ne more prav nič in škodovalo najbrž ne bo. — Ne, sLrie. ue reci tega. C'e bom jaz govoril s Fnksijo o tem, moraš tiMli ti govorita žnju glede neke druge zadeve. — Jaz. zakaj f I >a. BorU. tn oja žena jc v svojem navdušenju za opernega pevca malo preveč demonstrativna. Afi nisi 4ega sam zapazil? — Odkrito rečeno, da. Sem se že dovolj jezii nad tem. — No, ixXccn končaj to. — Da. kako pa naj srforim to T — je vprašal Bork«, ki si ui zna* pomagati. ^ — Preporej ji Obnašanje Fniks^n je j&rajno nedo-w iti naprej v m>ji bi«. ^ ' ti ji poveti to. Vtse bo prišlo naenlkrat, — je daj tnuiplo. Konja ini kočijo prodajo, n skupičkom p« pokrijejo pi-grebne stroške. K-(.miaj je pOkoj>an. že zagrabijo vragt <1 itšo in jo odneso v pekel kjer jo hziotjo na 'trjjju mesta L^hadam. močvirju! — Deinineijaait je i»-i-šcl v isrvoj -dcnuuioijanMki ton. — Tudi pokopališče je tam. Pogrebna bratovščina ima strašno visoko talko. Še ipred kraitkim je bila tam kuga. . . Donimoijamta ipOšljejo v odgovarjajoči 1^'klen.ski oddelek, nato pa vprašajo glede mesteca L/a-hadam na višjem mestu: kraj je že dvajset ilet tu: eelo kugo so i-meli tam. in vendar — še mfkaike duše o. V redu! Stvar je sledeča : Mestece je ikot vsako drugo malo Bogu dopadljivimi rečmi in z zelo nunogObr-ojnimi grehi. IIiKli nagon deluje tam prav zel oer»ergično. Torej, kje tiči zajec? No. njihova župnija ima dokaj ireraivaHlnteg?i duhovnika ! To se pravi, dfiviilovimk je kot človek jura v navaden "m brezpomemben, ali on ima glais. bože. kakšen glas. sladek, mil. nebeški glas. tako da če poje. še talko trdai kamen it a sr. ca postanejo mebfka -koit vosek. Koniaj vit«) p t na prižnico. že sc vva občhia Hkosa isvxyjih grehov in sc spokori tako globoko, da so ji vsi grehi črtani iz registrov. In rajska vrata so široko odprta vsem preibivnsilcem Latiadaona. Če kdo pride, zadostuje, da reče: — Sem i ' iz I.. ... na. — m ga ze ne vprašujejo več. Psa zgodba seveda ni bila peklu všeč in Zadevo .je vzel v roke — sam Satan. Ta bo že obračunal z duhovnikom. Kaj je napravil? — Na zemljo pošlje po živega petelina z žau-eče i klečim grebenom. Kmalu mu prmeso petelina in mu ga postavijo ma mizo. Petelin je tako prestra«<«n. da se ne gane in ff. marca: Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg. SI. marca: Bereng&ria, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen. 3. aprila: Majestic, Cherbourg; France, Havre; Volendam, Rotterdam; Muen-chen. Bremen; Orduna, Hamburg. 7. aprila: Mauretana, Cherbourg; Pres. Har-aing, jCherbourg, Bremen. 8. aprila: Thuringla, Hamburg. 10. aprila: PARIS, HAVRE; SKUPNI *ZLET. Leviathan. Cherbourg; Homeric Cherbourg; Beigcnland, Cherbourg. 14. aprila: Aqultania, Cherbourg; George Washington. Cherbuorg, Bremen. 15. aprila: De Grasse. Havre; Yourck. Bremen. 17. aprila: Olympic, Cherbourg; Andanla, Hamburg, New Amsterdam. Rotterdam. 20. aprila: Columbus, Bremen. 21. aprila: Berengarla, Cherbourg; La Savole. Havre; Pres. Harding, Bremen. 22. aprila: Bremen, Bremen. 24. aprila: Majestic. Cherbourg; France, Havre. 29. aprila: Mauretunia, Bremen. 29. aprila: Berlin, Bremen. 30. aprila: Levifathan, Cherbourg. 22. maja: PARIS, HAVRE. DRL'CI SKL'PNI IZLET. 22. junija: MARTHA WASHINGTON. TItST: SKUPNI IZLET. 6. julija: PRESIDEXTE WILSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET. Cherbourg; Aincrica, Cherbourg; Homeric. I -----------UI To je vabuitlilo in^zonnost peklen-f Satan — prokfleto (bodi njegova etra knrisovo«TVoiii>)mJ io ^ _______ skega knjigovodje. Prenehal jc z zehanjem -in vprašal — Kako se imenuje mesto? Laha — Lehanlam! — ponovi denim- cijamt. Kn.7ig0v0d.ja zan^li. njegove oči pa Lražajo največje začudenje. — Ste že slišali ka o tem mestu ° — -e obrne do svojih pomagaičev. Pomagači namršrjo obrvi, stresejo z glavami m .stegnejo jezike: — Ne. iTiitlcoli še! — Ali sploh obstoja kako tako nie«*to ? Vfsp/ka Občina ima v peki u svojo l»stno -knjigo. Kinjig so icrejene po' abecedi in vsarfka črka »wi svojo omaro. Pfecrledai.io itorej v knjige s (Vko L. — Leipzig., London. Ljubljana ; vsa me^-a no tu. le mesrta La'ha-dam Tri! — In ven. da je ta postal bel kot arpsno. Ko Satain čuti. da je Vsemogočnega prijela oajhn.i^a jeza. vzklikne: — Naj izgubi svoj sladki glas do svoje smrtne ure! Koga je mirili L pni tej zaklet vi, že veste; in še predem je greben kalkutakega petelina postal zopet rdeč. je laiiacliaim-ski dJmbovnlk že izgubil isvoj 1-opi Njegovo g»r- lo je kot jjirerezano. koma;j da. irao-re fjovorrti. Kdo je kriv te nesreče. se že ve, to tse pravi, nekaiteri čudodekniki vedo to. Toda kdo i-mej pogum reci to durhovnršku Saj je nemogoč« ikiaj ulcrennti! Če ibii bil duhovnik kot ebovek koiič-ktaj ugleden, bi vse dado v nebesih kaij doseči .s proanjamti. Toda saj je bil popoknoma IbrezpOmemibtio č loveče, taikorekoč ničte. . . Duhovnik roma od čudodelnika do čudOdeinika. a:16 nihče mu ne more ničesar reči. Nato pride k OpatOvHskemu dudodeiniku ki mru ne da mera, noče oditi, dotkier ne izve resnice. Križ je z ijudmi! In učeni čudodelndk ga totezi: — Vedi. da boš stokal le do svoje smirtnie tire. Svojo aa*dnjo molitev !boš pa motel it a,k o čistim frl«rtain. da se bo slišalo po vseh nebesih. — hn do (takrat! — Do takrat je vse breaopno. Dtthovnik Se enlcra* napade eu- dodefndka: Kak<> .se je to agodalo? Za-ka(j sg mi je to zgodilo f ijfeiiiis; In inadilegi^je čiKlodelnika tako dolgo, da mu inoa-a povedo-zneje. Into je bila njegova osveta. kakor boste še izvedeli. Kakor kplodk)t>i samlomoril-cu. so ga vra>gi takOj zgrafbiili in vrgli v pekel. P običaju jc bii iaprašam pri vratih, aii oni ni odgovarjal. — Skušali «o ga prisiliti -z zaixx'ini'i vilicami, da ibi govoial, ali on je molčal. — Kar odnesle ga,! Saj so tako in tako vedeli, kdo je. in so ga že pričakovali. In so ga kar odmetsSii kn ga vrgla v ikotel. ki je bail zapj ravno pi*imemo vrr>č — takoj, ko zaičrae smote vreti, ga vržejo notri. ASU duhovnik naenkrat pritisne palec na grlo in prične moliti. . . Poje. in njegov glas se razlega vedno mogoeneje in vedra o slajše, še bolj prisrčno kot kdaj. I.n v kotlih. rz katerih je priha»jajl le jok in stok. je nastala tiari ma. Nato se oglasijo glasovi k molitvi, ožgane gfciee dvignejo pokrove s kotlov im izsušena usta pričnejo peti. _ Vragi, kri stoje pri kotlih, ne molijo: od strahai so kojt potamljeni. Stoje — eden z ibutaro lesa za o-genj, dmgi z ogrebalom, tretji z železnimi vilam i v roki, z zijaJ a -stimi gobci, iztegjnjetthni jeziki, okroglimi očmi in ožganimi oibra- J zi — stoje in sc ne ganejo; drugi so od strahu omedleli. . . Medtem^ ko duhovnik nadaljuje z mofitv^jo; ugasne ogenj (pod kotli, in on rtv i pridejo drug r»de duho>vnik do mesta : j "Blažem bodli, o (Gospod, ki oživljaš mrtve^, — postanejo vsa mrtvi resnično anri, dobe postavo, ki so jo imeli .poprej, in -zaikličejo kot ljudlje: Amen. In pri mestni: "Blaženo 'bodi Njegovo ime v Vse večne eaise!'! zazveni tako glasno, da se odpro \tsa nebesa rn da do ape sikoma molitev grešnikov da sedmih ocfcas, do tnoite Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko Kdor H ■■■Mijiia potov• ti \ •Url kraj, j« potrebo^ da J« m tanfino poučen o potnih llMih. pit ln drogib atvarek. Pojasnila, ki vam Jlb imiiii dati valed naše dolgoletne iskTii&J* Vam bodo gotovo ▼ korUt; tudi prt poročamo vodno ie pr?orr»tne par> nlke, ki tmjo kabin* todi t ILL tamtačM. ki ia (topila r veljavo • 1. JuHJm« 1824, aamarejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenj« oatatl r do—vlk ono teto In ako potrebno tndl doU: toflkdsma dovoljenj« tedaj« gen* mini nasetnUkl komisar v Wiib ington, D. O. Proinjo aa tako do ▼oljenje se Iabko napravi tndl n Now Torkn pred od potovanj eta. tei m poltjo prosilca » stari kraj gte *am nanovojšs odredbo. KAKO DOBITI 8VOJC9 iz kakega kraja Kdor Sell dobiti sorodnika al svojca te starega kraja, naj aas rrsj plšs m pojasnila. Is Jngoste ▼tto bo prlpnSConlb v prlbodnjll treh letih, od L jnllja 1924 nape« rsako teto po «71 priseljencev. ▲morlSkl driarljsnl pa saaon*} dobiti sem «ene ln otroke lh. Is t« brea, da bi bili gte^v kvoto. T tojeno osebo se tadi^ne Atejejs kvoto. BtartRj ln otroci od 11. Ci SI. teta amerl&lb driavljsnov p tesajo prednost s kvoti. PUHti g pojasnila. Prodaja— rouf listo fea vS« fM ■s; tndl preko Trsta ssmorej« }» sodoma! sedaj potovati Frank Sakser State Bank 83 Oorttaidt m., Now York vclioaHtnega Božain.stva. In je lavno ura milosti, in vsi grelniki, ki aii-o več grešiuiika, dobe naenkrat krila in odi etc in najdejo grajska vran:a na šdrolko dprta. V peklnj so ostali le od Strahu okameneli vragi in .pa duhovnik. Kot v življenju je oanečil vsa srca iu jšli pripraval k pokori, le •svojega tri omeeil rn le oti esacm se ni spokori 1. Zato pa je bil "tudi sa-momorilec. Sča&oim je pekel zopet najini!. SFičuil Nem celo. da so morali v peklu rttdi pretesnih prostorov celo ntVkaj pnizidati. . , (Iz "JudovTskiai povesti" pre-veddl C. K.) naznanilo" Rojakom v Chicago, 111., naznanjamo. da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. FABIAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino, kakor tudi naročila za o-glase in knjige, ki jih ima "Gla9 Naroda" v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo, tfprsva "Olas Naroda". ■'l Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda**. Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledartki del. Poglavje o praznikih, letnih Saših in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska t godba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. Gumi j — novo zlato svetovne finance. S/rasna bolezen — rak. Doživljaji lačnega v New Yorku. Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord Cur-zon. Pleme in pol na Norfolk otoku. 8trup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Hjalmar Branting. Kitajska. Sunjatsen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Hindenburg. Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja na duševne bolezni. Raznoterosti. 8mešnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH 8LIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET NEW YORK OH